oglašajte V
najboljšem
slovenskem časopisu v ohiju
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER
OF OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds
^OL. XXXIII.—LETO XXXIII.
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY (TOREK), APRIL 4, 1950
ŠTEVILKA (NUMBER) 66
^ovi GROBOVI
^ANk vlahovich
reminil je Prank Vlahovich, star 9i w .
E 34	stanujoč na 1400
'indu	je bil v Cleve-
zapušča očeta Stephen Stephen ml. in Thomas. h Po?r^k ^ iz Golubovega E. 47 St.
Superior Ave

vidmar
"airij
Alexis bolnišnici
je
I Ure C ,	zjutraj okrog 2.
I'	Vidmar, stanujoča na
^ Grd'	oskrbuje
Vo^	ii^ sinovi pogrebni za-
•iltri	bomo poročali
^-''^gasperlin .
^ Traf t ^^^''les Strukel iz 15806
V.
%ar Ave. je prejela brzo-° ^Poročilo iz Elkharta,
da
tT tamkaj v nedeljo

svo-
PušoD J v Clevelandu. Za-
^ družino.
*>oin
ače vesti
% — SDD
; zbor
mS "'' '■■''" ""«■ ■ * '
■ Wa,tepj	zbora SDD na
še, da	se vse star-
je ^gv gotovo udeležijo, ker Obej, ^^znih zadev za rešiti, ki prosi tajnica, da bi vsi, Vstop^.^® listke za darila in Dili ^ rokah, iste vr-ltl3uji°j^°^'^da ji bo mogoče
truman bo kljub pritisku nasprotnikov zahteval, da se gradi him nizkih (en
NEW YORK, 3. aprila—Predsednik Truman je danes izjavil, da namerava pritiskati na kongres za nov zakon, na osnovi katerega bi se po bolj zmernih cenah preskrbelo hiše za družine, ki imajo nizke dohodke.
V svoji poslanici delegatom
ki so se udeležili 19. konference o stanovanjih, je Truman opozoril, da so nasprotniki njegovega programa razširili zmedo o zakonu za stanovanja iz leta 1949. Poudaril je, da se je sicer napredovalo pri čiščenju "slumov" in s tem preskrbelo dostojna stanovanja, toda kljub temu "mnoge naše družine s srednjimi dohodki, posebno one z otroci, ne morejo imeti zadosten delež pri stanovanjih, ki se jih je zgradilo."
V svoji poslanici je predsednik okrcal "opozicijske skupine," ki so se'brez uspeha borile proti sprejetju zakona za čiščenje slumov in gradnjo stanovanj. Opozoril je, da se bodo te iste skupine borile proti njegovim novim predlogom za cenena stanovanja in hiše.
Na konferenci je direktor za stanovanja in posojila za hiše Raymond M. Foley izjavil, da bo več kot 500 naselbin sodelovalo pri programu za izgradnjo stanovanj, katerih najemnina bi bila nizka, pri čiščenju "slumov" in pii razvoju eelotnegu. grama za gradnjo hiš.
progresivni voditelj storil samomor
BOSTON, 1. aprila. — Svetovno znani književnik in profesor harvardske univerze dr. Francis Otto Matthiessen je danes storil samomor s skokom z 12 nadstropja nekega tukajšnjega hotela. V zadnji notici je izjavil, da se je odločil za samomor, ker ga je "potrl položaj na svetu."
Dr. Matthiessen je bil znani progresivec. Udeležil se je konvencije Progresivne stranke leta 1948 in bil izvoljen za člana državnega izvršnega odbora stranke. Poleg tega je bil v nadzornem odboru Samuel Adamsonove šole v Bostonu, ki jo je bivši justični tajnik označil za "prevratno."
Matthiessen je posebno zaslovel vsled svojih literarnih kritik. Zadnje čase je pripravljal biografijo slovitega ameriškega književnika Theodora Dreiserja.
sodnik zvedel, da ni bil državljan
Angleški toriji zahtevajo ostavko ministra vojne
' r&čune.
za-
snici
' how
V"
popoldne je bila od-Mfs . ^ Lakeside bolnišnico St.	poiis iz 501 E. 143
^"^^^02 je skrbela ambu-^ A. Svetek. Želimo, ji ®^jega okrevanja!
*ih? v
s
• tan M •
^Jer priporoča ženam
W	da si za, praznike
^ prihajajoče poletno ^	fine nove čevlje
trgovini na 6107 St. M jjov^^"' kjer je pravkar pi'e-Sa ° pošiljko vsakovrstne-za vso družino. Ima **0 iicv, vse mere in trpež-
< ■i T
Eagle

torkih dobite znamke.
Oper
' 01,
aciji
bolnišnici se na-%80 p''" Valentin Jagodik iz Pf Ave., ki se je mo-^%l(i tednom dni podvreči |^®Snej^°^®''aciji. Nahaja se v in prijatelji ga ^Gčejo. želimo mu sko-
V okrevanje!
v
^ ^ Prog. Slov.
krožka štev. 3 Prog.
P'^ijazno vabi na pol-^uo, ® Udeležbo na seji v ob 7:30 uri v Slov. domu na Recher
L oeia .
v	zelo važna m se
načrte za sodelo-^ ^ otvoritvi novih domo
osto
rov.
ki ^ ob
K	osmih se vrši seja
kluba Euclid Rifle and kluba v Slov. domu na K t	se vse člane,
^ ^^0 udeleže, ker je več ®tvari za rešiti.
DENVER, 1. aprila. — Sodnik Thomas Evans, star 78 let, je šele danes zvedel, da ni ameriški državljan. Kot sin priseljenca je Evans bil star več kot 21 let, ko je njegov oče postal naturalizirani državljan. Po zakonu bi moral tudi on zahtevati državljanstvo, toda mislil je, da je to zadevo zanj uredil njegov oče. Sodnik je volil na vsakih volitvah od leta 1892, toda sedaj bo moral vložiti prošnjo za državljanstvo.
Kriza v Nemčiji je resna, pravi poverjenki ZD
WASHINGTON, 3. aprila — Visoki ameriški poverjeniki v Nemčiji John J. McClay je danes izjavil, da se bo po njegovem prepričanju v prihodnjih tednih razvila kritična kriza za Nemčijo in Evropo.
McCloy, ki je prišel na pričanje pred kongresni odbor za določanje izdatkov, je opozoril, da so Rusi zvišali svoj pritisk na Nemčijo.
"Mi v Nemčiji čutimo, da bomo soočeni z res kritično točko v zgodovini," je izjavil McCloy.
Po mnenju ameriškega poverjenika Rusi niso zvišali svoj pritisk zaradi čuta manjvrednosti ali pa strahu pred napadom, pač pa ker se zavedajo svoje moči in verujejo v svoje uspehe.
"Njihove glavni točki napada sta Daljni vzhod in Nemčija, toda Nemčija jim je še vedno glavni cilj."
McCloy je opozoril, da bo 28. marca prirejena velika parada v Berlinu. Ob tej priliki bo kakšnih 500,000 mladih nemških komunistov prišlo v glavno mesto Nemčije, da pokažejo svojo moč.
LONDON, 3. aprila—Konservativni člani angleškega parlamenta so danes začeli s peticijami zahtevati, da ministrski predsednik Attlee vrže iz vlade vojnega ministra Johna Stra-cheya, ki da je v preteklosti kazal simpatije za "stvar komunizma."
Strachey je glavna tarča konservativcev. Poleg njega zahtevajo tudi ostavko Stracheyevega šefa, obrambnega ministra Ema-nuela Shinwella, ki da je tudi v preteklosti bil naklonjen komunizmu.
V	zvezi s Stracheyem se je pojavilo vprašanje, če bi se mu lahko zaupalo tajne obrambene načrte Zedinjenih držav. Nekateri krogi menijo, da se bo Stra-cheya pri važnih vojaških načrtih zapadnih sil enostavno prezrlo. Baje je že v Hagu, na posvetovanju vojaških šefov dežel Atlantskega vojaškega pakta, bilo sklenjeno, da se bo vojaške načrte držalo v tajnosti pred Stracheyom.
V	peticiji konservativcev je poudarjeno, da je bila velika napaka, ko se je Stracheya in Shinwella imenovalo za člana kabineta, ker da sta v preteklosti "izrazila svoje simpatije za komunistične cilje." Dalje peticija pravi, da je afera z dr. Fuchsom, ki je baje izročal tajne podatke o atomski energiji Sovjetski zvezi, omajala "zaupanje sveta v Anglijo."
nemlel se širijo na filipinih
MANILA, 3. aprila — Hukba-lahap kmetje, katere vodijo komunisti, so danes ponovno napadli vojsko in policijo v več krajih Filipinov. Predsednik Fi lipinov Quirino je vsled resnih nemirov in uporov postavil otok Luzon pod prek i sod. V teku zadnjega tedna je v n&padih bilo ubitih več kot 100 oseb.
Obtoženi duhovniki so pomagali Gestapu, pravi praški radio
PRAGA, 3. aprila. — Praška radio postaja je' danes naznanila, da so rimsko katoliški duhovniki, ki se zagovarjajo zaradi "izdajstva in vohunstva" prejemali direktna navodila od papeževe nuncijature v Pragi, ki "dela roka v roki z ameriško vohunsko službo."
Tretji dan obravnave so bili predloženi dokazilni dokumenti, proti duhovnikom pa so nastopile tudi številne priče. Vkupno je na zatožni klopi deset duhovnikov. Za nekatere teh je praška radio postaja naznanila, da so že bili "vohuni nemškega Ge-stapa."
V teku obravnave je bil obtožen oče Jarolimek, ki je nače-loval samostanu v Premonstra-tu. Soglasno s poročilom praške radio postaje, so za časa vojne duhovniki v omenjenem samostanu pustili Nemce, da so pobili svoje jetnike na njihovem polju, ne da bi ganili z mezincem za njihovo zaščito.
kitajski nacionalisti poročajo o zmagi
TAIPEI, Formoza, 3. aprila— Kitajski nacionalisti trdijo, da so v teku enega tedna razbili že drugi poskus komunistov, da bi sc izkrcali na otoku Formozi. Komunisti so se hoteli izkrcati z okrog 30 ladijami, ki je vsaka bila natovorjena % 1,000 vojakov. Soglasno s poročili so jih napadla nacionalistična letala. -
zdravnik poslal sina v bolnišnico in umrl
NEWARK, N. J., 3. aprila— Tukajšnji zdravnik dr. Edmund W. Ill je danes odpeljal svojega šest let starega sina v bolnišnico na nujno operacijo. Takoj, ko so se vrata operacijske sobe zaprla, je dobil srčni napad in kratko zatem umrl.
stavke v italiji
RIM, 3. aprila—'Delavska zbornica je danes oklicala splošno stavko v mestu Parmi, kjer je policija surovo pretepla nekega delavca, ki je umrl za poškodbami.
Preiskave o komunistih in sopotnikih v Državnem oddelku škodujejo deželi, pravi sen. Lodge o izjavah McCarthva
šerif kljubuje sod-nijskemu ukazu
MARINETTE, Wis., 3. aprila. — Tukajšnji šerif Donald John je danes izjavil, da ne bo vrgel iz neke farmarske hiše Anthony De Baera, njegovo ženo in 11 otrok v starosti od 2 do 17 let. Sodnija je ukazala D6 Baeru, da se mora izseliti, ker ni mogel plačati mesečna odplačila na hišo.
Šerif, ki kljubuje sodniji, je izjavil, da ne more otroke vreči ven iz hiše na sneg in blato. Ukaz, da izobči družino, je prejel že 27. fabruarja. De Boere dolguje za hišo še okrog $6000.
unija elektricarjev zahteva fenzije
PITTSBURGH, 3. aprila — CIO International Union of Electrical Workers je danes opozorila lastnike električnih družb, da bo za svoje člane zahtevala $125 mesečne penzije, socialni zavarovalni program . in odgo-varjočo zvišanje mezd. Te zahteve so bile izoblikovane na tridnevni konferenci, katere so se udeležili predstavniki unijskiii lokalov pri Westinghouse, General Motors, General Electric in Sylvania Electric Products Co.
Iz življenja naših ljudi po Ameriki
Power Point, O. — Dne 12.
marca je v bližnjem Glenmoru umrl' Nikolaj Stepanovich, star 66 let, doma od Ogulina, Hrvatska, član SNPJ. Tukaj zapušča sina Petra in brata Roberta, v starem kraju pa več sorodnikov.
Madison, O. — Frank Povhe se je vrnil iz bolnišnice, kjer je srečno prestal težko operacijo. Prijatelji ga lahko obiščejo doma.
Wolkerville^ Mont. — Dne 23.
januarja je umrla Mary Kova-cic, dolgoletna članica SNPJ v Buttu, kakor tudi KSKJ, doma z Vrha v Beli Krajini. Tukaj zapušča moža, dva sinova in tri hčere, v Los Angelesu, Cal., pa tudi hčer.
Milwaukee, Wis. — Joseph Medved je umrl 23. februarja, star 68 let, rojen v Praponci, Primorsko. Bolehal je leto dni za rakom. Zapušča ženo, tri sinove in tri hčere, v Minnesoti pa brata. Bil je član SNPJ. • V bolnišnici sta Peter Deli j a in Rose Smaltz, ki je bila operirana. Operiran je bil tudi Jos. Luzar, ki se zdaj nahaja doma.
Najnovejše novice iz Jugoslavije
NEW YORK, 1. aprila—(Po poročilih Jugoslovanskega informacijskega Centra) — Znani progresivec in bivši ameriški pomožni justični tajnik O. John Rogge ter angleški laborit Koni Zilliacus, ki se oba nahajata na potovanju po Jugoslaviji" sta obiskala Sarajevo, glavno mesto Bosne-Hercegovine. Spotoma sta se ustavila tudi v bosanskih rudnikih pri Zenici in Jablanici v Hercegovini, kjer delajo veliko
električno centralo.
I
*
V tekočem letu bo Jugoslavija zvišala izvoz krzna na 330,000 kosov in izvoz mesa rane divjačine na 700,000 kilogramov. Za pospešitev lovstva je država lani prevzela 20 velikih lovišč. Zgrajena je bila tudi ogromna farma za gojitev fazanov. Že lani je ta farma producirala 5,000 mladih fazanov, medtem ko bo letos to število zvišano na 10,-000.
*
Slovenski premogarji so zvišali produkcijo premoga enkrat in pol nad predvojno raven. V tekočem letu bodo zvišali produkcijo za nadaljnih 1,000,000 ton.
*
Na konferenci s časnikarji, ki jo je imel preteklo soboto, je Vladimir Dedijer v zvezi z zu-nanje-političnim pomenom volilnih razultatov izjavil, da je ljudstvo volilo za sodelovanje z vsemi državami, ki so pripravljene spoštovati jugoslovansko neodvisnost. Dedijer je rekel, da je ljudstvo glasovalo, da Jugoslavija ne sme biti "republika banan," kolonija ali pa "oddaljena gubernija."
Lattomire je poudaril, da je to njegovo stališče bilo znano vsem proučevalcem razmer na Kitajskem.
Medtem pa je predsednik Truman v zvezi s preiskavami dal navodila federalnim uradnikom, naj prezrejo zahteve senatnega odbora, ki bi želel dobiti tajne podatke o obtoženih osebah.
Lattimare je svetoval, naj ameriška vlada preneha podpirati čiangkajšeka
WASHINGTON, 3. aprila—Senator Henry Cabot Lodge, jr., je danes izjavil, da preiskave, ki jih vodi senatni odbor na osnovi obtožb senatorja McCarthy a o komunizmu v Državnem oddelku, škodujejo Zedin j enim državam v zunanjem svetu.
Lodge je rekel, da metode obtožbe o komunizmu večkrat "ošmirajo" nedolžne ljudi.
"Kot smo dosedaj jasno videli,
niti ena od sedanjih obtožb ni bila dokazana," je rekel Lodge na pričanju pred senatnim pododborom, ki preiskuje obtožbe senatorja McCarthya, ki trdi, da se v Državnem oddelku nahaja 57 komunistov in sopotnikov in da je "mojster-vohun" za Sovjetsko zvezo svetovalec Državnega oddelka za zadeve Daljnega vzhoda Owen Lattimore.
Lodge je predlagal, da se ustanovi dvostrankarsko preiskovalno komisijb, ki bi vodila zaupno preiskavo. S tem predlogom se je strinjal tudi senator McCarthy, ki je obljubil, da bo razkrinkal Lattimora kot "vodilnega sovjetskega vohuna."
, McCarthy se nahaja v bolnišnici. Toda objavil je izjavo, s katero je zahteval, da se objavi tajni memorandum o ameriški politiki na Daljnem vzhodu, ki ga je lani pripravil Lattimore.
Državni oddelek je to zahtevo McCartjiya zavrgel, toda sam Lattimore je potom svojih odvetnikov objavil memorandum,
ki ga je predlagal kot osnovo ameriške zunanje politike.
Lattimore je soglasno z memorandumom preteklega avgusta odsvetoval "prezgodnjo ali pa pretirano strateško razmestitev na Daljnem vzhodu." Dalje je priporočil, da bi Zedin jene države ne smele več podpirati kitajskega nacionalističnega diktatorja Čiangkajšeka, ampak da bi morale pritiskati na komunistično Kitajsko za upostavitev trgovine. Tudi v zvezi z južno Korejo je Lattimore priporočil,
naj se Zedin jene države prej ko mogoče umaknejo iz "zapletenosti."
republikanci že imajo platformo
WASHINGTON, 3. aprila— Republikanci v kongresu so danes naznanili svojo "platformo," s katero nameravajo nastopiti na volitvah v novembru. Obljubili so:
Znižane davke, balancirani budžet, ukinitev vladne potrate denarja, borbo proti komunizmu v deželi, trge za farmske pridelke, nadaljevanje Taft-Hart-leyevega zakona in njegovo "izboljšanje," zaščito pravic veteranov in manjšin, enotno ameriško zunanjo politiko "za mir" in zaščito svobode pred "nevarnostjo socializma."
v deželi je vposlenih 8 milijonov žena
new-YORK, 1. aprila.—Kot poroča časopis U. S. je v deželi vposlenih zunaj svojih domov 8 milijonov žena, kar je blizu ena četrtina vseh omoženih žensk. Polovica od gornjega števila so matere.
Žalostna vest iz Žirov
Mrs. Anna Jesenko iz 3567 W. 61 St. je prejela žalostno vest iz rojstnega kraja Žirov, da je tam umrl njen svak Kaj-tan Bogataj, p. d. Šemoncov. Pokojni zapušča ženo Pavlo in tri sinove. Starejši sin Žarko je bil bolehen, a so ga gesta-povci v vojnem času poslali na prisilno delo v tovarno. Ko je že do skrajnosti onemogel je pobegnil domov, kjer je čez nekaj dni umrl. Prišli so gesta-povci pogledat zakaj ga ni na delo, in mati jim je rekla: "tam v grobu spi."
Pokojni Kajtan in njegova žena Pavla, rojena Žakelj, sta bila poročeno v Žirih na isti dan kot Jack Jesenko in Anna, rojena Žakelj, ki sedaj bivata v Clevelandu. Bodi pokojniku lahka domača gruda!
baruch priporoča generalni štab miru
NEWPORT, R. I., 31. marca. —Bprnard M. Baruch je danes izjavil, da se Zedinjene države opotekajo od krize do krize, medtem ko "inicijativo ima sovražnik." Znani državnik, ki je pripravil ameriški načrt za kontrolo atomske energije, je pristavil, da bi Zedinjene države, če želijo dobiti mrzlo vojno, morale ustanoviti "generalni štab za mir," kateremu bi moral na-čelovati mož kot je bivši državni tajnik gen. George c. Marshall.
Vile rojenice
Vile rojenice so se zglasile 30. marca pri Mr. in Mrs. John Jagodnik, 924 E. 224 St., in jima pustile v spomin krepkega sinčka, ki je tehtal šest funtov in 12 unč. Dekliško ime matere je bilo Mildred Stopar, ter je hči Mr. in Mrs. John Stopar, 21170 Tracy Ave. Tako sta postala Mr. in Mrs. Stopar drugič stari oče in stara mama, Mr. in Mrs. Anton Jagodnik iz 20750 Tracy Ave. pa imata to čast tretjič. — Čestitamo!
Po 22 letih na obisku v rojstni domovini
Milan Medvešek	~
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3, OHIO
HEndeison 1-5311 — HEnderson 1-5312
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI)
By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For One Year—(Za eno leto) _________________ _____________________________
For Six Months—(Za šest mesecev)_____________
For Three Months—(Za tri mesece)________________________
„.$8.50 _ 5.00 _ 3.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries:
For One Year—(Za eno leto)______________________________
For Six Months—(Za šest mesecev)______
For Three Months—(Za tri mesece)_____
. $10.00 _ 6.00 _ 3.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
SELITEV JUDOV PO DRUGI SVETOVNI VOJNI
Država Izrael je bila edina, ki je bila voljna sprejeti Jude v večjem številu. Ali že ta prostovoljna dobra volja sama bi bila skoro povzročila mednarodno krizo, kot bi jo bila v vsaki drugi deželi, katere prebivalstvo bi v teku enega leta in pol nenadno naraslo od 655,000 na 1,050,000 duš. To naseljevanje ni le povzročilo problema kako hitro nastaniti in prehraniti toliko novih naseljencev v deželici velikosti naše države Vermont in to z omejeno kapitalno imovino, ampak je tudi zaostrilo vprašanje strnjen j a v eno ljudstvo elemente različnih kulturnih in socijalnih tradicij in ozadij, kot tudi naziranj.
Prepogosto se namreč spregleda dejstvo, da je med Judi, kakor med kristjani, razlika vsled narodnostnih ozadij. Nabožni Judje se pri svojih verskih obredih poslužujejo stare hebrejščine, a večini Judov je to mrtev jezik. V svojem vsakdanjem življenju večina rabi bodisi židovski jezik, ki temelji na staro-nemščini, ali latinski jezik (Spa-niol) temelječ na staro-španščino. Mnogi pa govore enostavno jezike dežel, v katerih so bili doma: poljsko, rusko, arabsko, nemško, turško, itd. Vsi ti se morajo'sedaj v Palestini učiti moderne hebrejščine, ki je uraden jčzfk države Izrael.
Kulturni nivo in vsakdanje navade različnih judovskih skupin, se ravnotako razlikujejo med seboj. Zapad-no-evropski ali ameriški Judi navajeni življenja in -udob nosti velikih modernih mest, pa mu nemara ne ugaja, ako ima v Izraelu sedaj za soseda recimo naseljenca iz fevdalne arabske oblasti Yemena, kjer so bili Judje stoletja dr žani v orijentalski revščini in umazanosti. Mišljenje in delovanje malomeščanskih in vaških naseljencev iz vzhodne Evrope tudi ni vedno v skladu z navadami prej omenjenih dveh skupin, kakor tudi ne z navadami onih 600,-000 Judov, ki so bili v Palestini pred letom 1945.
Dokaj kompliciran je tudi problem vere. Pravoverni Judje se drže strogo svojih verskih zapovedi glede Gospodovega dne (sobota) in uživanja hrane po verskem predpisu. Mnogi namreč trdijo, da ni mogoče vsem praznovati vseh zapovedanih praznikov, ker danes živimo v dobi električnih central, železnic, vodovodov, restavracij, bolnišnic, stalnega morskega prometa, itd. Nemogoče je ustaviti ves ta ogromen obrat ob praznikih in sobotah (Sabbath). Težave so tudi glede dijete, ki jo predpisuje vera. Po tozadevnih predpisih se mora uporabljati za mesna jedila ena, za nemesna pa druga posoda in jedilni pribor. Spričo pomanjkanja stanovanj iji splošnih potrebščin, je te predpise pogosto težavno izpolnjevati.
Mnogi naseljenci v Palestini morajo biti radi pomanjkanja stanovanj nastanjeni v taboriščih. Od januarja do decembra 1949 se je prebivalstvo teh začasnih taborišč zvišalo od 28,000 na 100,000 oseb. Njihovo življenje v taboriščih ni bilo rožnato, ko je pritisnilo deževje koncem leta in jim ta zasilna domovanja preplavilo. Iskanje zaposlitve za te ljudi je vprašanje, s katerim si belijo glave tozadevni veščaki.
Vsekakor pa je vlada Izraela podvzela korake za premostitev krize in za okrepitev gospodarskega življenja dežele. Uveden je bil načrt stroge ekonomije, ki dokaj sliči angleškemu. Najprej je bilo odrejeno odmerjanje mnogih vrst blaga in živeža, medtem ko so bile plače in cene zamrznjene. Vlada Izraela, ki ima večino zmernih socialistov in močne Delavske federacije, je nato odredila znižanje plač z zahtevo, da delodajalci ta prihranek pripišejo v korist nakupovalcem ali svojim konzumentom. Končno se je draginja znižala. Levičarske stranke so napadale ta vladni korak in oklicale stavko, ali velika večina delavstva se je strinjala z vlado, ko je rasla nakupna sila izraelskega funta (izraelska valuta).
Teh nekaj navedenih dejstev seveda kaže le nekatere probleme, s katerimi se mora boriti nova rastoča država Izrael. Vkljub tem in drugim problemom nova država pokaže dovolj življenske sile in modrosti, da more dati onim Judom, ki so še vedno razseljeni in brez doma, zagotovilo, da lahko pridejo pod njen krov in si ustanovijo mirno življenje.
30
Bil sem že tretji dan v Sloveniji. Zgodaj zjutraj 25. novembra smo se pripravljali, da se odpel jamo v Postojno, nato pa v Novo Gorico. Dočim sem bil pred odhodom v Ameriko v vseh slovenskih pokrajinah, nisem bil ne na Notranjskem in ne na Primorskem.
Predno smo se opeljali naprej, sem stal pred glavno pošto in opazoval na delo hiteče Ljubljančane. Danes se jugoslovanski človek hitreje obrača kot nekoč, pa naj bo v Ljubljani, Beogradu, Zagrebu ali kje drugje. Opaziš pa še nekaj; resnost in zaskrbljenost na njih obrazih. Sicer slišiš tudi smeh, a ne dosti. Časi so preresni, da bi se smejali, nova doba in nov red vsakemu nalagata veliko breme na rame in sleherni mora doprinašati svoje delež za skupnost, če ne zlepa pa zgrda. O j, saj so morali ljudje tudi v stari Jugoslaviji trdo delati, vendar pa ne vsi, dočim.mora danes vsakdo delati, če hoče jesti.
V prejšnjih člankih sem že omenil, da je v Jugoslaviji veliko pomanjkanje obleke in čevljev in da so ljudje na splošno slabo opravljeni. Tudi Ljubljančani občutijo pomanjkanje obleke in obuvala, vzlic temu pa ne vidite raztrganih ljudi ali zavite v cunje, pač pa so okusno in skromno oblečeni. V resnici se ti ljudje znajo obleči. Če natančneje opazuješ, boš opazil tudi marsikatero suknjo ali obleko, ki jo je nekoč nosil ameriški Slovenec, ali sedaj je pre delana in se prav lično poda njegovemu sorodniku v Ljubljani ali pa kje drugje.
Ko sem tako stal na ulici m opazoval Ljubljančane, sem nenadoma pozabil nanje in pričel razmišljevati o sebi. Bil sem že tretji dan v Sloveniji, a nisem še videl svoje matere! Zgrabi la me je močna želja, da bi se odcepil od naše skupine in se odpeljal v Novo mesto, v Žab jo vas, domov k materi in očetu. Nekaj časa sem se sam s seboj boril, kaj bi storil, končno pa je zmagal razum nad srcem in odločil sem se, da grem s skupino na Primorsko, kjer nisem bil še nikoli in katero sem vedno želel videti.
Najprvo sem zavil v bližnjo trafiko na Prešernovi ulici in se dobro založil s cigareti. Naj tu omenim, da čestokrat nisem do bil tiste vrste cigaret, za katere sem vprašal. Prodajalka ni bila ničkaj vljudna, pač pa je osorno naštela vrsto cigaret, ki jih je imela v zalogi. Čestokrat pa sem se znašel brez cigaret, kajti v Jugoslaviji imajo še vedno navado zaprti trgovine za dve uri po kosilu. Tej navadi sem se kar naprej smejal, za-eno pa mislil na ameriške trgovce, kateri izrabijo vsako minuto, da prodajo čim več te ali one stvari.
Da, v Jugoslaviji bi se lahko marsikaj naučili od Amerike! To sem tam tudi ob vsaki priliki poudarjal. Prodajalci in prodajalke pa bi morale sem priti učiti se vljudnosti in potrpežljivosti. Recimo, da bi imela ljubljanska trgovina veliko zalogo čevljev in da bi prišla v trgovino mlada ženska, pomerila nekaj ducatov čevljev, potem dejala, da ji ne pristoja niti en par in odšla. Prodajalec bi gotovo zaklel in mislil, da je ženska znorela. Taki primeri pa se v Ameriki dogajajo vsak dan, vzlic temu pa prodajalec ali prodajalka brzda nevoljo in ti na koncu vljudno pravi, da se zopet oglasi v trgovini.
Tisto jutro smo se podali na pot po široki cesti proti Vrhniki. Naš nesmrtni Ivan Cankar je tisočkrat premeril to pot, z vse dušo vrskaval lepoto teh krajev in jo s tako globoko
ljubeznijo slikal v svojih knjigah, kakor tudi ljudi iz teh krajev.
Ko sem bil otrok, sem si Slovenijo predstavljal tako veliko, sedaj pa se mi je zdelo, da vsa leži na moji dlani. Komaj smo se odpeljali iz Ljubljane, pa smo že bili v Vrhniki, zagledali Cankarjev spomenik, za katerega so zbrali denar ameriški Slovenci, pravzaprav v največji meri ameriški Vrhničani, potem smo videli hišo, kjer se je rodil veliki pisatelj, dalje "enajsto šolo" pod mostom, kakor tudi cerkvico Svete Trojice, katero Cankar tolikokrat omenja v svojih povestih.
Malone Vsa Slovenija je trpela v zadnji vojni, tako tudi ti kraji. Povsod vidiš sledi krutih bojev, na drugi strani pa nove hiše in razne objekte, ki so bili zgrajeni v letih po vojni. Ne daleč od Vrhnike, če se prav spominjam, stoji na hribu velik spomenik padlim partizanom. Takih spomenikov smo videli po vseh krajih Jugoslavije.
Naša pot je vodila naprej skozi Logatec, Planino v Postojno, kjer smo se med drugim ogledali slovito Postojnsko jamo. Tega podzemskega kraljev-stva ni mogoče opisati. Narava je skozi stotisoče let ustvarila največja čudesa, v katere bi kar naprej strmel. In ko tako
strmiš, stoji pred teboj začaran svet, nepopisna lepota!
O Postojnski jami sem veliko slišal že kot otrok, saj je nam mati mnogokrat pravila o njej in o kraški burji v Postojni. Ko še mene ni bilo na svetu, je bil nekaj časa moj oče v Postojni, in sicer kot uradnik na tamkajšnjem glavarstvu. In sedaj sem imel končno priliko sam videti ta podzemski raj! Ves čas pa sem mislil na mojo ženo in hčerki. Če bi Milena in Mira bili z menoj, kako bi vzklikali od začudenja, kako žvrgoleli in zahtevali pojasnila! Morda pride dan, ko si bom vso to čudovito divoto ponovno ogledoval, toda ne sam, ampak v družbi svoje družini-ce.
Vhod v jamo in do Jjiribližno pol kilometra v notranjosti so kapniki črni od dima. To je posledica velikega ognja, ki je nastal pri vhodu jame meseca aprila 1944, ko se je v jamo uti-hotapila skupina pogumnih partizanov in zažgala veliko zalogo bencina, katerega so imeli Nemci zaklenjenega tik za železnimi vratami pri vhodu v jamo. Partizan, kateri je vodil to, drzno akcijo, je sedaj upravitelj Postojnske jame.
Po prvi svetovni vojni so do bili Postojnsko jamo Lahi, kateri so se z njo bahali pred vsem svetom, sedaj pa je zopet slovenska.
(Dalje prihodnjič
UREDNIKOVA POSTA
Žensko društvo prireja letno veselico
žensko društvo Svoboda, št. 748 SNPJ si je zbralo velikonoč no nedeljo za svojo letno prosla v o. Ker so naša pevska in dram ska društva zelo aktivna tu pri nas s prirejanjem koncertov in dramatičnih predstav, je naše društvo sklenilo, da priredi le eno veselico v letu in povabi na udeležbo naše znance, prijatelje in člane sosednjih društev.
Zakaj so primorana društva prirejati veselice, to ve vsak član, ki se sej udeležuje. Članice našega društva niso sebične in ozkosrčne. Zavedajo se, da le s skupnim delovanjem bo mogoče ohraniti naše kulturne zaklade še v bodočnosti. Zato pomaga in podpira po svojih skromnih močeh. Ko prečita, naša sestra tajnica letne račune, v katerih je vključena vsota, ki smo jo položile na oltar dobri in potrebni stvari, našim članicam kar žare obrazi'bd ponosa, da smo mogle kot društvena skupina pod okriljem velike SNPJ to storiti.
Naše društvo ni veliko po številu članic, toda članice so zelo pridne, aktivne in zavedne. Udej-stvujejo se pri ženskem odseku izletniških prostorov SNPJ, pri ženskem odseku Slovenske zadružne zveze; večinoma vse so tudi aktivne članice krožka št. 1 Progresivnih Slovenk. Članice pomožne organizacije SANSa pa smo od ustanovitve collinwood-ske podružnice št. 48. Lako bi še naprej naštevala aktivnosti naše skupine, toda naj za danes zadostuje.
Plesna veselica se bo vršila v avditoriju Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. V kuhinji in točilnici bo preskrbljeno z dobro postrežbo. Igrala bo godba Vadnalovih bratov tako lepo, da bo nam starejšim ves revmatizem iz udov pregnala.
Zato le pridite vsi, da skupaj praznujemo večer velikonočne nedelje nam vsem v veselje in zadovoljstvo in dobri stvari v pomoč! Vafci vas društveni odbor:
Tončka Tomle, predsednica;
Josie Terbižan, tajnica;
Josie Zaic, blagajničarka.
Književna kampanja Progresivnih Slovenk
Tudi ameriških Slovenfeev, ki so pomagali s pirispevki v, to kampanjo ne bo sram zgodovine ; v tem seznamu se zopet zrcalijo imena društev in posameznikov te skupne akcije!
Iz Clevelanda—Nabiralna lista Eve Coff; Dramsko društvo Anton Verovšek 25% preostanka od igre "Volkodlaki," $87; Ženski odsek Slovenskega delavskega doma $10; Mrs. Zorko $2, Anna Vadnal $2, Mrs. Louis Za-bukovec $1, Mr. Aljančič $1. Skupaj $103.
Iz Chicaga—Anton Garden $5, Samuel Rosenthal $1, Fred in Frances Vider $4. Skupno $10, poslala Frances Vider.
Krožek št. 17, Progresivnih Slovenk, St. Louis, Mo., $20.
Frank černe, Cleveland, Ohio, $15.
Centralna Illinois Federacija SNPJ, Virden, 111., $10.
Po. $5—Iz Cleveland: Manca Bašel, Joseph Tekavec, Frank Vrček, društvo št. 618 SNPJ, Monaca, Pa., Frank Klune, Chis-holm, Minn.
Po $1—Frank Žagar, Cleveland in Mary Celin, Salem, Ohio.
Skupno V današnjem izkazu $185. Prejšnja skupna vsota $2,149.85. Skupno z današnjim izkazom $2,334.85.
Vsem prispevateljem iskrena hvala!
Victoria Poljšak, blagajničarka, 1114 E. 169 St., Cleveland 10, O.
V zadnje slovo pokojni Josie Cedilnik
Ko je 10. februarja ura odbila sedem zvečer, si nas Ti, Josie zapustila. Med nas se ne boš nikoli vrnila.
Dobra si nam bila, tovarišica. Pozabili Te ne bomo nikoli. Kolikokrat smo bili skupaj, se malo pošalili in pogovorili, a zdaj je prišel čas, ko si šla od nas v' večnost.
Dobra mart)ica si bila, na svojo družino nisi nikoli pozabila. Ljubila si rfloža, rada si imela svoje prijatelje, številne prijatelje, saj jih je bilo toliko, ki so
prišli od Tebe jem at zadnje slovo in ki so te posuli s hribom rož, ko si mirno spala svoje večno spanje.
V naših srcih si vsadila lepe rože krasnih spominov, ki jih bomo zalivali do konca naših dni.
Spavaj sladko, Josie! Tebi Ivan in družini pa naše sožalje.
R. in V. Wood.
Koncert zbora "Planina" v Maple Heights. O.
Maple Heights, Ohio. — Cenjeni javnosti želim tem potom sporočiti, da bo naš pevski zbor "Planina" zopet priredil svoj letni spomladanski koncert in sicer v nedeljo, 16. aprila v Slov, nar. domu na 5050 Stanley Ave. Pričetek koncerta, ki je pod vodstvom pevovodje Frank Vauter, se prične točno ob 7. uri zvečer.
Tudi za ta koncert je naš pe-vovodja pripravil zelo bogat vspored in sigurni smo vsi pevci, da boste posetniki zadovoljni odhajali domov s koncerta. Imeli boste nekaj uric prijetnega užitka in duševnega razvedrila, saj boste čuli tako lepe pesmice kot "Kje je moj mili dom", "Venček narodnih pesmi", "Dalmatinski šajkaš" in druga domače popevke ter klasične skladbe.
Po koncertu se razvije prosta domača zabava s plesom, za katerega bo igral Al Ulle orkester. Prijazno se vam vsem cenjenim ljubiteljem lepe pesmi priporočamo za obilen poset v nedeljo, 16. aprila v Slov. nar. domu na Maple Heights. Naj bo nedelja, 16. aprila dan naše slovenske pesmi in napolnite našo dvorano do zadnjega kotička.
Na veselo svidenje vabi vse Ludwig Vrček.
Zahvala
Malo sem pozna s to zahvalo, mislim pa da mi boste zaenkrat oprostili. Dramsko društvo Anton Verovšek se lepo zahvaljuje vsem posetnikom, ki so se udeležili igre "Volkodlaki" dne 19. februarja v Slovenskem delavskem domu.
Zahvaljujemo se tudi pevskemu društvu Jadran in pevskemu zboru Zarja, ki sta s petjem pomagala pri igri. Ravno tako gre hvala, vsem delavcem, ki so pomagali na eden ali pa drugi na-čm do lepega finančnega in moralnega uspeha.
SKR.AT
Ob ribniku pod Rožnikom s di mož in ribari. Mimo ® človek, obstane in ga opaz"]®' Mož ga vpraša: "Ali je ^ zločin, če ulovim ribico?"
"Zločin ne," je bil odgovof' "pač pa čudež."
"Človek božji, zopet ste ni! Začnite vendar rednejše z'
Ijenje!"
"Prepozno, prepozno " ji
"Če ste mož, ni zato ni " prepozno!"
"Bom pa še malo počaka •
*
Odvetnik: "Najboljše bo, mi poveste čisto resnico. Le
daj vas bom mogel uspešno govarjati. Ali ste mi vse?"	jjj
Tat: "Vse — razen tega, ® sem zakopal denar."
J Ifi
Sprevodnik (gospodu, pelje v tramvaju): "Tu sme kaditi, gospod. Ali ne te, da je napisano: Kaditi P povedano?"	^
Gospod: "Če bi človek vse tisto, kar je tramvaj pisano! Tamle n. pi"--vsi Šarčeve modrce!"
Ne smem pozabiti naše ig
čaS
ral' ob
ce, ki so žrtvovali svoj večerih, da je Igra bila uspešno podana. Kajti to je ka žrtev, priti zvečer od dela mov in potem pa iti po d^e tri ure na vajo" Ko bi člove
še šliiočit, ampak če je
utrujen
od dela, ni to lahko. Toda P stane in pozabi se tudi to, človek zaveda, da bodo imeli veselje in par ur dušev užitka.	jg.
Mislim, da se je naša padla večinoma vsem in da nas boste, prišli ob zopet pogledat. ^	ja
Še enkrat: najlepši vam vsem, ki ste pomagali na en pa drug način.	.
Za dramsko društvo
Verovšek:
Anna Vadnal, taJ^
NAZNANILO IN ZAHVALA
Globoko pohrfi naznanjamo, da je umrl ljubljeni soprog in oče
CHARLES LESJAK
Zatisnil je svoje mile oči dne 17. 1950. Pogreb se je vršil dne 20. marca iz josep Žele in sinovi pogrebnega zavoda v cerkev Vnebovzete na Holmes Ave. ter po opravljen' cerkvenih pogrebnih obredih na Calvary pokop*' liŠče, kjer smo ga položili k večnemu počitku.
V dolžnost si štejemo, da se tem potom **' hvalimo vsem za krasne vence cvetja in za maše, za katere ste darovali. Hvala vsem, ki dali avtomobile za spremsfvo pri pogrebu, kakof tudi vsem, ki ste ga kropili in sprejmili na zadni' potr.
Srčna hvala čst. g. duhovnu za opravljen^ cerkvene obrede in joseph Želetovemu pogrebni' rhu zavodu za vzorno voden pogreb.
Ti, ljubljeni soprog ih oče, počivaj v in lahka naj Ti bo ameriška gruda. Spominjali i Te bomo vedno r- ljubeznijo v molitvi do konc* naših dni.
Žalujoči ostali:
ANTON I A, soproga ANTONIA, poročena BRZIN, JENNIE, poročena PLANINŠEK.
hčeri zet in trije vnuki
Cleveland, So. Euclid, Ohio, dne 4. aprila 195^'
^ekaj mojih spominov
jako
tfavniiti k s
p3 so ,.Pa ^Da:
Piše John
'Nadaljevanje)
smo mislili, da je dobrega.
8^0 hodili v Št. Vid. tistih časih imeli 4 — župnika, dva ka-oeneficijata. župnik je ' ° posestvo. Najlepši 'ijive so bile njegovo- sem bil star 12 izrazil, čemu gospod potrebuje toliko zemlje, sami in nimajo druži-® je hitro poučila neka
^ otroci »nekaj
K maši so v duhovnike
Ana in
veliko
m toč, se
Die
Janezpif
^ ter	tako go-
Takr
je greh."
klicali Janezek, h, Vasi ■ Pastirja v Gr-iivršii 9 ^°dgabra. Ko sem ljudske šole, ;irja o služit in ostal za W delaf	sem mo-
tfriin se '• gospodarjih, ka-%i sj-j Pi^avilo pri šimanu.
Sasn	G" brat.
So oi,	pobožni. De-
% sestr^^i" gruntu. Sta-^ j® bila gospodinja,
dela	na polju
War, gjj .	brat je bil go-
H	to velik in močan
%	omenil, so bili vsi
^Ve	sem v gozdu "•šal ^jih dostikrat i 5^° pobožne in sve-
je najrajši
Va	ražale."
Hr	Strani je go-
k ''^d t	in težkem
/ '	preklinjal. Ko je
/^1 vo+„..	delo, sem
v<!+«o	delo, sem
®tati oh ^ • -J. • "Ho ° /- uri zjutraj,
5a	mlatiti ali pa
sem vole poga-
preklinjal!
Lokar, St.
Spominjam se prav dobro, ko me je nahrulil:
"Ti prekleta koza, če ne boš odrinil, te bom udaril z vatko!"
Vatka je bila dolga mala lopatica, s katero smo čistili plug pri oranju. Nekoč se je primerilo, da sem padel pod plug in me je vleklo kakšnih 20 čevljev daleč, toliko časa, da je gospodar ustavil vole. Pripetilo pa se je, ker sem odrival na vso moč, da je šlo kolo po tisti jamici, da se odreže brazdo. Ako bi me bilo zadelo železo od pluga, bi me bilo na mestu ubilo.
Drugi dan sem zopet krave pasel v gozdu. Pastirji, razume se, da smo vedno stikali po gozdu, da najdemo kakšno ptičje gnezdo. To je bilo naše veliko veselje. Tisti dan sem v gozdu zagledal veliko gnezdo, v katerem so bile mlade veverice. Hitro se splazim na drevo, ker mislil sem, da so kosi. Ko pa sem opazil, da je notri v gnezdu nekaj črnega, sem vedel, da so veverice. To je v meni zavladalo veselje! Hitro obrnem gnezdo in str,esem veverice na zemljo. Tisti čas pa pride stara veverica. Pokazala mi je svoje ostre zobe in me ugriznila. Jaz pa hitro doli. Ko pridem do zadnje veje, se zagrabim z dvema rokama, se spustim in padem na zadnjo stran. Tako sem se udaril, da par minut nisem mogel niti dihati. Mislil sem si, da bom na mestu umrl. Čez nekaj časa pa sem dobil dva mladiča, ampak bila sta premlada, da bi jih držal doma in tako sem jih nesel nazaj pod tisto drevo. Ko sem se malo odstranil, hitro priteče stara veverica, pograbi mladiča in ju odnese na visoko smreko. Nisem se hotel truditi do tistega gnezda, ker sem bil pre-
pričan, da me bo stara veverica ugriznila.
No, ker smo ravno pri tem, naj omenim, kako sem našel tudi gnezdo kragulja, kar je bilo nekaj jako imenitno, ker so kragulji bili zelo redki. Takrat sem bil star že 14 let. Kra-guljevo gnezdo sem našel, ko sem iskal veverice. V gozdu so bOe velike smreke, ampak ena je bila posebno visoka. Na sredini smreke je bilo veliko gnezdo. Splazil sem se na smreko do gnezda, pogledal notri in videl tri velika jajca. Kar naenkrat pa prileti velik kragulj in me pograbi za klobuk. Jaz pa hitro doli po vejah in ko sem prišel do zadnje, sem se zgrabil za drevo in se naglo spustil na zemljo. Nikoli več nisem šel gledat to tisto smreko. Vem pa, da je bil posebno velik kragulj, ker včasih je priletel v vas in pograbil tudi do tri funte teškega piščanca.
Kot sem omenil, so pri hiši mojih gospodarjev takrat bili bogati. Obe sestri sta imeli velike dote. Micka je bila gospodinja, Francka pa je delala težka moška dela. Bila je tudi močna ženska, ampak da bi marala za kakšnega fanta, to pa ne. Micka se ravno tako ni dosti zmenila za fante. France, gospodar grunta, se je še toliko več ogibal deklet, ker so bile vposlene. Kadar je bilo dosti dela, ni šel nikoli mimo, ampak se je, če je le mogel, rajši ognil in šel po drugi poti. Za mene gospodar ni bil dober, toda njegova sestra Micka me je rada imela, tako da se še danes večkrat spomnim nanjo. Večkrat mi je dala kako malo stvar. Ako so bili veliki prazniki, je šla k zgodnji maši in mi prinesla par cigar:
"Na, Janezek, boš kadil, ko boš šel k maši," mi je rekla.
To se mi je dobro zdelo. Takrat sem nekoliko kadil tobak.
akoravno sem bil še premlad. Imel sem pri sebi fajfko in ker nisem imel denarja, da bi si kupil dosti tobaka, sem dodal polovico suhega listja, da je bilo za dlje časa. Gospodar pa mi je grozil, da mi bo fajlfko raztol-kel, ker da sem premlad za kajenje.
Micka, kakor sem omenil, pa je bila vsa drugačna. Nekega dne mi je rekla:
"Janezek, če bi se ti hotel učiti za duhovna, bi jaz plačala vse kar bi bilo potrebno."
Micki pa sem odgovoril, da je težko izučiti se za gospoda, za
kaj drugega pa bi že učil. Ampak Micka je bUa pripravljena plačati, da bi se izučil samo za duhovnika, ne pa za kaj drugega. Tako je ostalo pri tem več let. Ko sem pozneje bil že v Ameriki, sem zvedel, da je Si-menov France v Grmu prodal grunt in šel v Stično k menihom. Ne vem kaj se zgodilo z Micko in Francko. Mislim pa, da niso več med živimi, ker so bile veliko starejše od mene, jaz pa imam že 74 let na svojih ple-čah.
Kakor ste videli zgoraj, so moji gospodarji bili čudni lju-
d je. Med seboj pa so se dobro razumeli. Nikoli še nisem pozneje videl, da bi brat in sestre delali tako složno, kot so ti trije.
Pozneje sem šel služit v drugo vas. Star sem bil že 16 let in si služil tudi več denarja, pa tudi obleke. Naj nakratko opišem, kar se tiče tega dela, ki je bilo skoraj takšno kot v prejšnji službi. Gospodar je imel veliko zemlje, nekateri so rekli, da celo kar dva grunta. Imel je pet sinov pa nobene hčerke. Sinovi so bili doma in pomagali očetu. Starejši sin se je poročil
in odšel v Ameriko. Bil je tu v Clevelandu, kjer je prad ve5 leti tudi umrl.
Štirje sinovi so delali doma, ampak najmlajšega so nagovorili, da se je šel učit za duhovna. To so posebno radi videli, ker v tistih časih je bila velika čast in ponos, če so pri hiši imeli duhovna. Ampak fant ni bil zato. Učil se je že precej časa. Nekoč pa je prišel domov na počitnice v St. Vid in se je v družbi z drugimi fanti malo napil. Peli so različne pesmi, nakar je on začel peti tisto;
(Dalje prihodnjič)


Vesele velikonočne praznike in obilo piruhov želim vsem!
AUGUST F. SVETEK
POGREBNI ZAVOD 478 EAST 152nd ST, CLEVELAND, OHIO
;





Euclid Race Dairy & Ice Cream Co.
m
503 EAST 200th ST.
KEnmore 1-0515
VOŠČIMO VAM VESELE , VELIKONOČNE PRAZNIKE!

ČLANI SLOVENSKEGA GROCERI|SKEGA IN MESARSKEGA KLUBA V COLLINWOODU
AVE. MARKET—15638 Holmes Ave.
JqjT ^OLENC—573 ?. 140th St.
^AUSEK—19513 Kewanee Ave.
—15708 Saranac Rd.
383 E. 156th St.
. lAR Tiw	.
^ IN VRANEZA—315 E. 156th St.
Jqj, ^ OSWALD—17205 Grove wood Ave.
—26594 Lak;eshore Blvd.
1170 E. 174th St. Sqw^^OVICH—15804 Waterloo Rd, MODIC—544 E. 152nd St. M^s ^AUCHAR—485 E. 260th St.
TOMAZIC—16821 Grovewood Ave. ^ CLAUSEN—16226 Arcade Ave.
žele vsem svojim odjemalcem
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE IN OBILO PIRUHOV!
ter se priporočajo za naklonjenost
LOUIS URBAS JR.—17305 Grovewood Ave.
ANDREW VICIC—485 E. 260 Si.
JOE METLIKA—Lake Shore Blvd., Easllake, O.
— NEAKTIVNI ČLANI —
JOHN ASSEG—23550 Chardon Rd.
FRANK CEBUL—15638 Holmes Ave.
PAUL CLAP ACS, R.F.D. No. 1, Chardon, Ohio JOE JANES—Eddy Road JOE JANZEVICH—19131 S. Lakeshore Blvd. FRANK KASTELIC—19048 Shawnee Ave. LUDWIG RADDELL—111 E. 196ih St.
JOHN SIVEC—17931 Neff Rd.
LOUIS URBAS SR.—23430 Chardon Rd. JOE MODIC—315 E. 156th St.
ON INGOLIČ:
^lada leta
POVEST
in ne tako na
AO'i^vanie,
»^ti,
i l 4a hog
j^ilq §a ij	brezumne-
i"''!	pretreslo,
^v^v^'^io (j^*^ && vrglo kamor-%t' ga bo tega pritis-

ubi
Ja in dela blaz-
Se
naglo vrnil s
C,
^stopil, se Marta
^ v sobi in šiva-0 .	odšla z Martico
" k h,. \ %
Tedaj pa je Marta vzkipela.
Tine je sedel k peči in gledal Marto.
Ta dan še nista izpregovorila lepe besede, ker je Tine zjutraj ni hotel spremljati v šolo in niti opoldne ji ni prišel naproti. Pri obedu sta se pošteno sprla. ,
Tedaj se je rodila v Tinetu brezumna misel.
Da, sedaj hoče imeti Marto! Prav sedaj, ko sedi tam ob oknu in se jezi nanj.
Planil je k nji in jo objel okoli pasu, v hipu ji je snel predpasnik, odpel bluzo in segel v prsi. Marta se je branila, 9. Tine jo
je z vso silo prižel nase in jo položil na neodgrnjeno posteljo. Segla mu je v lase, ga bila s pestmi v obraz in kričala;
"Pusti me! Če drugače ne veš, da sem ti žena, ni treba vedeti tudi sedaj! Pusti me, sicer ti iz-rujem vse lase, tvoja ne bom nikoli!"
Z vso silo se ga je oprostila, skočila na drugo stran sobe in pograbila čevelj v kotu.
"Samo za korak se premakni, pa ga dobiš v glavo!"
Toda Tine je planil proti njej, a, tedaj je priletel vanj njegov težki čevelj.
"Tu imaš!" '
Tine je pograbil čevelj in ji ga vrgel prav v prsi."
"Najprej zasluži kaj, potem šele meči čevlje vame! Sedaj pa nimaš nobene pravice!"
Iz njei je bruhnilo. Ves zadržani srd mu je vrgla v obraz.
Da, izpočetka j^ lazil za njo in jo slepil s svojimi zlaganimi besedami, da se mu je vdala. Ko bi ga bila tedaj poznala, bi se ne bila niti ozrla vanj! Sedaj ga je
vsega spoznala in ga ne mara, naj kar odide in se ne prikaže več !
Tine se je naslonil na peč in jo gledal.
Da! Da bo tragedija še večja, bo povedal tudi on svoje, bo povedal tisto, kar je skrival pred Marto vsa tri leta in zaradi česar je prvo leto toliko pretrpel.
Sedaj je čas, da pove!
Tine se je zganil in oprijel peči, nasmeh okoli ustnic mu je postal še bolj ironičen, oči so se mu zableščale kakor v blaznost, usta so se mu vidno povesila.
"Marta, dovoli, da te nekaj vprašam."
Marta se ni ozrla nanj:
"Od tebe ne maram ničesar! Slabši si od hlapca!"
"Povej mi odkritosrčno, ali verjameš, da sem bil takrat pred dobrimi tremi leti, ko sem te odnesel od klavirja na posteljo med rdeče nageljne, tudi jaz nedolžen? Ali verjameš, Marta?"
Tedaj se je,Marta okrenila k njemu.
"Kaj misliš, ali sem bil* ali ne?" se je Tine zasmejal na glas.
Marta je utihnila in brezupno buljila vanj.
Čez trenutek pa se je Tine približal Marti in dejal s satanskim nasmehom:
"Jaz sem ti sicer zp,trjeval, da sem bil. Toda to ni res! Ti nisi bila prva ženska, ki sem jo imel!"	»
Marta je prebledela in se se-sedla na posteljo.
Tine pa se je sklonil nad njo;
"Prva je bila Parižanka, vla-čuga v Meči obleki, potem šele ti. In tam v Parizu je bila še neka druga, črna, vitka, krasna. Toda o njej ti ne bom pravil."
A vendar ji je povedal vse. Kar bruhalo je iz njega. Vse, kar se je kdaj zgodilo in kar bi moglo raniti Marto, ^ji je povedal še v temnejših in ogabnejših črtah.
Naj pve vse! Naj gre iz njega vse tisto tako dolgo zadrževano! Saj sedaj res živi, saj sedaj se ne gleda od strani, marveč sipi je prav iz sebe!
Toda ko ji je povedal vse in je videl, kako Marta ležala nepremično na postelji in samo zdaj pa zdaj zavzdihnila, mu je bilo, da bi vzel vrv in se obesil.
ČETRTI DEL
Pomladanski vetrovi so vzeli sneg. Travniki, njive in gozdovi so začeli zeleneti.
Dora je vstajala zgodaj zjutraj in hodila preko rosnih travnikov proti soncu. Včasih je prišla celo do Mbzirja. Tako lepo ji je bilo hoditi proti soncu. Včasih pa je vzela avto in se odpeljala v Logarsko dolino. Savinja se je vsa modra penila na levi, na desni se je dvigalo sivo skalovje, tam spredaj pa Ojstrica in njene sosede v snegu.
Slikala ni že ves-mesec.
Mnogokrat ši je vzela slikarsko orodje in hodila z njim okoli Gornjega grada, kjer je imela svoje posestvo, toda ničesar ni bilo zanjo. Saj ima že vse na platnu. Saj je že od otroških let vse, kar je bilo kaj vrednega, po dvakrat, celo trikrat naslikala.
Rada bi se lotila nečesa velikega.
Rada bi šla nekam daleč. Vso zimo je prebila doma.
Res, včasih je prišel kak njen prijatelj ali prijateljica za teden ali dva, a vendar je bilo tako pusto, in prazno. Prišli so, se zabavali, modrovali, kritizirali, tudi ljubimkali in spet odšli. In spet je bila sama v vsej hiši. Saj ni imela drugega ko staro Ivanko, ki ji je kuhala in gospodinjila, Nežo, ki je pospravljala sobe, in dva hlapca, ki sta skrbela za živino in drva.
(Dalje prihodnjič)

U.S.
SECURITY
Veselo velikonoč želimo vsem posetnikom in prijateljem!
MR. & MRS. ANTON PETKOVŠEK
965 ADDISON ROAD HEnderson 1-4893
Žganje — pivo — vino
john oblak
1146 East 61st St. - HE 1-2730 MOVER
Kadar se selite ali rabite truck za prevoz iz enega kraja v drugega, pokličite zanesljivega selilca. Postrežba je vljudna, točna in po zmerni ceni.
Vsem prijateljem, odjemalcem in znancem želimo * vesele velikonočne praznike!
Veselo velikonoč želimo vsem posetnikom in prijateljem!
MRS. ANNA MARINCIC
Bonded Winery No. 131 15012 SYLVIA AVENUE POtomac 1-2554 Pri nas dobite vedno pristno belo in rdeče vino kakor tudi vseh drugih vrst.
VSEM SLOVENCEM IN HRVATOM ŽELIMO VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE!
j. berger
IZZA 1890
6919 Superior Ave. - 805 E. 185th St.
TISOČE VZORCEV NAJNOVEJŠE VRSTE STENSKEGA PAPIRJA
Barva za zunaj in znotraj. — Linolej
anton baraga
15322 Waterloo Rd.
BONDED WINERY NO. 113
Imamo polno zalogo legalnega vina, dobro, pristno kapljico, ter se priporočamo za nakup društvom in posameznikom.
Veselo velikonoč želimo vsem posetnikom
in prijateljem!
EUCLID WINDOW SHADE CO.
505 EAST 185th STREET KEnmore 1-4343 Slovenska trgovina Polna zalogu Venetian Blinds, ki so v okras vsaki hiši MR. MAVER, lastnik Vsem vesele velikonočne praznike in obilo piruhov!

FERDO GODINA:
BELE TULPIKE
ROMAN (Roman je bil spisan leta 1941)




v steno; če me je kaj vprašala, 0- i sem molčal. Nato je odšla.
Materi o svoji bolezni nisem ničesar sporočil. Čemu bi imela nepotrebne bolečine. Da sem pa premeščen, bo itak zvedela.
Krampač in Berta me zaradi spora z Jerebičem nista mogla na farovžu obiskati. Z Brunner-jevimi si pa v resnici nisem bil tako blizu, da bi prišli. Kaj je z Rahelo? Zdaj Ž9 ve, da poj-dem iz Lendave. A ne morem niti iz sobe.
(Nadaljevanje)
Mir. Nič se ni zganilo. Kaplan Šernek posluša in tudi drugi poslušajo moje trkanje. Potrkal | sem drugič. Nič. Obrnil sem se in šel trdo nazaj v sobo. Vedel sem, da me Jerebič muči. Ob takem času je bil vedno v pisarni. Dajal sem si poguma. Skušal sem se nasmehniti dekanovemu otročjemu ravnanju.
"Ne, ne bom klonil." Stal sem sredi sobe, si stiskal pesti pod brado in sem drhtel od negotovosti in gneva. Dekan je bil trd človek.
Pred očmi mi je vstal železni Grafič. To je človek strašnih živcev. Njemu ne more? nihče do živega.
Minute so počasi tekle, kot bi se svet ustavljal in ne bi šel po svoji tisoč in tisoč let začrtani poti. Moral sem čakati. Še enkrat bom potrkal, potem pa grem od doma. Ne bom ga čakal niti minute.
Svoja vrata sem zaprl z močjo; Ko sem stopil na hodnik, se mi je zdelo, da mi nekdo reže z lic meso.
Trdo sem stopil do vrat in spet potrkal.
Dekan se je oglasil. Glas mu ni bil niti malo vznemirjen, čeprav je vedel, da sem trkal z gnevom in , sovraštvom.
Odprl sem vrata. Sklonjen je bil nad mizo in šele, ko sem zaprl vrata in pozdravil, je dvignil sivo glavo, ki je sedela na močnem vratu. Pogledal me je. Nič mu nisem rekel, zakaj sem prišel. Vedel je.
Lahen smehljaj mu je zaigral okrog ustnic. Nagnil se je nad papirje in z močno roko brskal med pismi. Vzel je med papirji debelo pismo, ga potegnil k sebi in odprl. Pogledal ga je, kakor da bi se še enkrat hotel prepričati o njegovi vsebini.
Vedela sva oba, da to dela brez potrebe. Dvignil je nato glavo, me pogledal brezbrižno in mi dejal, kakor da med nama ne bi bilo prišlo nikdar do nesporazuma. "Premeščeni ste, gospod kaplan."
Vse se mi je zavrtelo pred očmi. Zdelo se mi je, da se tla pod mano majejo, da pod valovi. Oči so mi postale rosne in spreletela me je misel, kaj bo z Rahelo?
Ves prejšnji ponos je skop-nel. Dekana nisem niti videl, kako me je v svoji hladnosti opazoval. Kot otrok sem stal brez moči pred njim. Nisem mogel drugega spraviti iz sebe, kakor da sem ga vprašal s tihim, pretrganim glasom: "Kam?"
"Skof vas je premestil v Turnišče."
Zrl sem skozi okno. Kostanji pred farovžom so stali goli, negibni. Ne spominjam se, kako sem zapustil pisarno dekana Jerebica. Nisem vedel, če so še vrata na kuhinji priprta in če! Š3 posluša kaplan Šernek. i
Neusmiljene so bile stene, vse, vse na svetu je bilo trdo, brezčutno. Samo tu bi rad ostal, tu v Lendavi, tih, skromen, nikdar več ošaben, samo tu bi rad ostal.
"Rahela, ti dete moje, kaj bo zdaj s teboj?"
Tople solze so mi zdrknile čez sence na vzglavnik. Po vsem telesu sem čutil neizmerno bol. Jokal sem molče, krčevito, kakor je jokala nekoč moja mati.
"Mati, mati, zakaj ste me rodili?" Šepetal sem med solzami pretrgane besede. Jok me je krčevito trgal in me spet izpustil. Zgrabil sem se za prsi. Tiščalo me je, kakor da bi imel v sebi kamen namesto pljuč. Nog nisem mogel premakniti. Kakor v sanjah sem.slišal, da mi je bila veverica pri glavi. Z malim gobčkom mi je vohala solze.
Otrpnil sem. Top sem postal do vsega. Počasi sem se umiril in trdo zaspal.
Nekdo me je prijel za ramo in me klical. Počasi sem prišel k sebi. V soti je bilo svetlo. Nad seboj sem zagledal veliki obraz. Usta je vlekla na eno stran in se smehljala.
"Obed sem vam prinesla, gospod kaplan."
Nekaj dni sem ležal. Moči so mi odpovedale. Dolge ure sem premišljeval o tem, kar se bo zgodilo.
Treza mi je stregla; zjutraj, opoldne in zvečer je prinesla jed. Postavila je posodo ^la stol pri postelji. Glavo sem obrnil
Gledam v strop in skušam zbrati misli. Ne, zdaj ne dvomi več v to, da sem vsak trenutek pri njej. Novico o meni je zvedela gotovo pri Krampačevih. Berta ji je povedala. Takrat je Rahela stisnila mala usta in dvignila obrvi. Guba med obrvmi ji je postala dolgo nespremenjena.
Gotovo je tako sprejela novico. Poskušani "vstati. Ne morem. Dvigujem roko, stiskam pest in preizkušam svojo moč.
Veverica se je preselila k meni na blazino. Niti ponoči se ne premakne od mene.
Najhuje je ponoči. Spati ne morem. Začenja me dušiti. Zdi se mi, da mi leži na prsih težak kamen.
Škof mi je hotel dobro, o tem sem bil prepričan, številne pritožbe dekana Jerebiča, ki jih je podpiral plebanuš Cotlin, so se na škofiji množile. Da bi škof naredil temu konec, me je premestil h Grafiču. Tako sem mislil in pozneje mi je to potrdil Grafič sam.
Toda prefnestitev mi ni prinesla miru. Vse bi rajši pretrpel kakor to.
(Dalje prihodnjič)
VASI ČEVLJI
BODO ZGLEDALI KOT NOVI, ako jih oddasle v popravilo zanesljivemu čevljarju, ki vedno izvrši prvovrstno delo.
Frank M ar zlikat
16131 ST. CLAIR AVE.
PRAVKAR JE DOSPELA
NOVA IN POPOLNA POŠILJKA
SPOMLADANSKEGA in POLETNEGA
ZA VSO DRUŽINO ŽENSKI CUSHIONED ČEVLJI v črni, rjavi in plavi barvi—SAMO $6.95 PATENT LEATHER STRAPS — RJAVI STRAPS-
LOAFERS—OXFORDS za otroke Najnovejši stili za moške in mlade fante, cene od $4.95 do $15.00 OGLEJTE SI NAŠO ZALOGO IN PRAV GOTOVO
VAM BO UGAJALA.
Dajemo Eagle znamke—ob torkih dvojne znamke
STAN MAJER SHOE STORE
■	6107 ST. CLAIR AVENUE
UT 1-5027
ŽELIMO VSEM VESELO ALELUJO!

Mary A. Svetek
LICENCIRANA POGREBNICA
478 E. 152 St. - KE 1-3177
POGREBI PO ZMERNIH CENAH. LEPI, DOSTOJANSTEVENI
Ambulantna posluga podnevi in ponoči.
Vršimo vse notarske posle.
Pogreb oskrbimo kjerkoli in po vsaki ceni.
NAJLEPŠE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELIMO VSEM .
NAŠIM ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM!
SIMONCIC PEKARIJA
6724 ST. CLAIR AVENUE	UT 1-0282
So i-skreno zahvaljujemo vsem odjemalcem ler se pi'ipurucanio za naklonjenost v bodoče. Postregli vam bomo najboljše z dobrim pecivom.
NaroČite si pri nas okusno pecivo za praznike
Se pnporo(?jimo za obilen obisk
jay • kay gostiina
7006 St. Clair Ave.
Mr. in Mrs. Jim Kotnik, lastnika	^
Vsem prijateljem, odjemalcem in znancem želimo vesele velikonočne praznike!
Postregli bomo vedno z dobrim pivom, vinom, -žganjem in prigrizkom.
three corners cafe
1144 East 71st Street
FRANK BARAGA — J. LEVSTIK
Veselo velikonoč želimo vsem posetnikom in prijateljem!
IMIIP	__
MUSIC
DANCINOP
Luncnes , # liinners
Suppers
Se priporočamo, da nas obiščete za praznike. stregli vam bomo z najboljšim pivom, žganjem nom ter z finim prigrizkom.
j. obed
4504 St. Clair Avenue
SLAŠČIČARNA

«	VI/
Vsem vesele velikonočne praznike in obilo piruhov
Priporočamo našo slaščičarno v naklonjenost, kJ vam bomo vedno prvovrstno postregli.
hecker tavern
1194 EAST 7ls+ STREET John Sustaršič in Frank Hriba'',
LASTNIKA
ENdicott 1-8866
GOSTILNA
da
Priporočamo se vsem prijateljem in znancem^^^ obiščejo našo gostilno, v kateri vam vedno postrez^^^jj s finim pivom, vinom in žganjem. Na vazpo\i^S^ imamo vedno okusen prigrizek.
Veselo velikonoč želimo vsem posetnikom in prijateljem!
joseph dolinar
ST. CLAIR AVE. CAFE
6737 St. Clair Avenue
BEER — WINE — LUNCH — LIQ^Oi^
Veselo velikonoč želimo vsem posetnikoi^ in prijateljem!
Vsem vesele velikonočne praznike in obilo pif*
n;
Vsem mojim odjemalcem se iskreno zahvaljuj^ naklonjenost in so ijiiporočam za bodocc.
ocrin's shoe hospitm
ANDREW OGRIN, lastnik'
18508 Shawnee Avenue

%
M-
eoniE-
92eal
DRAU<7KI
and Sandwicnes
TABLt-
funk hribar in sinovi
i:"
GOSTILNA
16701 Waterloo Road
I IMAMO DOBRO PIVO, VINO IN ŽGANJE TER OKUSEN PRIGRIZEK
Imamo tudi televizijo.
prijazno priporočamo za obisk, ker tu boste vedno našli prijetno družbo.
■ ^ Veselo velikonoč želimo vsem posetnikom in prijateljem!
Veselo velikonoč želimo vsem posetnikom in prijateljem!
k. j. cafe
5363 St. Clair Ave.
Tony in Pauline Jansa ter Rosie Kern
Priporočamo se za poset naše gostilne za praznike ob priliki ko zaželite kozarec dobre pive, vina ali Serviramo tudi okusen prigrizek.
^sem prijateljem, odjemalcem in znancem želimo vesele velikonočne praznike!
arcade market
16226 Arcade Ave. - KE1-5193
FRANK BRADAČ, lastnik
Vedno prvovrstno meso, doma sušene šunke in fine mesene klobase.
Se priporočamo vsem za naklonjenost.
Vsem mojim odjemalcem se iskreno
zahvalim za naklonjenost in se priporočam za v bodoče
Pri
^eni je prvovrstno delo, dobra roba, zmerne cene.
babrenja shoe hospital
Edini slovenski čevljar v Euclidu 22010 ivan avenue
vesele velikonočne praznike in obilo piruhov!
a.brofman
DEPARTMENT STORE ^	je vedno najboljše kakovosti, cene zmerne,
'^^^ežba uljudna.
6 St. Clair Avenue
^odna trgovina z moško in žensko opravo veselo velikonočne praznike in obilo piruhov!
Veselo velikonoč želimo vsem posetnikom in prijateljem!
NA ZDRAVJE! EN GLAZEK AL' DVA, TO NAM KORAJŽO DA!
ViaORY tavern
.^18 East 152nd Street - KE 1-9735
vas postrežemo z najboljšo pijačo—pivom, vi-v in žganjem ter finimi domačimi jedili. — Priporo-So za obisk.
Albina (Opaskar) Richter
"ČUDA SVETA"
Nebeško mesto. Po 17 letih se je svetovnemu potniku stožilo po domu Trinajst ladij za prevoz neveste.
V	Hangčovu pa se Marko po-mudi dalj časa in iz besed mu zveni ljubezen. Trdi, da je to mesto najlepše izmed vseh. Kanali, 12 tisoč mostov in veliki prekrasni trgi ga spominjajo na Benetke. Neizrekljivo lepo je jezero, v obsegu meri 45 km, obdano je z lepimi hišami in krasnimi palačami in povezano z lično urejenimi otočki za poroke, slavnosti in "pošteno zabavo". Na jezeru se ziblje jo čolni in barke, udobno opremljene za slavnosti in zabave, čolni so pokriti in jih potiskajo z drogovi." Prebivalci mesta, obrtniki ali trgovci "mislijo namreč samo na to; po končanem delu čim bolj veselo prebiti dan v družbi svojih žena ali na zabavah z lahkoživkami."
Marko pripoveduje seveda tudi o Zahodnem jezeru, čigar vr-3e in vodne ptice, "Ribji paviljon", pagodo "Jutranjega zvo-nenja" ter "Deset razgledov" so opevali klasični in moderni {itajski pesniki.
Po obrežju se vije jo široke, tlakovane ceste, prebivalci imajo n a hišnih vratih zapisana imena vseh, ki v hiši stanujejo, "hotelirji pa zabeležijo imena in priimke vseh gostov."
V	mestu je nebroj kopališč z mrzlo vodo, "ker so meščani že od mlada navajeni umivati se z mrzlo vodo ob vsakem vremenu." Za tujce so imeli kopališča s toplo vodo.
Mesto ima 10 sejmskih trgov, ki jih tedensko obišče 40,-000 do 50,000 ljudi, da kupujejo "meso in divjačino, n. pr. srno, damjeka, zajca, kune, jere-]ice, fazane, prepelice, domačo perutnino, kopune i n nešteto vrst rac in gosti ter vsakovrstno izbrano sadje." Imajo tudi velikanske klavnice za vole, te-eta in jagnjeta. Vsak dan pripeljejo na trg tudi "veliko množino rib, za katere bi menil, da jih sploh ni mogoče prodati, toda v nekaj urah vse izginejo!"
Vsi ljudje so oblečeni v svilo; saj je je toliko in tako poceni. Ženske pa so nališpane in odi-šavljene, in sploh tako nežna in "angeljska bitja", da so tujci kot začarani in ko se vrnejo domov, sanjajo o dnevu, ko se bodo lahko vrnili v "Nebeško mesto".
Živil je toliko, da jedo ti ljudje ribe in mesa pri istem obe-
du! se čudi Marko. V mestu je 12 bogatih rokodelskih cehov in vsak ceh ima za svoje delavce 12.000 hiš. Da bi ponazoril "velikansko potrošnjo" tega mesta, je Marko vprašal nekega carinskega uradnika, kako je s poprom, in zvedel je, da ga dnevno potrošijo 73 tovorov, tovor pa tehta 100 kg.
Hiše so lesene in požari pogosti; zato imajo za vrednosti in zaklade visoke kamnite stolpe. Po cestah nenehno krožijo požarne patrulje. Na visokem griču stoji stolp z leseno ploščo na vrhu. Kadar izbruhne požar, tolče čuvaj nanjo s kladivom in "dela ropoj;, ki ga je slišati daleč naokrog."
Iz vseh krajev sveta, posebno iz Indije, prihajajo ladje s krasnimi tovori tkanin, zlatih in srebrnih draguljev, biserov in žlahtnih kamnov. Samo ene stvari ne najdeš v tem mestu, obžaluje Marko, pogumnih mož. Zato ga je doletela ista usoda kot Bagdad — zasedU so ga Ta-tari.	I
17 let je Marko Polo potoval po Kitaju in sosednjih pokrajinah; zato pove njegovih 82 poglavij o Kitajski, o kitajskem narodu in njegovih navadah več kot vemo o marsikateri evropski deželi tedanjega časa.
Toda, ko je prišel največji svetovni potnik v leta, se ga je lotilo domotožje. Stožilo se je tudi očetu in stricu. Prošnje za potovanje domov v Benetke je kan nevoljen zavrnil.
Nekoč pa so prišli odposlanci perzijskega dvora in sporočili Ilkhanovo željo, ki je bila prav za prav želja njegove žene pred smrtjo, da bi se po njeni smrti poročil s kako njeno sorodnico iz Mongolije.
Kublai je izbral kraljico, lepo dekle Kukačin; izbruhnila pa je nejevolja v Turkestanu in zato se je odločil, da jo pošlje v Perzijo po morju. Marko je zaslutil edinstveno priložnost. Kljub vsemu njihovemu napredku so imeli Tatari o morski plovbi kaj malo pojma; Benečan pa je na morju povsod doma. Vrh tega se je Marko pravkar vrnU s potovanja v Indijo.
Veliki kan je opremil 13 (nekateri teksti imajo 14) ladij, jih založil z živili za dve leti in razsipno poskrbel za največjo udobnost; le nerad pa se je lo-
čil od Nikolaja, Mateja in Marka Pola. Dal jim je posebne le-gitimacijske tablice, "ki so veljale kot potni listi in pisma za neomejen kredit" ter pisma za francoskega, španskega in ostale krščanske kralje.
O sami vožnji po morju pove Marko prav tako malo kot o načinu svojega potovanja po kopnem. Toda ob neki drugi priložnosti opisuje oceanske ladje kitajskih trgovcev in zato si lahko predstavljamo ladje, ki jih je pomagal krmariti od pokrajine Fukien do Ormuza.
Opremljene so bile s 4 jambori, krov je bil enoten. Zbite so bile z debelimi železnimi žeblji, imele so velikanska lesena sidra, "lesno olje" je nadomeščalo smolo. Kabine so bile že popolnoma nepremočljive, česar v Sredozemskem morju še niso poznali. Za primer brezvetrja so imeli v rezervi telika, težka vesla, za eno samo veslo je bilo treba štirih mož. Na vsaki ladji je bilo 200—300 mornarjev.
Vožnje je bila dolga in je mo-' rala biti zelo dramatična. Od 600 članov ekspedicije jih je ostalo živih samo 13 (drugi kodeksi imajo 18. Po dveh letih vožnje je pa tatarsko dekle le srečno dospelo na perzijski dvor; ko se je poslavljala od svojih benečansRih zaščitnikov, je jokala.	^
Namesto, da bi kaj povedal o vožnji na morju, opisuje Marko obalne dežele, kjer so se ustavili. Tako zvemo za košinšinske slone in ebenovino, za "neizmerno in bogato" Javo in Sumatro, kjer ugotavlja, da je pravljica o pigmejcih samo pravljica. Pač pa je našel bajeslovnega 'enorožca", žival, ki ima "dlako kot bivol, noge kot slon, na čelu pa rog" — in s tem povsem točno opisal rinocerosa. Bil je na Nikobarih in Andama-nih. Videl je ceylonske potapljače na lovu za biseri, mimogrede pove zgodbo o Budi in je prvi Evropejec, ki omenja Madagaskar, Zanzibar in druge predele južne zemeljske oble, kakor je tudi prvi povedal vsaj nekaj o Japonski, Sibiriji in Severnem morju.
Njegova poglavja o Indiji odlikuje prijetna mešanica legend in dejstev. In že so v Perziji, 1. 1295 pa se izkrcajo v Benetkah.
V "Enakopravnosti" dobite :edno sveže dnevne novice o dogodkih po svetu in doma!
ŽELIMO VSEM VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE!
SPELICH DAIRY
6210 White Avenue
HEnderson 1-2116
SLOVENSKA MLEKARNA
Cenjenim trgovcem in gospodinjam se naše podjetje toplo priporoča. — Imamo moderno urejeno mlekarno.


Cerar's Bakery
11704 St. Clair Ave.
GU 1-6063
Naša posebnost so potice, torte in keki za svatbe in rojstne dni.
FIN KRUH IN VSAKOVRSTNO PECIVO
Priporočamo se cenjeni-javnosti za naklonjenost zlasti sedaj za praznike, ko bomo imeli izvrstno izbero raznega peciva.
NAŠA PEKARIJA JE POZNANA ZA FINO IN OKUSNO PECIVO.
Želimo vsem vesele velikonočne praznike In
obilo piruhov!
PEKARIJA ]E ODPRTA VSAKO NEDELJO OD 6. ZJ. DO 2. POP.

standard food market
854 East 185th Street
Polna zaloga finega svežega in prekajenega mesa in grocerije.
VSEM SLOVENCEM IN HRVATOM ŽELIMO VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE!
gaiety bar inn
16223 Waterloo Road
Fina žganja, piva in vina—domača kuhinja
Veselo velikonoč želimo vsem posetnikom ^ in prijateljem!
MR. IN MRS. JOHN TERČEK. lastnika
PLES VSAKI PETEK IN SOBOTO
Veselo velikonoč želimo vsem posetnikom in prijateljem!
Zahvaljujemo se vsem posetnikom za obisk naše gostilne ter se priporočamo tudi v bodoče. Postregli bomo vedno z najboljšim pivom, žganjem in vinom ter okusnim prigrizkom.
mustar's cafe
5379 St. Clair Ave.
tony zedell
7013 St. Clair Ave.
GliOCERIJA - MESNICA IN DELIKATESNA
TRGOVINA	\
Vsem vesele velikonočne praznike in obilo piruhov!
Vsem cenjenim odjemalcem se zahvaljujemo za dosedanjo naklonjenost in se priporočamo v bodoče.
wolkov jewelers, inc.
6428 St. Clair Avenue \
Vsem vesele velikonočne praznike in obilo piruhov!
wick texaco service
17960 Lake Shore Blvd.
Vogal Schenley Ave.
KEnmore 1-6582
Gasolin, olje, avtomobilske potrebščine.
Pri nas dobite vedno prijazno in točno postrežbo.
Vsem prijateljem, odjemalcem in znancem želimo vesele velikonočne praznike!
Kadar je kaj narobe z vašimi vodnimi cevmi, pokličite nas. Vedno garantirano delo.
michael casserman
Plumbing, Heating and Repairing
18700 Shawnee Avenue
IVanhoe 1-3877 Vsem vesele velikonočne praznike in obilo piruhov!
STRAN 6
/
enakopravnost
4. aprila. 1950


L&M
TOBACCO iS CANDY CO.
WHOLESALE JOBBERS
of
CIGARS — CIGARETTES — TOBACCOS
CONFECTIONS Priporočamo se društvom in trgovcem za nakup cigar in slaščic JOHN E. LOKAR	ERNEST MRAMOR
784 East I85th St. - KE 1-8777
Vsem vesele velikonočne praznike in obilo piruhov!
PAVLICK GLASS 8 MIRROR CO. 6034 St. Clair Ave.
EXpress 1-3804 Vsem vesele velikonočne praznike in obilo piruhov!
Vesele velikonočne praznike in obilo piruhov žalimo vsem!
DR. J. V. ŽUPNIK
ZOBOZDRAVNIK
6131 St. Clair Avenue
' vhod iz 62. ceste
Dr. Župnik vam nudi kompletno zobozdravniško postrežbo, pa najsi potrebujete malo zalitje, izdiranje ali kako drugo zobozdravniško delo.
\ Ne glede kje delate ali stanujete, vedno vam bo prilično obiskati dr. Župnika oh vsakem času, ki je prikladen za vas. Ni trelTa^ nobenega dogovora poprej.
Veselo velikonoč želimo vsem poseinikom in prijateljem!
WELCOME TAVERN 937 E. 222nd St.
TONY IN CHRISTINE KEBE, lastnika
Ako si zaželite kozarec svežega piva ali pristnega vina, kozarček dobrega žganja," pridite k nam. Vedno prijazna postrežba in vesela družba.
Naša spodnja dvorana je pripravna za svatbe in druge zabave.
Veselo velikonoč želimo vsem poseinikom in prijateljem!
lak(und tavern
23931 Lakeland Blvd.
LIQUOR — BEER — WINE
JENNIE KAVCHNIK, lastnica
Se priporočamo, da nas obiščete še v bodoče. Postregli bomo najboljše z dobrim pivom, vipom in žganjem, ter okusnim prigrizkom.
FRANK PAULIN'S SERVICE STATION 6101 St. Clair Ave. - EN 1-9104
Avtomobilistom se priporočamo, da se ob priliki ustavijo na naši gazolinski postaji, kjer bomo vedno postregli točno in zadovoljivo z najboljšim gazolinom in oljem. Avie tudi dobro namažemo, da gladko tečejo, ter jih umivamo.
Vsem vesele velikonočne praznike in obilo piruhov!
FRAN MILČINSKI:
TURKI V BUTALAH
Butale so imenitne. Ni dosti manjkalo, pa bi bile prišle v zgodovino in bi se morala še deca v šolah učiti o Butalcih.
To je bilo tiste dni, ko je Turek, krivoverna ta nesnaga, strašila po deželi in robil živino in mladino.
Pa so se zbali tudi v Butalah, da ne pride krivoverna ta nesnaga še nad nje, in so imeli vzroka, da se boje, kajti so bili ponosni na svoje krave in junce.
Pa so moževali in sklenili, da se brez boja ne uda jo. Nego da na cesti, ki jim pelje v staroslav-ne Butale, postavijo napis: "Turkom prepovedana pot!"
Še se je oglasil glas: "Ne bodimo zajci! Napišimo; 'Strogo prepovedana pot'!"
Pa je navdušeno obveljala županova, da s Turkom nič usmiljenja in se naj zapiše: "Naj-strože prepovedana pot!"
Toda je v Butalah dan le podnevi, ponoči pa je tema, in se je bilo po pravici bati, da bo Turek prišel ponoči in ne bo videl neustrašene prepovedi. Pa so izbrali čuvaja in mu dali hele-bardo ali sulico, da bo' ponoči straži!, in če bi se zgodilo in bf nenadoma pritisnil Turek, krivoverna ta nesnaga, naj ga brez usmiljenja ustavi. Če Turek ne bi ubogal, naj pa pri tej priči zbudi župana in može, da bodo storili sv«jo dolžnost.
Pa se je zgodilo, da je čuvaja SI edi noči zavilo v trebuhu. Stopil je v kraj, da se olajša. Hele-bardo je zasadil v tla in lepo počenih
Ondi pa so rasle robide in ko je hotel vstati, so se rhu robide zapele v hlače.
Pa je v smrtnem strahu zar-jul: "Jojata, ojojata! Turek me drži! Pomagajte, pomagajte!"
Župan in možje so slišali divje kričanje, pa so planili kvišku in se hiteli posvetovat. In so sklenili, da sedajle ni časa za posvet in za sklepe. Nego so k Ar zbežali v hrib. V hribu so čakali dne. In ko je napočil dan in ni bilo od Turka ne duha ne sluha, so sklenili, napis da je dober, napis da ostane, robide pa da se morajo iztrebiti in požgati.
BUTALCI GREbO PO SOL
Butalcem je pošla sol in je bilo to nerodno ne le za kuho in za peko, nego tudi za butalsko modrost, kajti niso kaj vedeli in kam, kadar jim je kdo ukazal, da se gredo 1 solit, in to ni bilo redkokrat.
Pa so moževali in nazadnje sklenili: ni drugače, treba osed-lati dvanajst konj in z njimi v svet po soli. Dejali so, pot da bo dolga in da vzemo kotel s seboj, da ne bodo brez južine. In še zastran marel so moževali, ali bi jih kazalo vzeti na pot, kajti je svet neznansko velik in je po svetu vsake sorte vreme.
Je dejal župan: "široke imamo klobuke ali klafrnice. Klafr-nice nas bodo dežja varovale tudi brez marel. Marel nam je treba le za klafrnice, da dež ne zmoči klafrnic. Ni pa vrag, da ne bi vseh klafrnic spravili pod eno maralo. Zato bo dovolj, pra-\'im, če si vzamejo s seboj eno samo marelo."
Reče Piškurjev Ražem: "Veste kaj, pustimo vsak svojo kla-frnico doma, pot ne bo zato nič daljša! Pa nam vsaj ne bo treba klafrnicam na ljubo s seboj vlačiti marele, marela je reč, ki se rada izgubi."
Pa so sklenili, da je ta beseda modra, in so gologlavi zajahali konje in jih pognali.
Jahali so čez devet planin in devet dolin, da so prišli v prekrasno mesto Solimuri. Tam je bilo soli, da še vodo solijo z njo in se tej vodi pravi morje.
Tam sol tudi prodajajo. Pa so nakupili Butalci dvanajst tovorov soli in so Solimurci jako prijazni ljudje: dovolili so jinn, da lahko še pridejo, kadar jim bo česa treba za denar.
Butaibi so bili silno zadovoljni in so stopili v krčmo, da dobro kupčijo zalijejo—potem bi krenili zopet domov.
Pa so se zmotili v durih in mesto v krčmo so stopili v briv-nico poleg krčme in je bila tudi v brivnici jako prijazna postrežba in se je Butalcem zgodilo, da so bili ostriženi in obriti, še preden so naročili bokal vina. In so bili ostriženi in obriti tako lepo, da drug drugega niso več poznali, nego so se izpraševali, kdo si in od kod in kam si namenjen.
Ta reč jim ni bila všeč. Nato-vorili so sol na živali, odpravili se na pot v Butale in so jim begale glave nemajhne skrili.
Prevalili so pet planin in pet dolin, tedaj se jim je zahotelo počitka in južine.
V senci so raztovorili konje, zakurili ogenj in v kotlu zamešali polento.
Polento je bilo treba soliti. Pa so barali pri bližnji kajži in pro-
sili gospodinjo soli. Ni je imela ali ni marala dati ali jih ni razumela: ne v tej kajži ne v drugih niso je dobili ne zrna. In so neslano morali jesti polento. Ni jim dišala. Nevoljni so vstali od južine: neslana južina ni južina!
Ko pa so pričeli zopet tovo-riti konje, so se jim lica zasme-jala od ušesa do ušesa: "Iskali smo zrno soli po kajžah, pa imamo s seboj dvanajst tovorov, hvala bogu!"
Bili so potolaženi in so se žu-rili proti Butalam.
Čim-tolj pa so se bližali domačemu mestu, bolj jim je rastla skrb, ali šo pravi ali niso pravi. Preden jih je nesreča zanesla v brivnico, so bili še pravi; potem pa so se izprevrgli.
Pozno zvečer so dospeli v Butale in ustavili na trgu. S strahom je vsak stopil na svoj dom, ponižno potrkal in vprašal, ali je gospodar doma.
Pa so povsod prejeli odgovor, gospodarja da ni in da je šel po sol.
Sedaj se je vsak oddahnil in je rekel: "Hvala bogu, pravi sem! Če bi pa zdaj gospodar bil doma, jo j meni, ne bi vedel, kdo da sem in kam naj se obrnem."
In so bili zelo veseli in ko so jih izpraševali, kakšno je mesto Solimuri in ali je postavnejše od Butal, so dejali: "Kaj bo postavnejše—še plota nimajo, da konja zanj privežeš!"
V BUTALAH SEJEJO SOL
Butalcem je bilo sitno, da so morali sol kupovati tako daleč. Pot stane, sol ni zastonj in še se zgodi, da je nimaš, kadar bi jo najbolj potreboval. Doma pa je zemlje dovolj in kakšne zemlje —na taki zemlji plenja vse mogoče! Pa so sklenili, da bodo sol pridelovali sami doma.
Pa so spomladi vsak okoli svoje koče prekopali rušo, jo povlekli in vanjo posejali sol, d& jo bo gospodinja imela kar pri rokah kakor petršiljček in drob-njak.
In potem je padal dež in je sijalo ljubo sonce in so pričakovali in veselo pričakali: pognalo je mlado zelenje, bujno šlo v rast in obetalo bogato žetev.
Pa kar je pognalo in se tako lepo šopirilo, so bile same mlade koprive in nič drugega.
Pa so jih Butalci gledali in so jemali mlado per j ice na jezik: pošteno jih je opeklo! Zadovoljni so dejali: "Ajsa! Mlada sol— že sedaj je tako ostra! Kako bo šele slana, hvala bogu, kadar dozori!"
PRAV VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE VAM ŽELI
Tomsic Dry Cleaning
353 East 152nd Street
V Commodore Theatre poslopju	Peier Tomsic, lastnik
OBLEKA NAPRAVI ČLOVEKA
Dobro ščiščena in lepo zlikana obleka napravi vsakega lepega.
NAPRAVIMO VEDNO PRVOVRSTNO DELO Samo pokličite KE 1-6680 pa pridemo iskat- in dopeljemo nazaj.


KADAR KUPUJETE ALI PRODAJATE POSESTVO
HIŠO, ZEMLJIŠČE. TRGOVINO ALI FARMO. SE OBRNITE ZA ZANESLJIVO IN POŠTENO POSTREŽBO V VAŠE POPOLNO ZADOVOLJSTVO VEDNO DO NAS.
ZAVAROVALNINA PROTI OGNJU IN NEZGODAM ZA AVTE GRADIMO NOVE DOMOVE
kovač realty
960 EAST 185th ST.
KEnmore 1-5030
ŽELIMO PRAV VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE VSEM!
waterloo recreation
IVanhoe 1-9595
15721 Waterloo Road
Vsem prijateljem, odjemalcem in znancem želimo vesele velikonočne praznike!
EUCLID CITY WELDING & SOHIO SERVICE
22301 LAKELAND BLVD. — REdwood 1-9895
Popravimo avtomobile in zvarimo karkoli. JOE KARLINGER in FRED ZUPANČIČ, lastnika
Vsem vesele velikonočne praznike in obilo piruhov!
ANTON IN ANČKA LUZAR
6723 ST. CLAIR AVENUE Gostilna
Žganje, pivo, vino in okusen prigrizek.
Veselo velikonoč želimo vsem poseinikom in prijateljem!
Vesele velikonočne praznike in obilo piruhov vsem odjennalcem, prijc+eljenn in znancem želi
oblak furniture (0.
6612,St. Clair Ave. HE 1-2978
LOUIS IN JENNIE OBLAK
Vsem prijateljem, odjemalcem in znapcem želim® vesele velikonočne praznike!
(lover dairy
SLOVENSKA MLEKARNA
FROM APPROVED DAIRIES Joseph Meglich in sinovi
1003 East 64th St. - ENdicott 1-4228
KAYE HARDWARE AND APPLIANCE 7610-12 St. Clair Ave.
IMAMO VSAKOVRSTNO ŽELEZNINO IN Lf®
ELEKTRIČNE PREDMETE ZA NA DOM
t
ENdicolt 1-9605
Vsem prijateljem, odjemalcem in znancem želi*^® vesele velikonočne praznike!
Vsem prijateljem, odjemalcem in znancem želi*'*® vesele velikonočne praznike!
KOMIN'S PHARMACY
6430 ST. CLAIR AVENUE — Vogal Addison R"'
ad
Slovenska lekarna — nasproti SND
Vsem rojakom se zahvaljujemo za dosedanjo naklo"^® nost in se priporočamo za v bodoče.

enakopravnost
STRAN 7
nin auto body shop
1109 E. 61st St. - UTah 1-3040
MAX ŽELODEC, I^rop.
SPECIALIZING IN REPAIRING OF WRECKED AUTOS
Painting—Color Matching
and Fender Repairing on All Types of Autos
^sem prijateljem, odjemalcem in znancem želimo vesele velikonočne praznike!
Good Time
Cafe
• m Mrs. Victor in Ančka Hočevar, lastnika
9413 St. Clair Ave. MU 1-9739
^SAK petek serviramo ribjo pečenko
*0RO8JO VEČERJO SERVIRAMO VSAKI DAN
Godba igra vsak petek in soboto
^9dar 2a^ 1-
^dzclite dober prigrizek, fino pijačo in prijetno zabavo, obiščite našo gostilno.
Veselo velikonoč želimo vsem posetnikom in prijateljem!
niomas flower shop
SLOVENSKA CVETLIČARNA
Vsakovrstne cvetlice za vse namene ^ ^^ijazna postrežba .— Lično delo Sprejemamo tudi brzojavna naročila
Tomec bratje, lastniki
15800 Waterloo Rd. - IV1-3200
'setn
P^'iiateljem, odjemalcem in znancem želimo vesele velikonočne praznike!
& MRS. L. ZUPANČIČ
1140 east 67th street . Grocerija HEnderson 1-0336
Se
^^8. Y l^/'h^orocamo, da si nakupite dobre groccrije pri zaloga vsakovrstnih potrebščin za dobre

*®sele velikonočne praznike in obilo piruhov!
®selo velikonoč želimo vsem posetnikom in prijateljem!
louls ersie
6802 St. Clair Avenue
Bonded winery no. isg
tmnei
l>o i
V zalogi vsakovrstna fina vina. Se pri-^sem za obisk. Pokličite nas po telefonu:
HEnderson 1-3344

Grazia Deledda:
reveži
živeli so v jami kakor sveta družina, oče, mati in otrok. Sa-' mo da je bil oče bolan in se ni mogel ganiti, otrok pa je bil slaboumen in je hodil po vseh' štirih, trgal travo in jedel zem-' Ijo! Mati je skrbela za vse, na-j hirala je zelišča, ki so deloma služila za hrano, deloma pa za! obloge in zdravila za moža.
Vse to se je godilo v tem letu, ob robu Zelenja, ki je razprostrto okrog Rima kakor vlečka, v katero so uvezene granitne plošče tlaka na velikih, novih cestah, ki vodijo v mesto, v
Kadar se je oče počutil nekoliko bolje in je lahko pazil na otroka, je šla žena v mesto pro dajat zelišča. Zdelo se je, da prihaja iz divjine in iz neoblju-denega sveta, tako je bila plašna in zmedena, pokrita s cunjami, morebiti nabranimi na kupih smeti, ki so lepšale vogale nedozidanih mestnih četrti.
Ni poznala denarja. Kadar je vračala ostanek je ponudila v dlani ves drobiž, ki ga je imela, zaupajoč poštenosti kupca. Zaupanje pa je bilo velikokrat ogoljufano, čeprav za en sam ubog vinar. Sicer pa se je vsem hitro prikupila zaradi nežnega mučeniškega obraza, ki mu ni bilo mogoče določiti starosti, in zaradi vdanosti v usodo, ki jo je sprejemala prav tako, kakor so sprejemale svoje trave, ki jih je trgala in prodajala.
In vračala se je v svoj brlog s polnim košem starih oblek, posušenega kruha in obnošenih čevljev. Nekega, dne se je vrnila z velikim klobukom na peresa na glavi in mož se je smejal in kremžil usta kakor bolan pes. Njegov smeh pa ni pomenil norčevanja, ampak zadovolj-nost. Tudi otrok se je smejal in stegoval ročice, da bi prijel čudovitega ptiča, v katerega se je spremenila materina glava.
Na kupu revščine, ki je du-šila njihovo človeško dostojanstvo, je drhtel cvet njihove medsebojne ljubezni kakor dišeča roža, ki zraste na kupu gnoja.
V božični noči si je stara čarovnica, ko se je vračala iznad Rima, otresla oblačila v viharnem vetru in je spustila na votlino klice kuge, ki je divjala v mestu.
Mož je umrl naslednji večer, odpirajoč usta zaradi težkega I spanca, ki ga je obhajal in ki je na koncu pomiril bolečine njegovega telesa in otrok se je zakobalil na njega in se smejal	I
Mati Š3 te noči ni imela, da bi preprečila turobno igro. Čepela je zraven njiju in jima govorila z istim enakomernim glasom, dokler se ji ni otrok jokajoč zakotalil v naročje.
Ona ni jokala. Premišljevala je o tem, da bo treba pokopati mrliča in ni vedela, kaj naj bi napravila. In ta skrb je bila hujša od vsake -druge, dokler js ni prešinila misel, da bi ga sama pokopala.
Dva dni in dve noči je tako premišljevala. Tretji dan se je odločila. Truplo je namreč že začelo razpadati. Stopila je ven in začela nabirati zelišč, za njo pa je tekal otrok kot splašen psiček.
Ne, groba ji ni bilo mogoče skopati. Manjkalo ji je orodja in tudi moči. Razen tega je bilo nevarno, da jo zasačijo.
Ko je imela polno krilo zelišč, je vzela v naročje otroka in se napotila v mesto.
Srečala je voznika in mu označila moževo smrt; morebiti je nezavedno upala, da bo naložil truplo na voz in ga odpeljal na pokopališče. Voznik pa jo je - napodil z bičem kakor muho in jo poslal na policijo.
Že sama beseda policija jo je navdala z občutkpm skrivnosti
in groze, silnejšim kot smrt.
*
Potrkala je kar na prva vrata, na katera naletela in ki jih je sicer dobro poznala. Bila so to vrata majhne hiše, kjer je živel vegetarijanski filozof s svojo pridno ženo. Odprla ji je z metlo v roki. Ženska ji je vrgla na prag pred noge kup zelišč, ki so bila mrzla in nagr-bančena od slane.
"Kaj to pomeni?" je zaklicala gospa. Njene usmiljene oči pa so že opazile prepaden izraz matere in omahujočo otrokovo glavo. "Zakaj ga nosiš s seboj ?"
"On je umrl že pred tremi dnevi. Nisem ga mogla pustiti pri njem."
Ko je gospa vse izvedela, je zakričala in tudi metla ji je padla iz rok, kot če bi omahnila,
Na krik je prišel pdfeledat mož v copatah, zavit v rožasto ogrinjalo kakor čarovnik z vzhoda. Mirno je poslušal zgodbo, potem pa je rekel ženi, ki ga je hotela poslati, da uredi zadevo:
"Veš kaj, pojdi kar ti, jaz pa bom doma in se bom pobrigal za žensko."
In ko je žena odšla, je pobral metlo, jo postavil v. kot in je rekel ženski:
"Ker ste. že tukaj, oznažite zelišča in glejte, da se skuhajo."
Sam pa se je vrnil h knjigam.
Žena je poskrbela za mrtveca in za žive. Otroka so sprejeli v zavetišče. Mati pa je prišla v palačo, ki se ji samo zato ni zdela vilinski grad, ker so ji v nezavednih otroških letih napolnjevale blodno domišljijo samo votline, skrivnostne podzemske jame in spreminjajoče se pošasti.
Palača, v kateri se je znašla pb dolgih zmedenih potovanjih v tramvaju in med množicami, ki so se ji zdele kot pustne še-rhe, je bila v resnici podobna vi-linskemu gradu, z dvema vrstama palm na obeh krilih in z zlatim blesketajočim drevoredom, ki je vodil na cvetoč vrt. Vonj lavorjevih grmov pa je spominjal na pokopališče.
Ženski so določili sobo v drugem nadstropju. V tretjem je stanovala gospoda. Kaj se je godilo v prvem nadstropju, ni zvedela nikoli; tudi ni ničesar vedela o tretjem, čeprav je tam vsako jutro snažila tla. \
Gibala se je po vseh štirih kakor njen otrok na travniku in zmeraj je mislila nanj z željo, da bi ga spet imela pri sebi in bi ga lahko poljubljala na usta in na debelušno in toplo telesce.
Ločena od njega se je čutila izgubljeno, kot v praznini; ni mislila na to, da ji ga bodo ozdravili, zanjo ni bilo bodočnosti razen prihodnje nedelje, ko naj bi ga obiskala v zavodu.
Da bi ga videla! Da bi ga vsaj videla! To hrepenenje in to upanje sta ji dajala moč; tedaj je snažila in snažila tla tako dolgo, da si je lahko v njih ogledovala svoj obraz in v svojem obrazu je prepoznala obraz svojega otroka in se je pripo-gnila, da bi ga poljubila.
¥
V nedeljo pa ji niso dovolili, da bi ga videla: dobil je neko nalezljivo bolezen, ki je kosila med otroci v zavodu in morala se je vrniti domov. Ni več ne govorila ne jedla. Popoldne je služinčad odšla. Samo glavni služabnik, nadzornik vseh, oblečen kot krokar 'in s krokarje-vim obrazom je hodil po samoti drugega nadstropja in pregledoval prostorne in sive sobe, kjer so ponavadi delali delavci, ki so bili osrčje palače, in so jo ohranjevali zdravo in zmeraj novo; in kuhinje, kopalnice, hodniki in skrivnostne zaprte dvorane kakor stoterne dvorane zakletega gradu, katerih
(Dalje na 8. strani)
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELIMO VSEM'
FRANK STRUMBLY
STAVBENI KONTRAKTOH
Highland Road-Highland Heights Telefon: Hlllcrest 225 W 5
V slučaju, da se odločite dati zgraditi novo hišo, pokličite nas. Gotovi ste lahko, da bo vse prvovrstno izvršeno v vaše zadovoljstvo.


GooK
NAJNOVEJŠE STILE ZA VELIKONOČ DOBITE PRI
Tucker s Shoe Store
686 EAST 185th STREET
Fini čevlji pravilno umerjeni in pregledani po X-Ray
red goose in BUSTER BROWN za otroke; FLORSHEIM in MASSAGIC za moške; AIR STEP, FASHION BELT in SAKS za ženske.
MR. IN MRS. HARRY H. TUCKER, lastnika
Red Goose
HOES
KDOR ŽELI KOZAREC DOBREGA VINA ZA PRAZNIKE NAJ SE OGLASI PRI
kramer's
bonded winery
5303 St. Clair Avenue
Vsem vesele velikonočne praznike in obilo piruhov!
joseph globokar
real estate — houses — lots and farms
986 East 74th Street
HEnderson 1-6607 Vsem vesele velikonočne praznike in obilo piruhov!
Ako želite izpiti kozarček dobrega žganja ali kozarec svežega piva ali pristnega vina, pridite k nam.
syetek's cafe
MRS. ANTONIA SVETEK in SINOVI, lastniki
768 East 200th St.
Veselo velikonoč želimo vsem posetnikom in prijateljem!
mike jalovec
GOSTILNA
6424 Spilker Ave.
Veselo velikonoč želimo vsem posetnikom in prijateljem!
Vsem vesele velikonočne praznike in obilo piruhov!
MARY OKORN
6906 ST. CLAIR AVE.
Krojačnica in čistilnica oblek
čistimo in popravimo moške in ženske obleke.
ZA OBŠIRNO IZBERO RAZNIH VELIKONOČNIH SLAŠČIC, BONBONOV, ITD., OBIŠČITE IN PRIHRANITE SI DENAR PRI
taylor variety store
5c AND lOc STORE
6714-16 St. Clair Ave.
Vsem prijateljem, odjemalcem in znancem želimo vesele velikonočne praznike!
Vsem vesele velikonočne praznike in obilo piruhov!
CARL G. OPASKAR, M. D.
Zdravnik 740 EAST 152nd STREET Office: GLenville 1-3134 — Res.: Potomac 1-8055
DR.'VINCENT OPASKAR
Zoboadravnik 6402 ST. CLAIR AVENUE — HEnderson 1-4114
FRANK V. OPASKAR
Odvetnik HIPPODROME BUILDING MAin 1-3786	Res.: WAshington 1-0989

MR. IN MRS. ANTON SVETE 1184 East 60th St. - HE 1-4813
DELIKATESNA TRGOVINA
Vsem vesele velikonočne praznike in obilo piruhov!
Našim cenjenim odjemalcem se iskreno zahvaljujemo za naklonjenost in se priporočamo za naprej!
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE IN MNOGO PIRUHOV ŽELIM VSEM!
j. metelko, 0. d.
6417 St. Clair Avenue
dominik lušin
GASOLINSKA POSTAJA
East 60th in St. Clair Avenue
SOHIO
Se priporočamo, da nas obiščete kadar potrebujete gasolin ali olje za vaš avto.
Vsem vesele velikonočne praznike in obilo piruhov!
"A SERVICE TO RENDER MORE PERFECT TRIBUTE"
golub funeral home
4703 Superior Ave.
EX 1-0357
POGREBNI ZAVOD
Vsem prijateljem, odjemalcem in znancem želimo vesele velikonočne praznike!
ohio furniture & music company
6321-23 St. Clair Avenue
ENdicott 1-5016
ZA NAJNOVEJŠE POHIŠTVO IN ELEKTRIČNE PREDMETE PRIDITE K NAM

REVEŽI
I v
(Nadaljevanje s 7. strani) skrivnost umori tistega, ki jih odpre in jo zagleda.
Videl je skozi široko odprta vrata žansko, kako je sedela na postelji in je bila sklonjena nad cunjo, ki jo je držala v naročju, in jo je vprašal, če je bolna.
"Proč hočem," je rekla in skušala skriti cunjo, ki se je zdela zajčja koža.
Vznemirjen je stopil bliže.
"Kaj ti je? Kaj so ti napravili?"
"Nič. Proč hočem."
Na vsa vprašanja je tako odgovarjala. Možu ni bilo prav, da bi odšla. Bila je tam za skromno plačo in snažilsko podjetje ne bi tako osnažilo tal kot jih je ona.
Poskusil je pridobiti jo zlepa; objel ji je ramena in ji po-gladil lase.
"Bodi pametna! Če ti delajo krivico, povej mi,, boš videla, da bo vse prav. Ali mi boš povedala?" je zašepetal v hladno lice. "Aii mi daš poljub?"
Njegova sapa je bila vroča, njegova usta so dišala po tobaku in po živem mesu; živalska čutnost je prešinila drobovje, ki je bilo kako otrplo od dolge vzdržnosti, vendar ga je z vso silo odrinila, pri tem je uporabljala cunjo za ščit.
"Proč, živina, proč!"
Poskusil je drugače.
"Ali je to drugače, ker je tvoj otrok bolan? Ozdravel bo. Gospa ga bo šla obiskat in ves zavod se bo brigal zanj. Gospa se zelo zanima za tvojega otroka, sama je brez njih. Gdo ve, če ga ne bo kdaj še vzela k sebi v to hišo."
Takrat se je žena vzravnala s krvoločnostjo v očeh.
"Ali mi ga ni že vzela, naj vzame vrag njo in vse njene pogrebce!"
Pričakovala je, da jo bo spodil, on pa je odšel, ne da bi ji odvrnil; in spet se je sklonila z obrazom nad cunjo, ki je bila
obleka njenega otroka.
' *
Nato je poskusila pobegniti.
Od one sobe do druge, po dolgih, sivih hodnikih in po stopnicah za služinčad je oprezno iskala izhoda. Zaman, vse je bilo zaklenjeno in tiho, bolj skrivnostno kot podzemeljske dvorane v pravljicah; in zadevala se je ob steklena vrata kakor ujeta muha.
Morebiti bo to lahko storila potem, ko se bodo vrnili služabniki; pozneje pa je opazila, da jo nadzorujejo in se ni ganila.
Noč je bila temna; ni mogla spati in čutila je, kako se ji obrača duša v telesu sem in tja, od glave do kolen, od kolen do drobovja, zdaj pri srcu, zadaj pri vratu in tako si poskuša tudi ona najti izhod in ga ne najde.
* Vedela je, od kod takšna tesnoba: otrok je umiral. Tudi sijoči smehljaj zarje ni osvetil z upanjem njene stiske, in tudi ne glas zvonov, ki so spet obsipali s srebrnimi obratnicami novorojeni dan. Ni znala moliti
in še Bog je bil zanjo mrtev.
*
Glavni služabnik ji ni povedal, da je otrok umrl, zato da je prej osnažila tla; potem pa jo je peljal k visoki gospe.
Visoka gospa je bila v postelji, sladka in bela,kakor jag-nje v travi. V sobi je bil duh po pomladanskih travnikih in svetli razgledi; vse je bilo bleščeče in mehko, vendar se je ženska približevala postelji, kot če bi se spotikala nad kamenjem in bala se je celo belih porcelanastih mačic, ki so polne hudobije počivale na napušču majhnega kamina in so se ji zdele kot pravljične živali.
Tudi gospa je imela . čuden videz, ležala je na snežnobelih blazinah, kakor če bi bila padla in se ne bi mogla več dvigniti.
"Sedi", je rekla ženski, ki je vsa zmcdsna ubogala; zdelo se ji je kot takrat, ko človek sanja, ampak ve, da sanja in ko je zaradi lepote sanj strah pred resničnostjo še tohko temnejši.
Tako je sladki in vznemirjeni glas gospe, ki ji je naznanjal otrokovo smrt, zmračil še bolj njen obup; in tako očitno se ji je kazal v očeh, da se je gospa prestrašila in je pomislila, kaj bi lahko storila zanjo.
"Poslušaj," ji je rekla tiho in skrivnostno, kakor če bi bila njenega stanu, "nisi ti edina, ki trpiš na tem svetu. Tudi jaz sem nocoj zaradi neke svoje bolečine tako trpela, da sem shujšala in da so mi lasje osiveli. Kar poglej," je rekla, sklonila glavo in odprla prečo med lasmi: "in daj mi tistole kupo, tisto, ki so prstani v njej. Poglej."
Nataknila jih je, potem pa je stresla z roko, in res: prstani, ki so imeli kamne kakor češplje, češnje in grozdje, so ji padli s
prstov kakor sadeži z veje.
»
Žena pa se ni umirila.
Kaj ji je bilo mar za vse to? Bolečina jo je stiskala s takšnim trdim oklepom, da ga tudi veselje nad tujo bolečino ni moglo zrahliti. Izrabila je rajši go-spejino Slabost in jo je prosila, da naj ji dovoli oditi. In odšla je tako, da je ni videl prekleti krokar.
Svobodna! Svobodna s svojo brezmejno žalostjo, ki jo je dvigala iznad sveta kakor v vrtincu radosti.
Takoj je stekla do zavoda;
oprezala je okrog njega, plazila se je ob zidovju in vdihavala zrak, ki je prodiral iz vsake špranje; ko se ji je posrečilo priti v hišo, so ji povedali, da so otroka že odnesli.
Kje naj ga išče? Kratek hip se je začudila kot izgubljeno, potem pa se je odpravila. Dobro je vedela, kje naj ga išče.
In spet se je znašla sredi travnikov na poti proti votlini, vsa v strahu, da je ni že kdo drugi zasedel.
Našla jo je nedotaknjeno, z vsemi njihovimi cunjami, z ležiščem, ki ga je očistil ledeni mraz tistih dni; in klobuk s peresi se je še zmeraj kot čuden ptič šopiril v jamici na laporna-tih tleh.
Otipavala je vse stvari; ko se je dotaknila čeveljčka, ki je bil raztrgan in umazan od zemlje, se je nazadnje razjokala ob kamenite stene kakor veter v zimskih nočeh, potem pa zmeraj tišjimi solzami, ki so je grele lica in ji zalivale usta, vzbujajoč ji občutek slasti. Nato je odšla iskat zelišč, da jih proda.
Snežena otočja so se bleske-tala in se počasi topila na ozele-nevajočih travnikih. Zrcalila so se na nebu v oblakih, ki so naznanjali pomlad.
Z majhnim srpom je rezala trave in je, da bi si utešila žejo in lakoto, od časa do časa jedla sneg, ki je imel okus po vijolicah.

Veselo velikonoč želimo vsem posetnikom in prijateljem!
.1to!L=0>!=t
ZULICH INSURANCE AGENCY
Frances Zulich
18115 Neif Rd., IV 1-4221
Se priporočamo rojakom za naklonjenost za vsakovrstno zavarovalnino.
Q
every dollar you spend pays a dividend!, , .
K
when you buy
FLORSHEIM
FRENCH TOE SHOES
A dividend of extra comfort, to be sure . . . because Florsheim French Toes are famous for their fit and feel.
I
But there's also an actual money-saving on your purchase... because they last longer and cost you leas per mile of wear,
Louis Majer
TRGOVINA FINEGA OBUVALA
6408-6410 ST. CLAIR AVE. Phone: EX 1-0564
Vsem vesele velikonočne praznike in obilo piruhovl
Prijateljem in znancem se priporočamo za obisk naše gostilne, kjer bomo ob vsaki priliki postregli p"' jazno in točno z najboljšo pijačo—pivom, vinom žganjem ter okusnim prigrizkom.
blue dine cafe
FRANK in JENNIE HRIBAR ter sin FRANK, ml.
6911 St. Clair Ave.
serve

anilLimdies
D
s & L bar
MR. & MRS. JOHN LENARČIČ MR. & MRS. JOHN SAURICH, lastnika
7601 St Clair Ave. - EN 1-9577
Našim gostom postrežemo z različnimi likerji, 6% pivom in vinom ter okusnim prigrizkom. Cenjene občinstvu se toplo priporočamo za obilen obisk.
Veselo velikonoč želimo vsem posetnikom in prijateljem!
Veselo velikonoč želimo vsem posetnikom in prijateljem!
MR. IN MRS. FRANK TELICH
17105 GROVEWOOD AVE.
IVanhoe 1-7273
Iiauoi's

Slovenska gostilna, kjer boste vedno prijazno postreženi.
Vino—pivo—žganje—dober prigrizek.
Vsem vesele velikonočne praznike in obilo pi:
JAMES SLAPNIK, JR.
6620 St. Clair Avenue
HEnderson 1-8824
CVETLIČAR
ruhov^
Iskreno se zahvaljujemo za dosedanjo ^ nost, ter se cenjeni javnosti priporočamo za v Mi imamo vedno najlepše cvetlice in šopke ter ve vsak slučaj, najsibo vesel ali žalosten.
CENE ZMERNE	SE PRIPORO^"
KUNSIEL'S NITE (lUB
Good
aU
ENdicott 1-9208
Special Friday Fish Fry Saturday Chicken Dinner
Come One, Come All—Come Big, Coine Si'*' Call for Reservations
6616 St. Clair Avenue
GEORGE and ALICE, Managers Veselo velikonoč želimo vsem posetniko*"^ in prijateljem!
Veselo velikonoč želimo vsem posetniko'"^ in prijateljem!
JOHN NAROLT
SLOVENSKA GROCERIJA IN MESNlC^
15931 Saranac Road
UL 1-1013

iN
PRI NAS DOBITE DOMA PREKAJENE ŽELO KLOBASE TER VSE ZA DOBRO KOSU^^'
g#