Poštnina plačana v gotovini. Maribor, sreda 23. funija 1937 Štev. 140. Leto XI. (XV! Sl.) MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Uredništvo io oprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / Tel. uredn. 2440, uprave 2455 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejema« v upravi ali po posti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tndl oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rac. st. 11.409 JUTRA BediH-l/alikaH RIM, 23. junija. Havas poroča: Ob priliki govora bavarskega ministra notranjih zadev Wagnerja o zaprtju katoliške gimnazije, izjavljajo v vatikanskih krogih, da bo Vatikan v kratkem izdal posebno enunciacijo o kršitve konkordata. Istočasno se povdarja, da ne bo nikak-šne neposredne reakcije na to odločitev. RIM, 23. junija. Havas poroča: Razširila se je vest, da namerava papež Pij XI. izobčiti iz katoliške cerkve državnega kancelarja Hitlerja. V merodajnih vatikanskih krogih izjavljajo, da so takšne vesti mogle razširiti samo popolnoma neinformirane osebe. V dobro poučenih vatikanskih krogih zatrjujejo, da ne namerava Vatikan storiti ničesar, kar bi moglo rajbovski vladi služiti kot povod za utemeljeno odpoved konkordata. Vatikan želi ostati pri obravnavanju sedanjih spornih vprašanj strogo v mejah diplo-matične akcije. BERLIN, 23. junija. Včeraj je imel pro pagandmi minister dr. Gobbels govor, v katerem je dejal, da ni proslava solsticija niikakšen poganski običaj in tudi ne propaganda za kakšno novo vero. To je narodni običaj, kakršnih je pri 'raznih narodih prav veliko. Minister je prešel zatem na spor med ceritvijo in državo ter ie izjavil, da ne želi rajhovska vlada voditi borbe s cerkvijo, ampak želi samo to, da ostane cerkev na svojem terenu in da se ne peča s politiko. V zvezi s tem se je dotaknil Gobbels tudi torpediranja Leipziga« fo jc povdarjal, da se je Nemčija navzlic provokaciji zadržala na bazi lojalnosti in legalnosti. Sedaj je treba storiti primerne korake, da se preprečijo Hjadalnje slične prvokacije. BERLIN, 23. junija. V zadnjem času je bilo izvršenih več aretacij protestant* skiili duhovnikov. V noči od sobote na nedeljo je zaprla policija med drugim 22 Protestantskih duhovnikov. BERLIN, 23. junija. Borba proti kato-jjški cerkvi postaja vse ostrejša. Ideološkim kampanjam so sledili procesi proti redovnikom radi kršitve deviznih predpisov. Na to so bili procesi radi nravstvenih prestopkov. V tretji fazi so sledili Procesi radi političnih prestopkov, sedaj Pa je zopet na vrsti vse polno procesov Prot; redovnikom iz vseh krajev Nemčije. Kakor poroča vodilni politični in kulturni organ narodno socialistične stranke »Nationalsoziallstische Monats-uefte«, čaka sedaj na procese preko 1000 rcdovnikov, med njimi tudi mnogo duhov "lkov, sistematična akcija s katero sPrenilja nemški tisk osumjeno nemoralnost katoliških redovnikov in duhov-'ukoy, daje slutiti, da sc no bo zadeva lt-'■^'diraia s procesi proti tisočem redov-!! T.- Ta kampanja ne bo verjetno po- ,počila samo tega, da bodo družabno 'sključeni tudi predstavniki nemškega •^tolicizma, ampak bo nedvomno sledilo Ošteto novih prijav, ki bodo izhodišče /'a "ovc slične procese. Veleizdajniški Proces, ki je bil, kakor znano, naperjen Proti kape lanu Rossaintu iti drugim du-tovnikom, naj bi dokazal, da so nemški katoliki sodelovali s komunisti proti na-odno socialistični Nemčiji. Nemški listi Prinašajo od časa do časa še vedno vesti ® takšnih zvezah med katoličani v inozemstvu ter lx>ijševiki. Ker se pa v Neni-smatra komunizem ne samo kot j.Pvražniik na političnem in socialnem po-Ju. ampak tudi v moralnem oziru, itnajo uvklno obtožbe radi sodelovanja kato-^lznia in boljševizma namen, da doka-€Jo moralno razsulo in propadanje ka-°Hškc cerkve. VATIKAN, 23. junici. »Obscrvaiore ,^Znane poteie milltaristlčne diplomacije" Anglija grozi z umikom iz nevtralnostnega odbora _ LONDON, 23. junija. »United Press« poroča: Posvetovanja predstavnikov štirih kontrolnih sil glede afere s križarko »Leipzig« so se sinoči končno izjalovila. Anglija in Francija sta se odločno uprli temu, da bi pristali na nemško zahtevo radi takojšnje pomorske demonstracije ob obali republikanske Španije. V nemških krogih tolmačijo zadevo tako, da je Nemčija s tem dobila popolno svobodo glede represalij radi afere s križarko »Leipzig«. LONDON, 23. junija. Ves tisk se peča z nenadno odgeditvijo Neurathove ga potovanja v London, kar se smatra v tukajšnjih krogih kot briskiranje britanske vlade. Ta poset ni bil namreč edgoden za par dni ali tednov, ampak na nedoločen čas ter je razburjenje v Londonu tem večje, ker pada ta korak Nemčije v isti čas z vladno krizo v Parizu. Nemčija je namreč zahtevala radi poskusnega torpediranja križarke »Leipzig« skupno angleško-nemško-francosko-italijansko bombardiranje valencijske obale. Seveda ni bilo mogoče misliti na pristanek z angleške in francoske strani za takšen usoden korak in pa tudi ne za drugi načrt, po katerem naj bi kontrolne sile Izvršile neke vrste blokado valencijske mornarice, s čimer bi postala neuporabna ves čas državljanske vojne. Radi teh dogodkov je v večini listov izginil prvotni optimizem ter se v komentarjih opaža zaskrbljenost. Z nenadno odpovedjo Neu-rathovega obiska so pričeli angleški merodajni krogi uvidevatf neresnost dosedanjega dela v odboru za nevmešavanje. Značilna je izjava predsednika tega odbora lorda PIymoutha, da je angleška vlada nezadovoljna z dosedanjim delovnim stanjem v tem odboru. Vsi listi smatrajo to izjavo kot grožnjo, da se bo Anglija umaknila iz londonskega nevtralnostnega odbora, če ne bo uspeha v vprašanju kontrole ter odpoklica prostovoljcev iz Španije. Opozicijski liberalni »News Chronicle« piše med drugim: »Rajhovska vlada je odgovorila na zmernost Francije in Velike Britanije v Iondor.skem odboru z odpovedjo Neutrathovega obiska. Pričakovati je, da ne bo naslovila britanska vlada na barona Neuratha novega povabila. Laburistični »Daily Herald« pravi; »To je že davno znana poteza militaristične diplomacije, ki išče v prikladnem času vedno Izgovora za nezadovoljstvo, da se lahko potem dvigne proti miroljubnim sHam in da na kakršenkoli način lahko utemeljuje kakšno novo nasilje. Madžarske nasledstvene zadeve BUDIMPEŠTA, 23. junija. Na seji pred sedstvensga sveta stranke »narodnega edinstva je predsednik vlade Darany poročal, da je ministrski svet dokončno sprejel zakonski predlog o razširjenju pravic državnega upravitelja. V smislu tega predloga ima državni upravitelj pra vieo, da priporoča za svoje nasledstvo tri kandidate. Parlament odloča nato o tem, ali se razen teh treh kandidatov postavijo še drugi. V tem slučaju ima četrtina članov parlamenta pravico priporočati po tri kandidate. Doznava se, da bo parlament sprejel po vladi predloženi zakonski predlog. BUDIMPEŠTA, 23. junija. Policija je odkrila komunistični seminar za vzgojo komunističnih agitatorjev. Deset voditeljev tega seminarja je bilo aretiranih, razen tega še 40 udeležencev tega kurza. Mandiurski cesar je sit vladanja NANKING, 23. junija. Kitajski listi prinašajo senzacionalno vest, da je izvršil mandžurski cesar poskus samomora. Cesar je že izpil strup, pa so navzoči dvor- jani v zadnjem hipu preprečili njegov namen. Zdravniki so mu rešili življenje, vendar sc je njegovo stanje preko noči poslabšalo. Tragedija nemške himalajske ekspedicije BERLIN, 23. junija. V ekspediciji Nan-ga-Parbat, ki je odpotovala dne 11. aprila iz Monakova v Indijo in ki je postala žrtev prirodue katastrofe, so bili: prof. dr. Wien, Mullreiter, Gottner, dr. Giin- tlier, dr. Hartman, dr. TroH in dr. Luft. Večina se je udeležila že prejšnjih nemških ekspedicij v himalajsko ozemlje. Po poročilih' iz Simle je edini, ki je bil 'rešen, dr. Ulrich Luft. Minska vojna na madridski fronti MADRID, 23. junija. Včeraj je bila v vseučiliški četrti pod kliniko sprožena velika mina od strani republikancev kot odgovor na slično mino, ki so jo te dni sprožili franikovci pod vladnimi pozicijami. Radi eksplozije mine so se zrušile 4 stavbe klinike in je umrlo več fran-kovccv. Frankovsko topništvo je v te- ku včerajšnjega dne srdito bombardiralo Madrid ter je bilo več škode in žrtev. Iz Francovega štaba poročajo, da so republikanske čete pri umika iz Bilbaa proti Santandru pričele uporabljati strupene pline, da bj zaustavile frankovce pri njihovem nadaljnjem prodiranju. Romano« se v uvodniku peča s protestno noto kčlnskega nadškofa na notranjega ministra radi tega, ker je policija *>b priliki neke hišne preiskave v generalnem vikarijatu odnesla nekatere dokumente. Navedeni list poroča: »-Po nalogu berlinskega policijskega ravnateljstva jc 40 funkcionarjev pod vodstvom kriminalnega komisarja Schieleja zasedlo generalni vikarijat kolnske nadškofije, te- vršili so hišno preiskavo ter odnesli številne dokumente. Med dokumenti so bila tudi pisma sv. stolice na kardinala nadškofa. Ker predstavlja zaplenitev teh dokumentov v smislu, konkordata z rajlioni kršitve čl. 4. in 9. konkordata, je kardinal Schulte vložil radi tega postopka protest ter zahteval vrnitev dokumentov. Kraij Peter na Bledu Včeraj ob 9. se je pripeljal z dvornim vlakom na postajo Bled-Lesce Nj. Vel. kralj Peter II. Tukaj ga je pričakoval radovljiški sreski načelnik dr. Vrečko s pol kovnikom Kokaljem. Nj. Vel. kralj Peter II. se je zatem v spremstvu odpeljal v Suvobor, kjer bo prebil letošnje počitnice. Veličasten pozdrav Ljubljane sokolskim zmagovalcem Sinoči je sokolska Ljubljana triumfalno in veličastno sprejela sokolske zmagovalce, ki so se s priborjenim mečem kralja Aleksandra Ujedinitelja vrnili iz Beograda. Najmanj 10.000 ljudi je viharno vzklikalo zmagovalcem, ki so v veličastni povorki krenili skozi mesto pred Narodni dom, kjer je prvi podstarešina SKJ bp. Gangl spregovoril prisrčne zahvalne in priznalne besede. Pozno v noč so množice dajale dtiška svojemu veselju. Oči jugoslov. Sokolov uprte v Maribor Kako tesno in nerazdružno je med seboj povezano jugoslovensko Sokolstvo, ki tvori danes mogočno armado krepkih in z jugoslovensko miselnostjo prežetih Jugoslovenov, nam dokazujejo številna pisma in brzojavke, ki jih prejema v zadnjih dneh mariborska sokolska župa v vrtincu svojih predpriprav za čim do-stojnejšo in inanifestantnejšo izvedbo letošnjega župnega zleta. V nedeljo, dne 20. t. m. se je vršil v Doboju medžupni sestanek sokolskih žup Mostar, Sarajevo, Banja Luk?, Osijek in Tuzla, na katerem so te župe obravnavale svoj skupni program sokolske Petrove petletke. S tega sestanka so po-slak> sokolski župi Maribor brzojavni pozdrav naslednje vsebine: Z današnjega zborovanja o izvajanju sokolske Petrove petletke, pošiljamo bratom in sestram mariborske župe naše tople simpatije v vaši borbi za velike sokolske nacionalne ideale! Zdravo! Sokolske župe Mostar, Sarajevo, Banja Luka, Osijek in Tuzla. Slične izjave solidarnosti je dobila mariborska župa tudi od ostalih žup, tako pišfe n. pr. Sokolska župa Sarajevo: »Na seji uprave sokolske župe Sarajevo, ki se je vršila dne 17. t. m. smo obravnavali tudi razmere, v katerih deluje Sokolstvo na teritoriju dravske banovine in še posebej v zvezi z dogodki zadnjih dni, ki so se odigravali v teh krajih in ki so zbudili celotno Jugoslovensko Sokolstvo. S tem v zvezi je sklenila župna uprava soglasno, v imenu 13.000 svojih pripadnikov, sporočiti upravi in vsem pripadnikom bratske Sokolske župe Maribor svoje tople, bratske simpatije in zagotovilo solidarnosti v tej težki, a častni borbi za velike sokolske in jugoslovanske ideale. Sokolstvo sarajevske sokolske župe kliče bratom in sestram mariborske sok. župe bratski Zdravo! za spomenik blago-mmmmmmm pokojnega viteškega kralja Aleksandra T Zedini* tel j a v Mariboru. Pisarnat Mestno poglavarstvo, Rotov* ški trg /, soba št. 6 a Pjtodat sokolske, ud&ti u ilou. Hokiuok Lepo Je bilo preteklo nedeljo v Slov. Konjicah za vse one, ki čutijo sokolsko, in videli smo, da teh ni malo, saj*v trgu skoro s sleherne hiše vihrala državna zastava v pozdrav bratom in sestram, ki so prihajali na ta sokolski praznik od blizu in daleč, bodisi peš, z avtom ali z vlakom. Že v zgodnjih popoldanskih urah so se začeli zbirati Sokoli z vseh strani. Prostor za Narodnim domom, kjer je prirejeno letno telovadišče, je bil pester in živahen. Konjiški Sokol in z njim vred vsi drugi so se čutili še posebno počaščene, ker jih je za njihov praznik obiskal tudi oddelek vojaštva z gg. oficirji iz Slov. Bistrice, Točno ob 16. uri je pod vodstvom br. načelnika Nardina pričel nastop, ki je prav lepo uspel. Pozdravu državne zastave z državno himno je sledila prva telovadna točka. Moška in ženska deca sta nastopili z igrami in kolom. Lepa je bila telovadna ura moških naraščajnikov. Ženski naraščaj je zatem izvajal čedno in tu in tam s pravo eleganco vaje na dvovišinski bradlji. 30 dečkov in deklic je nato zelo. skladno izvedlo predpisane proste vaje. Pred splošno orodno telovadbo, ki nam je odkrila pestro sliko sokolskega dela in življenja v telovadnici, so nastopili člani na drogu in bradlji, nekateri s par vrhunskimi vajami, ki so številne prisotne zadivile. Za tem so bile spet proste vaje članov (24) in moškega ter ženskega naraščaja (31). Zlasti slednje so bile precej skladno izvedene. Vse telovadne točke je neumorno sprem Ijal domači salonski orkester, ki zasluži zato posebno zahvalo. Nastopajoči so bili deležni dolgotrajnega ploskanja in vzklikanja. Višeik navdušenja pa je bil, ko so ob zaključku strumno prikorakali na telovadišče naši vrli vojaki, burno in nenehoma pozdravljeni. Vihar odobravanja so želi tudi oficirji na konjih s skoki preko ovir. Telovadni del je bil zaključen s prihodom vseh oddelkov na telovadišče ob svirauju »Hej Slovani«. Vse številne Sokole in prijatelje je prisrčno pozdravil ter se jim prisrčno zahvalil za lepo udeležbo domači starosta br. dr. Sbrizaj, zlasti našo narodno vojsko ter brate iz Slov. Bistrice in druge, ki so tudi mnogo pripomogli k uspehu. Povdaril je, da konjiški Sokol kljub najtežjim časom, ki jiii zlasti v zadnjem času preživlja, deluje od leta do leta z lepšimi uspehi. Sadovi vztrajnega in nesebičnega sokolskega dela, prikazani na tem nastopu, so živa priča, v kakšnem pravcu se razvija Sokolstvo. Mladina se krepi telesno, se vzgaja v ljubezni do domovine ter velikega vzornika in vodnika mladega sokolskega kralja Nj. Vel. Petra II., ki so mu vsi prisotni zaklicali trikratni gromki Zdravo. Za uspeh lepega sokolskega nastopa, ki mu je nato sledila prosta zabava, gre pred vsem zahvala neumornemu bratu načelniku Nardinu, sestri načelnici Jerebovi in dalje vsem njihovim požrtvovalnim sodelavcem in pomagačem. Zdravo! —Ik— Iz načelstva Sokolske župe Maribor i. župni zlet dne 26. in 27. junija. V soboto 26. 6.: ob 13. zbor sodnikov, 14 uri tekme, ob 20. uri akademija. V nedeljo 27. 6. ob 6. uri nadaljevanje tekem, 7. uri skušnje vseh oddelkov, Vali. uri zbor za povorko, 11. uri povorka, 12. uri Stik pred Nar. domom in predaja traku Nj. V. kr. Petra II. ob ‘/»is. uri telovadni nastop. II. 1.) Tečaj za plavanje od 6.—19. julija ob Bohinjskem jezeru. Stroški znašajo Din 200. Prijavni rok 25. 6. 2.) Župno taborenje ob Boh. jezeru od 19. 7.—8. 8. Preskrba za članstvo in naraščaj 230 Din, za deco 150 Din. Prijave poslati do 25. julija. Ljubljanski zvon 5 — 6 Janko Zorko — petdesetletnik Jutri slavi svoj petdeseti rojstni dan ugledni in čislani mariborski meščan, gospod Janko Zorko. Kdo ne pozna tega zavednega narodnjaka, navdušenega Sokola in pevca, agilnega narodnega in kulturnega delavca? Rodom iz Brežic kot sin železničarja je Zorko izkusil vse bridkosti slovenskega študenta. Šolal se je v Celju ter že tam stal krepko v vrstah slovenske narodne omladine. Po maturi, ki jo je položil v Banja Luki, je nastopil svojo prvo službo v Ljubljani, hkrati pa je vstopil in z vsem mladeniškim ognjem vneto sodeloval pri Sokolu in neštetih drugih narodnih in pevskih društvih. Njegovo globoko narodno zavest izpričuje tudi pohod »Ljubljanskega zvona«, kateremu je tajnikoval, v Beograd leta 1910, kar je bilo za vsakega avstrijskega državljana zelo tvegano početje. Po prevratu je Janko Zorko nadaljeval svoje plodonosno delovanje v našem obmejnem Mariboru. Odzval se je klicu mlade severne meje ter vstopil v službo mestne občine, kjer je vršil razne važ- ne referate. Med drugim je sestavljala njegova vešča roka prvi jugoslovanski volilni imenik. Kot sekvester takratnega nemškega kazinskega in filharmoničnega društva je Zorko rešil neprecenljive dobrine za naše gledališče in za Glasbeno Matico, katere soustanovitelj in prvi tajnik je bil. Izredno plodonosno je njegovo delovanje pri Sokolu, kojega član je že preko 30 let. Še danes ima Mariborska župa v njem sijajnega organizatorja in najvzornejšega in najpožrtvoval nejšega blagajnika. Ni ga skoro narodnega društva, kjer ne bi Zorko vneto, vzorno in neumorno sodeloval. V svoji stroki kot uradnik Mestno hranilnice je slavljenec pravi vzor skrajno natančnega in vestnega strokovnjaka, v zasebnem življenju pa ga poleg prirojene slovanske skromnosti in nesebičnosti diči vedra dobrodušnost in zdrav humor. Mladeniško čilemu slavljencu želimo še mnogo srečnih in zdravih let ter mu kličemo krepak Zdravo! Te dni je izšla dvojna številka »Ljubljanskega zvona« štev. 5 in 6. Tudi v tej novi številki je obilo dragocenega esejističnega, literarnega in kritičnega materiala. Juš Kozak je prispeval uvodno spominske besedo, posvečeno Ivanu Prijatelju (Njegov testament). Joža Šeligo je zastopan po »Baladi«, »Tam so gmajne«, »Bilanca 1937« in »Pesnik samote*. Sledi J. Kozakova »Maska«, Bu-dalova ocena Zupančičevega pesniškega oblikovanja ob J. Vidmarjevih »Delih Otona Župančiča«, ki jih je izdala Akademska založba v Ljubljani, Brnčičeve misli o Cankarju »Za Cankarjevo podobo«, napisane ob zaključku Cankarjevih Zbranih spisov, ki sta jih uredila Izidor Cankar in France Koblar. J. Gelč je prispeval nadaljevanje »Mlekarice Johane«, D. Strašek poučni donesek o Multa-liMšju. .1. Bmčič nadaljevanje svoje drame Med štirimi stenami*. NekroloŠke besede »Ob smrti Matija Hubada« je napisal Marijan Lipovšek, »Marginalilje o letošnji glasbeni sezoni« tudi Marijan Lipovšek. T. V. »Zapiski ob Gideovi Vrnitvi iz Z. S. S. R.«, Vladimir Pavšič pregledno sliko »Ob koncu gledališke sezone« s podrobno analizo odlik in uspehov posameznih ljubljanskih dramskih igralcev. Dvojno številko zaključujejo še »Puškinovi dnevi v Pragi«, (prevod V. Š. po N. Bahtinu). Kritika. Socialni obzornik z izčrpnim J. Juvan-čičevim prikazom razvoja šolskega otroka krškega okraja, potem V. Krai-gerjev prispevak o »Starostnem zavaro-rovanju delavcev pri nas in drugje« ter »Motivi in utrinki« (J. Kozak — Non adorantes. sed militantes). poštenjak! Cuj, prijatelj, če bi našel na cesti polno denarnico, ali bi jo nesel na policijo.?« »Kako me moreš kaj takega vprašati?« »Jaz tudi ne.« Sokol. Ker ni združena občina Gornja Radgona ugodila prošnji tuk. Sokolskega društva na prepustitev prostora za občinsko hišo, je društveni prošnji ugodil tuk. gostilničar Jožef Šajher ter se bo vsakoletna Petrova tombola z dne 29. t. m. vršila na senčnatem vrtu gostilne pri Ledenici. Sestanek prireditvenega odbora bo v sredo, dne 23. t. ni. ob 8. uri zvečer v 5. razredu tuk. narodne šole, kamor je vabljeno vso članstvo, ker bo ob enem tudi pogovor na udeležbo pri župnem zletu v Mariboru z dne 26. in 27. t. m. Pridite polnoštevilno in pokažite. da smo Sokoli. Ljubezen do domače grude. Minuli četrtek je bil položen k večnemu počitku na farnem pokopališču v Gornji Radgoni zasebni uradnik svetovno znane tvrdke Olotar Bouvier, gospod Leopold Kaučič. Komaj 57 spomladi jc učakal. Kot kmetski sin se jc rodil na Janževem vrhu pri Gor. Radgoni in ker je bil nadarjen, so ga dali starši v gimnazijo v Maribor. Dovršil je le nižjo gimnazijo z odliko in ker radi bolezni staršev ni bilo dovolj sredstev za nadaijni študij sina, sc je Polde Kaučič posvetil sodni službi in služboval do 21. leta svoje starosti pri okrajnem sodišču v Mariboru, nato pa odšel k vojakom, kjer sc je prijavil za nadaljnje službovanje po odslu-ženju kadrskega roka, katerega jc od-služeval v Pulju pri 87. pešpolku. Po doseženem certifikatu je vstopil v konzularno službo na Dunaju ter je bil dodeljen avstrijskemu poslaništvu v Buenos Airesu v Argentiniji in tamkaj služboval do poloma Avstrije.. Po polomu Avstrije sc jc sicer nameraval usidrat' v Argentini, vendar ga jc leta 1922 domotožje in ljubezen do domače grude gnala domov. Žal mu po vrnitvi sreča ni bila mila. Ker mu ni uspelo doseči doma državne službe, jc vstopil slednjič leta 1923 pri svetovnoznani firmi Clo-tar Bouvier kot knjigovodja, kjer je vestno služboval do svoje prerane smr- Zvonenje po toči ne pomaga Pogoste nesreče iz našega mesta in okolice imajo res včasih take vzroke, ki nosijo tajno učinka, oziroma jim ni mogoče izslediti krivca niti na eni, niti na drugi strani. V naših primerih pa so vzroki jasni in vidni tako, da je »Večer-nik« že večkrat opozarjal nanje. Drznost in neprevidnost, združena z lahkomiselnostjo so glavni krivci voznikov, ki prezirajo policijski red in opomine. Kolesarji so v mestu kolikor toliko obzirni, kakor hitro pa se bližajo periferiji, beže kot za stavo in ne ločijo več ceste od njene pešpoti. Na opomin pešcev odgovarjajo surovo in večkrat celo žaljivo in nesramno. Saj se matere niti ne upajo tod z deco. Prav tako je z avtovozili, o katerih se je pisalo že dovolj. Ni čuda, če se meščani sprašujejo, če jc res več vredna blazna naglica avtovozila, ali stotine pešcev, ki sl vendar smejo privoščiti kratek sprehod v okolico, a jim še to zagreni en sam tak voznik. Kje je jamstvo, da sc v takih primerih lic zgodi najtežja nesreča, ki lahko v hipu stre mir in srečo enega in drugega?! Zvone-njc po toči ne pomaga. Zato ponavljamo že večkrat izražen opomin: Poklicani naj napravijo red, pa bilo celo z najtežjimi kaznimi in denarnimi globami. Ostro in dosledno postopanje bo le v korist vsej javnosti. S. ti. Številni darovani venci in udeležba pri njegovi zadnji poti so dokazali, da jc bil pokojnik radi svojega blagega in mirnega značaja priljubljen v vseh krogih. Ob grobu se je poslovil od pokojnika domači g. župnik, pevci pa so mu odpeli žalostinko »Blagor mu«. Blag mu spo-min! _____ V gledališču. Junak na odru izkazuje junakinji svojo ljubezen. Gledalka svojemu možu: »Zakaj pa ti nisi nikdar tak?« On: »Ali ne veš, koliko možu vsak ve* cčr za te besede plačajo?« Moš Maribor slovi po krasni okolici. Vrh gričkov in hribčkov, klbpotci ter lepe, bele, čiste hiše. Nič čudnega, če so si nekdanji mariborski veljaki in plemenitaši postavljali po obronkih in vrhovih prelepe mariborske okolice svoje poletne dvorce, kjer so preživljali poletne mesece v čaru zorečih vinogradov in sadonosnikov. Med takšnimi plemenit-niki, ki so živeli na račun žuljev in znoja naših slovenskih prednikov, so bili tudi baroni Rast. Tudi ti so imeli svoj poletni dvorec tam zgoraj na divnem razglednem Griču, nedaleč od kapelice ob poti, ki vodi preko Volfcetla k Sv. Urbanu. Fred najmanj 300 leti so si bili zgradili ta dvorec sredi priročnih krasot iti le-Dot, ubkrože*% s prostranimi vinogradi in zelenimi sadonosniki. Kakor druge takšne postojanke svoječasnih mariborskih nemških veljakov, tako je pred dobrini letom tudi ta postojanka, ki spada v področje Razpaha (Rošpoha) prešla v slovensko posest. Kupil jo jc naš iznajdljivi, šegavi in popularni Andrej Oset, ki je tudi pri preurejanju in preoblikovanju te okoliške postojanke pokazal neverjetno veliko iniciativnosti, širokopoteznosti ter domiselnosti. Zbrisani so spomini na nekdanji poletni dvorec baronov Rast. Mesto tega pa se na »Griču«, 440 m nad morjem, ponosno in svetlo boči nova tujskopro-metna in gostinska postojanka. Za oko in počutek prijetno variranjc barvnih kombinacij v zunanjosti in notranjosti udobno, iznajdljivo prirejenih gostinskih prostorov . ki se jim bodo-pridružile še gornje sobe za prenočišča tujcev, na- dalje telefon, izbrana ter imenitna kapljica od traminca in muškatnega silvanca do burgundca iti rizlinga, vse te in druge okoliščine so povzročile, da prihajajo tjakaj na »Grič« k Osetu že sedaj številne stalne skupine, ki uživajo v čaru in žaru edinstveno lepe okolice, občudujoč prelep razgled, ki približuje gledalcu valovitost naših Slovenskih goric tja do Marije Snežne, Sv. Ane na Krcmbcrgu in Sv. Trojice v Slovenskih goricah. V par trenutkih ti ljubezniva gospa Mara postreže z imenitnim prigriskom, mrzlim in toplini okrepčilom, pa tudi ocvrtimi, cenenimi piščanci za vnete ljubitelje okusno prirejene perutnine. Osetov »Grič« je že zaslovel in si pridobiva vedno nove goste, ki vedo ceniti privlačnost in prijetnost te nove izletne točke v mariborski okolici. Krog stalnih obiskovalcev je že krstil to postojanko z našim »Grinzingom«, saj je tod ut okoli vse tako svetlo priročno in lep na drugi strani pa vendarle v ueposret ni bližini Maribora, od koder te lahk vozilo pripelje mimo Poševih tik c vznožja, kjer sc preko 360 stopnic sre* vinograda vzpenjaš do vrli »Griča«. kj< zastrmiš, v čudoviti harmoniji prirodn poant in udobnem počutju, ki ga jc v tc: biseru naše okolice ustvarila vešča spretna gostiteljska roka našega Andn ja Oseta. V kratkem pa bo pripravlj« tudi drugi dohod po poti, ki se od kap< lice vije proti »Griču«. Ljubitelji prelci' mariborske okolice in Sv. Urbana bod tukaj vedno dobro pogoščeni. Izborri kapljica in dobra postrežba naj širita ' popularizirata sloves našega »Grinzi ga«. H. Darujte za azilni sklad PFLl BET 26» luni?s 1337 27. iunija 7,LETNI DNEVI MARIBORSKE SOKOLSKE ZUPE V SOBOTO 26. VI. svečana akademija ob 20. uri v unionski dvorani V NEDELJO 27. VI. DOPOLDAN POVORKA ob pol 12. uri slavnost predaje Kraljevega spom. traka -POPOLDNE: iavni telovadni nastop ob pol 15. uri na letnem telovadišču Sokola matice Hkuuiotskfi ut Miriti Zlati jubilej Združenja obrtnikov za okolico Maribor na Teznem V nedeljo slavi skupno Združenje obrtnikov za okolico Maribor na Teznem zlat jubilej, 50 letnico ustanovitve po izredno svečanem programu na prostornem vrtu in v vseh prostorih sedanjega načelnika krojaškega mojstra in gostilničarja g. Joška Šabedra na Ptujski cesti na Teznem. Združenje, kateremu je ob ustanovitvi leta 1886 predsedoval kovaški mojster g. Franc P a k iz Kamnice, jc šteio takoj v začetku nad 400 članov ter je imelo svoje prve uradne prostore v gostilni Vajs v. Vetrinjski ulici v Mariboru. Včlanjene so bile vse stroke obrtnikov, ki so sc v lepi slogi in medsebojni podpori borili za svoje stanovske pravice. Drugi načelnik je bil Šima Š a-b e d e r, kateri se je že leta 1904 začel energično boriti proti največji rak rani obrtništva — šušmarstvu in načel vprašanje bolniškega in starostnega zavarovanja mojstrov. Do .izbruha svetovne vojne je bilo delo v zadrugi izredno živahno. V letih 1914—18 pa ni bilo niti ene od borove seje, ne občnega zbora, šele prevrat je zadrugo zopet zdramil in sicer največ po zaslugi sedanjega načelnika g. Joška Šabedra. Tudi pisarna, ki je med tem večkrat menjala svoje prostore, je končno dobila svoje' stalno mesto na Teznem. Od leta 1925 do danes načeluje združenju marljivi predsednik g. ■loško Šabeder, kateremu pomagajo vestni odborniki skozi dolgo dobo let, mojstri raznih strok, ki v harmoničnem delu žrtvujejo mnogo truda za dosego obrtniških pravic in zaščito stanu. Mno-8o dobrih pobornikov žc krije zemlja, a mnogi še so med nami, ki so od ustanovitve 4° danes gledali in doživljali razvoj svojo zadruge in bodo z zadovoljstvom praznovali zlat jubilej v zavesti, da so storili vse v prid m zaščito vseli panog obrtništva. Lične diplome, ki jim pokloni Združenje, naj jim bodo znak priznanja za njihovo delo. — Agilnemu Združenju, ki šteje danes kljub izločitvi raznih strok 250 članov. 170 pomočnikov 108 vajencev, pa prinašamo k tej po-tnebni proslavi iskrene čestitke z željo, ce Viotctte und Paul Faure; podpreds. Leon Blum, podpredsednik Blum; vojni min. Daladier; zuh. min. Del-bos; pravda Vincent-Aurlol; notr. zad. GLAVNA BESEDA ™ »Ali zna [a dama tuje jezike?« >'Nobenega, pač- pa zna reči v štirih jezikih »da«, ce bi jo bosat tujec zasnubil.« Spomnite se CMD! Dormoy; finance George Bonnet; mornarico Campinchi; letalstvo Pierre Cot; vzgoja Jean Zay; Javna dela Oueille; trg. tl Sarraut Chapsal; pojjedel. Monnet; kolonije Mou-tet; soc. pol. Fevrier; pok. Riviere; pošta Lebas; zdravstvo Rucart. h iMjettja in sveto Sedem zapovedi o prehrani Vsak dan se množe znanstvena odkritja, ki izpreminjajo naziranja o prehrani yi se zavzemajo za ta ali oni jedilni list. Zato se je težko spoznati v tej množici nasvetov. Ameriški zdravnik dr. Lagan Clendeling se je pa lotil težke naloge, spraviti v red to mešanico na-ziranj in nasvetov o prehrani. Vsakega človeka mora zanimati vprašanje, kateri način prehrane je zdaj najboljši in najzanesljivejši. Dr. Clendeling pravi, da mora pravilna prehrana izpolnjevati sedem glavnih zahtev: 1. Hrana mora dovajati 'telesu toliko energije, da lahko izpolnjuje svoje vsakdanje naloge. Ta množina energije je odvisna od starosti, telesne teže in dela vsakega človeka. Povprečen človek potrebuje po neprevelikem naporu dela 40 kalorij na vsak kilogram svoje teže in te kalorije mora dobivati telo ,v treh vrstah hrane. Dve tretjine energije — po teži — dovajajo telesu močnate jedi, kruh, krompir in druga taka živila, še- stino maščobe, šestino pa proteini, za popadeni v mesu, jajcah, ribah in siru. 2. Hrana mora obsegati dovolj beljakovin, ki jih potrebuje človeški organizem za rast in nadomestilo tkiva. To pomeni, da potrebuje odrasel človek dnevno en gram mesa ali temu odgovarjajočega živila, otroci pa od 10 do 12 gramov na en kilogram telesne teže. 3. Jed mora obsegati dovolj vode. To odmerja človeškemu telesu najzanesljivejši naravni regulator — žeja. 4. Tudi mineralnih snovi mora biti dovolj. To velja zlasti za kuhinjsko sol, sodo, železo, fosfor in jod. Običajna živila imajo v sebi dovolj teh kemikalij. 5. Neobhodno potrebni so človeškemu telesu tudi vitamini A, B, C, D, E in G. Brez njih bi človek ne mogel rasti in ne imel bi trdnega zdravja. Poleg tega pa vplivajo vitamini na plodnost in odpornost telesa proti boleznim, izmed katerih nastanejo mnoge zaradi pomanjkanja vitaminov. Vitamin A je v maslu, smetani in jajčnem rumenjaku, vitamin B v močnatih jedilih, vitamin C je sestavina svežega sadja in sočivja, vitamin D je v maslu, jetrih, ribji masti, slanini in obsevanih živilih, vitamin E v salati in močnatih jedeh, vitamin G v kislem mleku, jogurtu in podobno ter v mleku in maslu. 6. Hrana mora biti zadostna. To je važno za izločanje njenih ostankov iz telesa in najbolje je nadomestiti to količino s sadjem in sočivjem. 7. Pravilna prehrana ohrani telo pri močeh in preprečuje preveliko nabiranje kislin v organizmu. K temu pripominja dr. Clendening: Kisline, ki nastajajo pri prebavnem procesu v človeškem telesu, se nevtralizirajo z mineralnimi usedlinami, ki jih dobiva organizem iz sočivja in mineralnih snovi. Tudi ta jedilni list opozarja na pomen sadja in sočivja kakor vsi drugi. Sestavi si ga lahko vsak lajik, v kolikor posebno telesno stanje ne zahteva specijalitet. ki jih mora določiti zdravnik. Najelegantnejša žena Neka velika pariška modna trgovina je hotela dognati, kateri izmed 20 naj-elegantnejših žen v Parizu pripada prvenstvo. V ta namen je organizirala glasovanje in skoraj soglasno je bila priznana za najelegantnejšo Parižanko soproga tiskovnega atašeja angleškega poslaništva v Parizu lady Mendi. Ta najelegantnejša dama sveta plača dve sto tisoč frankov letno samo za svoje obleke. V eleganci ji sledi Francozinja princesa de Faucigny-Lucinge, komtesa Charles de Noailles. komtesa de Beau-champ ter igralke Constance Bennett, Kay Francis in Ina Claire. Tak je torej najelegantnejši svet v Parizu. Zanimivejše bi pa bilo ugotoviti najelegantnejšo Parižanko, ki potroši najmanj denarja za obleke. To pa seveda ne zanima velikih modnih trgovin, ker se za varčne žene sploh ne zanimajo. Posest SOBO z dvema posteljama otldani. Sodna ul. 30, vrata 5. 3384 GOSPODA vzamem na stanovanje. Moj* na 9. Kranic. 3392 DVOSTANOVANJSKA HIŠA v bližini Maribora ugodno na prodaj. Naslov v upravj lista. 3367 Prodam SOBO ‘s posebnim vhodom in hrano oddam. Vrbanova ul. 28, pritličje desno. 3388 Stanovanie STANOVANJE oddam na Radvanjski cesti št. 47 zakoncema brez otrok. Dve sobi parketirani, s kabinetom in pritiklinami, ppse-ben vhod. 3382 PRODAM VINSKE OVIN.IENE SODE Maribor, Tattenbachova ulica 21. 3386 LEPO STANOVANJE oddam s 1. julijem. Studenci, Ciril-Metodova 17. nasproti pošte- 3376 GOSPODA sprejmem na stanovanje. Vrbanova 6-11, desno. 3385 Prodani prvovrstni PIANINO krasen zvok, skoraj nov. — češki magazin, Ulica !0. oktobra. 3387 Kupim • VB B f JE 1,1 drugi mrčes, ki vas nadleguje v vaših 9 1 K Pl IVE stanovanjih uničuje Oesinsekcijski odd. M P Orožnova ul. 2/1, Maribor Jamčimo za diskretnost in uspeh. 1281 STARO ŽELEZO. KOVINE, litine vsakovrstne stroje ter vse železne predmete plačujem po najvišjih cenah. Prepričajte sc! Justin Gustinčič, Tattenbachova 14. 2931 Sobo odda ipOTO AMATERJI! i: Ssochrom in i: Isopan-FiEme s: |^ Kamera vseh tipov! J | J Lupex in Brovira - Folotrr. pap v 24 različnih površinah^! < i► Nudi Vam poceni! < < ► ^ i > Fototrgovina Ivan PCČar, Gosposka ulica 11.J LEPO OPREMLJENO SOBO z eno ali dvema posteljama oddani. Sodna 2f>, vrata 2. 3320 Sodoma in Gomora 26 Cii teč se kot zmagovalec je naročil vnovič vitla in potem z vso družbo pil in razsajal naprej, kakor bi bil brez uma, dokler se je sploh mogel vzdržati na nogah. Adelgunda se je medtem zabavala po svoje. Polagoma je vinski duh prevzel tudi njo in se je d»sj ni, tznala plesati, dala vendarle pregovoriti, da je šla tudi plesat. Sukali so jo potem brez prestain-ka. Eden ji je razodeval svojo ljubezen, drugi obetal zakon, pogumnejSi so jo tudi skrivaj »ojjirbovali, ali zaman so ji prigovarjali, naj pilsti pijanega »brata«. Že se je zunaj začelo daniti in še je tra- jalo to divjanje. Angelik je bil najglasnejši med vsemi, dokler ga ni pijača popolnoma premagala. Najprej mu je zastal jezik, da je samo grgral, potem pa mu je glava klonila na mizo in zaspal je tako trdno, da ga (nt bilo mogoče prebuditi niti z mrzlo vodo. Adelgunda ni vedela, kaj naj stori. Krčmar, Iki je bil tokih dogodkov vajen, jo je tolažil, češ naj gre sama dom2 vmes zvonil-da bi odprli in njegovi spremljevalci so vpili na hišno gospodinjo in odgovarjal' drugim nevoljnežem, da se je razlegalo daleč naokoli. . Med tem vpitjem pa so pridrveli različnih strani možje postave in predn0 so sc razgrajači prav zavedli, kaj se J6 zgodilo, so jih redarji že obstopili in ^a' grabili. In cela družba, ki se je biki, iz' vzemŠi nezavestnega Angelika, spričo redarjev kar hipoma streznila, je morala policijski urad. In tam so redarji vso K* družbo s pijanim Angelikom in nesrečni Adelguudo spravili pod ključ, z malo OJ-1' jetno obljubo, da bodo drugi dan zaslišali in primemo kaznovani. (DaljeJ^ Tiska Mariborska tiskarna d. d.,