Naš gost: Bernhard C. Bunker
str. 10/11
naš tednik
LETO XXXVII. Številka 33 Cena 7.— šil. (15 din) Sreda, 14. avgusta 1985
Poštnina plačana v gotovini Celovec P.b.b. Erscheinungsort Klagenfurt Verlagspostamt 9020 Klagenfurt
Pismo iz uredništva
Draga bralka! Dragi bralec I
V občini Železna Kapla se dogajajo dokaj zanimive, predvsem pa tudi žalostne stvari. Tako smo trenutno priča neverjetnim napadom na tovarno celuloze "Obir", ki daje številnim domačinom kruh. Razni socialistični politiki oz. sindikalisti pač ne morejo požreti, da jim ne zaupajo več vsi delavci. Da s takim vnašanjem nemira in nestrpnosti ogrožajo miren razvoj tovarne in s tem tudi delovna mesta - to jim je očitno deveta briga.
Ta stvar in še drugi dogodki so bili povod, da smo to številko poslali na vsa kapelška gospodinjstva. Prepričan sem, da boste NAŠ TEDNIK z zanimanjem brali. Mi pa se bomo trudili, da bomo Vam tudi v bodoče postregli z zanimivimi informacijami in se pogumno zavzemali za probleme naših ljudi v naših krajih.
V tem smislu Vas lepo poždteurl."
Neverjetni napadi na
vodstvo tovarne Obir
Zadnje občinske volitve še vedno odmevajo. Ker so socialisti v občinah Železna Kapla in Žitara vas zgubili glasove, še vedno iščejo grešnega kozla — a ne pri sebi, temveč vedno spet najdejo nove žrtve. Tokrat so si izbrali tovarno „Obir“ ter njeno vodstvo.
Nekateri socialisti Železne Kaple in Žitare vasi so poromali k deželnemu glavarju VVagnerju in se tam pritožili, da baje vladajo v tovarni celuloze „Obir“ neznosne razmere. Poleg tega so še hitro poklicali urednike koroške KTZ ter Kleine Zeitung, da bi le-ti raz-bobnali te čudne trditve po vsej Koroški. Ta časopisa sta seveda takoj izkoristila to priliko in objavila nekaj neverjetnih trditev in pritožb.
Vodstvo tovarne je te trditve zavrnilo kot neresnične in sklicalo včeraj informacijski sestanek vseh sodelavcev „Obir-Ja“, na katerem so sodelavci dobili podrobne informacije o resnični situaciji tovarne ter o nienih bodočih projektih.
(Dalje strani 8/9)
Pogumne besede zveznega predsednika
Na otvoritvi celovškega sejma in mednarodnega lesnega sejma je avstrijski zvezni predsednik dr. Rudolf Kirchschlager zavzel stališče k politični morali v naši družbi. Predsednik, ki je že večkrat ožigosal korupcijo in zahteval visoko moralo v politiki in gospodarstvu, je posebej izpostavil celovško sejemsko ponudbo kot vzorno za ugled Avstrije in v tej zvezi dejal, da škandali uničujejo avstrijski ugled doma in v tujini. „Takih škandalov si ne moremo dovoljevati", je rekel predsednik in v isti sapi zahteval izsušenje vseh močvirij in brezen korupcije in uničenje tega nesprejemljivega bacila.
Otvoritve sejma so se poleg deželnega glavarja Wagnerja in ministra za kmetijstvo Haidna ter visokih predstavnikov dežele, zveze in Cerkve udeležili tudi predstavniki slovenske oz. jugoslovanske in zahodnonemške gospodarske zbornice ter diplomatski zastopniki raznih držav. (O sejmu beri tudi na strani 4).
Politika
Tednikov
komentar
PIŠE JANKO KULMESCH
„Slovenska skupnost“ (SSk) — stranka, ki prestavlja samostojno politično gibanje Slovencev v Italiji — je 4. avgusta t. I. imela v Koiudrovici posrečeno prireditev „Naš praznik“, podobno „ Prazniku Našega tednika“ v Globasnici in Bil-čovsu. Predsednik SSk, veliki prijatelj koroških Slovencev ter znani pesnik in alpinist dr. Rafko Dolhar je v svojem slavnostnem govoru mdr. tole poudaril:
s številnimi prepiri v imenu raznih ideologij in „-izmov“.
Kljub temu dr. Dolharja obširno citiramo, ker so njegove besede slej ko prej zelo aktualne.
Tako na primer čakajo naši primorski bratje že 40 let po vojaški zmagi nad fašizmom na globalno zaščito. Pri tem se jim godi podobno kot nam, ki 40 let po vojaški zmagi nad nacizmom še vedno čakamo na izpolnitev člena 7.
„ Ideologi je se spreminjajo, a naši ljudje ostanejo na tej zemlji“
„Demokratična Italija nam v štiridesetih letih ni bila sposobna vrniti tega, kar nam je fašistična Italija v dvajsetih letih vzela. In to kljub temu, da je bil fašizem vsaj formalno poražen in da smo prav Slovenci k temu porazu prispevali velik delež!"
Nato je predsednik „Slovenske skupnosti“ nadaljeval:
„ln kakšni občutki nas lahko obdajajo ob tej ugotovitvi: sveta jeza ali obup? Svete jeze menda nismo sposobni, obupa, pa si ne moremo in smemo privoščiti, in to iz dveh razlogov: prvič, da bi se z obupom izneverili žrtvam naših antifašističnih borcev, in drugič, ker ne bi naredili svoje dolžnosti do naše mladine."
Kje je torej alternativa med sveto jezo in obupom?
Rafko Dolhar: „Osebno jo vidim samo v zaupanju v lastne moči. Čas beži! Pustimo ob strani ideološke in strankarske razlike. Ideologije se spreminjajo, stranke se spreminjajo. Naši otroci pa ostanejo. Naši ljudje ostanejo na tej zemlji. Zanje se je vredno boriti."
Besede, ki jih je predsednik „Slovenske skupnosti" v Italiji spregovoril na „ Našem prazniku", nam znano zvenijo v naših ušesih. Ravno naša slovenska skupnost na Koroškem ima bogate izkušnje s političnim načelom „V samostojnosti je moč". Prav tako imamo — uboge ter žalostne — izkušnje
Tako kot nam na Koroškem, so tudi našim rojakinjam in rojakom na Primorskem v zadnjih 40 letih razne večinske stranke obljubljale izpolnitev posameznih pravic, od nas Slovencev pa za to žele volilne glasove. Večji del glasov smo jim tudi dali, a pravic še do danes nismo dobili.
In končno: Slovenci na Goriškem, Tržaškem in Koroškem imamo skupno skrb — kako preživeti kot narod?! Očitno pa imamo tudi drugo skupno skrb — kako pomagati raznim ideologijam, večinskim strankam ter tujim političnim učenjakom. In sicer izključno na račun narodnih interesov.
Kot sem že poudaril, so Doi-harjeve besede slej ko prej nadvse aktualne. Konkreten dokaz: zadnji dogodki v občini Železna Kapla ter okrog tovarne „Obir“.
Dolga leta je bivši kapelški župan Lubas trosil Slovencem pesek v oči. V (upravičenem) prepričanju, da bomo zato socialistično stranko tudi podprli. Pri čemer se je gotovo navduševal nad številnimi prepiri med nami samimi.
Konec koncev pa so se naši kapelški rojaki začeti zavedati svojih dejanskih interesov in spoznavati resnično ozadje politike SPO in ostalih večinskih strank.
Gotovo je to vsaj eno od redkih pozitivnih spoznanj — 40 let po zmagi nad nacizmom ...
STRAN q SREDA,
O 14. avgusta 1985
Politika
Žel. Kapla: unoaba slovenščine na občinskih seah ..nevljudno”?
„Kaj hoče doseči župan Albin Juvan z nenehnim žaljenjem Slovencev v Železni Kapli to se sprašujejo občani Kaple ob nezrelih in neodgovornih izjavah župana na občinskih sejah. Tudi na zadnji seji (v četrtek, 8. avgusta) je župan ponovno napadel slovensko narodno skupnost. Pred začetkom seje je v imenu Enotne liste zahteval odbornik Franc Smrtnik popravilo zapisnika zadnje znane seje, ko so sprejeli vrsto protislovenskih sklepov. Smrtnik je dejal, da se ne more strinjati z ugotovitvijo iz zadnjega protokola, v katerem so zapisali, da uporabljajo na sejah nekateri odborniki dvojezičnost „nevljudno" („0hne Anstand").
Lado Hajnžič	Franc Smrtnik
Smrtnik je dejal, da je taka argumentacija že hajmatdin-stovska. Sploh pa, bi morali v Kapli itak že po zakonu upoštevati dvojezičnost: Smrtnik je začudenim občinskim odbornikom prebral ugotovitve iz uradnega občinskega lista „Karntner Gemeindeblatt". Po uradnem listu naj bi veljala za Kaplo dvojezičnost. Očitno so to odborniki z županom na čelu prvič zvedeli in ko so nekateri posamezniki potrdili izvajanja Smrtnika, je Juvan glad-
komalo ugotovil: ..Amtsspra-che ist deutsch!"
Juvanu ni spodletelo, bi mislili. Ne. V znak svojega „odločnega“ postopanja je zahteval od odbornika KPA Sitterja, da svoja izvajanja iz slovenščine prevede v nemščino. Torej je za župana uradni list deveta briga, ga ne zanimajo zakoni: „V volilnem boju so prav radi govorili slovensko, ko so lovili slovenske glasove, sedaj pa, ko mislijo, da
so sami v občinski sobi, pokažejo svoj obraz. Zato se naj občani čim bolj udeležujejo občinskih sej, da se sami prepričajo, kaj je nastalo iz lepih besed", je ob tej izjavi Juvana ugotovila Mlada EL.
Na isti seji pa so tudi spregovorili o gradnji kanala. S tem v zvezi je kritiziral frakcijski vodja EL Lado Hajnžič, da je župan sklical zborovanje občanov sredi popoldneva. Zborovanje so „izsilili“ občani,
ki so se podpisali na zahtevo KPO. „Kakšen smisel ima zbor občanov ob treh popoldan, ko mora večina ljudi delati? Če se izgovarja župan na uradnike iz deželne vlade, potem moramo jasno povedati, da bi uradniki prišli tudi zvečer na zborovanje. Sicer pa mora v prvi vrsti župan odgovarjati na vprašanja občanov, saj župan politično odgovarja za gradnjo kanala v občini, ne pa uradniki deželne vlade!", je dejal Lado Hajnžič.
Dr. Gstettner: „Če bdVagnerjev načrt uresničen, lahko skupni vzgojo pozabimo"
V petek, 9. avgusta, je koroški deželni glavar objavil v „Wiener Zeitung “ očitne načrte koroške deželne vlade za bodoči obraz dvojezičnega šolstva na Koroškem. VVagner se je nedvoumno zavzel za ločeni pouk, ki bi bil skupen samo še v muzičnih predmetih. Naš tednik se je o posledicah takih načrtov pogovarjal s profesorjem na celovški univerzi in soavtorjem predlogov celovške univerze za skupno šolo, dr. Petrom Gstettnerjem.
Naš tednik: Gospod profesor, kaj pravite k članku deželnega glavarja v VViener Zeitung?
Gstettner: Sedaj je maček ali celo palica zlezla iz vreče. S sloganom „V muzičnih predmetih dvojezično" je VVagner-jevo stališče le za las poleg stališča hajmatdinsta in FPO
Če bo tale načrt uresničen, lahko dvojezični pouk kar pozabimo in skupno vzgojo lahko pokopljemo.
Naš tednik: VVagner se sklicuje na predloge celovške univerze. Se je nanje pravilno skliceval?
Gstettner: Napačno. Možno je samo dvoje: da VVagner
Predlogov sploh ne pozna ali Pa jih je izmaličil. Predlogi univerze v nobeni točki in v nobenem primeru, tudi ne za asistenčne učitelje ne predvidevajo ločitve. Pri VVagnerju naj bi asistenčni učitelji pomagali organizatorično izvesti |očitev, v predlogu univerze pa je asistenčni učitelj dvojezičen in naj oskrbuje dvojezično skupino.
Naš tednik: VVagner v svojem članku trdi, da je od 104.000 tisoč šolarjev in študentov k dvojezičnemu pouku prijavljenih samo 1200 šolarjev. Mar to mešanje šolarjev in študentov ni malce čudno?
Gstettner: Prvič, na Koroškem problem dvojezičnega šolstva rešujejo kvantitativno in ne kvalitativno in drugič je ta številka fiktivna.
Naš tednik: VVagner trdi, da Slovenci predlagajo šolske poizkuse in jih zavrača z izjavo, da niso potrebni, ker se ne bojo spremenili učni načrti.
Gstettner: Judi tu so potrebni popravki. Šolskih poizkusov niso predlagali samo Slovenci, ampak šolski poizkusi so na-splošno sestavni del širokega reformnega paketa za dvoje-
Vogrjani protestirajo proti nemškonacionalnimi „botri“ iz Leobna
V predzadnji številki Našega tednika smo poročali o ,.čudnih nemškonacionalnih botrih iz štajerskega mesta Leoben“, ki skušajo z vso silo „osrečiti“ prebivalce iz Vo-grč. Poročilo smo objavili na podlagi brošure „Rinkenberg — ein Patendorf stellt sich vor“: skozi njo se ne vleče samo nemškonacionalna nit, ki poudarja nemški značaj Koroške, temveč vsebuje brošura tudi neresnične oz. žaljive trditve o pouku v vogrški ljudski šoli ter o verouku.
Medtem je približno 100 Vogrjanov (Vogrče štejejo 73 gospodinjstev) podpisalo javno protestno pismo proti nemškonacionalnim botrom iz Leobna. Med drugim pišejo:
„Mi Vogrjani smo navajeni, da sami oblikujemo naše vaško življenje — po možnosti harmonično in brez vsakršnega tujega vmešavanja. Veselimo se tudi, če se želijo koroški sodeželani, naši prijatelji iz naše skupne domovine Avstrije ter tudi iz sosednih držav soudeležiti našega kulturnega in gospodarskega življenja. Protestiramo pa ostro proti brošuri „Rinkenberg — ein Patendorf stellt sich vor“, ki jo je izdala Burschenschaft montanistične univerze v Leobnu „Leder“, v kateri nas ta Burschenschaft hoče posiliti z botrstvom. Reprezentativna večina vogrških prebivalcev, ki je podpisala to protestno pismo, takšnega botrstva od imenovane Burschenschaft niti ni sprejela niti o njej kaj slišala in je od te Burschenschaft iz Leobna tudi noče sprejeti."
Vogrjani nadalje ostro protestirajo proti neresničnim trditvam o oblikovanju pouka v vogrški ljudski šoli. Na izdajatelja brošure can. ing. mont. Gerharda Bruggerja pa so naslovili naslednji dve vprašanji, na kateri hočejo imeti tudi odgovor:
• „Kdo Vam je v imenu vseh Vogrjanov dal pooblastilo, da smete biti botri nas vseh?
e Kako pridete do neresničnih trditev o pouku na ljudski šoli Vogrče?"
To protestno pismo so Vogrjani poslali med drugim avstrijskim in mednarodnim časopisom, pliberški občini, ve-likovškemu okrajnemu glavarju, škofijstvu ter raznim političnim ustanovam.
P. S. Že v predzadnji številki NT smo pisali, da imamo pri štajerskih botrih opravka z organizacijo, ki je „med drugim zahtevala, da se naj avstrijska vlada vzdrži vseh aktivnosti, ki bi pospeševala pojem avstrijske nacije in se < naj prizna k avstrijski državi nemške nacije" (glej knjigo „Rechtsextremismus in Osterreich", stran 182, 5. naklada).	X
Z drugimi besedami: ta Burschenschaft in njeni redko-številni zavezniki v naših krajih se prizadevajo k, proti avstrijski naciji usmerjeni dejavnosti.
Isti tipi pa so hkrati med prvimi, kadar gre obrekovati koroške Slovence kot ..izdajatelje koroške domovine".
Dodatni komentari še potrebni... ?
-kuj-
žično šolstvo, ki ga je celovška univerza predložila tudi na hearingu in naj bi služili izobraževanju učiteljev, izboljšanju klime v prid dvojezičnosti. Šolski poizkusi za notranjo šolsko reformo pa nikakor ne služijo preizkušanju novih učnih vsebin in načrtov, ampak so, kot to predpisuje ministrstvo, načrtno naravni na izboljšanje didaktike, vzdušja, učnega okolja in naj se orien-
tirajo po specifičnih regionalnih potrebščinah za izvajanje reform.
Kot je razvidno iz članka deželnega glavarja, pa iz reformnega paketa celovške univerze očitno ničesar ne bojo izpolnili. Če bo ta načrt, ki ga je VVagner predložil, obveljal, potem so vsi hearingi s Slovenci, Cerkvama in univerzo bili zaman, edinole KHD in FPO sta bila uspešna.
Celovški sejem 1985
Podjetje Franc Gasser	Sejemska gostilna Breznik
Celovški sejem je v polnem razmahu. Obisk je zadovoljiv, tudi razstavljale! se ne pritožujejo in na otvoritvi v petek, 9. avgusta, so govorniki, med njimi minister Haiden, deželni glavar Wag-ner in predsednik Koroške gospodarske zbornice Baurecht izžarevali določen, čeprav omejen optimizem. Navzlic vsem škandalom, ki pretresajo gospodarstvo, bo treba napeti vse sile, da
bo v vsakem oziru ugled države čim prej spet v redu. Kot kaže, je prav celovški sejem merilo gospodarskega razvoja, predvsem na lesnogo-spodarskem sektorju.
Naš tednik je tudi letos obiskal razstavljalce iz Koroške in Slovenije in jih pobaral, kako „akcije stojijo in se razvijajo".
Sejem: razstavljalci so kar zadovoljni
Jugoslovanski paviljon:
V jugoslovanskem paviljonu je tudi letos skupna razstava raznih slovenskih in drugih tvrdk. Med razstavljalci so znane firme kot Slovenijales iz Ljubljane, Meblo iz Nove Gorice, Lip z Bleda, Simpo iz Vranjega, Elan iz Begunj, Stol iz Kamnika, Lesnina iz Ljubljane, Merkur iz Kranja, Čipke iz Idrije, Center za turistično in ekonomsko propagando pri Gospodarski zbornici Slovenije in Umetno kovaška obrt (UKO) iz
Krope. Šef paviljona, Vojko Kučina, je zanimanje za kvalitetne izdelke slovenskih firm ocenil kot zelo dobro, je pa menil, da je sejem že daleč presegel strokovne meje lesnega sejma.
Breznikova sejemska gostilna:
Kraj, kjer se sračajo obiskovalci sejma, to je Breznikova sejemska gostilna, je tudi letos v 25. letu sejemstva eno
najbolj priljubljenih srečališč. Čeprav vreme ni najbolj sejemsko — strokovnjaki pravijo, da je le pretoplo, se pri Brezniku nad dosedanjim potekom ne pritožujejo. Kot so nam povedali, je sploh povpraševanje po vinih zelo veliko. Temu se tudi ni čuditi, kajti Breznikova restavracija v celotno glikolno afero sploh ni vpletena in konzumenti dobro vedo, da jim tu postrežejo z ljubeznijo in da koristijo visoko kvaliteto. Posebnost leto-
šnjega sejma pa je pristen istrijski kuhar, ki pripravlja ribe na istrski način. Če se hočete torej odpočiti od napornega sejemskega obiska, zavijte k Brezniku, zadovoljni in okrepčani boste.
Tanimex:
Prvič na sejmu razstavlja trgovska družba Tanimex, ki ima svoj sedež v Beljaku. Zastopnik firme, Trebušar, je dejal, da je s sejmom oz. z zani-
(Nadaljevanje na 8. strani)
Trgovska družba Tanimex iz Beljaka	Tudi Zveza slovenskih zadrug razstavlja
Umetniki iz Železne Kaple
Jože Blajs se je s svojo prozo v „mladju“ kmalu postavil v vrsto koroških slovenskih pisateljev. Njegova literatura je tako izvirna, da se ne dajo navesti zgledi svetovne literature. Blajs sam pa bi lahko bil zgled za mlade pišoče ljudi.
Kot pisatelja smo Jožeta Blajsa spoznali predvsem s prispevki v „mladju“, ki so pa v zadnjem času bolj redki. Z upanjem ugotavljamo, da bomo še brali Blajsovo prozo.
Maja Haderlap je ena najbolj talentiranih pesnic mlade generacije. Še pred izidom njene prve Pesniške zbirke „Žalik pesmi" ji je koroška deželna vlada podelila Pospeševalno nagrado za literatu-r°- Piše predvsem liriko, pred kratkim pa je objavila svojo prvo radijsko igro.
Trenutno zaključuje na dunajski univerzi svoj študij gledaliških ved z disertacijo o slovenski kulturi po drugi svetovni vojni.
Tonči Haderlap je logar in lo-6c- Piše krajinarske in lovske P®.smi, s katerimi nadaljuje koro-Sk° bukovniško tradicijo.
Leta 1982 mu je „Klub prijate-*ev lova" iz Celovca izdal njegov Prv®nec „Pesmi“.
Občina literatov
Starejši letniki pravijo, da je svojčas bila v Železni Kapli in okolici vsaka druga hiša gostilna. In to seveda zaradi družabnosti, saj so skoraj vsi Kapel-čani pevci. Očitno za ljudi iz Železne Kaple ni nobene druge izbirekakor med pevcem ali pesnikom. Še in še jih je v Železni Kapli. Pevce smo že večkrat predstavili, pred kratkim na primer Smrtnikove iz Kort, kajpada tudi pesnike posamezno, večkrat ste že brali o Florjanu Lipušu, Valentinu Polanšku ali Maji Haderlap, danes pa Vam ustvarjalce predstavljamo skupno.
Že od nekdaj so v okolici Železne Kaple doma pesniki in pisatelji. Pri Haderlapovih so bili in so v vsakem rodu, najbolj znani med njimi so gotovo Li-
Cvetka Lipuš
Moja ljubezen
Moja ljubezen je ljubezen metulja:
nežna, frfotajoča, ranljiva.
Moja čustva so čustva sanjača:
rahla, zasanjana, omamljiva.
Moje sanje so sanje ptička:
visoko poletujoče, boječe, pojoče.
Moj poljub je poljub
žejnega:
zahtevajoč, proseč, želeč.
Iz: Die Brucke, štev. 1/1985, vigred 1985
pe, Maja in Tonči ter Katarina Miklav. Lipe se je rodil leta 1849 na Remšeniku in se je pozneje preselil v Slovenijo, v Novem mestu je maturiral, zaposlil pa se je v Trstu, kdaj in kje je umrl, ni znano. Katarina Miklav, po domače Šrtevka, rojena 1904, je leta 1944 pustila svoje življenje v koncentracijskem taborišču Ravensbruck. Peter Handke je pesnico počastil v spremni besedi k Januševi nemški zbirki, ki je izšla pri Suhrkampu.
Tradicijo v Lipuševi družini že nadaljuje hčerka Cvetka. Otroci Valentina Polanška pa se odlikujejo po umetniški žilici. Tako je verjetno, da bo Železna Kapla še naprej ostala občina literatov.
če pomislimo, da ima tržna občina Železna Kapla s svojimi vasmi okoli tritisoč petsto prebivalcev tako visoko število pesnikov, je verjetno, da se v Avstriji ne bo našla občina, ki bi se v tem oziru lahko primerjala z najbolj južnim trgom v naši deželi in državi.
J. F.
Cvetka Lipuš, hčerka Florjana Lipuša, se je hitro zapisala v našo literaturo. Ze v gimnazijskih letih je objavljala v vidnih revijah, na primer v „mladju“ in „Die Brucke". Cvetka, ki piše dvojezično, je letos maturirala na Slovenski gimnaziji in zdaj načrtuje študij na dunajski univerzi.
Florjan Lipuš je gotovo najvidnejši predstavnik koroške slovenske literature. Njegova založba, Drava v Celovcu, ga postavlja v vrsto velikih evropskih pisateljev; kdor Lipuša bere, bo to mnenje potrdil.
Njegov prvi in doslej edini roman „Zmote dijaka Tjaža", ki je izšel leta 1972 v Mariboru, sta v nemščino prevedla Peter Handke in Helga Mračnikar. To je bil obenem tudi velik uspeh za naše slovstvo. S prijateljsko pomočjo Petra Handkeja je Lipuša spoznal avstrijski in nemški jezikovni prostor.
Valentin Polanšek je pisatelj, ki se je posvetil domala vsem literarnim zvrstem, napisal je liriko z ljubezensko, refleksivno in narodnostno motiviko, otroške pesmi, povesti, je pa tudi avtor dveh med koroškimi Slovenci dobro znanih romanov, in sicer del »Križ s križi" in »Bratovska jesen".
Široko angažirani Valentin Polanšek pa je še pevovodja ter kulturni in komunalni politik.
Rož, Podjuna, Žila
Št. Janž v Rožu: poroka in drugo
V Št. Janžu sta 3. avgusta obhajala zlato poroko Franc Jenko, pd. Žavnikov oče in njegova žena Marija. Po 50 letih skupnega življenja sta — še pri krepkih močeh — v krogu svojih otrok in vnučkov, sorodnikov in znancev tu in onstran meje obhajala ta redki življenjski jubilej. Pri zlati poročni maši v šentjanški cerkvi sta obnovila obljubo, katero sta si kot mlada poročerica vlila v svoja srca v cerkvi v Velesovem pri Kranju. Zlato mašo sta skupno darovala gospoda dekan Leopold Kassl župnik iz Bilčovsa in naš domači župnik Franc Hudi, kateri je slavljenca označil v lepih besedah nam vsem za zgled. Šentjanški cerkveni pevski zbor pa je oblikoval mašo z lepim petjem. Veseli del te zlate obnove se je_ nadaljeval potem v prostorih Činkovcove gostilne do poznih nočnih ur.. Lepa domača pesem je prišla spet enkrat do veljave. Plesali smo in se veselili, kot, da bi bilo vse to pred petdesetimi leti. Da pa slavljencema ta petdesetletna skupna življenska pot ni bila postlana samo z rožami, naj jo orišemo takole:
Bilo je pred petdesetimi leti, ko ljubezen v srcih vajinih začela je plamteti.
Stopila sta kot mladi par pred poročni oltar,
tam obljubila drug drugemu za vselej in vsikdar, po skupni poti zvesto hoditi, težave in vesele dni skupno si deliti.
Mladih rok in moči jeklene nosila sta to lepo, a tudi skrbno breme.
Pravi se: Zakonske žene, al’ tudi moža,
na vajinem domu brez vsakega zla.
Že letos vigredi so bil-čovški zvonovi zapeli Žlaj-harjevi mami s Sad raže ve v slovo. Rajno, ki je bila v času Hitlerjeve strahovlade s svojo družino izseljena v nemško taborišče, smo pospremili na velinjsko pokopališče, kjer počiva že dolga leta njen mož.
V nedeljo, 14. julija, pa je odšel v večnost tudi vnuk Žlajherjeve mame. Toni Krušic, star komaj 28 let je pri kopanju utonil v Resnici pri Borovljah. Mladega To-
Ta zlata prostost vama ni bila dolgo mila,
ko vojna obupna nad svet se je izlila.
Življenje neznosno tedaj se začelo,
brat brata sovražil je, jezik in vero.
S skromno prtljago sta se odmaknila od tod
v deželo Koroško, tam našla sta drugi dom.
Srce krvavelo s pogledom nazaj, al’ bova te še videla, mili naš kraj.
Začela skupno življenje znova sta kovati
v taborišču skromnemu tam v Spitalu ob Dravi.
Bog Vama naklonil je zaželeno dobrino,
preselila sta se v lepo Rožno dolino.
V	Kožentavri pri pd. Petreju kmetijo sta najela,
skupno z otroki težavnega dela se oprijela.
Pridne roke in zdravi nasveti, uspelo Vama je marsikaj doseči, kupila sta lasten dom za sebe in družino,
v vasi šentjanški — Žavnikovo kmetijo.
Romanje človeško ni sam gospodar,
vodi in čuva ga nebeški vladar.
Vse to je minilo po petdesetih letih,
poroko vajino „zlato“ zdaj mogla sta doseči
oba zdrava in čila po letih življenja,
po letih veselja, po letih trpljenja.
V	cerkvi šentjanški pod varstvom Marije,
v krogu znancev, sorodnikov in družine.
Tega vajinega slavja smo se tudi mi udeležili
pri maši pozlačeni za Vaju Boga prosili,
naj ohrani Vama zdravje, krepost in da moči,
nija smo položili k večnemu počitku v četrtek, 18. julija, na šentpeterskem pokopališču v Celovcu, saj je v tej fari bil že dve leti poročen. Bil je to najlepši čas njegovega življenja, kot je sam zmeraj dejal. Da je bil Toni tudi pri Bilčovšča-nih še vedno zelo priljubljen, je dokazala ogromna udeležba žalnih gostov iz domače občine pri pogrebu.
Za vedno je zatisnil oči tudi Franc Kruschitz, p. d.
na poti v Vajino bodočnost za vselej in vse dni.
Vse cerkvene in verske zadeve v naši fari je moral na novo prevzeti gospod župnik Franc Hudi. Dobre dve leti je imel za pomočnika v osebi upokojenega dekana in župnika Franca Vroliha. Dne 11. aprila pa nas je Franc Vrolih zapustil. Rad bi še ostal med nami, le težile so ga življenjske neugodnosti. Tako si je zaželel nazaj v domovino v Sp. Papreče v Jugoslavijo. Tam ima lepo hišo in je našel spet red. Za njegovo požrtvovalno dušnopastirsko delo v naši fari se njemu prav lepo zahvaljujemo.
Začeli smo popravljati tudi okna v naši farni cerkvi, zakar bomo morali seči spet globoko v žep. Če bodo naši farani in dobrotniki spet pokazali dobro stran srca, bo tudi to delo enkrat poplačano in dokončano. Okna so zelo potrebna poprave.
V gramozni jami sredi šent-janškega polja je nastalo še prvočasno jezero, katero je letos privabilo že precej ljubiteljev hladne mokrine. V nedeljo, 28. julija, pa si je to jezero že zabeležilo prvo smrtno žrtev in sicer moža in očeta še-stero otrok: nahajal se je na obisku pri sorodnikih in tu ga je zadela nenadna smrt. Voda nima veje, se pravi. Bog daj, da bi si jezero ne izbralo še več smrtnih žrtev.
Čeber iz Podgrada pri Bil-čovsu. Po daljši bolezni je v nedeljo, 14. julija, v 81. letu starosti v celovški bolnišnici končal svojo življenjsko pot in je odšel v večnost k svoji dobri ženi. Rajnega Čebra smo spremili k zadnjemu počitku na novo bilčovško pokopališče. Pogrebne obrede je vodil domači dekan Leopold Kassl.
Prizadetim družinam izrekamo ob hudih izgubah naše iskreno sožalje.
ČESTITAMO
Zvestobo sta si obljubila Hanzej Žnidar, Kovačev iz Želuč pri Bilčovsu, in Irmi Klemenjak, Hutarjeva z Rut pri Podgorjah. Mladoporočencema iskreno čestitamo in jima želimo vso srečo.
V	Št. Primožu sta si večno zvestobo obljubila Olga Hobel z Vinar in Jorg Lin-denthal s Kočuhe. Mlademu paru iskreno čestitamo!
V	soboto, 10. avgusta sta v Št. Primožu stopila pred poročni oltar Stanislava Hobel po domače Rojakova iz Pogrč ter Armin Klatzer iz Pliberka. Mladima zakoncema želimo na skupni živ-Ijenski poti obilo sreče in zadovoljstva.
Marija Kelih iz Sel-Bo-rovnice praznuje te dni svoj 73. rojstni dan. Iskreno čestitamo.
Sestri-dvojčki Marija Vav-če z Letine in Rozi Polesnig iz Vogrč sta praznovali 40-letnico rojstva. Iskreno čestitamo!
Iščemo vajenca za Zadru-go-Market v Kotmari vasi. Pogoji: zaključek obvezne šole in znanje obeh deželnih jezikov. Interesenti se naj javijo pri Posojilnici Bil-čovs, 9072 Bilčovs 33. Tel.: 0 42 28 / 22 25
Kupim trda drva, že narejene, ali pa hlode. Javite se prosim po telefonu 0 42 22 / 51 25 28-21
Dajem 9 ha aronidiranega zemljišča ugodno v najem. Lorene Kraut, 9142 Globasnica 134
Prodajam po izredno ugodni ceni
ARNO ZA BELJENJE
stanovanjskih sten!
Interesenti se naj javijo po tel.: 0 42 35 / 25 48.
JOŽE BLAŽEJ
Letina 8, 9143 Šmihel
Mihi Pečnik
Žalostne novice iz občine Bilčovs
Rož, Podjuna, Žila
Dobrla vas: »Slovenski muzikantje" peli in muzicirali
Pretekli četrtek so „Slovenski muzikantje“ (zaradi njihovih številnih nastopov v Švici, Nemčiji, Belgiji in Avstriji bolj znani pod imenom „Original Oberkrainer Sextett“) prvič nastopili na dvojezičnem Koroškem. Povabilo jih je dobrolsko ŠPD „Srce“, da bi nudili našim rojakom ter številnim turistom dve uri prijetne domače zabave. To jim je tudi v vsakem oziru uspelo: skoraj tisoč obiskovalk in obiskovalcev se jim je z velikim aplavzom zahvalilo za (dvojezičen) nastop. Še posebno velik aplavz pa je žela znana popevka „Anzej“ (tekst Anita Hudi, melodija Rajko Stropnik): saj je „Anzeja“ zapel sam Edvin F User, ki se je na koncertu predstavil tudi kot odličen interpret narodno zabavnih pesmi.
Predsednik SPD „Srce“ Tine VVastl je v svojem pozdravnem nagovoru pozdravil mdr. predsednika NSKS dr. Grilca, dobrolskega podžupana Orascheta in častnega predsednika SPD „Srce“ dr. Sienčnika.
NAGRADNO TEKMOVANJE
»PLANINE V SLIKI"
Slovensko planinsko društvo Celovec ob svojem jubileju — 85-letnici organiziranega slovenskega planinstva na Koroškem — razpisuje nagradno tekmovanje pod geslom „Planine v sliki".
Vabimo ljubitelje planinske fotografije, da sodelujejo s svojimi slikami s planinsko tematiko. Tekmovanje je razdeljeno na dva dela:
A.	Fotografije z gorskimi oziroma planinskimi motivi (črno-bele in barvne slike)
B.	Fotografije, ki dokumentirajo društv. planinsko dejavnost (črno-bele in barvne slike)
Fotografije pod A naj bodo označene z geslom (Kennvvort), da žirija, ki jih bo ocenjevala, ne bo vedela za katere osebe (avtorje slik) gre. Velikost teh fotografij mora biti enotno 20x28 cm. Vsak udeleženec nagradnega tekmovanja lahko sodeluje z največ petimi fotografijami.
Fotografije pod B: Tu je število (črno-bele ali barvne) neomejeno, Prav tako tudi velikost formata. Pri teh slikah je treba na zadnjo stran napisati polni naslov, da jih lahko vrnemo lastnikom.
Najboljša dela bodo primerno nagrajena.
Dela bo ocenjevala posebna strokovna komisija (za vsako skupino posebej).
Slikovni material pošljite najkasneje do 4. oktobra 1985 na naslov: Slovensko planinsko društvo Celovec, 9020 Klagenfurt, Gaso-metergasse 10; tel. 0 42 22 - 32 5 50.
Vabimo vse fotoamaterje k sodelovanju!
Vodja foto-sekcije SPD Celovec Hanzi Rehsmann
Kegljanje za dva prašiča na Obirskem
V soboto, 27. julija 1985 in v nedeljo, 28. julija 1985, je Alpski klub „0bir“ prvič priredil kegljanje na novem kegljišču pri Jerebu. Treba pa je tudi povedati, kako je nastalo kegljišče pri Jerebu. Milan Hribar, lastnik Jerebove domačije, je pred dvema letoma pustil splužiti prostor za kegljišče, letos pa so prijatelji in člani Alpskega kluba „0bir“ skupno z Milanom postavili in zgradili novo kegljišče. Hvala vsem pomagačem, Jerebovi družini, Jaku Smrtniku, Nantiju Travniku, Otu Struggerju in Floriju Maku.
Oraže (6); 3. Mili Ojster (6); 4. Marta Smrtnik (5); 5. Ani Strugger (5).
V petek, 2. 8. 1985, je Alpski klub „Obir“ letos že drugič priredil srečanje z jedmi na žaru in kegljanjem za ovna. Tudi tokrat so kegljači pobudno pritiskali in skušali osvojiti ovna. Ovna je končno osvojil domačin Repi Karničar z 8 točkami (2. Šimej Durnik 7; 3. Milči Hribar; 4. Franc Brumnik in 5. Joka Smrtnik). Zabavala sta tudi tokrat obirska vižarja, kot častnega gosta smo lahko pozdravili podpredsednika Narodnega sveta koroških Slovencev, dip. trg. Janka Uranka. Bilo je luštno in vsi se že veselijo naslednjega kegljanja.
Rudi Mak
Kegljanje je bilo zelo uspešno, kajti kar 96 navdušenih kegljačev se je pomerilo v dveh dnevih na odlično pripravljenem kegljišču. Prvo mesto, in s tem prašiča (70 kg) je osvojil domačin Joži Karničar z 9 točkami. Za drugo mesto z 8 točkami so se borili Milan Hribar, Fridi Hribar, Repi Karničar in Milči Hribar. Ta „boj“ je končno osvojil lastnik kegljišča Milan Hribar: dobil je prašiča za 30 kg.
Rezultati: moški: 1. Joži Karničar (9 točk); 2. Milan Hribar (9); 3. Repi Karničar (8); 4. Fridi Hribar (8); 5. Milči Hribar (8); 6. Flori Mak (7); 7. Jakob Smrtnik (7); 8. Nanti Travnik (7); 9. Jurij Ojster (7_); 10. Lojzi Lamprecht (7); — ženske: 1. Inge Karničar (7); 2. Irmi
Štalenska gora:
nove in zanimive izkopanine vabijo
Na Štalenski gori, kjer so največje izkopanine in najdbe iz noriške in tudi rimske dobe, pridno raziskujejo naprej. Pomembne najdbe so prišle med 1980 in 1984 na dan. Te najdbe so na južnem pobočju Šta-lenske gore, tik ob bivšem forumu. Posebnost teh najdb je, da so tu našli stanovanjske hiše, ki so jih dobro restavrirali. Te hišice so bile zgrajene na policah in so imele do 150 m2 stanovanjske površine.
Posebnost Štalenske gore je ta, da izkopanin in najdb ne odvažajo v muzeje, ampak da ostanejo na kraju samem. V ta namen so na Štalenski gori zgradili okoli 20 ličnih muzejč-kov, v katerih se najdbe nahajajo in jih je tam možno tudi ogledati. Seveda so tudi nove najdbe na južnem pobočju dobile svoj „dom“ kar tam, kjer so ležale skoraj 2000 let. Na novo so med drugim izkopali
pogorišče rimske hiše. V ruševinah so našli razno kovinasto orodje in prvič tudi bronasto ogrlico, ki je doslej bila znana samo po raznih kipih.
Prav tako nov je na Štalenski gori muzej marmorja. Poleg raznih mormornatih gradbenih delov — so razstavljene tudi skulpture mestnih veljakov. Na ogled novih najdb je vabil celovški muzej, strokovno vodstvo pa je imel na skrbi dr. Piccottini.
Priporoča se Vam
ŽAGA
Florijan Kulmesch
Vogrče, tel.: 0 42 35/3214
Reportaža
prireja v nedeljo, dne 18. avgusta
Vohod m Peco
ZbiraliSča:	* ob 4-00 uri zjutraj pri ljudski Soli v Libučah ali
* ob 8.00 uri zjutraj pri spodnji postaji sedežnice (Petzenkonig)
Med 9-00 in 9-3 0 se dobimo pri Kniepsu, od tam gramo skupno na Kordeževo glavo, kjer se ob 11.3 0 srečamo s planinci iz mežiSke doline.
Približno ob 13.3 0 bo kosilo v Ulatovi koči in družabnost.
Potrebščine:	* potni list (zaradi prehoda na Peci - vračamo se pa z
avtobusom preko Holmeca)
*	ustrezna oprema in
*	veliko dobre volje
Prisrčno vabi
Ob slabem vremenu (dežju) pohoda ne bo.
KRALJ MATJAŽ
POSOJILNICA-BANK PLIBERK
sodobna - ugodna
Sejem: razstavljalci so kar zadovoljni
(Nadaljevanje s 4. strani)
manjem obiskovalcev zelo zadovoljen. Tanimex razstavlja lesene igrače in kompjuterje. Prav otroške igrače pa vzbujajo zanimanje ljudi, ker so lesene in s tem tako glede svoje oblike kot tudi ..otroškosti" izredno pripravne za malčke. Igrače so koncipirane in izdelane po najnovejših didaktičnih izkušnjah in smernicah, izdelujejo pa jih slovenske firme Novoles, Ciciban ter Žare Lipovšček iz Kopra. Tanimex razstavlja, kot rečeno, prvič na celovškem sejmu, doslej pa je svoje produkte uspešno predstavila na sejmih v Innsbrucku, na Dunaju in v ostalem evropskem prostoru.
Tesarsko podjetje Gasser:
Znano in priznano tesarsko podjetje Gasser iz Bilčovsa je takorekoč že „star sejemski maček", saj ni prvič med razstavljalci. Letos sodeluje^ pri skupni razstavi koroških" tesarskih podjetij v hali 3. Koroški tesarji so postavili demonstracijsko hišo in v njej dokazujejo in prikazujejo visoki standard tega lesnopredelovalnega poklica. Tesarstvo Gasser je prispevalo balkon in zimski paviljonček. Ta pavi-Ijonček pa, kot nam je povedal Franc Gasser, ne služi samo
rekreaciji, ampak tudi za toplotno izolacijo in s tem varčevanju energije.
Zanimanje za tesarske izdelke je izredno živahno, predvsem za balkone in zimski paviljonček. Podjetje Gasser pa ne izdeluje samo omenjene lesene produkte, ampak že dalj časa — seveda po osebni želji — postavlja lesene hiše.
Zveza slovenskih zadrug:
Po uspešnem sodelovanju na letošnji „Gast“ se je Zveza slovenskih zadrug odločila tudi za razstavljanje na sejmu. Mirko Oraže, ki ima na skrbi stojišče Zveze slovenskih zadrug v jugoslovanskem paviljonu, je dejal, da je zanimanje kupcev in obiskovalcev sejma veliko. Zveza slovenskih zadrug na svojem stojišču razstavlja kvalitetne izdelke umetnokovaške obrti iz Krope (UKO), glinaste peči, ročno-delske pripomočke in sokove ter vina. Sploh so vina in sokovi iz Slovenije zelo priljubljeni, kajti zavest, da te pijače niso okužene in izmaličene z gli-kolom in drugimi kemijskimi primesi, se že na sejmu obrestuje. Vsem, ki hočejo v bližnji ali daljni prihodnosti postaviti glinasto peč, pa svetujemo, da si le-to ogledajo na stojišču Zveze slovenskih zadrug.
SREDA, q SREDA,	STRAN q SREDA,
O 14. avgusta 1985	_______14. avgusta 1985
Reportaža
Rebrca: nezasBana oodtikavania vodstvu tovarne celuloB ..Obir“
Katere stvari povzročajo takozvano „groBe Unruhe im Unterland", kot to trdijo nekateri socialisti ter koroška Kleine Zeitung in KTZ?
Nameščenci tovarne „Obir“ po včerajšnjem informacijskem sestanku.
Vodstvo „Obirja“ je v zadnjih letih investiralo v obrat nad 100 milijonov šilingov. Letošnje investicije bodo znašale okoli 32 milijonov. Odvzem celuloze je zasiguran z dolgoročno pogodbo. Promet v letu 1984 je znašal 1,2 milijardi šilingov (lastna celuloza 300 milijonov, ostalo iz prodaje tuje celuloze, papirja ter repro-materiaiov). Letos se bo promet še povečal. V letih 1986-1988 je predvidena konstrukcija tovarne v namen 2,5-krat večje proizvodnje ter sanacija okolja v vrednosti približno 1,5 milijarde šilingov. Podpora od dežele, države ter delovnega urada naj bo ista kot pri drugih tovarnah celuloze v Avstriji. Na občini Železna Kapla In Žitara vas se apelira, da še avgusta letos ustanovita skupno z „Oblrjem“ t. i. „Abwasserverband“. Posebnih podpor v zadnjih letih s strani dežele in države „Obir“ ni dobil. Investicije so se financirale od lastnega dohodka ter z denarjem družabnikov.
Delavci tega ne bojo pozabili
(Nadaljevanje s 1. strani)
•	„Obir“ menda ne zaposluje več sodelavcev iz bližnje okolice, temveč jih namešča iz drugih, bolj oddaljenih krajev, in to iz narodnostnih razlogov:
Ta trditev je neresnična, ker še vedno nad 95% sodelavcev „Obirja“ prjhaja iz občin Železna Kapla, Žitara vas in Galicija. Število sodelavcev iz kapel-ške občine se je od leta 1979 do danes povečalo celo od 66 na 94 sodelavcev, torej za 42%.
•	Menda izvaja „Obir“ na
sodelavce nedovoljen pritisk: O tem nikakor ne more biti govora. Od leta 1979 pa do danes ni bil noben sodelavec „Obirja“ odpuščen (razen v zvezi s tihotapljenjem kave v za to prepariranih kamijonih). Na južnem Koroškem skoraj ni firme, ki bi bila tako humana in potrpežljiva. Okoli 200 interesentov je prijavljenih v „Obirju“, ki iščejo delo in bi hoteli pri „Obirju“ tudi delati. Če bi bil pritisk v „Obirju" res tako grozen: odkod potem ta naval interesentov?
•	Vodstvo „Obirja“ se je baje nedovoljeno vmešavalo v pretekle volitve v obratni svet delavcev:
Tudi ta trditev ne drži. Pač pa je kandidatura dvojezične „Liste Obir" izraz nezmožnosti liste socialističnih sindikalistov, da bi malo prišla nasproti tudi slovenskim delojemalcem in upoštevala njihove zahteve po dvojezičnosti v podjetju, ki se tudi samo poslužuje dvojezičnosti in s tem podpira enakopravnost vseh sodelavcev tovarne. Uspeh dvojezične liste bi moral dati socialističnim sindikalistom misliti.
•	Vodstvo „Obirja“ baje sprašuje, če gotovi sodelavci znajo tudi slovensko ter upošteva pri nastavitvah znanje slovenščine:
Ta trditev je deloma resnična in ji tudi ni oporekati. Firma, ki svojo proizvodnjo prodaja v Jugoslavijo in tam v kompenzaciji tudi kupuje, pač lahko od svojih nameščencev zahteva, da obvladajo slovenščino ali pa se je naučijo na raznih tečajih, katerih stroške nosi podjetje. Isto zahtevajo tudi druga podjetja v Celovcu
ali na Dunaju ali pa če prodajajo produkte v Italijo ali Anglijo; kaj tudi v tem primeru zahtevajo od svojih sodelavcev znanje_ italijanščine ali angleščine. Če znaš več jezikov, imaš pač gotove prednosti.
Kljub temu je „Obir“ v zadnjem času nastavil dosti sodelavcev, ki slovenščine ne obvladajo, ker to na vseh delovnih mestih ni vedno potrebno. V zadnjih šestih letih pa je „Obir“ nastavil nad 100 novih sodelavcev.
Poizkus, vodstvo „Obirja“ na tak nekvalificiran način istovetiti z apartheidom, rasizmom ali šovinizmom, je gotovo spodletel. Kljub temu pa take trditve oz. tako pisarjenje lahko povzroča škodo pri nabavi lesa ter pri prodaji celuloze.
Pa še to. Ko nekateri socialisti iz Kaple in Žitare vasi blatijo „Obir“, bi jih samo vprašali, kako oni ravnajo: so v zadnjih letih nastavili na občini sodelavce, ki so bili Slovenci in ki niso imeli ravno rdeče partijske knjižice? Najbrž ne.
Treba bo pač pometati pred svojim pragom, in ne trositi o drugih neresničnih in žaljivih trditev.
Franc VVakounig
Ne ravnanje vodstva tovarne „Obir“,ampak pisanje „socialistične“ KTZ in „neodvisne" Kleine Zeitung ter izjave deželnega glavarja so razburile južno Koroško, posebno pa delavce in nameščence tovarne celuloze „Obir“.
Najkasneje v torek, 13. avgusta, so to morali spoznati tudi tisti, ki so šli „tož-lat“ v Celovec in se razburjat nad ravnanjem direktorja.
Da so s tem škodovali tovarni, najbolj pa delav-
cem, ta „gospoda“ očitno še ni dojela ali pa noče dojeti:	kajti izguba enega
mandata v obratnem svetu na dvojezično „Listo Obir" jim je skorajda onemogočila pametno razsojo.
Zanimivo pa je tudi, da se vodja obratnega sveta StraSer in „kesselraumov-ska" politika, županov Posod in Juvan, od teh člankov niso distancirali.
Delavci in nameščenci tovarne Obir tega ne bojo pozabili.
vrat ra
Pogodba je in ostane pogodba
Nisem naročnik „nt“. Kupujem ga le kdaj pa kdaj, tokrat zaradi njegovega poročanja o Slovenskem planinskem društvu Celovec in o težavah, ki jih le-to ima z gospodom J. Stickrom, lastnikom zemljišča, na katerem od 1968. leta stoji planinska „Koča nad Anhovo pečjo".
To časnikarsko poročilo vsebuje nekaj manj pomembnih netočnosti, nekaj bistvenejših pomanjkljivosti, predvsem pa hote ali nehote nekaj sličnega kakor dokaz, da nihče od neposredno udeleženih pri sodnijskem sporu med lastnikom planinske koče in lastnikom zemljišča, na katerem koča stoji, verjetno ni dovolj skrbno prebral svojčas pred notarjem podpisane in s tem pravno veljavne pogodbe, to se pravi, niti gospod Sticker in njegov advokat, niti pristojni predstavniki Slovenskega planinskega društva s svojim pravnim zastopnikom vred, niti sodnik beljaškega okrajnega sodišča najbrž ne poznajo besedila

PISMAfiALCEV
pogodbe v celoti. V pogodbo P° 3. Gospod Sticker nikoli ni mo-globil pa se prav gotovo tudi Te® 9e/ hoteti dokazati, da na koči nikov časnikar ni. Ali pa, in to Dr°ti pogodbi prodajajo jedačo in bilo dosti bolj žalostno, je ta 3 ~'iačo, ker v pogodbi take prepo-oni izmed navedenimi pri čitahi'- edi nj. Slovensko planinsko dru-pogodbe podlegel pravnim odnos No je /e samo od sebe gospodu no kakršnimkoli pomotam, ali f. Jokerju obljubilo, da se ne bo morda omalovaževal bistvene P °tegovalo za gostilniško obrt povedi v pogodbi ali pa jih ce“ (9 svoji koči. Pred sodiščem je le namenoma prezrl?	^'1, da smo prodajali jedačo in
Naj naštevam kar po vrsti: '• yiač0, pa je moral umakniti svoje Današnje Slovensko planinsk0 rditve, ker niso bile resnične, društvo Celovec ne obstoja 85 W . 4- O sodnijskem razčiščevanju Ustanovljeno je bilo 11. januar!1 Ribiškega razmerja, kakor piše 1953. Pač pa se je pred 85. leti l3 ^asr>ikar, nikakor ne more biti go-čelo organizirano slovensko p^ °ra- Povsem jasno je bilo in je, ninstvo na Koroškem in se dah3'. 9 je lastnik zemljišča gospod šnji koroški slovenski planinci ktl bllcker, lastnik koče pa Slovensko pada počutimo kot nositelji te $ ar>insko društvo Celovec. O letne tradicije.	,	,Ventualni spremembi lastništva
2. Koča nad Arihovo pečjo stol. °ce pogodba vsebuje točna dolo-„na Bleščeči" — ne na Bleščeč ha — tore/ ni kaj sodnijsko planini. Slovenski planinci se zSv zčiščevati.
zemamo za pravilna domača sl° . Pogodba nedvomno določa, venska imena krajev, gora, led1 9 Ustih prvih dvajset let veljavno-
itd.

začne teči šele z vpisom ob-
stoja pogodbe v zemljiško knjigo pri vložni številki dotičnega zemljišča. Čeprav je gospod Sticker že v pogodbi dal svoje privoljenje za vpis v zemljiško knjigo, je vendar bil na prošnji za vpis potreben še njegov podpis in le-tega je prav tako po določilu pogodbe bil dolžan dati šele po dograditvi koče. Kljub temu pogodbenemu določilu gospod Sticker svojega podpisa ni več bil pripravljen dati, tako za pravzaprav prvih dvajset let pogodbene veljavnosti do danes še teči ni začelo.
6. Koča je bila dograjena oktobra meseca 1968. leta, torej točno v pogodbeno določenem roku petih let po podpisu pogodbe. Upoštevajoč postavke v prejšnjem odstavku, prvih dvajset let pogodbene veljavnosti nikakor ne bi moglo začeti teči prej kakor v oktobru 1968. Če torej komu (gospodu Stickru ali sodniku) uspe zvaliti krivdo, da ni prišlo do zemlji-škoknjiževnega vpisa, na Slovensko planinsko društvo Celovec odnosno njegove tedaj pristojne in odgovorne predstavnike, vsekakor prvih dvajset let ne more poteči
prej kot oktobra meseca 1988. Kdorkoli je že 26. avgusta 1982 sporočil gospodu Stickru, da SPD želi nadaljevati pogodbeno razmerje, se je zmotil za polnih pet let. Tako sporočilo je po tozadevnem določilu pogodbe dovolj pravočasno, če ga gospod Sticker prejme v oktobru 1987.
7.	Gospod Sticker se v pogodbi obvezuje („ ... verpflichte sich jedo ch der Verpachter... “) po prvih dvajsetih letih nadaljevati pogodbeno razmerje, če najemnik to želi. Gospod Sticker po pogodbi torej niti ne more odklanjati (ali ne sprejemati) tozadevnega pravočasnega sporočila. Ali in kdaj pogodbeno razmerje preneha in s tem koča v smislu ustreznih pogodbenih določil preide v last lastnika zemljišča, je pravno edinole odvisno od volje (ali morebitne zamude pri potrebnem sporočilu) lastnika koče, Slovenskega planinskega društva Celovec.
8.	Vse to bi bili lahko ugotovili tudi pri okrajnem sodišču v Beljaku, da ne govorim o pravnem zastopniku SPD in gospodu Stickru samem, če bi vsi vsebino pogod-
be po črki in duhu skrbno in objektivno preštudirali. Do sedanjega sodnijskega postopka sploh priti ne bi moglo ali smelo. Da pa pred notarjem podpisana pogodba ne bi bila veljavna, menda nihče ne bo upal trditi.
D. K., Borovlje
Bin kein slovvenischer FPO-Gemeinderat
Bezugnehmend auf ihren Artikel vom 18. Juli d. J. im „Naš tednik" Nr. 29 mochte ich klarstellen, daB ich kein slovvenischer Ge-meinderat, sondern Gemeinderat der Karntner FPO bin.
Auch vvar ich nicht Ehrengast der genannten Tanzveranstaltung, die mittlervveile mangeis an Besu-chern ohnehin nicht mehr stattfin-det.
VJenn Sie auf objektive Bericht-erstattung Wert legen, ervvarte ich, daB Sie meinen Brief in Ihrer nachsten Ausgabe auch veroffent-lichen.
GR Johann Jakopitsch, Pugrad 8, 9072 Ludmannsdorf
Naš gost
Dazohl (nix) von daham
Im neueroffneten „Literaturkaffee/Literarna kavarna “ beim Bierjokl/Pri Joklnu stellte sich in der Vorvvoche der Karntner Heimatdichter Bernhard C. Bunker vor. Bunker, der Motive und Tatsachen aus seiner Heimat kritisch verdichtet, vvollen wir unseren Lesern in einem Intervievv vorstellen.
Bernhard C. Bunker vvurde 1948 in Leoben in der Steiermark geboren. Er lebte von 1954 bis zum Studienbeginn standig in Karnten und ist heute evangelischer Religionslehrer in Wien, wo er Ge-schichte, Philosophie und Volkskunde studierte.
Zu seinen vvichtigsten Veroffentlichungen zahlen die Bucher „De ausvakafte Hamat“ (1975), „An He-abst fia di“ (1976, „Ongst vua da Ongst“ (1978), „Wals de Hamat is“ (1979), „Vom Schteabn und Traurigsein“ (1979), „Des Schtickl gea i allan“ (1980) und „Wonns goa is“ (1984).
Sein neuestes Buch, den Zyk!us „Dazohl (nix) von daham“, vvurde er gerne in einem slovvenischen Verlag veroffentlichen.
NT: Du bezeichnest dich als Heimatdichter. Warum eigent-lich „Heimatdichter“? Was be-deutet fur dich „Heimat“?
Bunker: Als Heimatdichter bezeichne ich mich deshalb, weil ich mich in einem sehr scharf abgegrenzten Gegen-satz dazu sehe, was in Karnten unter dem Deckmantel „Heimat“ transportiert wird. Dieses „offizielle Heimatbild11 stel It sich mir so dar: mit ei-ner Mischung aus Bierzeltfroh-lichkeit, Fruhschoppengaude und dem Absingen kitschiger Karntner Lieder von Leuten, die ausschlieBlich zu diesem Zvveck Trachten und Dirndl-kleider anziehen, wird der An-schein ervveckt, als ob bei uns in der „Heimat“ ohnehin alles in Ordnung vvare. Der Karntner selbst stellt sich als unbekum-merter bis frohlich-dummli-cher Angestellter im Frem-denverkehrs-Alpengluhen dar. Wenn mir meine Heimat vvurscht ware, vvurde mich dieses und anderes nicht vveiter aufregen — ich hatte also kei-nen Grund, daruber (dagegen) zu schreiben.
Das Heimatbild, das in mejnem Kopt ist, ist nicht dasje-nige, das Fremdenverkehrsma-
nager und Funktionare im Por-temonnaie tragen.
Mein Heimatbild stellt ein okologisch intaktes Land mit Menschen dar, die sich ge-trauen, gegen Verschande-lung, Ausbeutung und das be-standige „Fur dumm-verkauft-werden“ das Maul aufzuma-chen.
NT: Wen vviirdest du noch als Karntner Heimatdichter in deinem Sinn bezeichen?
Bunker: In Karnten sind das fur mich Janko Messner, Peter Turrini und VVerner Kofler als Zeitgenossen. Und Christine Lavant und Ingeborg Bach-mann von ihren literarischen Motiven her. VVodurch ich mich von den eben genannten unterscheide, ist die konse-guente Vervvendung des Dia-lekts, und zwar aus folgender Uberlegung:	Dialekt eignet
sich nicht zur Verschleierung von Tatsachen, ist meine urei-gene Sprache (in der ich auch
denke und traume) und die meiner Landsleute. Es besteht fur mich kein AnlaB, meine Gefuhle, Kritik, Angst und Traurigkeit in die Schriftspra-che zu iibertragen.
NT: Ziehst du damit nicht fur dich und deine Arbeit enge Grenzen?
Bunker: Sicherlich, dessen bin ich mir vollkommen be-wuBt; aber gerade auf die Leu-te, die meine Sprache verste-hen (vielleicht nicht immer die Inhalte), kommt es mir in er-ster Linie an. — Auch deshalb Heimatdichter.
NT: Was veranlaBt dich, in Karnten zu schreiben?
Bunker: Ich selbst teile meine Arbeit in zwei Bereiche: zum einen sind das die poeti-schen Texte, zum anderen die Texte, die es mir ermčglichen sollen, Poesie machen zu kon-nen, indem ich die Dinge kriti-siere, die mir das Leben in der Heimat Karnten mitunter recht
schvver machen (ich nenne sie fur mich die kritischen Texte).
NT: Was stort dich in Karnten?
Bunker: Das sind ganz kon-kret:
•	der Massentourismus und der damit verbundene Ausver-kauf von Land und Leuten;
•	der verlogene Folkloris-mus, von dem immer jemand zu profitieren versucht. Dazu fallt mir Karntens beruhmte-ster Pfeifenraucher ein, den ich allzu oft in den Medien im Salon-Karntner-Anzug sehe und der ein Karntnerisch spricht, wie es kaum ein Karntner zusammenbringt. Und das alles, obvvohl er ein zuagrasta Oberosterreicher ist. Diesen Mann mčchte ich hier als Beispiel nehmen, daB man vom „Karntnarisch-Sein“ (im Habitus und in der Gesin-nung) durchaus profitieren kann:
•	die Feigheit meiner Landsleute (am Beispiel Kčhl-breinsperre, wo mehr als 40.000 Menschen mit der Angst vor einer moglichen Ka-tastrophe leben und nicht den Mut finden, etvvas dagegen zu unternehmen und
•	die Art, wie bei uns mit der slovvenischen Minderheit umgegangen vvird und die in diesem Zusammenhang per-manent gebrauchten faschi-stoiden Schlagvvorte. Diese Gesinnung dokumentiert sich bei Anlassen, vvie dem Ul-richsbergtreffen und der Art, vvie der 10. Oktober immer noch begangen vvird.
NT: Wie und wann bist du als Oberkarntner aufmerksam gevvorden, daB im Zusammen-leben der beiden Volksgrup-pen in Karnten etvvas nicht stimmt?
Bunker: Was ich von diesen Dingen vveiB, begrundet sich auf ganz personliche Er-fahrungen, die ich eigentlich erst reiativ spat gemacht ha-be. Diese Erfahrungen vvaren,
Naš gost
Bernhard C. Bunker: Gedichte
Liesatol
Im VVuldzaun von da Autobohn bleibnt olle meine Tram vahankt
wonn sle ibas Tol gean wollnt
bis umme zua dia —
Aufn Asphalt von da Autobohn is unsa Liab bel de zommgfiatn Hosn und Igl ausgedirrt —
Lei de Leit aus unsan Tol
weand zommholtn
wonn i hamkimm
ols a ausgebronntes Fold —
Wonn lei da VVuldzaun
von da Autobohn nit war
und da Weg
zua naxtn Untafiarung
volla Eis und Hoss ...
Aus: VVonns goa is
Ollewal vvegnommen ...
Ollevval vveggnommen weggnommen hobnt sie uns
ollevval olles —
Es Lond a Hua
fia de Summagast
mei Diandl a Kollnarin —
Da Doafboch untan Beton Es Heaz laar de Hand —
Lei es Maul volla VVeata Aus da Traurigkeit wead Hoss —
Ollevval hobnt sie uns olles ollevval vveggnommen Lei en Hoss und de Schproch geb ma nit hea de nit...
Aus: Des Schtickl gea i allan
Kohlpreinschpean-Liad
Amol in da Frua wonn de Oadn und Muatakreiz
ols Pfond im VViatshaus lignt wead es VVossa vom Schtausea
zua Drau fenstaln gean und es Blean und es Schrein is da Reg n
dea da Nocht vveitahulft — Und olle Schtrichbuam hanknt mit ian Trochtnonzug in de Bam
so vvia a brauna Boat — Nocha leg i mei Schproch in den Koab zua dreckign VVasch
und mei Liab und mei Ongst —
Amol in da Frua maschiat neand mea duachs Doaf
und mei Hoss
wead a Rindnschiffl im Tumpf Amol in da Frua wead olles goa sein und i schnitz ma aus Ziabnholz a neie Sobi...
Aus: Dazohl (nix) von daham
Fia mei slovvenische Freindin
Heit is dei Gsicht valoan gongen long bevua da Nebi in da Sun vafault is —
I vvollt
mia hattn nia an Zaun
um unsa Glick gebaut —
Es Junigros schteat hoch in deine Augn Aus deina Hondbevvegung follt a VVoat
in ana fremdn Schproch ... Aus: Des Schtickl gea i allan
dali in der ersten Klasse des Villacher Gymnasiums, zu VVeihnachten 1959, die von uns sogenannten „Windi-schen", „weil sie nicht richtig deutsch konnten1', hinaus-geschmissen vvurden. Als ich mit sechzehn in Klagenfurt in jugendlicher Dummheit einer Mittelschulerverbindung (schlagende Burschenschaft) beitrat, vor allem, weil das Bier gratis war, ist mir zum ersten Mal vvirklich etvvas aufge-fallen. Es war damals in die-ser Verbindung ublich, als „Hetz“ am Klagenfurter Haupt-bahnhof Burschen anzuspre-chen und wenn sich diese als Slovvenen „entpuppten“, sie zu verdreschen. Dieser
„Dienst am Karntner Deutsch-tum“ vvurde dann mit Stromen von Bier begossen. Das vvar fur mich der Grund, nach zwei Mo-naten aus diesem Verein aus-zutreten.
Beim Bundesheer, 1971, fiel mir auf, dali die beiden Slovvenen in unserer Kompanie vve-gen ihrer Sprache vor versam-melter Kompanie verhohnt vvurden.
Heute bin ich als uberzeug-ter Antifaschist und aufmerk-samer Zeitungsleser und nicht zuletzt durch meine Freund-schaft mit Slovvenen tief be-kummert (und zornig) liber die Intoleranz meiner Landsleute.
NT: Wir danken dir fur das Gesprach!
Dopust Našega tednika bo letos od
27. sept. do 4. okt. 85
v hotelu BELLEVUE v Ulcinju/Črna gora
Prevoz iz Celovca. Polet Ljubljana — Dubrovnik in nazaj.
Transfer do hotela.
Polni penzion.
Kdor želi ostati v Ulcinju še en teden, doplača samo 1700,—
Prijave sprejema turistična agencija
CAR7RANS
Pavličeva 7, 9020 Celovec, Tel. 0 42 22 / 51 26 80
Za podrobnejše informacije Vam je na razpolago tudi uprava Našega tednika, tel.: 0 42 22 / 51 25 28-21.
Radio/televizija
STRAN
12
STRAN -iq SREDA, _________lO 14. avgusta 1985
Radio/televizija
1. SPORED
Petek, 16. avgusta:
9.00 Poročila — 9.05 Slikanica
—	9.30 Angleščina — 10.00 Latinščina — 10.30 Krokodil in
njegov nilski konj — 12.05....
daj nam danes naš vsakdanji kruh" — 13.05 Poročila — 14.40 Soncu nasproti — 15.30 Počitniški koledar — 16.05 Družina Feuerstein — 16.30 Am, dam, des — 16.55 Mini-ZiB — 17.05 Tao Tao — 17.30 Slikanica — 17.35 Ana, Ciro in Co — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Avstrija v sliki — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija danes — 19.30 Čas v sliki —
20.15	Komisar — 21.20 Gostilničarke „Belega konja"
Sobota, 17. avgusta:
9.00 Poročila — 9.05 Angleščina
—	10.05 Latinščina — 10.35 Leteči vražji bratje — 11.45 Nočni Studio — 13.00 Poročila — 13.05 Formel-I-Grand Prix Avstrije —
14.15	Bliskavica nad Zillertalom
—	15.45 Woody VVoodpecker — 15.55 Jakob in Elizabeta —
15.00	Nogavička Pipi — 15.20 VVickie in močni možje — 16.55 Mini-ZiB — 17.05 Gradbišče — 17.30 Opica v hiši — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Dvakrat sedem — 18.25 Magie, Magie —
19.00	Avstrija danes — 19.30 čas v sliki — 19.55 Šport — 20.15 Samo prijazni ljudje —
21.00	Čarobna piščal
Nedelja, 18. avgusta:
15.00	Fanny — 15.30 Pustolovščine Cappuccetta —	16.55
Krelling — 17.40 Čeladec — 17.45 Klub seniorjev — 18.30 Mi
—	19.00 Avstrija v sliki — 19.25 Kristjan v času — 19.30 Čas v sliki — 19.45 Šport — 20.15 Angelica Vincitrice di Alcina
Ponedeljek, 19. avgusta:
9.00	Poročila — 9.05 Slikanica
—	9.30 Pogled v lonček — 10.00 Angleščina — 10.30 Bliskavica nad Zillertalom — 12.00 Moje ime je Dorps! — 12.15 Re na vzhodu, Osiris na zahodu —
13.00	Poročila — 14.40 Bret Ma-verick — 15.30 Počitniški koledar — 16.05 Charlie Brovvn — 16.30 Am, dam, des — 16.55
ni možje — 17.30 Minkinsovi — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Avstrija v sliki — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija danes — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Ponedeljkov šport
—	21.15 Ceste San Frančiška —
22.05	Naš bog je ena ženska
Torek, 20. avgusta:
9.00	Poročila — 9.05 Slikanica
—	9.30 Angleščina — 10.00 Latinščina — 10.30 In ti moj ljubček se pelješ z mano —
12.00	Tedaj — 12.05 Ponedeljkov šport — 13.00 Poročila — 14.40 Bret Maverick — 15.30 Počitniški koledar — 15.05 Ana in siamski kralj — 16.30 Am, dam, des — 16.55 Mini-ZiB —
17.05	Medvedki — 17.30 Tudi šala mora biti — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Avstrija v sliki — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija danes
—	19.30 Čas v sliki — 20.15 Jez
—	21.00 Tedaj — 21.15 Cena oblasti — 22.05 Šport — 22.35 Glasbeni prizor
Sreda, 21. avgusta:
9.00	Poročila — 9.05 Tom in Jer-ry — 9.30 Angleščina — 10.00
2. SPORED
Petek, 16. avgusta:
16.25 Monako France — 17.15 Prvi ljudje — dokumentacija —
18.00	Pan-Optikum — 18.30 Ufo
—	19.15 Tedaj — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Re na vzhodu, Osiris na zahodu — 21.00 Sto mojstrovin — 21.10 Tedaj — 21.15 Čas v sliki — 22.05 En mož sam
—	23.40 The Munsters — 0.05 Poročila
Sobota, 17. avgusta:
16.00	Tedaj — 16.05 Dvakrat sedem — 16.30 Pregled tedna —
17.00	Igra z besedami — 17.45 Šport — 19.00 Palača sanj —
19.30	Čas v sliki — 19.55 Aktualna znanost — 20.15 Sužnja srca
—	22.05 Poročila — 22.10 Poročila — 22.10 Šport — 22.45 Vprašanje kristjana — 22.50 Zadnje svarilo — 0.15 Poročila
Nedelja, 18. avgusta:
9.00	1. Evropsko tekmovanje za mlade plesače — 10.30 Things to Come — 12.00 Orientacije —
12.30	Tedaj — 13.30 Športni popoldne — 17.45 Pop spominčki
—	18.30 Okay — 19.30 Čas v sliki — 19.45 Zakladnica Avstrija
—	20.15 Kraj storjenega dejanja
—	21.50 Poročila — 21.55 Chicago 1930 — 22.45 Šport — 23.05 V Grčijo in nazaj — 23.50 Poročila
Ponedeljek, 19. avgusta:
17.15 Največja mesta sveta —
18.00	Živali in človek — 18.30 UFO — 19.15 Tedaj — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Hotel —
21.00	Novo v kinu — 21.15 Čas v sliki — 21.45 Šiling — 22.05 Gori v vseh vogalih — 23.30 Zahodno od Santa Fe — 23.55 Poročila
Torek, 20. avgusta:
17.30 Orientacije — 18.00 Očarljiva Jeannie — 18.30 UFO — 19.15 Tedaj — 19.30 čas v sliki — 20.15 Kaj sem? — 21.15 Čas v sliki — 21.45 Club 2 — nato poročila
Sreda, 21. avgusta:
17.30 Dežela in ljudje — 18.00 Dingsda — 18.30UFO — 19.15 Tedaj — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Rdeče in črno — 21.15 čas v sliki — 21.45 Kulturni žur-nal — 22.30 Gospa Pele pleše — 23.15 Ptica Bum Bum in sonce — 0.10 Poročila
Četrtek, 22. avgusta:
17.10 Zgodovina pomorske plovbe — 18.00 Pogled v lonček —
18.30	UFO — 19.15 Tedaj —
19.30	Čas v sliki — 20.15 Rešitev Lipicancev — 21.15 Čas v sliki — 21.50 Club 2 — nato poročila
Latinščina — 10.30 Z menoj ne, gospodje — 12.05 Woody VVoodpecker — 12.15 Jez — 13.00 Poročila — 14.40 Bret Maverick —
15.30	Počitniški koledar — 16.05 Hidorplan 121 SP — 16.30 Poseben dan — 16.55 Mini-ZiB — 17.05 Tao Tao — 17.30 Dokumentarni film — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Avstrija v sliki —
18.30	Mi — 19.00 Avstrija danes — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Tako potujemo in ljubimo se
Četrtek, 22. avgusta:
9.00	Poročila — 9.05 Tom in Jer-ry — 9.30 Dežela in ljudje —
10.00	Angleščina — 10.30 Ob svetih vodah — 12.05 Moje ime je Drops! — 12.15 Klub seniorjev — 13.00 Poročila — 14.40 Bret Maverick — 15.30 Počitniški koledar — 16.05 Ana in siamski kralj — 16.30 Am, dam, des — 16.55 Mini-ZiB — 17.05 Medvedki — 17.30 Perrine — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Avstrija v sliki — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija danes — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Zdravo televizija — 21.50 Biti bi morala le šala —
23.30	Ernst Krenek — portret
1. SPORED
Nedelja, 18. avgusta:
8.50	Poročila — 8.55 Živ Žav —
9.45	Obiskovalci — 10.15 Der-rick — 11.15 Pesmi Karibskega morja — 11.40 625 — 12.00 Kmetijska oddaja — 13.00 Poročila — 14.05 Zgodbe iz delavnice — 14.55 Evropski pokal v atletiki — 17.40 Ljubezenska pisma — 19.30 TV D — 20.00 Tombola — 21.10 Jazz na ekranu: Ansambel Nana — 21.40 Kratki film — 21.55 Poročila — 22.00 športni pregled
Ponedeljek, 19. avgusta:
17.50	Poročila — 17.55 Poletav-ček — 18.25 Naša galerija —
18.45	Glasba za mlade — 19.30 TV D — 20.05 Lepa Otero — 21.10 Od Osijeka do Trsta in Zagreba — 22.10 TV D
Torek, 20. avgusta:
17.45	Poročila — 17.50 Pesem današnjega trenutka — 18.20 Miti in legende — 18.40 Spo-
minski park v Kumrovcu — 19.30 TVD — 20.05 Junij, Moskva, Čertanovo — 21.40 Integrali — 23.00 Poročila
Sreda, 21. avgusta:
17.50 Poročila — 17.55 Obuti maček — 18.10 Beli ciganček — 18.45 Želeli ste, poglejte — 19.30 TVD — 19.55 Mednarodni atletski miting — 23.05 Poročila
Četrtek, 22. avgusta:
17.50 Poročila — 17.55 Moj mili Ariel — 18.20 Svetila — 18.40 Mozaik kratkega filma — 19.30 TVD — 20.05 Formula 1 — 20.55 Pan krt — 21.50 TVD
Petek, 23. avgusta:
17.50 Poročila — 17.55 Nepomembno in pomembno — 18.10 Obiskovalci — 18.45 Želeli ste, poglejte — 19.30 TVD I — 20.05 Živi planet — 21.00 Ne prezrite — 21.15 Gangsterska kronika — 22.05 TVD II — 22.15 Parada norcev
Sobota, 24. avgusta:
13.45 Poročila — 13.50 Obuti maček — 14.05 Beli ciganček — 14.35 Nepomembno in pomembno — 14.50 Miti in legende —
15.05	Poletavček — 15.35 Spominski park v Kumrovcu —
16.05	Živi planet — 17.00 Svetovni pokal v smučanju (prenos iz Argentine) — 18.45 Boj za obstanek — 19.30 TVD — 20.00 Pariški tat — 21.40 Zrcalo tedna — 22.00 Videogodba — 23.00 Poročila
• Lepena
TOVARIŠKO SREČANJE IN 40-LETNICA ZMAGE NAD FAŠIZMOM
Prireditelj: Zveza koroških partizanov
Čas: nedelja, 25. avgusta 1985, ob 14. uri
Kraj: pri Peršmanu v Podpeci Poleg govorov in kulturnega prispevka, bo pel MePZ „ZAR-JA“ iz Železne Kaple in igrala bo tudi godba na pihala iz Šmihela
• Tinje
FRANCOŠČINA V IGRI
Čas: od nedelje, 25. 8., ob 18. uri do sobote, 31. 8., ob 13. uri V obliki igre bomo posredovali jezikovna sredstva, s katerimi se boste znašli v francosko govorečem okolju v vsakdanjih situacijah.
Vodita: Cecile Tissandier, Pariš, jezikovna igra, konverzacija; mag., Andreja Zikulnig, Celovec osnovno slovnično znanje, jezikovna sredstva, besedni zaklad, pismene vaje
NAŠ TEDNIK — Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo „Narodni svet koroških Slovencev". Tisk:	Mohorjeva/Hermagoras,
Viktringer Ring 26, 9020 Celovec. NAŠ TEDNIK izhaja vsak četrtek, naroča se na naslov: „Naš tednik", Viktringer Ring 26, 9020 Celovec. Telefon uredništva, oglasnega oddelka in uprave: (0 42 22) 51 25 28. Naš zastopnik za Jugoslavijo ADIT-DZS, Gradišče 10, 61000 Ljubljana, tel. 22 30 23.
• Celovec
PASTORALNI TEČAJ ZAMEJSKIH DUHOVNIKOV
Čas: od ponedeljka, 19. 8., do srede, 21. 8.
Kraj: Modestov dom v Celovcu
Prireditelj: Sodaliteta
• Sele
veselica
Prireditelj: gasilci Sele-Borov-nica
Čas: nedelja, 18. avgusta 1985, od 12. ure naprej Kraj: v gostilni Trki v Selah |gra ansambel „Tone Hervol" 'z Kranja
(pjto RADlCELOVEC
sloveč oddajf
Petek, 16. 8.
Čas, ki živi.
Torek, 20. 8.
Gartner.
Sobota, 17. 8.
Duhovni nagovor (mag.	^®da, 21. 8
Isop, župnik v Škocijanu) Voščila (Danica Urschitz).
Nedelja, 18. 8.
Za dobro voljo.
Ponedeljek, 19. 8.
Kontakt.
^Pe-Jadran.
21.00—22.00 Večerna oddaja
Četrtek, 22. 8.
^ož-Podjuna-Zilja.
petek, 23. 8.
^s, ki živi.
P«OPOrOČAM0 VAM SLEDEČA FILMA TEDNA
18. avgusta 1985, ob 17.40 uri
I iiihP7f>nclra
Disma
rr,r„°npf„7„tmons6,konp‘
™BEEI
= 5S=» ^
prevesi v misterij, ko se vrne ju-
E—EBE
junak, ce se ne bi znašel na pri-zaplate!
Živi planet: nebo
Šr'h,.!6k™ihanl«.S™i.P-
ozračje. Varuje pred škodljivimi sončnimi žarki in pred uničeval-
S NenThbnodie oiemikTz zTaS'
EEEEEE
mere v ozračju pomembno vplivajo na rastlinstvo in živalstvo, ki ga nosi po njem.
2. SPORED
Nedelja, 18. avgusta:
14.25	Avtomobilske dirke formule 1 — 17.05 Mali koncert —
17.25	Puška Springfield — 19.30 TVD — 20.00 Temna stran sveta
—	20.55 Poročila — 21.05 TV Kinoteka — 22.45 Posebna generacija
Ponedeljek, 19. avgusta:
17.30 Beograjski TV program —
19.00	Indirekt — 19.30 TVD —
20.00	Znanost in mi — 20.50 Poročila — 20.55 Dobre vibracije
—	21.45 Dinastija
Torek, 20. avgusta:
17.55 TVD — 18.15 Kdor hoče, ta zmore — 18.45 S koncerta Yu Rock Misija — 19.30 TVD — 20.00 Narodna glasba — 20.45 Žrebanje lota — 20.50 Poročila 20.55 Po poteh svobode — 21.40 Branje
Sreda, 21. avgusta:
17.55 TVD — 18.15 Mimoza — 18.45 Narodna glasba — 19.30 TVD — 20.00 Filmski večer — 90 let filma - 22.55 TVD
Četrtek, 22. avgusta:
17.55 TVD — 18.15 Beli ciganček — 18.45 Glasbena parada Radenci ’85 — 19.30 TVD — 20.00 Nekaj ljudi dobre volje —
20.55	Poročila — 21.00 Umetniški večer
Petek, 23. avgusta:
17.55	TVD — 18.15 Vsak petek nov začetek — 18.45 Zabavna oddaja — 19.30 TVD — 20.00 Cavalleria Rusticana — 21.25 Nočni kino
Sobota, 24. avgusta:
14.50 Štiri kilometre na uro — 16.20 Ples v igri — 17.20 Čarovnik iz oza — 19.00 Narodna glasba — 19.30 TVD — 20.00 Rock maraton — 20.30 Dokumenti našega časa — 21.15 Poročila — 21.20 Poezija — 21.50 Športna sobota — 22.20 Thomas Hardy
• Bllčovs
RAZSTAVA Ernsta Arbeltstel-
na bo odprta do 31. avgusta 1985 v poslovnih prostorih Posojilnice Bilčovs.
Za vsako sliko dobite 20% popusta!
Posojilnica-Bank
PLIBERK
vredna Vašega zaupanja!
Prireditve
PRIREDITVE
Slovensko kulturno društvo Globasnica
Globaško poletno no!
pri ŠOŠTARJU v GLOBASNICI
Začetek: 20.30 url
Vstopnina: predprodaja šil. 30,—; večerna blagajna šil. 35,—
Slovvenischer Kulturverein Globasnitz
Sommer-nachtsfest
beim ŠOŠTAR in GLOBASNITZ
SSSES5JK,
Igra znani zabavni ansambel
S 30,—; Abendkasse S 35,—
Es spielt das bekannte Unterhaltungsensemble
FAIMTJE TREH DOLIIM
ŠE SO MOŽNE PRIJAVE!
STROKOVNA, KMETIJSKO GOSPODARSKA ŠOLA V ŠT. RUPERTU — VELIKOVEC, sporoča staršem in dekletom, da so še možne prijave za šolsko leto 1985/86 v
STROKOVNO ŠOLO
NAMEN ŠOLE je, učenkam poglobiti splošno izobrazbo in jim posredovati dobro podlago za poznejši uk v različnih poklicih.
VZGOJNI CILJ — pravilno oblikovanje telesnih in duševnih zmožnosti — samovzgoja in vzgoja v družini — poglobitev vere in verskega življenja.
OBVEZNI PREDMETI:
verouk, slovenščina, nemščina, računstvo, umevanje življenja, zdravstvo, petje, telovadba, znanstvo o perilu in oblačilih, gospodinjstvo, hranoslovje, vrtnarstvo, strojepisje, kuhanje, šivanje, ročnosti, ročno delo.
Ta šola velja tudi za 9. šolsko leto (POLITEHNIČNI LETNIK). Poučuje se v obeh deželnih jezikih.
POGOJ ZA SPREJEM je dovršena 8. šolska stopnja in vsaj delno znanje slovenskega jezika. V slučaju, da učenka 8. šolske stopnje ni dovršila, je v šolo lahko sprejeta s sprejemnim izpitom.
Prijave so možne: po telefonu 0 4232/38 96 pismene ali osebne.
Nadaljnje informacije dobite pri vodstvu šole, 9100 Volkermarkt, KlosterstraBe 2.
V soboto, 17. avgusta 1985
ROMANJE TREH ŠKOFIJ — DREILANDERVVALLFAHRT — PELLEGRINAGGIO Dl TRE REGIONI k Marijinemu svetišču Madonna Missionaria v TRICESIMO
Romanje bo letos posebej posvečeno spominu na slovanskega apostola sv. Metoda.
SPORED: 8.30—9.30 prihod romarjev; 10.00 bogoslužje s škofi iz Vidma, Ljubljane, Celovca in Gorice;
INFORMACIJE o prevozu dajejo župnijski uradi.
•	Rožek
Razstava „ILIRSKA GROBIŠČA Z BREGA"
Prireditelj:	Kulturno društvo
„P. Markovič"
Čas: Razstavo si lahko ogledate v poslovnem času banke vsak dan od ponedeljka do petka od 8.00 — 12.00 ure in od 14.00—17.00 ure.
Kraj: „Raiffeisenbank“ v Rože-ku
•	Obirsko
TEKMA KOSCEV
Prireditelj: Alpski klub OBIR na
Obirskem
Čas: nedelja, 25. avgusta 1985, ob 14. uri
Kraj: pri Jerebu na Obirskem Tekmovalo se bo v petih skupinah.
Zabavali vas bodo obirski vi-žarji in Trio Pavelič. V primeru slabega vremena bo tekma v nedeljo 8. septembra 1985 ob istem času!
•	Žitara vas
VEČER SLOVENSKE PESMI IN FOLKLORE
Prireditelj: SPD „TRTA“ v Žitari vasi
Čas: nedelja, 18. avgusta 1985, ob 20. uri
Kraj: ljudska šola v Žitari vasi
Nastopajo: dekliški zbor iz Že-linj, otroški zbor iz Št. Lipša, ansambel »ENERGIJA", otroška folklorna skupina SPD „Trta“, MoPZ SPD „Trta“, pevski kvintet iz Št. Lipša
•	Hodiše
KOROŠKI VEČER Prireditelj: SPD »Zvezda"
Čas: sobota, 17. avgusta 1985, ob 20.30 uri
Kraj: pri Čimžarju v Dvorcu Sodelujejo: mešani zbor »Edinost" iz Škofič; MGV »VVurzen-paB"; oktet »Drava"; MePZ »Zvezda" iz Hodiš Za ples igra »PLANINSKI SEKSTET"
•	Celovec
24. SREČANJE SLOVENSKIH DUHOVNIKOV IZ ZAMEJSTVA IN ZDOMSTVA Prireditelj: Sodaliteta Čas: od ponedeljka, 19. avgusta, do srede, 21. avgusta 1985 Kraj: Modestov dom v Celovcu
•	Rožek
VEČER SLOVENSKE PESMI Prireditelj: KD »Peter Markovič"
Čas: nedelja, 18. avgust 1985, ob 20.30
Kraj: v gostilni VVoschitz na Muti v Rožeku
Sodelujejo: MoPZ SPD »Bilka" iz Bilčovsa; MePZ SPD »Zvezda" iz Hodiš; trio Oraže
ANDORRA
Dramo je napisal švicarski pisatelj MAX FRISCH Andora ni določen kraj, ne določena dežala, Andora je vsepovsod.
Andora ni zgodovinska drama, temveč prikazuje, kar se lahko dogodi vsakčas in vsepovsod. Andora je zgodba, ki razkrinka mehanizme, nesmisel in zablode predsodkov ob primeru judovskega fanta Andri-ja. Nastopa: »theatre ensemble 365“
Prireditelj: Katoliška prosveta
Kraj: ŠT. JAKOB, farna dvorana
Čas: ponedeljek, 26. avgusta 1985, ob 20. uri
Kraj: BOROVLJE — mestna dvorana/Rathausaal Čas: sobota, 24. avgusta 1985, ob 20. uri
• Sedlce
ŽEGNANJE NA SEDLCAH
Čas: nedelja, 18. avgusta 1985, od 8. ure spovedovanje, ob 9.
uri 1. sv. maša, po pranganju 2. sv. maša
Prispevek k praznovanju
Za letošnjo 1100 obletnico Metodove smrti pripravlja Inštitut za Slovensko narodopisje v Ljubljani droben prispevek o vprašanju sv. Cirila in Metoda na slovenskih tleh. Da bi pa zajeli celotno slovensko ozemlje, se obrača tudi na koroške Slovence z vprašanjem, ali poznamo kakšno zgodbo o teh dveh bratih.
Kar koli veste, tudi če Je malenkost, vas vljudno prosimo, sporočite na pisarno Krščanske kulturne zveze, 9020 Celovec (Vlktrlnger Ring 26, 0 42 22/ 51 25 28 - 23), da bomo s skupnimi močmi odkrili pot, kod po slovenski zemlji sta hodila sveta brata Ciril In Metod — Četudi le v domišljiji naših prednikov.
Vsem, ki se boste prijazno in požrtvovalno odzvali naši prošnji, prisrčna zahvala.
• Dom v Tinjah
»MALI PRINC" (predstava)
Čas: petek, 23. 8., ob 20. uri Nastopa: Ensemble 365 z Dunaja
od nedelje, 25. 8., ob 18. uri do sobote, 31. 8., ob 13. uri SLOVENSKE POČITNICE Vodi: Miha VRBINC s skupino profesorjev, učiteljev in študentov
od ponedeljka, 2. 9., do torka, 10. 9.
ROMARSKO POTOVANJE V MARIA EINSIEDELN, LURD IN LA SALETTE
Vodi: g. p. Anton Cvetko, Med-gorje
Točnejši spored lahko dobite v Domu v Tinjah!
od torka, 3. 9., do torka, 10. 9.,
POTOVANJE SADJARJEV, KMETOV IN VSEH DRUGIH INTERESENTOV PO JUGOSLAVIJI IN GRČIJI
Vodi: dipl. inž. Franc Lombergar, kmetijski zavod Maribor Točnejši spored lahko dobite v Domu v Tinjah!
ESPERANTO
Čas: od srede, 4. 9., ob 18. uri, do nedelje, 8. 9., ob 13. uri
INTENZIVNI SEMINAR MEDNARODNEGA JEZIKA ZA ZAČETNIKE IN NAPREDUJOČE Vodita:	Martin STUPPNIG,
Podklošter, Vinko OŠLAK, Celovec
GALERIJA TINJE
Razstava del BRAN KOTA ČUŠINA »AKVARELI IN RISBE"
Šport
1. razred
■		
■	Skupina D	
M skupina C m
Le točka za Bilčovs
Bilčovs — Donau 2:2 (0:1)
Postava: Petschar 4, Glantschnig 2, Schel-lander 5, Spendier 3, Maierhofer 3, G. Za-blatnik 4, Ogris 3, Krainer 2 (46. Hafner 3), Hobel 2, Pa rti 3, Stojikovsky 2;
Bilčovs, 200 gledalcev Sodnik: Chr. Ruch (poprečen)
Strelci: Schellander (2) oz. Buczek, VVerner
Le točka v prvi tekmi za Bil-čovščane, ki so v pripravljalnih tekmah igrali do ene tekme le na tujem. Dobro v novem moštvu se je že znašel G usti Zablat-nik, najboljši pa je bil Schellander, ki je dal kot zadnji branilec kar dva zadetka. Pri Donau je dobro igral Marijan Goleč (prej Sele).
Wolbl v drugem polčasu na Dunaju
Žrelec (Ebental) — Globasnica 2:0 (1:0)
Postava: Žmauc 3, Hutter 3, Elbe, Ko-vvatsch 3, J. Micheu 3, Schatz 3, VVautsche 3 Dlopst 4, Wolbl 4, (46. Thonhofer 3), Gallo 4, H. Micheu 3 (46. Povoden 3);
Žrelec, 100 gledalcev Sodnik: Kandolf (poprečen)
Strelci: Freisnegger, Oberrauner
Slab začetek za moštvo Rada Avdiča. Sicer je Globasnica igrala v prvem polčasu boljše, toda enostavno ni znala dati gola. Ko se je v drugem polčasu najboljši igralec W6lbl odpeljal na Dunaj, je bil poraz zapečaten.
Šahisti pozor!
Naslednji trening oz. klubski včer bo spet v četrtek, 22. 8. 1985, od 19. ure naprej v gostilni Koren v Kaj-zazah pri Bilčovsu. Pridite nujno!
Prešeren, Prašnik in Kogelnik prodani
— Železna Kapla prostovoljno v 2. razred?
Vodstvo kapelskega nogometnega kluba je letos prodalo najboljše tri igralce (Prešeren — SAK; Prašnik — Žitara vas; Kogelnik — Klopinj) in se je bolj ali manj spoprijaznila z izpadom iz 1. razreda. Sedaj sedijo gospod Haller & Co. sicer na lepem kupu denarja,
ki so ga dobili za te tri igralce, toda moštvo je v pravem smislu besede na psu. Že prvo tekmo je Kapla zgubila doma(!) proti Sin-či vasi, pa tudi naslednji teden v Podkrnosu (Gurnitz) ni prav nič več pričakovati. Nedvomno je škoda za mlado moštvo, ki bi imelo v bodočnosti gotovo dobre možnosti v prvenstvu. Kot že omenjeno, se je pa vodstvo odločilo za denar in ne za športni uspeh. Verjetno bodo imeli v 2. razredu več časa preštevati denarčke.
Rebrca dobila turnir „grap“
Rebrca je dobila preteklo nedeljo na nogometnem igrišču v Železni Kapli nogometni turnir „grap“ pred Lepeno, ki je v finalni tekmi nesrečno podlegla.
Igralca SAK Ivan Ramšak in Peter Stem Igrala za koroško reprezentanco
Pretekli četrtek sta v Št. Pavlu nastopila v koroški reprezentanci v tekmi proti Štajerski tudi dva igralca Slovenskega atletstega kluba. Slovenec Ivan Ramšak in Peter Štern sta igrala vseh 90 minut in sta bila med najboljšimi igralci.
Koroška — štajerska 1:2 (0:1)
Koroška: Kovvatsch (BrOckl), Mltterdorfer (Breže), Morolz (Podklo-šter) (46. Buchbauer (WAC), 80. Kostenbaumer (Trg), Štern (SAK), Sternig (Šmohor), Ivan Ramšak (SAK), Knaller (Trg) (46. Par, Trei-bach), Huber (Trg), Brunner (Trg), Hudrltsch (Trg), Plchler (WAC); Št. Paul, 100 gledalcev Sodnik: A. VVieser
Strelci: Hudrltsch (80.) oz. Padrun (2.) in Zwettler (48.)
Slovensko prosvetno društvo „JEPA-BAŠKO JEZERO" (Športna sekcija)
SLOVENSKA ŠPORTNA ZVEZA
vabita na
1. mednarodni tek kros
na STARI GRAD
v soboto, 17. avgusta, ob 17. uri, v LOČAH
Start: ob 17. uri masovni štart v Ločah 637 m Cilj: Stari grad
Proga: 4 km iz Loč po gorskih poteh do Starega gradu 841 m, za šolarje skrajšana proga Prijave: Joško VVrolich, 9582 Loče, 0 42 54 / 29 95 in pred startom v startnem prostoru Startnina: 40,— šil.
Slavje zmagovalcev: po tekmovanju v gostilni VVrolich
Izžrebano bo trodnevno potovanje na Rabac!
(Podjetje Cartrans)
Rudi Konig, kapetan celovškega KAC in vodja avstrijske hokejske reprezentance, je popeljal pretekli teden pred poročni oltar svojo izvoljenko Marto Antonitsch, Slovenko iz Hodiš. Marti, ki je tudi pevka cerkvenega zbora v Hodišah, in Rudiju tudi športno uredništvo Našega tednika želi vse najboljše in veliko zadovoljstva na nadaljnji skupni življenjski poti.
Šport
Martin Hobel (desno) je bil skoraj edini selski napadalec. Čeprav se je zelo	Novi reporter slovenske oddaje koroškega radia, simpatični Jurij Perc
trudil, tudi on ni mogel obvarovati moštvo izpod Košute pred prvim pora-	(desno), se je pogovarjal po tekmi s kapetanom Olipom (levo) in trenerjem
zom v novi sezoni.	Jakopičem. Kljub porazu sta bila oba zelo optimistična.
Prva tekma — prvi poraz za Selane
Že po prvi tekmi boj za obstoj?
Da drugo leto v podligi gotovo ne bo najlažje, so vedeli vsi. Kljub temu so Selani zaupali lastni moči, lastnemu naraščaju. Selani niso pridobili nobenih novih igralcev, nasprotno, klub je zapustilo nekaj nogometašev. Pod novo zastavo tovarne Obir so dobili Selani že v prvem kolu račun. Moštvo gotovo ni slabo, toda manjka mu osebnosti, kot Fera in Goleč, ki sta znala dati igri potrebnih impulzov. Kljub temu pa še dolgo ni na mestu govoriti o neuspešnem začetku moštva izpod Košute, sezona se je šele začela.
ATUS Borovlje — DSG Sele-„Obir“ 3:0 (1:0)
Postava: Silvo Užnik 3, Jakopič 4, Ogris 2, K. Hribernik 2, J. Čertov 2, A. Čertov 4 (46. Siegfried Užnik 2), Travnik 3, (81. Pristovnik 0), Olip 3, Hobel 3, Oraže 2, N. Hribernik 2;
Borovlje, 500 gledalcev Sodnik: Rupitsch (dober)
Strelci: VVrulich (35., 61.), Novvak (52.)
Že v prvi tekmi v Borovljah so gledalci opazili, kar so drugi že prej domnevali. Igri manjka osebnost, na kateri se bi drugi mlajši igralci lahko orientirali in vzgledo-vali. Vrhu tega pa so mladi igralci, kakor talentirani naj tudi bodo, za tako odgovorne naloge še premladi in premalo izkušeni.
Selani so igrali v Borovljah od začetka zelo borbeno in požrtvovalno, toda kljub temu niso prišli do efektivnih priložnosti za zadetek. Srečnejši so bili domačini, ki so svoje priložnosti hladnokrvno izkoristili in do polčasa vodili z
enim golom. Ko so Selani v drugem polčasu skušali izenačiti, je domačinom uspel drugi gol, kateremu je sledil tudi še tretji. S tem
je bil zapečaten prvi poraz za Selane v novi sezoni, kjer se bo moralo moštvo trenerja Jakopiča še znatno bolj potruditi.
Podliga
1. VVolfsberg	1	1	0	0 4:0 2
2. Treibach	1	1	0	0 3:0 2
3. Borovlje	1	1	0	0 3:0 2
4. VVeitensfeld	1	1	0	0 1:0 2
5. št. Leonhard	1	0	1	0 2:2 1
6. Ruda	1	0	1	0 2:2 1
7. Št. Andraž	1	0	1	0 2:2 1
8. Vrba	1	0	1	0 2:2 1
9. KAC	1	0	1	0 1:1 1
10. ASV	1	0	1	0 1:1 1
11. Velikovec	1	0	0	1 0:1 0
12. DSG SELE	1	0	0	1 0:3 0
13. Dobrla vas	1	0	0	1 0:3 0
14. ASKČ ŠMIHEL	1	0	0	1 0:4 0
IZIDI 1. KOLA:				
Borovlje — DSG Sele				3:0 (1:0)
ASKČ ŠMIHEL — VVOLFSBERG				0:4 (0:1)
Vrba — Št. Andraž				2:2 (1:0)
Treibach — Dobrla vas				3:0 (0:0)
Ruda — Št. Leonhard				2:2 (2:1)
VVeitensfeld — Velikovec				1:0 (1:0)
ASV — KAC				1:1 (1:0)
2. KOLO (17./18. 8.)
Št. Leonhard — DSG Sele, Dobrla vas — Šmihel, KAČ — Borovlje, VVolfsberg — ASV, Št. Andraž — Treibach, Velikovec — Vrba, Ruda — VVeitensfeld
Brez napadalcev Šmihel v poraz — 0:48
Že v prvi tekmi so Šmihelčani visoko pogoreli. Proti favoritu za prvo mesto iz VVolfsberga Šmihelčani v bistvu niso imeli veliko možnosti in so jasno podlegli 0:4. Novi igralec Hutter je vrhu tega pri stanju 0:0 zapravil enajstmetrovko.
ASKČ Šmihel — ATSV VVolfsberg 0:4 (0:1)
Postava (Šmihel): Mochar 3, Šuler 3, Krausler 2, VVriesnig 2, Mot-schnig 2, P. Verhnjak 2, W. Berch-told 3, Lopinsky 3, Pajenk 2 (Britz-mann 0), Hutter 3, H. Berchtold 2 (F. Berchtold 0);
Šmihel, 250 gledalcev Sodnik: H. Fischer (poprečen) Strelci: Gerak (40.), Stuckler (61.), VVeissegger (70. in 74.)
Šmihelčani so morali nastopiti doma sicer brez treh standardnih igralcev (Krištof, Blažej — poškodovana; Buchvvald — kazen), toda da kljub temu so imeli v prvi polovici možnost do gola. Edini napadalec VVilli Hutter je nekajkrat prišel do
vrat VVolfsberga, toda šele v 35. min. je prišel do najodličnejše priložnosti. Po prekršku na njem v kazenskem prostoru je zapravil enajstmetrovko in s tem pokopal vse možnosti za svoje moštvo. Po zapravljeni enajstmetrovki je namreč morala moštva znatno padla in že v protinapadu je Gerak dal prvi gol. V drugem polčasu je VVolfsberg odlično zaigral in zasluženo dal še tri gole. Pri Šmihelu se je tekom igre vedno bolj opažalo manjkanje pravega napadalca, ki je manjkal na vseh koncih in krajih. Čeprav šmihelsko moštvo res in igralo slabo, brez napadalcev enostavno ni imelo nobene šanze. Pa tudi v obrambi bo moral trener Mačk nekaj spremeniti.
VVilli Hutter je zapravil enajstmetrovko, kljub temu pa se je že dobro znašel v Šmihelu.
Tekme SAK
Slovenski atletski klub vabi na tekmo v koroški ligi
SAK — Mostič (Brucki) ki bo v nedeljo, 18. 8. 1985, ob 17.30 uri
na igrišču ASV v Celovcu! (Košatovo igrišče popravljajo)
Tekme Šmihela
V nedeljo, 18. 8. 1985, ob 16. uri
Dobrla vas — ASKČ Šmihel v Dobrli vasi!
DSG Sele
so igrale že v četrtek v St. Leonhardu.