149. ftevtlko.
v torek, 3. julfja 1906.
XXXIX. leto.
tSJSPTk
■ ■ ■
I
isfc&ia vsak dmo zvečer, tatmši a«c eije in praanika, t*r velja po posti pre)eman u avatro-ograk« it« tele aa vae leto So K, m pol lota i3 K, aa četrt ieta 8 K 50 n, aa en iae»ea 2 K 30 h. Za LJubljano & pošiljanjem na dom aa vb» let« 14 K, za pol leta 12 K, aa četrt leta 6 K, aa en meaee 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača sa vse leto £3 K, aa pol leta 11 K, ca četrt leta 6 K 50 h, aa en mesec 1 K SrO h. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Na naročbe *.ez istodobne vpošitjatre naročnine se ne ozira, -  Za oznanila ae plačale od peteroatopne petit-vrsts po 12 h, će se oananilo tiska enkrat, po 10 h, če se dvakrat in po 8 h, če se tiska trikrat ali večkrat — Dopisi naj se izvole frankovati. —
.%3kopisi »e ne vračajo. — Uredništvo m upravnlitvo Je v Knanovih alieah it. 6, in sieer uredništvo v 1. nadstr., npravn&tvo pa v pritličja.
Upravništva naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari.
Mesečna priloga: „Slovenski Tehnik"
Uredništva telefon št. 34.
Posamezne številke po 10 h.
Upravni&tva telefon št. 85.
in tarokisti! Ali mislite, da je naš Štajerski slovenski kmet res tak navdušen pristaš cerkvene politične komande ? Kaj še! Ali ne vidite, kako se razširja strupeni nemškutarski „Stajerc"? O tem se je že pisalo. Naš kmet, posebno premožni kmet, je zaveden Slovenec, v narodnem oziru bolj zaveden nego kranjski kmet, in vendar sega po „Štajercu", ker ta list in njegova stranka ne stoji podklerikalnimvplivom in ker brezobzirno kritikuje tudi cerkvene kroge, ki ljudstvo s am o iz k o r i š Č aj o z a s v o j e ultramontanske namene!
Nova šola je naučila ljudstvo tudi misliti. Kmet sliši tudi kje drugje kaj, ne samo v cerkvi in v farovžu.
Ali „Štajerčeva" stranka ima germanizatorski namen in zato je ipak nevarnost, da se vnet kmetski čitatelj ..Štajercev" sčasoma izneveri tudi svojem narodu in se ponem-škutari !
In kaj ste storili vi, častiti prvaki spodnještajerski, da se ta nevarnost prepreči ? Ničesar! Vi pustite, da vaDi „Naš Dom- kmete v Marijine družbe in na božje poti — to je vse! -Domovina" pa je itak kleri-kalno-složna z mariborskim „Gospodarjem ".
Z velikim veseljem smo torej pozdravili ustanovitev nove, liberalne sloveske stranke na Spod-njem Štajerskem !
Vemo, da je veliko ljudi pri nas, ki že zdavno obsojajo to našo gnilo slogo. Dosedaj si niso upali na dan. Njihov strah pa je bil na sredi votel, okoli in okoli ga pa nič ni bilo !
Samo eno vas prosim, dragi rojaki : Kadar osnujete liberalno slovensko stranko na slovenskem Štajerskem, naj bode ta stranka v resnici svobodomiselna! Le nikakšnega polovičarstva — zaradi ljube sloge!
Prvi pogoj za organizacijo močne in odločne slovenske svobodomiselne stranke med nami pa je usta-
novitev svojega glasila, svojega časnika, ki mora biti vsaj tednik. Tiska se lahko v Ljubljani za začetek, ker ustanovitev posebne tiskarne ni tako lahka stvar.
Samo z odločno slovenskim in obenem svobodomiselnim, naprednim časnikom se da pri nas na Spodnjem Štajerskem, paralizovati pogubno delova-vanje nemškutarskih „Štajer-čevcev", ki niso nič drugega ko najeti agenti Pangerma-nij e.
Klin s klinom! Z Belcebubom pa nikdar ne izženete hudiča, ljubi štajerski Slovenci!
Ustanovite si bržkobrž svoj liberalni napredni list! Organizujte čimprej svojo napredno stranko! To je za štajersko slovenstvo edina in zadnja rešitev!
Zato pozdravljamo iz srca ustanovitveni shod nove čiste slovenske stranke na Spodnjem Štajerskem, ki se ima vršiti v kratkem!
Vsi možje na krov! Domovina se potaplja!
Naprednjak iz Savinske
doline.
Balkonska pisma.
Srbija: Po volitvah. — „Kontraći" na delu. — Srbski tiskovni urad. — Srbi za Vilharjev spomenik. — Bolgarska: Bolgari in srbsko-madžarsko prijateljstvo. — Stara Srbija in Makedonija: Nov srbski generalni konzul v Skoplju.
B e 1 g r a d, 28. junija.
—ut. Kakor sem že poročal, so zmagali pri volitvah radikalci, ki so dobili absolutno večino, a vse druge stranke so pretrpele občutne izgube. Najbolj so trpeli pri volitvah samo-stalci, ki so izgubili kar 32 mandatov in zato ni nobeno Čudo, ako se oni sedaj počutijo zelo slabo in ako pripisujejo svoj poraz — nezavednosti volilcev, ali je čudno, da pripisujejo svoj poraz tudi nasilju vladnih administrativnih organov.
nova „lista slov. stranka" na slovenskem Štajerskem.
S Š t a j e r s k e g a, 2. julija. Na Štajerskem je šla zadnja leta naša slovenska stvar rakovo pot. Okrajni zastopi: brežiški, slovenj e bis triški, p tuj ski in celjski so prišli v nemške roke! Va ž n i slovenski trg Šoštanj ski ima letos nemški občinski zastop! Pridobili pa smo samo Šentilj sko kmečko občino pri špilfeldu. Pri volilni reformi smo slovenski Štajerci bili v parlamentarnem odseku poraženi . . .
Žalostna perspektiva za bodočnost !
In to vkljub prekrasni slogi, ki vlada na Štajerskem med posojilni-skimi advokati in župniki in kanoniki!
Pokažite nam le eden uspeh svoje slavne sloge!
Vse je klerikalno pri nas na Spodnjem Štajerskem! Edini „Po-potnik" je značajen in napreden, v kolikor spada naprednost v njegov nepolitični program; mariborski „Gospodar" in celjska „Domovina" trobita složno v ultramontanski rog . . .
Ta - sloga" pritiska pri nas k tlom vse javno življenje — politično in duševno.
V politiki ni nikakšne odkritosrčnosti, o duševnem življenju štajerskih Slovencev se pa, žal, ne more govoriti.
In vendar je štajerskih Slovencev ravno toliko ko kranjskih.
Poglavitni vzrok žalostnim našim političnim razmeram je odprta narodnostna meja proti nemškemu severu. Ako se nam ne posreči, da se združimo slovenski Štajerci v eno administrativno celoto in tako ločimo od Gradca — smo polagoma izgubljeni.
Drugi vzrok nazadovanja pa je naša proslavljena „sloga".
Dajte si enkrat dopovedati, go-podje posojilniČarji in hranilničarji
LISTEK.
Osvetnik.
Zgodovinska povest. (Dalje.)
„Najprej mislim iti naravnost v Mengeš/ je prijazno odgovoril Krištof.
„Prav," je menil Krvosrd, „toda povejte tudi, kako mislite tam nastopiti, naj je že Nikolaj Kolovški na-vzočen ali naj je odsoten. Lahko ogrnete svoj plašč s križem. To bi bilo še najbolje, saj res prihajate iz Svete dežele in kot križarskega junaka nas bodo sprejeli z vsemi častmi."
„ Prisegel sem pri zveličanju svoje duše, da kriza ne bom več nosil na svojem plašču," je mirno a odločno izjavil Zlatopoljec in ne čakaj e dalnjega vprašanja odjezil na cesto.
„Ako pridete z nami vred sovražniku pred oči, vas bodo smatrali za premaganega spokornika, ki je utekel smrti ali pa mu je bilo prizanešeno in izpostavljeni bo dete žaljivim poniževanjem. Zato Vam še enkrat svetujem, ogrnite križarski plašč." Tako
je Krištofu prigovarjal Krvosrd, ali odgovor je bil zopet neugoden.
„Ne! Rajši se podvržem najhujšemu ponižanju, kakor da bi še kdaj nosil križarski plašč," je prav prijazno ali odločno rekel Krištof.
„Pomislite, Zlatopoljec, kaj Vas Čaka," je svaril Krvosrd. „Časih je celo smrt milejša kakor kako ponižanje."
Zlatopoljec je vse to preslišal in je molče dirjal naprej. Njegova družba mu je hočeš ali nočeš morala slediti.
„Ali ni to že Mengeš?" je Čez dlje časa z jasnim glasom in veselo brezskrbnostjo vprašal Zlatopoljec.
„Da, to je Mengeš in na gradu vihra zastava Nikolaja Kolovškega. Strgana je že ta zastava in kot taka prava priča v deželi vladajočih razmer."
„Saj je to res zastava kolovškega gospodarja; zdaj jo spoznam. Kako dolgo je že nisem videl! In kako ljube spomine mi obuja ta zastava." Krištof je govoril milo in tako prijazno, kakor bi bil Nikolaj Kolovški njegov najboljši in najljubši prijatelj.
nBog ve, kaj namerava," je mrmral Luka, ki je jezdil poleg Krvo-srda. „ Morda užge vas in grad."
j, Zakaj misliš to?" je vprašal Krvosrd. „Kaj ne vidiš, kako miren in ravnodušen je tvoj gospodar. Tak človek vendar ne misli na požig."
„Jaz pa Vam prisegam pri Satanovih rogovih in pri Belcebubovem repu, da je moj gospodar moral izmisliti nekaj posebno strahovitega in groznega, ker je tako miren in prijazen. Zapomnite si: gorje človeku, trikrat gorje mu, ako se Krištof Zlatopoljec smehlja, kadar bi vsak drugi človek klel. In verujte mi: doživeli bomo še tako strašnih reči, da se bodo še peklenski rablji groze jokali."
„Prijatelj Luka, ti pač ne moreš nikdar zatajiti, da si pravzaprav hišni norec Krištofa Zlatopoljca, ne pa njegov sluga in sobojevnik," seje posmehoval Krvosrd. nKaj nisi prej slišal, da je Krištof Zlatopoljec pripravljen, podvreči se vsakemu ponižanju, ki ga doleti?"
„Vi ste pač še precej mladi, gospod Krvosrd" in niste naučeni, gledati ljudem v srce", je ironično odgovoril Luka. „ Sčasoma se bo dete tega že Še naučili in mislim da bo to prav dobro in koristno za Vas. Krištof Zlatopoljec je značaj, ki ga Vi še dolgo ne bodete pojmili. Jas sem vi-
V Srbiji je vsako nasilje pri volitvah nemogoče, ker so volitve taj n e, pa se nikakor ne more vedeti, za koga je volilec glasoval. Ko pride volilec na volišče, dobi kroglico iz gumija, predsednik volilne komisije mu pokaže urne, ki po vrsti stojijo ena zraven druge in mu pove, kateri stranki pripada posamezna urna in potem poseže volilec s stisnjeno pestjo v v s a k o urno posebej, pusti krogljico tam kjer hoče in potem pokaže odprto pest, da se člani komisije prepričajo, da je volil. Razen tega sta na vsakem volišču po dva zastopnika vsake stranke (čuvaja strankine urne) in vsi ti zastopniki posameznih strank imajo pravico, da ne podpišejo volilnega zapisnika, ako bi se pripetila kaka nerednost — a to se nikjer ni zgodilo, kar pomeni, da so bile volitve povsod pravilne.
Pri takem  volilnem sistemu je vsako nasilje absolutno nemogoče. Jaz sem prisostvoval volilnemu aktu v ter azijskem okraju v Belgradu in sem se  ad  oculos  osvedočil,  da je vsak napad  na  slobodo   volitev nemogoč, ker se pri nobenem volilcu ni moglo zapaziti, kako je glasoval.  Zato postajajo oni, ki pripisujejo svoj poraz nasilju administrativnih organov, smešni. Edino, kar se lahko trdi, je to, da so uradniki, ki so pristaši vladne stranke, agitirali za svojo stranko, a to ni noben greh, ker so uradniki tudi državljani, ki imajo pravico agitirati in glasovati za kogar hočejo. V ostalem, agitirali niso samo oni uradniki, ki so radikalci,  nego tudi oni, ki so samostalci, nacionalci itd.! Oni uradniki, ki so pristaši vladne stranke, so agitirali in glasovali za kandidate radikalne stranke, a oni državni uradniki ,  ki so pristaši katere si bodi stranke, so delali ravno to — za svoje stranke in ravno  to je dokaz, da so volitve bile slobodne, ker je malo takih držav, kjer bi smeli državni uradniki agitirati protikandidatom vladine stranke.
Samostalci so neresni, ko pripi-
del Krištofa večkrat tako postopati, da ga ni nihče razumel. Zgodilo se je, da je svoje rane mazal z octom, da bi ga huje skelele. Ali pojmite zakaj ? Da bi bil utrjen proti takim bolečinam. Deset let se je vojskoval v sveti deželi in po grških otokih, dasi bi bil lahko že prej z bogatim plenom odrinil domu. Zakaj se je izpostavljal takim nevarnostim? Ker mu je neki italijanski vitez stopil na ostrogo in se ni opravičil. Krištof Zlatopoljec mu je bil skoro deset let za petami, dokler ga ni dobil in ga poslal na drugi svet. Tak je moj gospodar. Ko bi mu danes Nikolaj Kolovški mogel vrniti grad, očeta in sestro — Krištof bi vendar ne opustil svojega sklepa, nego bi zanesljivo in sigurno izvršil svoj namen, kvečjemu da bi ne bil pri tem tako miren in prijazen, kakor je sedaj, ko se pripravlja, da svoje sovražnike pobije, pokolje, sežge in če treba tudi sne."
„Luka, norec, ali misliš resno, da ima Krištof Zlatopoljec take namene ?u
„ Vprašajte njega, zakaj hudič, ki mu je napravil prvi načrt, gotovo sam ne pojmi, kako je Krištof ta načrt de razpredel in izpopolnil."
sujejo svoj poraz nasilju, a drzno je, ko kričijo nacionalci in konservativci na vlado, da si je z nasiljem izvoje-vala veČino! Vodja nacionalcev, Sto-jan Ribarac, je kot minister notranjih zadev leta 1903. — ko volilni sistem ni bil tako slobodoumen kot danes — delal taka nasilja pri volitvah, da bi najbolje storil, da molči in da ne kliče ljudem v spomin svojih nasilj. Še manj pravice imajo govoriti o nasilju konservativci, ki so suspendirali ustavo in s svojimi nasilji — ki so jih izvrševali pod patronanco poslednjih dveh Obrenovićev — provzročili junijsko revolucijo leta 1903.!
Volitve so bile slobodne in opozicijske stranke ne smejo iskati povoda svojemu porazu v nasilju, nego drugod. Samostalci — ki so slobodoumna in moderna stranka — so propadli zato, ker so kot mlada stranka bili preveč neizkušeni in so v kratkem času svojega vladanja storili — nehote sicer — toliko kardinalnih po-greŠk, da jim narod ni mogel vnovič poveriti ravnanja z usodo države. Oni naj se pridno pripravljajo in čakajo svoj čas, ker bodočnost je njihova, a sedaj je pravo njihovo mesto v opoziciji, kjer tudi lahko delajo, ker kritika je tudi hvaležno delo. Nacionalci in konservativci so pa lahko srečni, da jih je prišlo v narodno skupštino toliko, kolikor jih je ^prvih 14, drugih 3), ako so upali, da jih pride več, potem je to upanje bilo smešno, ker so v prošlosti storili toliko in takih grehov, da je izključena vsaka mogočnost, da bi jih narodno zaupanje še kdaj poklicalo na položaj, da vladajo.
Nova narodna skupština se snide 8. julija k izrednemu zasedanju, ali dolgo najbrže ne ostane skupaj, nego reši samo najvažnejša vprašanja, a potem odide na počitnice in se sestane zopet v oktobru k rednemu zasedanju.
a
V Srbiji je majhna in neznatna grupa „moralnih" ljudi, ki obsojajo
Razgovor je moral nehati, kajti družba je bila prijezdila tik do Mengša in je morala ustaviti konje, ker se je iz Mengša bližala mnogobrojna družba gospodov in dam na konjih. Vesela in glasna je bila ta družba in zavzemala je vso cesto. Na Čelu tej družbi je jezdila ponosna, še vedno jako lepa dama v dragoceni obleki. Poznalo se je od daleč, da je morala biti ta dama enkrat nad vse krasna; dasi je bila stara že nad štirideset let, je bila še vedno sveža in zapeljiva, zlasti kadar je svoje ustne ubrala v nasmeh in pokazala svoje snežno-bele zobe.
Poleg te dame je jezdil na desni strani bogato opravljen plemič, star kakih petindvajset let. Mladega moža so morale mučiti resne skrbi, kajti njegov pogled je bil teman in izraa njegovega lica je razodeval njegovo nejevoljnost. Časih je jezno pogledal na bledega lepega mladeniča, ki je jezdil na drugi strani rečene dame in ki je na te poglede odgovarjal a ošabnim posmehom in izzivajoče malomarnimi gestami. Menda je samo pozornost dame branila, da se nista mlada moža sporekla ali se celo spoprijela. (Dalje prih.)
15
junijsko revolucijo in ki nikakor ne morejo pozabiti na one „srečne" čase, ko sta v Srbiji vladala Aleksander in Draga. Ti ljudje so osnovali društvo „za legalno rešenje zarotniškega vprašanja" in zahtevajo, da se obsodijo in postreljajo izvršitelji Čina od 11. junija leta 1W5\ Obskurne in neznatne so osebe, ki sestavljajo to društvo in zato se živ krst ne zmeni za nje, a se manj se briga za „moralno" čuvstvovanje teh ljudi, ki so nekdaj z največjo slastjo pili narodno kri in metali v ječe najbolje sinove srbskega naroda. Yse ve, da ti „kontraći" — pod tem imenom so znani v Srbiji — ne žalujejo za Aleksandrom in Drago, nego — za izgubljenim rajem in   zato   se    nihče  ne  zmeni  za nje,
nego jih vse prezira.
Ali ti „kontraći" znajo biti tudi lopovi, kar so pokazali teh dni. Do-sedaj so oni v obskurnem svojem organu „Za Otačbinua, ki ga nihče ne Čita, v zvezde kovali Anglijo, ki ni hotela obnoviti diplomatičnih odnoŠa-jev s Srbijo, dokler se zarotniki ne kaznujejo. Ko se je pa Anglija zadovoljila s tem, da se stavi v pokoj petorica glavnih zarotnikov in je — ko se je to izvršilo — obnovila redne odnošaje s Srbijo, so zagnali „kon-traći" strašen krik in začeli so se zgražati nad „nemoralno" Anglijo. In to Še ni bilo dovolj, nego so ti lopovi — drugače jih človek pac ne more imenovati — denuncirali svojo domovino pri britanski vladi, kateri so poslali prošnjo, naj ne obnovi diplomatičnih odnošajev s Srbijo, ker da sta dva zarotnika kraljeva a d j u t a n t a !
To je pravo izdajstvo, ali uspeha ni imelo. Britanska vlada je sicer vprašala srbsko vlado, kaj je na stvari, ali srbski minister zunanjih zadev, g.
Pašic, je odgovoril, aa njemu ni znano, da bi bila dotična dva adju-tanta kraljeva zarotnika, a navadna denuncijacija njemu ne zadostuje, da bi to veroval. Britanska vlada se je s tem odgovorom zadovoljila in „kon-traći" so dobili — dolg nos, ki se pa še podaljša, ko pride čez nekaj dni v Belgrad novi — že imenovani — angleški poslanik.
Zarotnikov se ne sme kaznovati, ker so storili s .tem, da so poslali na oni svet Aleksandra in Drago, dobro delo, kar jim je priznal tudi narod po svojih zastopnikih v narodni skupštini. Pač pa bi bilo potrebno, da se kaznujejo »moralni" „kontraći", ker izdajstvo domovine — in njihovo delovanje je tako — se povsod občutno kaznuje. Sicer niti „kontraći" ne bodo kaznovani, a to zato ne, ker srbski državljani uživajo veliko politično slobodo — in to je zasluga onih, katere bi ti „kontraći* radi videli na vislicah . . .
Vsaka država se danes briga, da ima dobro urejen svoj tiskovni urad, ker Časopisje je danes prva velesila in je vsaki državi mnogo stalo do tega, da stoji v prijateljskih odno-šajih s to velesilo. Silne vsote vpo-rabljajo velike države samo za to, da je časopisje —posebno inozemsko — o njenih odnošajih mformirano tako, kakor je njim (državam; koristno. Časopisi se podkupujejo in potem pišejo tako, kakor je dotični državi koristno, ali v glavnem podkupovanje ne igra tukaj prve vloge, ker so redki časopisi, ki bi se dali direktno podkupiti, in zato igrajo v tem prvo in najvažnejšo vlogo tiskovni uradi, katerih zadača je, da brzojavnim in pismenim potom obveščajo inozemsko Časopisje o dogodkih v svojih državah in da raz-krinkavajo tendencijozne glasove onega časopisja, ki je, — ker služi interesom svoje države — nenaklonjeno katerisibodi državi.
Tudi Srbija ima svoj tiskovni urad že zdavnaj, ali on do najnovejšega časa ni skoraj čisto nič koristil državi. Za časa poslednjih dveh Obrenovićev je Srbija plačevala gotove inozemske liste, a tiskovni urad ni skoraj ničesar delal — k večjemu kak dementi je poslal v svet. To plačevanje inozemskih časopisov je državo izredno mnogo veljalo, a posebnih koristi od tega ni bilo in zato se je ta sistem Časopisne informa-oije opustil takoj po izvršeni junij ski
revoluciji, a več se je začelo polagati na delovanje tiskovnega urada. Ali tudi tiskovni urad ne more državi mnogo koristiti, ako ne upravlja z njim spreten človek, ki razume velik značaj te institucije. Takoj po junijski revoluciji je postal Šef srbskega tiskovnega urada znani 2ivojin Balugdžić, človek, ki nobene volje ni imel za delo in je smatral svoj položaj kot neko sinekuro, kjer ni treba mnogo delati, nego samo plačo pobirati. Razen tega se ta človek ni hotel držati direktiv, ki mu jih je dajal predpostavljeni mu minister, nego je deloval celo v nasprotni smeri, kakor je hotel voditelj zunanje politike in zato je v kratkem moral zapustiti «voj položaj v tiskovnem uradu.
Nova era v srbski časopisni informačni službi je nastopila, ko je postal šef tiskovnega urada Ivan Ivanić. To je izredno delaven človek, spreten Časnikar in izboren poznavatelj Balkana, posebno stare Srbije in Macedonije, kjer je celo vrsto let v različnih mestih služboval kot konzularni uradnik in kot konzul. Odkar je on stopil na čelo tiskovnega urada, izvršuje to svojo zadaČo izborno in zasluga je Ivana Ivanića, da skoraj cela Evropa v današnjem trgov, konfliktu med Srbijo in Avstro-Ogrsko stoji na strani Srbije. Da se je to doseglo, je delal — in dela tudi sedaj — šef tiskovnega urada dan in noč — več, kakor mu nalaga dolžnost. Tudi srbsko - madjarsko prijateljstvo, ki Srbiji toliko koristi, je posledica neutrudnega dela šefa srbskega tiskovnega urada, ki je popolnoma zmožen madžarskega jezika, pa je stopil v zvezo z madžarskimi listi, a potem z brzojavno agencijo „Magvar Tudosito" in je z žilavo vztrajnostjo propagiral idejo srbsko-madžarskega prijateljstva. Na srbsko časopisje je vplival, da se je z vso vnemo zavzelo za Madžare v njihovi borbi proti Dunaju — in to je zelo dobro vplivalo na vodilne budimpeštanske kroge, ki so začeli vračati Srbom milo za drago.
Minister zunanjih zadev g. Nikola Pašić ve, kot dober politik, ceniti moč Časopisja in ker ima tudi spretnega šefa tiskovnega urada, bo ta važen odsek ministrstva zunanjih, zadev gotovo še bolj napredoval, a s časom se povzpne na popolno višino od česar bo država imela velikih koristi.
Sedaj se namerava osnovati „ Srbska brzojavna agencija" — in ako se ideja realizira, bo to v prvi vrsti zasluga delavnega šefa tiskovnega urada g Ivana Ivanića, ker on neprestano naglasa potrebo te važne institucije, katere so uvedle skoraj vse države, ki imajo od tega tudi ogromnih koristi.
Slovenec, g. Janko Vukasović-Stibil, srbski podpolkovnik in poveljnik orožništva, je nabral med svojimi tovariši, častniki. 50 K za Vilharjev spomenik in je vsoto že odposlal dotičnemu odboru v Postojni.
To je menda prva vsota, katero so bratje Srbi poslali za spomenik slovenskemu pesniku in to je zasluga g. podpolkovnika Vukasoviča, ki ni pozabil svoje slovenske domovine, Četudi že črez 30 let živi v Srbiji. Kot srbski Častnik, on je dober Srb ali tudi dober Slovenec, kar je pač mogoče — saj je to en narod. G. Vukasović se — kot častnik — ne more pečati s politiko in se ne peča, ali zato živo deluje na tem, da Srbi Čimbolj spoznajo Slovence in tudi druge Jugoslovane, ker on je odločen in mladeniško navdušen Jugoslovan — in zato dela tudi na tem, da se jugoslov. ideja razširi — med srbskimi orožniki, katerim stalno priporoča, da se naročajo na belgraj-ski tednik „Slov. Jug" — in ne brezuspešno, ker je med orožniki od vseh srbskih listov najbolj razširjen ravno „Slov. Jug". On je izposloval tudi to, da se je belgrajski častniški kazino naročil na „Slov. Narod", zagrebški „Pokret" in spljetsko „Slobodo".
Slovence gotovo obraduje srbski prispevek za Vilharjev spomenik. To je morebiti prvi dar, ki so ga bratje
Srbi poslali Slovencem, ali on ni poslednji; nego se bo v tej smeri nadaljevalo, ker slobodni Srbi so začeli voditi račune o zasužnjenih svojih bratih, katerim hočejo pomagati.
Bolgari so se v  začetku držali
zelo rezervirano napram pojavljajo-čemu se srbsko-madžarskemu prijateljstvu, ali sedaj so se tudi oni zganili. Teh dni je izšel v najuglednejšem bolgarskem dnevniku, sofijskem „Denuu članek, v katerem se predlaga, da se začne delovati na jugoslovansko- madžarskem prijateljstvu. „Denu predlaga, da se zato povabi v Sofijo k otvoritvi II. jugosl. umetniške razstave madžarske Časnikarje in politike. Takrat bodo zbrani v Sofiji prvi kulturni in politični delavci jugoslov. (umetniki, književniki in časnikarji), pa bi se lahko postavil temelj jugoslov.-madžarske zveze.
Ideja je dobra in želeti bi bilo, da se izvrši. Napredni Slovenci proti nji gotovo ničesar ne bodo imeli, a na klerikalne Slovence, ki smatrajo Madžare za „upornike", zato, ker se borijo za svojo neodvisnost in slobodo — kar je ne samo pravica nego tudi življenski interes vsakega naroda — se ozirati ni treba. Oni nacijo nalne ideje nikakor pojmili niso in j e tudi nikdar pojmili ne bodo. Oni Slovenci pa, ki so pripravljeni začeti o dlo čno borbo za neodvisnost in slobodo naroda, stopijo radi v vsako zvezo, v kateri bi svoje ideale lahko ustvarili. In jugoslovansko-madžarska zveza bi nam lahko dala ono, kar gotovo vsak Slovenec, ki gleda v bodočnost, želi svoji domovini.
Dosedanji srbski generalni konzul v Skoplju, g. Mihajlo Ristić, je imenovan poslanikom v Bukareštu, a na njegovo mesto pride g. Ivan Ivanović, Šef politično-prosvetnega oddelka v ministrstvu zunanjih zadev.
Mesto generalnega konzula v Skoplju je zelo važno in zato ga morajo zavzemati delavni in spretni možje. Tak mož je bil g. M. Ristić in tak je tudi g. I. Ivanović, ki je ne samo vzoren uradnik, nego tudi izredno dober poznavatelj makedonskih razmer. Eno in drugo se zahteva od srbskega generalnega konzula v Skoplju in g. M. Ristiću se ni moglo najti boljega naslednika, kakor je g. I. Ivanović, ki je sicer Še mlad mož, ali rutiniran uradnik, ki s skrupulozno točnostjo vrši svojo dolžnost, a dela tudi več, kakor bi moral.
Volilna reforma.
Dunaj 2. julija. V odseku za volilno reformo se je danes nadaljevala debata o Galiciji. Pri seji sta bila navzoča ministrski predsednik baron B e c k in minister B i e n e rt h.
Pred prehodom na dnevni red se je oglasil za besedo Vsenemec Malik. V svojem govoru je protestiral proti nečuvenemu terorizmu socialnih demokratov v zadevi volilne reforme ter z ozirom na to predlagal, naj bi odsek za teden dni prekinil svoje seje. V slučaju, da bi se ta njegov predlog odklonil, je zagrozil, da on in njegov tovariš S tein v bodoče ne bosta več pustila v odseku nemoteno govoriti zastopniku socijalnih demokratov.
Proti tej grožnji je predsednik dr. Ploj odločno protestiral.
Odsek je Malikov predlog odklonil in začel z razpravo §§ 34 in 35 drž. zborskega volilnega reda za Galicijo.
Poslanci Bobrzvnski, V a -silko in Starzvinski so govorili o kompromisnih pogajanjih med Poljaki in Malorusi. Poslanec dr. Kramar je izjavil, da imajo kompromisna pogajanja samo ta smoter, da se doseže mirno sporazumljenje med obema narodoma v Galiciji. Ker so Poljaki naklonjeni sporazumu, se je nadejati, da se posreči doseči pošten kompromis. Z ozirom na to je dr. Kramar predlagal, naj se glasovanje o razdelitvi galiških mandatov odloži tako dolgo, dokler se ne doseže kompromis med Poljaki in Malorusi. Ko sta v isti zadevi še govorila dr. Pergeit in Abrahamowi 3z, je predsednik prekinil razpravo o Galiciji ter odredil debato o Buko-
vini. Razprave so se udeležili posl. Glabinski, Choc, dr. Ouoiul, dr. Grross in Vasilko. — Prihodnja seja bo jutri ob petih popoldne. Na dnevnem redu te seje je: specialna razprava o Bukovini, nadaljevanje debate   o   Galiciji in eventualna
razprava o Predarlski.
Dunaj 2. julija. Pri konferenci zastopnikov slovanskih strank je maloruski poslanec razpravljal o položaju in naglaŠal, da je od 27 mandatov v Galiciji, ki so odkazani Malorusom, zagotovljenih samo 9. Vsled proporcionalnega sistema bi se morda to Število povečalo na 18, da bi torej Malorusi v resnici dobili mesto 27 jim namenjenih mandatov samo 18. Na konferenci se je razpravljalo o sredstvih, da bi se ugodilo maloruskim pritožbam. Končno se je sklenilo, naj se preporni volilni okraji razdele v dva dela in naj se za te odpravi proporcijonalni volilni sistem. Vendar se pa dosedaj Še ni posrečilo, doseči kompromisa med Poljaki in Malorusi. Sicer se pa pogajanja še nadaljujejo in posreduje v tem oziru dr. Kramar.
Značilen govor podpredsednika  gosposke zbornice.
Liberce 2. julija. Danes si je ogledal razstavo tudi podpredsednik gosposke zbornice knez Auersperg. Pri tej priliki je imel govor, v katerem je resignirano naglašal, da nem-štvo v Avstriji izgublja svojo premoč in se mora umikati ljudstvom, ki so tekom časa zrastla v kulturne narode, opremljene z vsemi atributi prosvete. Toku časa se ne da upirati, ako pa bodo Nemci narodno zavedni in ako bodo glasno povsod naglašali svojo narodnost ter se zanjo borili, bodo slej ko prej imeli vodilno vlogo v Avstriji.
Nagodbena pogajanja.
Budimpešta, 2. julija. Dasi so načrti referentov glede nagodbe med Avstrijo in Ogrsko na obeh straneh že dogotovljeni, vendar se smatra za nemogoče, da bi se doseglo popolno sporazumljenje med delegati že tekom tega poletja. Tok razprav zavira zlasti to, da cesarja, ki hoče biti o razpravah glede nagodbe natančno informiran, poleti ni na Dunaju. Zato se namerava nagodbena pogajanja odgoditi do konca meseca avgusta ali pa do začetka septembra, v katerem času se cesar zopet vrne na Dunaj.
Radi  cesarjevega obiska v Jabloncu.
Jablonec 2. julija. Kakor je znano, je dal mestni magistrat o priliki cesarjevega obiska odstraniti franfurtarske zastave in ulične tablice v Bismarkovi ulici. Radi tega dogodka so včeraj Vsenemci sklicali velik shod, na katerem je govoril posl. Wolf, ki je ljuto napadal zlasti jablonskega župana Posselta. Končno se je sklenila resolucija, v kateri se izreka Posseltu nezaupnica in se ga poživlja, da odloži svoje mandate v občinskem zastopu, v okrajnem odboru in v dež. zboru. Župan Posselt pa je izdal včeraj izjavo, v kateri zatrjuje, da ni dal ukaza odstraniti zastav in Bismarko-vih uličnih tablic, marveč da je o tej zadevi šele zvedel, ko se je o njej govorilo v drž. zboru.
Ogrsko-hrvatski državni zbor.
Budimpešta, 2. julija. Današnja seja ogrsko-hrvatskega državnega zbora je bila zelo kratka. Pred prehodom na dnevni red je dal v imenu neodvisne stranke posl. C s i z-modia izraza svojemu ogorčenju o groznem pokolu Židov v Bjalostoku. V jutrišnji seji se prične debata o adresi, ki bo brez dvoma trajala dlje časa. Posl. dr. Polit bo vložil v imenu narodnostnega kluba poseben načrt adrese. Razprave o adresi se bodo udeležili vsi poslanci ogrskih narodnosti.
Odkritje Kossuthovega spomenika.
Budimpešta 2. julija. V Kecs-kemetu so včeraj  slovesno odkrili
spomenik Ljudevitu Kossuthu. Slavnosti so se udeležili minister K o s s u t h, predsednik državnega zbora Justh, mnogo poslancev in veliki župan G u 1 n e r. Spomenik stoji na prostoru, kjer je Kossuth 1. 1848. poživljal   narocJ   na  boj proti
Avstriji. Slavnostna govora sta imela posl. Szappanos in Zock. Ministrski predsednik dr. V e k e r 1 e je brzojavno opravičil svojo odsotnost. V imenu vlade je položil iib vznožje spomenika krasen venec drž. tajnik Sztereniv. Na banketu je govoril tudi minister Ko3suth, 1l je naglašal v svojem govoru, da s* bodo
ideje Ljudevita Kossutha sedaj uresničile, ki si je priborila vlado neodvisna stranka.
Dogodki na Ruskem.
Petrograd 2. julija. V dumi se nadaljuje razprava o zboroval-nem zakonu. Profesor Kovalev-ski je ostro kritiko val načrt zakona, ki ga je sestavila komisija, obstoječa po večini iz Članov konstit.-demokratske stranke, ter naglašal, da je dotična zakonska predloga za zastopnike delavstva absolutno nesprejemljiva.
Petrograd 2. julija. Preiskovalna komisija ministrstva notranjih zadev o pokolu Židov v Bjalostoku je dognala, da so izgrede povzročili dva policijska komisarja, dva pristava m 14 redarjev. Proti vsem se je uvedla kazenska preiskava. Dognalo >e je tudi, da je policija organizovala čete, ki so imele nalogo, pobijati Žide in da je več aktivnih častnikov naravnost poživljalo ljudi na uboj in plenjenje.
Dunaj 2. julija. Na borzi se je danes širila vest, da so revolucijo-narji izvršili atentat na carja in da se je atentat posrečil. Po informacijah na kompetentnem mestu se je izkazalo, da je bila dotična vest od kraja do konca neresnična.
Petrograd 2. julija. V južni Rusiji in na Kavkazu je zopet izbruhnila revolucija. V Sebastopolu so se revolucijonarjem pridružili tudi kozaki. V Batamu se je uprla artiljerija.
Petrograd 2. julija. Angleško brodovje dospe v Libav o 26, t. m. in ostane tamkaj šest dni.
„Ilirija" slov. abiturijentom.
Dolga doba neprostih srednješolskih let je minula, v kratkem Vam zašije zlata akademična svoboda, skoro napravite oni važni korak v življenje, ki Vam ima biti prvi in merodajen na poti do Vašega poklica! Narodni ponos in iskrena ljubezen do svoje slovenske domovine vodita tudi Vas, da pomnožite armado slovenske inteligence, ki ima, kakor glava na telesu, dolžnost, da deluje za narodov pro-cvit v vsakem oziru.
Toda na katerih visokih šolah naj si pridobi slovenski dijak potrebne naobrazbe? To vprašanje je danes za vse slovensko dijaštvo jako aktualno. Svojega duševnega središča in vzgoje v ališča, lastne slovenske univerze vsled prevelike naklonjenosti svoje vlade in svojih sodržavljanov nimamo, a razmere na nemških vseučiliščih že od nekdaj ne odgovarjajo slovenskim potrebam. Na nacijonalni. šovinistični univerzi v Gradcu je slovenski dijak svojim učiteljem le neljub gost, svojim nemškim kolegom le siten vsiljivec in inferijoren so-drug; univerza na Dunaju, ki naj bi bila osrednje zavetišče vede vsem avstrijskim narodom, se je isto tako uradno razglasila za strogo nemške posest in tako zadobila tip nižjega provincijalnega vseučilišča; a ne samo visoke šole same, ampak tudi prebivalstvo teh mest je slovenskemu di-jaštvu po svojem mišljenju tuje in nasprotno in ga kot tako ne more podpirati v njegovem stremljenju po vsestranski izobrazbi in omiki.
Zatorej, slovenski dijaki, le v stolico avstrijskih Slovanov, v zlato slovansko Prago! Česar se učimo drugod v sovraštvu od strani neprijaznih nam tujcev, imamo tu v svežem, čistem slovanskem duhu tako lepo izraženo, da nas s silo uci in bodri vsak čut ukaželjne narave. Praga, ta tip mogočno prodirajoče slovanske kulture, ki je v teku dolgih stoletij s krvjo in napredkom podčrtala v njej vsako zgodovinsko črtico, to kulturno središče bratskega nam Češkega naroda, sprejme tudi slovenskega dijaka z največjo prijaznostjo v svojo sredo.   Tu   spozna   slovenski dijak
|C Dalle v prilOfL
pravo slovansko življenje ter preide po najkrajši poti od idealnega navdušenja k resnemu, rednemu delu za kulturni, gospodarski in politični napredek svojega naroda.
V sedanji nacijonalni - socialni dobi nam je vzgledno narodnogospodarsko stanje in delovanje čeških naših bratov lahko v vsakem oziru uajboljše navodilo, proučevati potrebo povzdige prave narodne zavesti o Slovencih kot najmočnejšega impulza k uspešnemu narodnemu, gospodarskemu in kulturnemu delu v dosego boljšega gmotnega in duševnega stanja.
Kakor je na podlagi narodne ideje pognala kultura v Čehih najlepše cvetove, tako bodo tudi pri Slovencih dosegli gmotni napredek, umetnost in literatura zaželjeni višek sele tec?aj, ko začnejo zajemati iz ne-izčrplj:Vega vira zavedne narodove duše: nacijonalizem je velikanskega i>om«na za napredek posameznega narodi, zato bodi tudi narodna ideja terielj vsemu slovenskemu življenju! Kot produkt konkretnih razmer je socialno gibanje na nacijonalni podlagi neobhodno potrebno, kajti le rako pridemo do dobrega poznanja vseh socialnih potreb široke ljudske mase, ki večinoma reprezentuje vsak narod.
In k vsemu temu se navajajo dijaki v Pragi že po okolnostih samih. Yse prebivalstvo kraljevskega mesta je posebno slovenskemu dijaku iz srca naklonjeno, celo mesto s svojimi javnimi knjižnicami, Čitalnicami, muzeji, razstavami, gledališči, nešte-vilnimi znanstvenimi in političnimi predavanji, premnoga akademična, pevska, sokolska, znanstvena in družabna društva ga kot Slovenca prijazno podpirajo v njegovem stremljenju.
Poleg tega je pa tudi življenje v Pragi ravno tako ceno ali še ceneje nego morda v kakem drugem vseuči-liškem mestu; ob pomoči raznih podpornih društev, vzlasti ^Podpornega društva za slovenske visokošolce v Pragi", ter mnogih drugih nam naklonjenih čeških društev, je dana vsakemu, ki mu dovolijo njegove gmotne razmere študirati v drugih mestih, predvsem v Pragi, ugodna prilika, izobraziti se brez velikih živ-Ijenskih skrbi po vzorih širšega slovanskega duha. In še nekaj nudi Praga, česar nobeno drugo mesto: Sokolstvo, ki je med Čehi najbolj razvito, sprejme slovenski sokolski naraščaj z veseljem v svojo sredino; v kratkem se namerava ustanoviti poseben slovenski oddelek praškega „Sokola", ki postane eminentne važnosti, zlasti letos ob priliki VI. vse-sokolskega zleta v Prago, s tem, da bode deloval nato, da pride ob tej priliki kar največ slovenskega Sokola v Prago, poučit in navdušit se za nadaljno sokolsko delo v domovini, in jim poda ob tej priliki vse potrebne informacije, da v najkrajšem času po možnosti natančno spoznajo slovansko Prago.
Opozarja se tudi na to, da se ustanovi najbrž že oktobra, na vsak način pa v drugem tečaju posebna stolica za jugoslovanske jezike, tako, da bode mogoče slovenskim filologom delati izpit tudi iz svojega materinega jezika.
Nekateri tovariši se znabiti bojijo Prage, ker ne znajo češkega jezika. I v tem oziru so težkoče minimalne, zlasti zato, ker se uvedejo s prihodnjim letom na inicijativo našega društva pri „Svazu češkoslovan-skeho studentstva" posebni konver-zaČni krožki nalašč za novodošle Slovence, da se jim s tem omogoči, naučiti se češčine popolnoma v kar najkrajšem času.
Jasno je torej iz vsega, kako velike ugodnosti in prednosti imajo praške šole pred nemškimi na Dunaju in v Gradcu. Zatorej, slovensko dija-štvo, proč od Gradca, proč od Dunaja! Dokler nam ne dajo lastnega slovenskega vseučilišča, pridite kar najštevilneje sem gori v zlato slovansko Prago'.
Za odbor slovenskega akade-mičnega   društva   „Ilirija" v Pragi:
AdolI Turek,   Josip Kremenšek,
t. č. predsednik. t. č. tajnik.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 3. julija.
— Volilna reforma In naši
klerikalci. V nedeljo so imeli klerikalci delavski shod v Preski. Zastopanih je bilo 5950 krščanskosocijal-nih delavcev in delavk, seveda le po odposlancih. Ta shod je sprejel glede volilne reforme naslednjo resolucijo: „Volilna reforma je dobro vsakega državljana. Zato smatra današnji vseslovenski krščanskosocijalni delavski shod v Preski, da je vsako zavlačevanje zakona o splošni in enaki volilni pravici zločin na pravice državljanov.  Vsak poizkus, pre-
prečiti volilno reformo, je pa rop. Vsakemu teh hudodelstev   se bode krščanskosocijalno delavstvo  po slovenskih deželah z vsemi najstrožjimi sredstvi uprlo.    Organizacija   se pozivlje,   preskrbeti  vse   potrebno .za resen odpor, če bo potreben." — Ta resolucija bi ne imela posebnega pomena, ko bi bila samo sklep kršČan-skosocijalnih   delavcev,   zakaj   ti so med -slovenskim delavstvom najbrez-pomembnejša frakcija.   Toda za to resolucijo   stoji   vsa klerikalna stranka.   To se je pokazalo s tem, da je nastopil dr. Krek in izjavil: „Z vso odločnostjo zastopam stališče splošne, direktne in tajne volilne pravice .....Če tudi ni v podrobnostih   načrt   volilne   p r e o s -nove marsikomu všeč, je vendar boljši, nego  sedanja volilna   krivica.   Kurije  se morajo odpraviti, to je glavno, drugo je postranska  stvar.   Princip privilegijev mora pasti. Nikakor in na noben način se ne sme protiviti volilni  reformi,  kdor  stoji  na delavskem in  demokratičnem stališču." Ta izjava dr. Kreka in  sklenjena resolucija sta jako interesantni,  ker je ž njimi podan jasen  dokaz, kako stališče zavzemajo kranjski klerikalci   napram zahtevam koroških   in   štajerskih Slovencev.   Koroški  in štajerski Slovenci se protivijo z vsemi silami načrtu, ki   ga je   sestavil   Gautsch in akceptiral Beck, dr. Krek  pa pravi, da se nihče na noben način ne sme protiviti temu načrtu. Koroški in štajerski Slovenci hočejo, naj se raje vsa reforma prepreči, kakor da bi se uveljavila namenjena jim krivica, na shodu v Preski sklenjena resolucija pa pravi, da bi bil to zločin in rop. Ta resolucija je bila  sklenjena tisti dan, ko   so   v   Mariboru   razglasili sklep osrednjega   slovenskega političnega društva,  ki  pozivlje štajerske slovenske poslance naj z o b -strukcijo    onemogočijo volilno  reformo,  če ne dobe koroški Slovenci 2 mandatov, štajerski pa 7 mandatov. Kakor se vidi, so klerikalci  z   brutalno   surovostjo udarili štajerske in koroške Slovence po zobeh in jih proglasili za hudodelce in roparje, če se  bodo branili proti namenjeni jim krivici.   Mi se temu nič ne   čudimo.   Načrt   volilne reforme, proti  kateremu  hočejo   Štajerski in koroški Slovenci  iti celo z obstruk-cijo  v  boj, je   sad dogovorov barona Gautscha z dr. Šuster-Šičem, je plod Susteršičevega izdajstva in  zato se klerikalci tako potegujejo   za   ta   načrt.   Izjava v Preski je pokazala štajerskim in koroškim    Slovencem, česa imajo   pričakovati   od kranjskih klerikalcev.   Ni dvoma, da bodo kranjski klerikalci ali očitno ali skrivaj nasprotovali Štajerskim poslancem, če bodo ti p o ski ep u slovenskega društva v Mariboru začeli z obstrukcijo. Vprašanje je samo, če bodo štajerski poslanci  sploh  kaj  storili in če se ne bodo zadovoljili z malo komedijo. Sumljivo je vsekako, da so  se  glede   Štajerske pustili tako mirno preglasovati in tako ravnodušno   vtaknili   v   žep   silno krivico, ki se je  zgodila   štajerskim Slovencem.
— Nov kurz. Iz Celja: Ob priliki tukajšnje birme poklonila sta se med drugimi tudi bivši župan Rakusch in sedanji županov namestnik dr. Grega Jesenko   ekselenci  dr. M. Napotniku,
češ, daje v zadnjem času postalo razmer j e med tukajšnjim cerkvenim pr edstoj ništvom in mestno občino dokaj prija zneje . . . Sedaj nam je postalo marsikaj jasno! Sedaj tudi vemo, zakaj g. opat Ogradi ni oddal — vkljub temu, da se ga je v to kleče prosilo — svojega glasu ob znani volit vi v okrajni zastop celjski!'. — — Tako pride vse na dan, tudi še prej — nego čez sedem let.
— Zopet eden. V Kranjski gori so orožniki aretirali nekega mladega duhovnika, ki je obdolžen — kako bi se izrazili? Recimo kaplan-skega delikta. Državno pravdništvo je odredilo, da se duhovnika izpusti iz preiskovalnega zapora, preiskava pa se nadaljuje.
— Spremembe na srednjih
iolah. Profesor na realki v Opavi Kamilo Capilleri je premeščen na gimnazijo v Celju, gimnazijski učitelj na gimnaziji v Zadru, Stjepan Figuric pride v Pazin, gimnazijski učitelj v Celju dr. Rudolf Kroenig je premeščen v Krem s, profesor na gimnaziji v Gorici Henrik M a j o n i c a pa pride na gimnazijo v Trst.
— Imenovanja pri c. kr. državni Železnici« Za načelnika oddelka za vzdrževanje železniške proge na Jesenicah je imenovan gosp. Ivan Karpischek, višji stavbni komisar v Krnovu (Jiigerndorf); namestnikom pa g. Anton Syha, stavbni komisar v Trstu. — G. Ivan Zupane, dosedanji postaj enačelnik v Jesenicah pride kot postaj enačelnik v Kanal. Gg. L. Testen, prometni uradnik v Ljubljani, postajenaČelnikom za Pod-brdo ; Lj. V e n c a j z, prom. uradnik v Trbižu in P. Jereb, prom. uradnik v Pontablju, prideta kot prometna uradnika v Gorico.*— G. Janez Hočevar, dosedaj postajevodja v Hudi-južni, je premeščen v isti lastnosti na Bohinjsko Belo. V Sv. Lucijo-Tolmin pride kot postaj enačelnik g. Ivan Kelec.
— Promočila« Dne 6. t. m. bo na dunajskem vseučilišču promoviran g. Rudolf Mole doktorjem modro-slovja. Čestitamo!
— Velikodušen dar. Slovenskemu trgovskemu društvu „Merkur" je izročil njega predsednik preblago-rodni g. Ivan Murnik, ces. svetnik, za »Trgovski dom" 200 K. Odbor izreka vrlemu rodoljubu za ta dar iskreno zahvalo. Naj bi ta blagi Čin še mnogi posnemali, da se namen, ustanoviti slovenskemu trgovstvu lastni dom, tem prej uresniči!
— Za veliko vrtno veselico slovenskega trgovskega društva
■■Merkur", ki se vrši v prid zaklada za „Trgovski dom" dne 8. julija, se veselični odbor pridno pripravlja. Na vrtu „Narodnoga doma" bodo postavljeni paviljoni za vino, pivo, šampanjec, kavarno, jestvine, cvetlice, razglednice in srečolov. V areni se bode vršil ples s sodelovanjem šramljev. Vrt „Narodnega doma" bode lepo okrašen in razsvetljen. Omenili smo že, da sodelujejo pri tej veselici požrtovalno narodne dame, na čelu jim velerodna gospa dr. Tavčarjeva. V paviljonih se bodo točila pristna vina, izborno pivo, vse ob zmernih cenah. Skratka, veselični odbor se bode potrudil v vsakem pogledu zadovoljiti obiskovalce te veselice. Za to prireditev vlada splošno zanimanje, iz česar je sklepati, da bo ta naša prireditev ena največjih in ena najlepših v tekočem letu. Se posebej naj omenimo srečolov. Za srečolov je dobilo društvo krasne dobitke, ki bodo razstavljeni v posebnem okrašenem paviljonu, najlepši dobitki pa bodo razstavljeni v petek V izložbi tvrdke Gričar in Mejač, da si jih vsakdo lahko še pred prireditvijo ogleda.
— Cenjene dame, ki bodo pri „Merkurjevi" veselici v nedeljo sodelovale, se prosijo, da se udeležijo posvetovalne seje v sredo ob 6. uri v damski sobi „Narodnega doma".
— Veselični odsek (gospodje)
za prireditev veselice v prid zaklada „trgovski dom" ima v sredo ob 9. uri zvečer sejo v prostorih slov. trg. društva „Merkur".
— Sokolska veselica predpreteklo nedeljo Nemcem ne da miru. Nemški listi se skušajo, kateri bo povedal v tej stvari večjo buda-lost in laž. Vsi pa se strinjajo v tem, da smo v Ljubljani s to veselico doživeli strašen fiasko, ker naši ljudje nimajo denarja za veselice \ narodne namene. Naj se le vesele nemški listi nad takimi našimi „porazi" !
— Protialkoholno zborovanje
bo v nedeljo 15. julija v mali dvorani hotela „Union". Od 9. do 12. ure in od 2. do 6. ure bodo predavanja, in sicer jih je napovedanih kar dvanajst. Zvečer bo v veliki dvorani veselica.
— Kres. Na predvečer godu sv. Cirila in Metoda, t. j. v sredo, dne 4. t. m. se bode žgal na Golovcu (posestvo g. I. Zabukovca) velik kres spojen z umetalnim ognjem, katerega priredi omizje trgovskih sotrudnikov „Sidro". Po končanem kresu nadaljna zabava, petje itd. na vrtu gospoda Fr. Babica.
— K podratenju zdravil. Deželna vlada je izdala odlok, da ostanejo cene zdravil do novega leta neizpremenjene.
— Izletnikom, ki so bili v Opa-tiji-Voloski, se naznanja, da se dobe fotografije sprevoda in skupin pri g. Antonu Vahtarju v Voloski po nizkih cenah.
<— Ljubljanski veteranski kor
nas je naprosil, da priobčimo naslednje pojasnilo njegovo:   V Vašem cenjenem listu z dne 26 t. m. Štev. 144. prijavili ste notico b slavnosti 401et-nice bitke pri Kustoci, ki se je vršila v Ljubljani.   Vojaški  veteranski kor Vas   vljudno   prosi,   da blagovolite sprejeti in prijaviti sledeče pojasnilo. Vojaški veteranski kor je proslavil že leta 1886.  201etnico,  leta  1891. pa 251etnico  zmagonosne bitke pri Kustoci.  To  so bile javne slavnosti in kot take tudi objavljene v domačih časopisih. Tudi 401etnico te slavne in zmagovne bitke štel si je vojaški veteranski kor v dolžnost praznovati na primeren način. Korni odbor se je o prireditvi te slavnosti posvetoval in sklenil,  da se kor udeleži dne 24 t. m. korporativno sv. maše ob 8. zjutraj v mestni  farni cerkvi sv. Jakoba in pa,   da se priredi zajtrkovalni koncert na vrtu restavracije „Novi svet" s sodelovanjem ljubljanske „Društvene godbe." Ko je bila namera vojaškega veteranskega kora že dobro znana, so trije gg. bojevniki iz leta 1866. sklicali shod sobojevnikov na dan 17. junija t. 1. v „Mestni dom", da se posvetujejo glede  slavja bitke pri Kustoci. Gg. sklicatelji niso stopili   z    vojaškim veteranskim   korom   v   nikak dogovor ga tudi niso povabilina svoj shod in so ga popolnoma ignorirali. Korni odbor hotel je vendar poskusiti, da se slavnost, ako je mogoče, združeno izvrši in je odposlal na  ta shod svojega poveljnika in dva odbornika kot zastopnike vojaškega veteranskega kora. V mali dvorani  „Mestnega   doma"   je bilo zbranih kacih 20 oseb, med temi 5 Članov voj. veter. Kora kot bojevnikov iz leta 1866. Izmed sklicateljev je bil navzoč   samo   g. Krašovic, kateremu se  je   pred   odtvoritvijo zborovanja poveljnik vojaškega veteranskega kora predstavil kot odposlanec. Gospod sklicatelj izjavil je napram poveljniku da mu podeli kot drugemu govorniku besedo.  Zborovanje bilo je res tako, da se na tak način ni nikdar in v nobenem kraju vršilo, kar je samo ob sebi  umevno,  ker ni bilo postavno voljenega  odbora.   Sklicatelj shoda naznani, da ima program i z g o t o v-1 j e n in da se ta ne more predru-gačiti, ker ima obljubljeno udeležbo gg. častnikov,  raznih dostojanstvenikov, deputacije c. in kr. garnizije in da   ima   zagotovljeno   tudi vojaško godbo za spremstvo k sv. maši, ki se bo brala v farni cerkvi sv. Jakoba, dne 24. t. m. ob 11. dopoldne, kakor tudi za popoldanski koncert na Koz-lerjevem vrtu. V istini pa v dosego tega  ni bilo še nič obljubljenega, oziroma  zagotovljenega in tudi prošnja še  ni  bila vložena  na kompetentno oblast.   Sklicatelj   shoda  prinesel je svoj program brez vsake nadaljne razprave na glasovanje in je bil tudi sprejet z večino glasov. V programu je bil voj. veteranski kor za sodelovanje pri nameravani slavnosti popolnoma prezrt in izključen, kar dokazuje,  da so gg. sklicatelji shoda hoteli, da bojevniki pri Kustoci sami za se praznujejo slavnost. Poveljnik voj. veter, kora dobil je šele na glasovanju, pri kojem je bil sklicateljev program sprejet, besedo.  Ta je naznanil,   kaj   da je vojaški veteranski kor sklenil in ukrenil, naglašal pa je, da kor čisla vsakega bivšega vojaka, ako tudi ni njega Član in nasvetuje, da  bi se slavnost priredila združeno in sicer na primeren način, kakor se je izvršila  slavnost 251etnice okupacije Bosne in Hercegovine leta 1903. Sklicatelj  shoda je vztrajal pri svojem programu in naglašal, da se tudi z ozirom na   dohod vlakov ne da in ne more  predrugačiti,   ter je končno izjavil,   da   ako   se hočejo pridružiti Člani veteranskega kora, imajo priti v civilni obleki. Kar se tiče dohoda vlakov, pač ni bilo nobenega zadržka predrugačiti program,    ker dohajajo vlaj^i, izvzemši dolenjski, zgodaj zjutraj, bojevniki z Dolenjske bi se bili pa še pravi čas lahko obvestili,   da pridejo zvečer   pred   slavnostjo v Ljubljano, kar bi bili gotovo storili z dobro voljo.  Aranžma ni bil pravi in tega je najmanj  kriv vojaški veteranski kor, ker ta je pravočasno storil korake in se je trudil, doseči sporazumljenje in je bil pri vsem tem popolnoma preziran in zapostavljen, dasiravno ima med svojimi člani nad 80 bojevnikov iz vojnih let 1848,9, 1859, 1864, 1866 in 1878. Med temi je šest častitljivih Radeckega   veteranov,   kar je z ozirom na število članov gotovo častno; naraščaj, to je mlade člane, mora kor seveda  tudi  imeti,   ker   drugače bi izumrl.   Ker   sporazumljenja ni bilo mogoče doseči, bil je veteranski kor primoran za se praznovati to slavnost. Veteranski  kor je slavno in zmago-nosno bitko pri Kustoci dostojno in Častno proslavil in se lahko sklicuje, da je   ta  trditev istinita, na slavno občinstvo, ki se je mnogobrojno ude-lnžilo   sv.   maše   in zajtrkovalnega koncerta. Pri koncertu bilo je več pa-triotičnih napitnic in so bile sprejete vse z veliko  navdušenostjo.   Pri tej priliki bodi še omenjeno, da ljubljan-
ski veterani s poveljnikom vred 3e nikdar niso nemškutarili, so Slovenci z dušo in telesom in rabijo pri svoji upravi, zborovanjih in razpravah iz-ključno slovenski jezik, a tudi leta 1898, povodom otvoritve jubilejne razstave na Dunaju, pozdravili so ljubljanski in sploh kranjski veterani Nj. Veličanstvo z navdušenim slovenskim „Živio". Poveljevanje pri javnih nastopih je sicer nemško, to pa vsled tega, ker imajo vsa avstrijska voj. veter, društva, izvzemši par društev, nemško poveljevanje, kar je upoštevati, da so vojaki izvežbani v tem jeziku. Vseh vojaŠ. veteranskih društev v Avstriji je nad 2000 s približno 180.000 člani. — Za vojaški veteranski kor: Juraj Mihalić, poveljnik. — Opomba uredništva: To pojasnilo ne more nikogar zadovoljiti, najmanj pa še odstavek zastran nemškega poveljevanja, ki se ne da in ne da opravičiti. Sicer pa se nam zdi vse to veteranstvo nekaj tako brezpomembnega, da je škoda prostora, ki bi ga potratili s polemiko v tej zadevi.
— Z ozirom na nedeljsko Sokolovo slavnost v Šiški se nam
piše od tam: Včeraj ste v „Slov. Narodu" pohvab'li, kako lepo je bil okrašen slavnostni prostor in ceste, ki so vodile k njemu. Da se je moglo to tako lepo prirediti, gre zasluga v prvi vrsti našim narodnim gospicam, njim na čelu gdč. Zori Juvančičevi, Silvi in Slavi Lavrenčičevi in Antoniji Štrukljevi, ki so več kot teden dni pletle vence, povijale šopke in si sploh prizadevale, da ni nikjer manjkalo zelenja in cvetja. Tudi pri popoldanski veselici so neutrudljivo prodajale razglednice in srečke in tako mnogo pripomogle k lepemu gmotnemu uspehu. Štejemo si v dolžnost, da se jim na tem mestu še posebej zahvalimo. Živele!
— Iz Spodnje Šiške se nam piše: Ni dolgo temu, kar sem na tem mestu opisal unikum našega župana m s tem podal javnosti, kakih sredstev se mož poslužuje, da bi zamogel priti svojim nasprotnikom do živega. Danes pa mi je mogoče, ga opisati od druge strani. Da občinski sklepi pri njem nimajo nikake veljave in da so mu možje in svetovalci, le marijo-nete, s katerimi se igra, to je lahko dokazati. Navesti hočem za sedaj le en slučaj. Ko je občinski odbor sklenil, da se napravi na žganje, pivo in vino naklada za zidanje šole, je sklenil ta odbor soglasno, da se v slučaju, ako to potrdita c. kr. vlada in deželni odbor, — podaljša v poletji gostilničarjem policijska ura od 11 do 12 in po zimi od 10 do 11, t. j. za eno uro. Ta sklep je bil pravomočen in veljaven, precej ko sta c. kr. deželna vlada in deželni odbor privolila pobiranje teh naklad. Neki gospod, ki je pri tem interesirali, in je občinski odbornik, je te dni vprašal gosp. župana, misli li že izvesti ta sklep in ako je to že prijavil kompetentni oblasti ali ne. No, g. Burjevc se pa kar zadere nad njim in mu kar v brke zatrdi, da ni bilo nikakega sklepa o tej stvari in da on sploh o tem nič ne ve. G. župan je bil torej tako no-bel, da je kar sistiral in izbrisal iz zapisnika ta, od občinskega odbora soglasno sklenjeni in torej pravomoČ-ni sklep. Ni li to vrhunec nesramnosti, ni to hudobija in se ne pravi to norce briti iz mož, katere je občina sama izvolila, da ukrepajo in sklepajo za občino koristna dela ? Možje in svetovalci; kje pa ste? Vas li rudečica sramu ne zaliva, ko že ves svet govori, da ste le metla možu brez takta in brez vestnosti ? Koliko časa pa mislite biti tlačani možu, ki ni druzega kakor le napota vsem Vašim sklepom, vsemu Vašemu delu'? Ako imate količkaj čuta za blagor občanov, kateri so Vam poverili svoje zaupanje, tedaj mislim, da si bodete izbrali pravo pot, da se otresete tega nebodigatreba - župana, ker je že skrajni čas, da pokažete svetu, da ste res možje, možje odločnosti, možje, katerim leži blagor občanov na srcu. Ne le pri kozarcu vina, odločnega in nevstrašenega se kazati, temveč na licu mesta, v občinski hiši, pri sejali, izrazite svoje odkrito in pošteno mnenje, potem bode šele vsak to, kar hoče biti: Mož jeklen, mož beseda! —
Markov.
— Olepševalno društvo v Rožni
dolini priredi v nedeljo, dne 8. t. m. I. velikansko ljudsko veselico z mnogobrojnim zabavnim in Šaljivim sporedom.
— Iz viške Občine se nam piše: Skrajni čas je, da bi se občina in c. kr. erar nekoliko pobrigala za našo cesto, kajti jarki poleg nje so taki, da bi v pretečenem tednu kmalu dva otroka v njih utonila. Občina je voljna stvar urediti, a zadržuje jo največ samo en posestnik. Kaj ne more občina, oziroma odbor ene osebe k temu če ne drugače, s silo prisiliti.
Občani. —• Gozdni požar.   Iskra iz lokomotive je vžgala blizu Gostinc med postajama  Laze  in   Zalog ondotno suho travo in grmičevje, da je po-
končanega sveta 1 ha. Škode je 500 kron.
— Vojaški izgred. V vasi Gorje v neposredni bližini Gor. Logatca je v hiši št. 2 gostilna, kjer so vojaki te dni vprizorili velikanski izgred. Najprej so se stepli med seboj in vse demolirali; razbili so mize in stole, steklenice in kozarce in kar jim je sploh prišlo pod roke. Ko je prihitel obČ. redar, jih miril in jih nagovarjal, naj plačajo ceho in škodo, so napadli vojaki njega in ga grozovito zdelali. Mož je težko ranjen. Končno so vojaki z bajoneti začeli poditi ženske in otroke po travnikih, da je bil nepopisen vrišč in je vladal vso noČ še silen strah po vseh hišah.
— Iz Lukovice. Preteklo soboto nas je zapustil naš orožniški straž-mešter g. Jožef Pun t ar. Odšel je v Pulj, kamor je imenovan poštnim asistentom. On je bil blaga duša in povsod priljubljena oseba. V izvrševanju svoje težavne službe bil je vedno prijazen, in nikdar ni iskal prilike, da bi koga šikaniral. Poleg tega bil nam je pa tudi v družabnem življenju nenadomestljiv. To občutilo bo najbolj naše pevsko društvo „Zarjaa na Brdu. On in njegova ljubeznjiva gospa soproga sta bila ves čas trdna in vztrajna opora temu društvu. Sploh, g. Puntar si je znal povsod s taktnim nastopanjem pridobiti mnogo na časti in ugledu svojega stanu. Naj bi našel ta vzor-stražmešter med ostavljenimi tovariši mnogo posnemo-va cev! Njemu in njegovi gospe soprogi pa kličemo še enkrat iskreno: Bog Vaju ohrani še mnogaja leta v prijaznem spominu na nas !
— Ženska in moška podružnica družbe sv. Cirila in Metoda V Kamniku praznujeta god slovenskih apostolov na predvečer 4. julija z velikim umetalnim ognjem na Malem gradu. Sodelovalo bode tudi pevsko društvo nLirau ter mestna godba. Dne 5. julija se pa daruje v samostanski cerkvi sv. maša ob S. uri zjutraj.
— Trgovino z deželnimi pridelki Ivana Majdiča v Kranju sta
vzela v najem 1. t. m. Anton in Joško MajdiČ, ki sta imela xsedaj enako trgovino na Trati pri Škofji Loki.
— Nesreča. Lesnega trgovca Frana Zupanca, po domaČe Cajhna na Lancovem pri Radovljici je udaril odtrgani jermen pri turbinski napravi s tako silo, da mu je izbil oko in pretresel možgane.
— Na Triglavu sta bila kot prva v tem letu dva planinska voditelja, ki sta pripeljala tja nekega praškega planinca. Na Triglavu je še toliko snega, da ni bilo Aljaževega stolpa nikjer videti.
— Dva rudokopa utonila. V
Rinži pri Kočevju sta utonila rudokopa lGletni Peter Cimperič in 191etni Pavel Gaspari č. Plavati nista znala, vendar sta se preveč daleč upala v vodo, ki ju je potegnila s seboj
— Župan pa tak! V Knežaku imajo nekaj časa sem klerikalnega župana, ki pa ima to smolo, da je dobil pred kratkim 5 dni zapora.
— Iz Št. Vida pri Vipavi se
nam piše: Pri nas so se jeli letos večkrat prikazovati tatovi. Pred mesecem dni so ponoči z močnimi koli hoteli izriti   železne križe   iz   oken hiše g. poštarja Fr. Kavčiča, pa so bili prepodeni po mimoidočih ljudeh. Dne 18. m. m. so se na enak način hoteli spraviti v hišo trgovca g. Ivana Pre-mruja na Lozicah.   Tudi   tam so bili pregnani  po možu, ki spi vsak večer v hiši kot čuvaj. Na praznik sv. Petra in Pavla pa je hotelo ponoči napasti posestnika Žvaua iz Lozic,   ki se je vračal od Čveterenja (furajta) iz Razdrtega. MoŽ pa je bil srčen in je baje enega tolovaja dobro pomazal s tri-kelcem.   A 30. m. m. se je po cesti od Orehovice proti VrabČam vedno potikal  in  zasledoval   neki iz Trsta izgnani Grižec  trgovca češenj iz Bu-danj.   A možu se je zdel sumljiv in Budanjec se mu je umikal   tako, da je naposled Budanjec prišel skoro v Orehovico.   Vidi se torej, kako potrebna  bi  bila  že  večkrat zaželjena orožniška postaja. Dne 29. m. m., na praznik  sv. Petra in Pavla,  nas pa presune  plat zvona ravno, ko so se ljudje  vračali od litanij.   Gorela je šupa (klanjica) in hlev posestnika Fr. Volka iz HrašČ pri Št. Vidu. Mož je bil pri litanij ah,  žena pa za varna doma. Med litanijami je šla po nekaj hrušk, ta čas pa začne goreti voz sena tik pred hlevnimi vrati stoječ. Voz sena se vname, klanjica in hlev začneta goreti. Zažgali so otroci. Ko je prihitela požarna bramba, je bila živina že mrtva. V dimu je poginilo 8 glav živine. Med njimi par lepih volov, vrednih 1000 K. Rešiti živine ni bilo mogoče, dasi so pretrgali zid na nasprotni strani vrat. Revež je vsega pomilovanja vreden in blag mož. Zavarovan je bil za malo neznatno vsoto. Zgorela pa mu je tudi vsa krma, kar jo je imel na hlevu, oziroma uničena po dimu, dva voza, nov sod, stiskalnica za vino in druge gospodarske potrebščine. Lepo bi bilo, da mu vsi
pomoremo zopet z milodari; kajti kmet brez živine je Človek brez duše. Na noge torej vrli Sentvidoi!
— Nogo Je zlomilo deblo 15-letni posestnikovi hčeri J o s. Škrl iz Vrhpolj pri Vipavi, ko je počivala na kupu zloženega lesa.
— Slovensko trgovsko društvo
za Štajersko je imelo v nedeljo ustanovni občni zbor, na katerem so bili izvoljeni: Peter Kostič za predsednika, v odbor pa : Ravnikar, Diehl, Vavken, Anderwald, L e sk o Š e k in P a j k. Trgovsko društvo „Merkur" je zastopal K. M e g 1 i Č.
— Iz Št. Jurja ob Taboru ><■
nam piše: Neka ^Častitljiva" oseba se je čutila poklicano, da se obregne nedavno v „Slovencu" v previdni distanci v mojo osebo. Šolske oblasti Ščuva, naj gredo po kostanj v žrja-vico za njih prozorne namene. Morebiti misli, da je službovati v takem kraju, kjer še nikdar noben učitelj ni imel miru in potrebne podpore, bogsigavedi kakšna sreča!? Vsak si je še želel, da izgine brez sledu. Ker je ves dopis, ne le kar zadeva mojo osebo, nadvse nizkoten in odijozen, da bi bilo pod mojo častjo, ukvarjati se še nadalje ž njim. Obenem prosim si. uredništvo, da blagovoli potrditi, da podpisani ni dopisnik ni enega dopisa iz S t. Jurja ob Taboru. (Potrjujemo. Uredništvo „Slovenskega Naroda". — Ivo Petrak, učitelj.
— Velikega lisjaka so ustrelili pri  Sv. Jederti na Štajerskem.
Klatil se je že dolgo po onem kraju, a postal za svojo gorečnost v pobiranju kokoši žrtev svojega poklica.
— Jesihovo kislino le pil 4-
letni sin posestnika F a j s a v Novi vasi pri Celju je pil jesihovo esenco, misleč, da je voda. Otrok je v groznih bolečinah umrl. Oče celih 13 ur ni šel po zdravnika, da je bila potem vsaka pomoč odveč.
— Ogenj v Gorici. V Gorici sta v petek pogoreli 2 lopi izdelovalca vozov Ivana Zuttionija. Škode je 15.000 K. Ognjegasni dom je le 50 korakov oddaljen od sedanjega pogorišča, vendar so ognjegasci rabili pol ure, predno so prišli na lice ognja, a še niso nič gasili, ker so imeli vse raztrgane cevi.
— Utonila je v Soči 451etna Ivana RoliČ, vdova finančnega respicijenta. Padla je najbrž po nesreči v vodo. — Ravno tako je po nesreči utonil v Soči 251etni mizar Edvard Andlovec iz Šturi j pri Ajdovščini.
— Nesreča na železnici. Med
Prošekom in Nabrežino so našli na tiru 251etnega železniškega delavca Černjava iz Gabrovice. Odtrgano je imel roko in obe nogi. Cez dve uri je umri. Cernjava je najbrž prišel pijan na tir, kjer se je spotaknil ob relzo in tam obležal, dokler ga niso povoženega dobili železniški uradniki.
— Atentat s samokresom. Jo-
sipina Sfredo v Trstu je imela ljubavno razmerje z bratrancem Olivom Sfredom, katerega se je pa naveličala in ga pustila. To je pa tega tako bolelo, da je ustrelil dvakrat na dekleta, ne da bi jo ranil, ustrelil pa je tudi na prihitelega redarja, a ga tudi ni zadel. Napadalec je ušel.
— Zastrupil se je 341etni železniški poduradnik Andrej Cerkveni R v Rojanu pri Trstu s karbolovo kislino. Cerkvenik je bil oženjen, a je imel ljubavno razmerje z neko drugo onio-ženo žensko, ki je pred kratkim umrla. To ga je tako žalostilo, da je šel v smrt.
— Na UČko (1396 m). Iz Opatije, bisera Li burnije, je eden najlepših izletov na mogočno Učko, za ta izlet se rabi 6 ur. Trud se ti izplača v vsakem oziru, ker imaš z Ucke naj krasnejši razgled čez ves istrski polotok do Benetk, Čez Kras od Nanosa do Snežnika in obali Hrvatske do Velebita. Tudi triglavsko pogorje se ti pokaže pred oči ter te odškoduje za trudapolni pot. Ako se pa hočeš manj truditi, lahko vzameš voz, ki te popelje do koče nadvojvodinje Štefanije (953 m) Iz Opatije jo kreneš po znanem Križišču na kralja Karola ŠetališČe mimo potoka Vrutki, vedno skozi gozd lavorik, po modro zaznamovanem potu mimo razvalin cerkve sv. Lovrenca do vasice Zadka, potem po državni cesti naprej, dokler te stranski pot ne popelje v 10 minutah do zadnje večje občine Veprinac (519 n.)- Od cerkve je krasen razgled na okolico in tudi gostilna g. Blagarja te bode zadovoljila z dobro jedjo in pijačo. Iz Veprinca jo krenemo zopet nazaj na državno cesto ter po isti naprej do koče n a d v o j. Štefanije. Med potoma ki pelje večinoma po prostih od solnca posijanih krajih, se ti divi oko nad pogledom na Iko in Lovran, Reko in Kastar ter na vse otoke Kvarnera. KoČa,ki je last juž. železnice, je celo leto otvorjena. V koči je 8 lepih sob, skupno prenočišče, pa tudi sa želodec se da nekaj dobiti. Koča ima telefonsko zvezo z Opatijo. Sedaj zapustiš cesto ter kreneš po dobrem, a strmem potu, ki je modro zaznamenovan,   skozi   gozd   in čez
male travnike proti vrhu. Malo pod istim stala je svoj čas kočica, ki so jo pa nekoliko pastirji, nekoliko pa nevihte in burja razdjali, tako da samo razvaline še pričajo, da je enkrat obstala ter zaradi malomarnosti ljudij morala tak konec storiti. Ako se hočeš odpočiti ali pokrepčati moraš to storiti pod milim nebom in vsak hribolazec ve, da to, posebno zadnje ni kaj prijetno, posebno še ker ti navadno pihlja oster vetriČ čez grebenj. Priporočljivo je, začeti to turo zvečer, da si za solnčni vzhod že gori. Odpre se ti diven pogled na vse strani. Tudi je dobro, da vzameš s seboj jed in pijačo, osobito pa od koče do vrha ker gori ni nobene stvari dobiti. Z vrha, jo lahko kreneš, istim potom nazaj do vasi Vela UČka z lepim cesarja Josipovim vodnjakom, potem naprej do postaje Lupoglava, od koder se lahko popelješ v Pazin, ki leži na progi Pulj-Trst. Tudi te pelje iz sedla precej dober pot do studenca pri vili Monte (995 m) in potem po dolini Draga v Moščeniško Drago in od tam skozi Lovran, Iko v Opatijo. Od vile Monte te pa tudi popelje pot mimo par hiš po slabem in strmem potu v Novo v a s in od tam do vasi C e p i Č, ki leži na jezeru istim imenom. Iz Cepiča lahko kreneš zopet v P a z i n, ali pa po cesti skozi Fianono v B e r Š e č od koder se lahko z ladjo popelješ v O p a t i j o ali pa na R e k o. Povodom ustanovnega zbora „Istrske podružnice slov. plan. društva", ki bo v nedeljo dne 8. julija na Učki nameravajo tudi Opatij ci prirediti mal izlet na tega velikana Istre, ter je upati, da se istega udeleži kolikor mogoče mnogo občinstva. R.
— Pretepajoč železniški uradnik. Kakor smo poročali, je železniški pristav Škrbotal v Roču v Istri brez vsakega vzroka udaril in vrgel čez ograjo mladeniča Anton V e z i č a. Vezič je bil pameten, pa je tožil Škrbetala, ki je bil obsojen na 64 K kazni. Ko je zvedel, da so pisali o njegovem finem nastopanju slovenski in hrvatski listi, imenoval jih je „schundblatter", bralce teh listov pa „butceu, Ali bo železniška uprava trpela še kaj dolgo, da bo ta Človek pretepal naše ljudstvo in ga narodno žalil?!
— Slovensko akademično društvo   „Ilirija"  v Pragi. III
redni občni zbor slovenskega akad. društva „Ilirija" v Pragi se vrši 4. mal. srpana 1906. ob 8. uri zvečer v prostorih restavracije „U Pokornvck". Slovanski gostje dobrodošli !
— Prelep kos slovanskega
Sveta vidimo ta teden v pano-rami-kosmorami podNarodno kavarno, kjer so razstavljene znamenitosti Istre. Najlepše slike zavzema seveda Opatija, a tudi ostale so vredne, da si jih vsak pride ogledat. Prihodnji teden Krkonoši.
— Konj — gost. V petek zvečer je policijski stražnik, ki je napovedoval policijsko uro, prišel na Poljanski cesti v neko gostilno, v kateri je sredi sobe stal konj in prav z užitkom pil pivo, s katerim sta ga nalivala njegov gospodar in gostilničar. Ko je stražnik vprašal, Čemu da je konj v gostilniški sobi, se mu je reklo, da je prišel konj gostilničarju voščit za god in da ga je zaradi tega peljal v sobo in mu dal piti piva.
— AretOVana je bila včeraj brezposelna služkinja Ana Tomšetova, rojena leta 1881. na Dvoru pri Litiji. Tomšetova ima za mesto prepovedan povratek in je imela pri sebi 108 K 66 vin. denarja. Ker je bila včeraj na sejmišču in je znana goljunca, oziroma tatica, sumijo, daje ukradla delavčevi ženi Ivani Keršičevi iz žepa denarnico, v kateri je imela 106 K. Oddali so jo sodišču. Tomšetova je bila že llkrat kaznovana.
— Ukradene so bile včeraj z nekega dvorišča v Trnovem tri kokoši, vredne 6 K.
— Neprevidno ravnanje z orožjem. Dne 30. t. m. popoldne je prišel F. T. v Zalaznikovo filijalko na Sv. Petra cesti kupovat slaščic. Pri kupovanju je potegnil iz žepa nabasan samokres, ki se mu je sprožil, a se k sreči ni pripetila druga nesreča, kakor da je krogla razbila šipo v izložbenem oknu in napravila 6 kron škode.
— Tatvina. Včeraj ob polu 7. zvečer je bilo na glavni pošti ukradeno kolo prostaku c. in kr. 27. peš-polka Hermanu Niedernerju. Kolo je vredno 130 K. Tat je še neznan.
— Tatvina ali nagajivost? V
noči od 1. na 2. t. m. je v gostilni na Radeckega cesti št. 2 nekdo ukradel ali skril sanitetnemu vojaku Mihaelu BadičiČu bodalo, katerega še ni dobil nazaj.
— Stopil so se v nedeljo na Savi pri Jesenicah in Franceta Zupana na desnem stegnu z nožem tako poškodovali, da so ga morali pripeljati v deželno bolnišnico.
— Vlomil je danes ponoči neznan tat na Vodnikovem trgu v zaboj kramarja J. Goldschlagerja. Tat je bil
najbrže prepoden, ker ni ničesar ukradel.  V zaboju je pustil male škarje.
— LotOS Jo prišlo na tukajšnji letni semenj 38 židovskih kramarjev. Dosedaj jih Še ni bilo nikoli toliko število.
Delavsko gibanje. Včeraj se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 45 Hrvatov. V Heb je šlo 25, s Pruskega pa je prišlo okoli 100 Hrvatov. Na Dunaj se je odpeljalo 35 zidarjev.
— Izgubljene In najdene reči.
Sprevodnikova žena Helena Vidervo-ljeva je izgubila denarnico z manjšo vsoto denarja. — Učiteljeva soproga ga. Marija Peganova je našla srednjo vsoto denarja. — Istotako je našel policijski stražnik J. Ovsec nekaj denarja. — Šolski učenec Fran Tesar je našel zlato zapestnico. Vse najdene reči se dobe na magistratu. — Izgubljen je svilnat „ reform "-dežnik s srebrnim okovom, vreden 15 K. — Neka dama je izgubila zlat medaljon, v katerem sta sliki dečka in deklice. Pošteni najditelj dobi 10 K nagrade. — Kurjačeva žena Frančiška Mahkotova je izgubila denarnico z 10 K. — Učitelj F. K. je izgubil očala, vredna 8 K. — Služkinja Marija Vrtačnikova je našle srednjo vsoto denarja.
— „Ljubljanska društvena godba" priredi danes zvečer v restavraciji pri „Novem svetu" (Marije Terezije cesta) društveni koncert za člane. Začetek ob 8. uri. Vstopnina za člane prosta, nečlani plačajo 40 vin. — Jutri zvečer bo na vrtu hotela „Ilirija" društveni koncert za Člane. Začetek ob 8. uri. Vstopnina za Člane prosta, nečlani plačajo 40 vin.
— Koncert v „Švicariji". Jutri
koncertuje v „Švicariji" polnoštevilna vojaška godba pod osebnim vodstvom kapelnika g. Christofa. Začetek koncerta ob poluosmih zvečer. Vstopnina 60 vin.
— Semenj. Dne 2. t. m. je bilo na letni semenj prignanih 1042 konj in volov, 353 krav in telet, skupaj 1395 glav. Kupčija je bila pri goveji živini kakor tudi pri konjih dobra.
— Meteor, mesečni pregled.
Minoli mesec junij je bil topel in precej moker. — Opazovanja na toplomeru dado povprek v Celsijevih stopnjah: ob sedmin zjutraj 14 4", ob dveh popoldne 21 9", ob devetih zvečer 16 3°, tako da znaša siednja zračna temperatura tega meseca 17 6°; za 0 2° pod normalom. — Opazovanja na tlakomeru dado 735 mm kot srednji zračni tlak tega meseca za 10 mm pod normalom. — Mokrih dni je bilo 16, padlo je pa 140 5 mm dežja. — Nevihto smo imeli ob 7 dnevih, meglo ob 6 dnevih zjutraj — Med vetrovi je prevladoval jug, večkrat se je pa oglašal tudi severozahod in si-, cer nekolikokrat močno. — Tekočega meseca julija pride luna 5. popoldne v zemljino bližino.
— Slovenci v Ameriki. V
Olvphaut, Pa. je ubilo v rudniku Slovenca Ivana Debevca, ki je bil star 56 let in doma iz Skril j fare Golo pri Igu. — Ivan Mlakar iz Babnega polja sije s Čevljarskim nožem prerezal vrat in si zadal na prsih dve globoki rani.
• Najnovejše novice. Sloveči
profesor petja umrl. V Londonu je 1. t. m. umrl v 101. letu svoje starosti sloveči profesor petja Ma-nuel Garcia. Lani 17. marca je slavil stoletnico svojega rojstva in so se njegovega jubileja udeležili vsi muzikalični krogi cele Evrope. Garcia je bil iznajditelj zrcala za grlo.
— Strela je ubila v pruski Sleziji 14 oseb.
— Radi župnika in kapla-naje šel v smrt. V Repinu pri Melniku na Češkem je učitelj Voj-vekomski ustrelil svojega sina, težko ranil svojo ženo in nato ustrelil samega sebe. V pismu, ki ga je zapustil, pravi, da je šel v smrt, ker sta ga župnik in kaplan radi njegovega naprednega mišljenja neprestano zasledovala, preganjala in denuncirala.
* Velika železniška nesreča
na Angleškem. Kakor smo že včeraj poročali, zavozil je pri mestu S a 1 is-b u r y na Angleškem brzovlak v tovorni vlak. Nesreča se je zgodila na nekem mostu. Brzo vlakov stroj je butnil ob mostnin se zvrnil, pri čemer sta bila ubita strojevodja in kurjač. Za strojem so prileteli trije prvi vozovi in s tako hitrostjo butnili ob drugo stran mosta, da so se razbili drug na drugem. Oetrti voz je ustavil sprevodnik z zaviranjem in tako ohranil ljudi, ki so bilo v njem, pri življenju. Ubitih je 24 oseb, mnogo je pa teško ranjenih, da bodo teško okrevali. Ranjenci in ubiti so večinoma ameriški turisti med katerimi je baje tudi newyorški župan Mac Lellan in njegova žena. Pogled na razbite vozove, oblite s Človeško krvjo in ob katerih vise tuintam kosi človeškega mesa, je grozovit.    Ure  in   ure  so pretekle, '
predna so izvlenli ranjence, ki so obup* no prosili pomoči, izpod lesa in že-lezja. Neki potnik je izvlekel iz razvalin žensko truplo brez glave: bila je njegova žena, s katero se je poročil v Newyorku pr*d desetimi dnevi. Mrtva in ranjnna trupla so pri katastrofi letela na bližnjo cesto.
Telefonska m iftojavna poročila.
Dun%j 3. julija. Poslanska zbornica razpravlja danes o nujnem predlogu Moskeja m tovarišev zastran nameravanega zvišanja poštnih, brzojavaih in telefonskih pristojbin.
Dunaj 3. julija. Klubovi načelniki so danes sklenili, naj bo prihodnja seja poslanske zbornice šele v petek, da moreta zborovati delegacija in odsek za volilno reformo. M'nistrski predsednik Beck je zopet pritiskal na vso moč, naj se kar mcgoče hitro dožene razprava o volilni reformi.
Dunaj 3 julija. Mladočeški klub je po dve uri trajajoči debati izvolil svojim načelnikom dr. Krama i* a in izrekel dr. He-roldu svoje zaupanje. Krama f je dobil le 26 glasov, 10 listkov je bilo praznih, 5 glasov je dobil Herold
Dunaj 3 junaja. Državni zbor bo zboroval do konca julija. Vlada hoče, naj se reši v tem času podržavljenje severne železnice in pa volilna reforma. V gosposko zbornico pride volilna reforma šele v jeseni. Glede zvišanja poštnih, brzojavnih in telefonskih pristojbin je minister Fort zato, da se zvišajo za toliko, kolikor je treba za zboljšanje dohodkov poštn h in brzojavnih uslužbencev. Na leto so rabi za to štiri milijona kron Prvotno se je hotelo zvišati t3 pristojbine tako, da bi nesle na leto os^m milijonov.
Dunaj 3 julija Današoja seja avstrijske delegacije saje začela z dolgim govore m murstra G lucbcwskega Ta je polemiziral proti Biankmiju, Klofaču in Kramaru in rekel, da ga je do skrajnosti o gor čil obisk madžarskih politikov in žurnalistov v Bal-gradu.
Ljubno 3. juli a Pri današnji obravnavi je Friderika Zeller priznala svoj zločin
Petrograd 3 julija. Duma je seglasno sklenila odpravo smrtne kazni.
Gospodarstvo.
— Mestna hranilnica ljubljanska. Meseca junija 1906 je vložilo v Mestno hranilnico ljubljansko 883 strank 507.928 K 05 v, 810 strank pa dvignilo 463.936 K 02 v_ V II. četrtletju 1900 se je dovolilo 103 prosilcem hipotecnih in občinskih posojil v skupnem znesku 91S.223K, 8 prošenj za skupni znesek 39.600 K. pa se je odklonilo radi nezadostnega pokritja.
— Kmetska posejilnica ljubljanske Okolice! reg. zadruga z neomejeno zavezo v Ljubljani. Bilanca z dnem 30. junija 1906. Aktiva: Gotovina 61.940 K 37 v, naložen denar 724,364 K 33 v, vrednostne listine 394.792 K, posojila 9.361.150 K 09 v, zadružni dom 207.497 K 84 v, nepremičnine 132.028 K 03 v, prehodni zneski 4286 K 70 v, inventar 5935 K 32 v, zaostale obresti 97.400 K 68 v. Pasiva: Deleži 25.704 K, reaarvni zaklad 144.319 K 39 v, pokojninski zaklad 16.185 K 30 v, hranilne vloge 10,679.191 K 26 v, predplačane obresti 23.611 K 44 v. Upravno premoženje 10,989.395 K 36 v. Denarni promet 26,376.466 K 74 v.
— Mestna hranilnica v Novem mestu. V mesecu juniju 1906 je 204 strank vložilo 98.171 K 35 ^ 220 strank vzdignilo 65.666 K 96 vs torej več vložilo 32.504 K 40 v, li strankam se je izplačalo hipotecnih posojil 26.700 K, 224 menic se je eskomptovalo za 80.700 K, stanje vlog 2,952.479 K 88 v, denarni promet 415.538 K 90 v. Vseh strank je bilo 937.
— Mostna hranilnica v Kamniku« V mesecu juniju 1906 je 180 strank vložilo 73.645 K 46 v, 193 strank dvignilo 68.692 K 34 v, 4 strankam se je izplačalo hipotecnih posojil 4.500 K, stanje hranilnih vlog
4t>3.720 K 36 v, stanje hipotečnih ,osojil 1,052.820 K 28 v, denarni promet 379.541 K 4B
v.
OJtO
mtrjeno in tel^pče
napravijo, i^cžo
belo in nežno.
Dobi 6« povsod.
Zahvala.
Podpisana odbora »štejeta si v prijetno jolžnost izreči najprisrčnejšo zahvalo slav. očinstvu na obisku veselice dne 17. junija _ i., za podarjene lepe dobitke in preplačila. >rečastitemu pn'omestniku monslgnoru Tomo županu za pomenljivi govor. Gospodični
ftanici Ko mahovi za šaljivi nastop. Slav-erru pevskemu društvu „Merkur" za resnično
jovršeno petje. Slavnima odboroma Sent ^trških podružnic za kolegijalni poset. jrtKanim prodajalkam za marljivo spečavanje srečk in cvetk.
Jdruiera odbora šenklavško-f rančiškan-5še iv Šentjakobsko - trnovske ienske poirnžnice sv. Cirila in Metoda.
Umrli so v Ljubljani.
r>ne 27. junija: Albin Šorl, delavčev sin, i   mes., Streliške ulice 15, jetika.
Dne 29. junija: Jožefa Javomik, posest, či, 2 dni, Ilovica 1. življenske slabosti. — Jršula Bratkovič,   hišna   oskrbnica,   45 let, sjove ulice 5, jetika. — Marijana Keržič, de-2vka, 78 let, Radeckega cesta 11, vsledraka.
V deželni bolnici:
Dne 28 junija: Marija Hribar, dninarica, . t. ostarel ost.
Dne 29 junija: Vincencij Sariah, kajžar, let, jetika.
Dne 30. junija:   Fran   Hribar, kajžarjev 13  let, Cholestea toma ant. Tynip. —
K-.v Štrukelj, mestni ubožec, 70 1., ostarelost.
Dne 1. julija: .Marija Cič, dninarica, 37 1.,
tika.
Borzna poročila.
Ljubljanska
Kreditna banka v Ljubljani
Uradni kurzi dun. borze 2. julija 1906.
Naložbeni papirft.
ii
42
42
49
4:
4°
4«
4°,
4
4«
4*
4*
4" -4- ,
, majska renta....
srebrna renta . . . avstr kronska renta . -
„ zlata „ . . ogrska kronska renta . zlata
posojilo dež. Kranjske 3, posojilo mesta Spljet 'o       n * Zadar
bos.-herc. železniške posojilo 1902 .   . -češka dež. banka k. o.
ž °-
. zast. pisma gal. dež.
hipotečne banke . . , pest. kom. k. o. z
4       zast.  pisma Innerst.
4*. 4
41
4°
4o
3-
4' ,
* a zast. pisma ogr. centr.
de?., hranilnice .   . . a B z. pis. ogr. hip. ban. ■, obl. ogr. lokalnih železnic^ d. dr. ... obl. češke ir.d. banke prior. lok. želez. Trst-
Poreč......
prior, dolenjskih žel. prior. juž. žel. kup. 1 , »■ avstr. pos. za žel. p. o.
SreCke.
Srečke od L i86o7,  .  • • od 1. 1864 ....
, tizske......
.   zem. kred. I. emisije
■    U. .
9    odrske hip. banke .
»    srbske a frs. 10O—
turške......I| 1??
Basilika srečke . . Kreditne »    . •
Inomoške 9     • •
Krakovske 9     • .
Ljubljanske „ . • Avstr. rdeč. križa „    • •
^gr-        1» n      »       • •
Rudolfove 9 .
S barske n . . Dunajske kom. 9    • .
Delnice.
Južne železnice ..... II 164 75
Državne železnice .  .   . . Avstr.-ogrske bančne de In. kreditne banke    . .
Ziv stenske „ . . Pi ?mogokpp v Mostu (Brux^ Alpinske montan . . . . Praške žel. ind. dr.   .  . .
Rim .-Muranvi.....
""rboveljske prem. družbe .
vstr. orožne tovr. družbe Leske sladkorne družbe
Va.ute.
kr. cekin......
20 franki.......
20 marke.......
Sovcreigns.......
Marke ........
LaŠKJ bankovci.....
Rubiji........
Dolarji ........
J Denar	B>ago
99 75	99 95
9905	99 85
90 75	99 95
117 90	118 10
95 25	9545
11350	113 70
9915	100 15
100-50	101 50
99 70	100 70
100-70	10130
99-50	100-30
100 85	101 85
100 25	10125
105 50	10650
i 100 20	106 70
i 1C0 —	10020
100 —	100 40
100 - !	101 —
100-50	101-50
99 90	
99-50	100—
320~|	322 —
;: 100 20	101-20
20550	209 50
280—:	282 —
156-	158
289	294 —
289 5C,	294-50
2C1-'	268 -
97-	103-50
lf3— i	164 —
23—-	25 -
468—	478 —
79-1	8>-
j 85-	92—
57 -	62 50
49 75	51 75
,   30 76	32 75
58	63—
71-	
522 50	532 50
164 75	165 75
670 50	671 50
1696 —	1706 —
664 25!	665 25
803 50j	8')4 50
242	244 —
675 —	680 —
571 75;	572 75
2705    2725 —	
571-50	57260
270-—1	274 —
592	598 —
14250;	147 —
11 34i	11-38
1916	1920
2347	2355
i 23-98	2406
i 117-45!	117-65
9570	95fd0
1 252- —	262 50
484	6* —
Žitne cene v Budimpešti.
Dne 3. julija 1906. Trmiln.
zenica za oktober .  . za te       , oktober . . » loruza   , julij ...»
■       9  maj za 1. 1907 9 *es     „     oktober . „ EfVUttv. 10 vin. ceneje
llEteorcloslčno poročilo.
50 kg K
60 „ . 50 „ 9
50 „ „
7-57 6-44 6 18 557 6 43
Gaa opazovanja	Stanje barometra t mm	2 o CL > 5 « O) u	Vetrovi	Nebo
	737 7	16 7	Bi. jgTZh	jasno
7. * 2. pop.	738 8 7383	12 3 24 0	sl. j zahod ar. jvzhod	jasno del. oblač.
Srednh	i včerajšnja temperatura.			16 4°, nor
Zahvala.
Za mnogobrojne dokaze prijateljskega sočutja, ki so nam došli ob smrti naše iskreno ljubljene matere, oziroma tašče in stare matere, gospe
Hedvike FoNoni
izrekamo najtoplejšo zahvalo.
Posebno se še zahvaljujemo darovateljem krasnih vencev in šopkov kakor tudi vsem onim, ki so predrago pokojnico v Ljubljani in v Škofji Loki spremljevali na poti k zadnjemu počitku. 2393
V Ljubljani, 30. junija 1906.
Žalujoči ostali.
Zahvala.
0 prenridki, nenadoraestni izgubi oaše iskrtno ljubljene, preblage mame, oziroma   stare   mame,   tašče   in tete,
gospe
Marije Vilar roj. Zarnik
došlo nam je toliko dokazov sožalja, da nam je le tem potom možno se vsera kar najiskreneje zahvaliti. Osobito st- zahvaljujemo prečastitim gospodom duhovnikom,   visokorodnemu gospodu
baronu Rechbaehu, gospej baronici ter gospicam baronesam za častno sprem ^tvo; gospodom pevcem za ganljive žalostinke ter vsem p. n. sorodaikom, prijateljem in znancem ki so dospeli od daleč in blizu spremit blago pokojnico na zailnji poti.
Prosimo  tudi    naj    se    nam bla^o-
hotno oprosti, ako kdo izmed sorodnikov, prijateljev ali znancev pomotoma ni dobil posebnega obvestila.
V Dobu, dne 2. julija 190G.
l>4oo        Žalujoči ostali.
Pr&vl
bernhardinec
s pasmo se proda v Kolodvorskih ulicah št. 7. 23b9
S
si
in steklena stena, pripravna za rastlinjak ali atelier, se ceno proda.
Kje — pove upravuištvo „Slov. Narodau. 2385—1
Pokrit Ml
malo rabljen, v popolnoma dobrem stanju za 6 oseb, lahek, za eno ali dvo-uprego, se proda po nizki ceoi.
Podrobnosti  pri J. Pretnarju,
trgovcu na Bledu. 2392—1
„ŠVICARIJA'S
Jutri u sredo, 4. julija 1.1.
t! Tojašti Koncert
pod osebnim vodstvom kapelnika gosp. CHRISTOPHA.
Začetek ob l/«8- zvečer.   Vstopnina 30 kr.
K obilni udeležbi vabi
z velespoštovanjem
IVAN KENDA
2396
restavrater.
Znamenita moderno urejena tvornica
G. Skrbić
u Zagrebu, Ilica Stev. 40
priporoča svoje na glasu solidne in cene
lesene m platnene rolete, lesene In železne kapice
za okna kakor tudi za trgovine itd.
Cenovnik zastonj in poštnine prosto. 14
Oblastveno koncesljonirano uit-Hite za krojno risanje In žensko kroja! too
2397—1
a Singor, Gosposke ulice 4.
Iz proste roke se pod ugodnimi pogoji proda
pritlična hiša
s 4 stanovao ii in vrtom v Zalokar-ievih ulicah štev. 8 v Vodmatu, Ljubljana.   Hiša je se davka prosta.
Več se izve ravnotain.
2387 - 1
K10-
vt<ak dan labko zaslužijo gospodje in dame z lahkim delom.
Vprašanja   ustaieno   ali pismeno samo   ob nedeljah, poneHeljkih, torkih
od 9.—11. dopoldne na Kongresnem trgu štev. 3. 2390 1
Hotel „ILIRIJA"
Jutri, u sredo, dne 4. Julija
ob vsakem vremenu
Vajenca
sprejme večja trgovina-1 mešanim bla goni v večjem kraju  na Dolenjskem.
Ponudbe pod ifA. Bi 100" na upr. „Slov. Naroda". 2384—1
Lepo stanovanje
v Zgornji Šiški se odda takoj.
Natančneje se poizve pri lastniku „Matjanu", gostilničarju „pri kamniti mizi44 v Zgornji Šiški. 1779—16
Društvene godbe za člane.
Začetek ob osmih.    Vstopnina 40 lin.
Člani prosti.
Obilega obiska prosi s spoštovanjem 2398 Fric Novaki hotelir.
2394
Društveno vodstvo.
Ceo. kr. avstrijske
državne železnice.
C kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku.
Izvod iz voznega reda.
Veljaven od dne 1. junija 1906. leta.
Odhod Iz Ljubljane juž. kol. Proga na Trbii. Ob 12. uri 52 m ponoči oseb* vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno čez Selztal v Aussee, Solnograd, čez Klein-Reifling v Steyr, v Line, na Dunaj via Amstetten. - Ob 5. uri 05 m zjutraj osebni vlak v Trbiž od 3. junija do 9. septembra ob nedeljah in praznikih. — Ob 7. uri H) m zjutraj osebni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj čez Selztal v Solnograd, Inomost, čez Klein-Reifling v Steyr, v Line, Budejevice. Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Prago, Lipsko, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. ud 40 m dopoldne osebni vlak v Trbiž, Pontabel, Benetke, Milan, Florenco, Rim, Beljak, Celovec, Ljubno, Selztal, Solnograd, Inomost, Bregenc, Ženeva, Pariz, Dunaj — Ob 4. uri popoldne osebni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago (direktni voz I. in II. razr.), Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. — Ob 9. uri 56 m ponoči osebni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfe, Inomost, Monakovo, (direktni voz I. in II. razr.) — Proga v Novo mesto In Kočevje. Ob 7. uri 17 m zjutraj osebni vlak v Novo mesto, Stražo-Toplice, Kočevje, ob 1. uri 5 m pop. istotako. — Ob 7. uri 8. m zvečer osebni vlaki v Novo mesto, Kočevje. Prihod ▼ LJubljano juž. kol. Proga lz Trbiža. Ob 3. uri 07 m zjutraj osebni vlak z Dunaja Čez Amstetten, Monakovo ^direkt. voz I. in II. raz.). Inomost, Solnograd, Franzensfeste, Line, Steyr, Ljubno, Celovec, Beljak. Ob 7. uri 09 m zjutraj osebni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 13 m dopoldne osebni vlak z Dunaja čez Amstetten, Prago (direktni voz I. in II. razreda), Karlove vare, Heb, Marijine vare, Plzen, Budejevice, Solnograd, Line, Steyr, Pariz, Ženeva, Curih, Bregenz, Inomost, Zeli ob jezeru, Bad Gastein, Ljubno, Celovec, Smohor, Pontabel. — Ob 4. uri 30 m popoldne osebni vlak z Dunaja, Ljubna, Selztala, Beljaka, Celovca, Monakovega, Inomosta, Fran-zensfesta, Pontabla, Benetke, Milana, Florence, Rima. — Ob 8. uri 46 m zvečer osebni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla, čez Selztal, od Solnograda in Inomosta, čez Klein-Reifling iz Steyra, Linca, Budejevic, Plzna, Marijinih varov, Heba, Francovih varov, Prage, Lipskega. — Ob !G. uri 37 m ponoči osebni vlak s Trbiža od 3. junija dc
9. septembra samo ob nedeljah in praznikih. — Proga lz Novega mesta In Kočevja. Ob 8. uri 44 m zjutraj osebni vlak iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne
iz Straže - Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 35 m zvečer istotako. — Gunoa is Ljubljane drž. kol. V Kamnik« Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m pop ob 7. uri 10 m zvečer. — Ob  10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah in praznik->. — Prihod v Ljubljano drž. kol. Iz Kamnika.   Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 min. zjutraj, o!
10. uri 59 m dopoldne, ob 6. uri 10 m zvečer. Ob 9. uri 55 m ponoči samo ob nedeliah «" praznikih. — Srednjeevropski ča3 je za 2 min. pred krajevnim časom v Ljubljani :
^ P. n. 4, P. n. %
Usojara si slavnemu občinstvu uljudno naznaniti, da sem svojo na
CSV (/&
Oziraje se na predstoječo izjavo, uđojaui si slavnemu občinstvu najuljudneje naznaniti, da sem kupil staro in dobro znano gostilno na 1
zsorniem
Rožniku 1 Zgornjem
Rožniku.
is obstoječo gostilno prodala g. ^ Karolu Bergmanu.
* Pro
gostje doslej
upanje izkažejo tudi mojemu naslednika, se priporočam iu bilježim z odličnim spoštovanjem
Proseč najuljudneje, da častiti "^7 &-ofttie  doslei  meni  izkazano za-
(SV V5) S\V/e)
Priporočam se častitim gostom za mnogoštevilni obisk in bilježim z odličnim spoštovanjem
f     Jerica Peršin.   %   Karel Bergman.
W 2399 -1
molilna hišica
z vrtom«
Ponudbe pod „St. 1000 K." na
upravo. „8lov. Naroda".
Velik, svetel
lokal za trgovino
se odda na Dunajski cesti št. 20.
Najemnina znaša z vsem 545 gld.
Vpraša naj se ravnotam pri urarju Bi WEBER. 2319-3
Dobro ohranjeno    |     Kapi se kje na Gorenjskem
motoKko kolo
se takoj po zelo nizki ceni proda.
Naslov se izve v upravn. „Slov. Naroda". 2391
Jutri, v sredo, 4. t. m. na „Drenikovem vrhu"
velik kres
no čast so. Cirilu In Metodu.
Razsvetljava vrta, godba in petje.
Za jed in pijačo je skrbljeno.
S spoštovanjem
2395 RUS, reatavrater.
K izrednemu
občnemu zboru
vabi svoje moške in ženske Člane
pogrebno društvo „Marijina bratovščina"
v CJublJani
na dan 8. julija 1906
ob 10. dopoldne v veliki dvorani „Mestnega doma".
Dnevni red:
1. Prememba društvenih pravil.
2. Posamezni nasveti Člaaov. Ker je zadeva važna, se prosi poluo-
številoe udeležbe.
2338 3
Slovenski trgovci!
Samo I. kranjska tovarna ti - iti piškotov
Braudt v Krauju
razpošilja
150 kosov finega peciva a 2 vin. za 2 krone 75 „        w„4n„2 krone
v krasnih kartonih po 1 ali 2 K. Večja naročila še ceneje. 1963—10
Zidarji
delavci
se sprejmejo pri gradbi nove tvornice V Mostah. 2352-3
Razpis službe.
Podpisano društvo razpisuje službo
krč m arja
Zahteva se pred vsem zmožnost. Pogoje in vse drugo se izve na zahtevo pri podpisanem načelstvu.
Vinarsko in gospodarsko društvo v Komnu
dne 18. junija 1906.
Načelstvo.
2374-3
išj >iTrf r*"       IJOjl -j-n fjm'
Zenitna ponudba.
Samostalna gospodična iz boljše rodovine, z gotovino 2 tisočev, «e želi zaradi ženitve seznaniti z mladim gospodom ali vdovcem, uradnikom ali učiteljem, ne izpod 30 let starim.
Resne ponudbe, ako mogoče s fotografijo, ki se takoi vrne, do 15. julija upravništvu „Slov. Naroda" pod napisom   Rdeča roža". 2386
Cena stanovanjem do 1. junija in od 1 septembra 25 u pod tarifo.
Od 1. junija interurbana telefonska zveza. VV
Um
Sezona od 1. maja do konca oktobra.
Krapinske
m Toplice
Hrvatskem
Leta 1904 Je bilo 5120 ljudi. Od za-gorjanBke železniške postaje Zabok-Krapia-ske Toplice oddaljene eno, od postaje Rogatec, lok. žel. Grobelno-Rogatec, pa dve uri vožnje. Od 1. maja vsak dan omnibus k vsaktmu vlaku proge Zabok-Krapinske toplice, k postaji Rogatec k popoldanskemu vlaku. — 30° do 35° R (37^° do 43 5d C) gorke akratoterme, ki eminentno vplivajo proti protinu, mišični In členskl revml in njih posledičnim boleznim, pri ishiji, nevral-glji, kožnih boleznih in ranah, kronični Brightijevi bolezni, otrpnjenju, pri najrazličnejših ženskih boleznih. — Velike ba-sinske, separatne kopeli, kopeli v banjah in prsne kopeli, izvrstno urejene potilnice (Budariji), masaža, elektrika, Šved. zdravilna gimnastika. — Udobna stanovanja, dobre in ne drage restavracije; stalna topliška godba. Razsežni senčni sprehodi, prostor za ten-nis-igre itd. Kopališki zdravnik dr. Ed. Mai. — BroSure se dobe v vseh knjigarnah.  Prospekte in pojasuila posuja
1370—12     kopališko ravnateljstvo.
Sprejema zavarovanja človeškega Brodenja po rjairaznovrstnejaih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoii, ko nobena droga aa varovalni ca. Ziaan je ugodno zavarovanje na doživeti© in smrt b zmanjBUjocami se vpiačili.
Ves* Oan Ima po preteku petih Sat pravico do dividend*.
xr as m 3 « ztl xi «t zavarovalna. bankA nt r xarl. Rez. fondi: 34,788.637-76 K. Izplačane odškodnine In kapltallje: 87,176.383-75 K Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države
s fiMktil      v»nafcto • naurodn* uprata. g_ 74
▼m rafMBUa daj«:
Gmoralnl zaatop v Ljubljani, iagar pisarne ao v lastne j banftnej hiii
Zavaruje poslopja in premičnine pro t) požarnim škodam po najnižjih cenah Škode cenjuje takoj in oajkolantneje Oživa najboljši sloves, koder poslnjt
Dovoljuje is čistega dobička lsdatnt podpore s narodne m občnoaonstn« namene.
3(avarna in restavracija
itotel Balkan
Kova zgradba, m 70 ele. gantnih sob, # lift, # elek trična razsvetljava, $ kopelji,   cene zmerne.
2H0-10 ?očkaj in 3fogl,
Karel Planinšek
Prua ljubljanska u e 1 e ž $ a I n i c a za k a u o z električkim obratom ter specialna trgovina za kavo In Hoj o Ljubljani
samo na Dunajski cesti, nasproti kavarn« „Evropa** = (postajališče cestne železnice) =
as
priporoča vsak dan na stro] svete žgano kavo; najfinejše vrste In preizkušene zmesi po najnižjih cenah. Po poŠti razpošiljam vsak dan.
o nadstropna hiša
poleg cerkve;  pripravna  za  vsako obrt,  na trga, z velikim 1600 Q metrov ob nežnim  vrtom, gospodarskim poslopjem,  hlevom, pralnico, z vodovod\*m, 2 kletmi in 3 njivami  z žetvijo, katere se lahko prodajo kot stavbišČa ker so ob glavni cesti. Vrt je ob reki Rinži, osobito za strojarje pripraven, ker ni drnge strojarne v okraja ter so surovine poceni.   se proda  8 prašiči in drugo živino vred.
Pojasnila daje lastnik v Kočevju, Glavni trg št. 90. 2005—13
brezalkoholna pijača izvrstnega okusa iz sadnega soka
se dobiva pri        -36!» 2
<3. PICCOLI, lekarnarju
v tjabljani, T)unajska cesta.
En del tega soka, pomešanega s petimi deli vode, da za mlade iu stare, za zdrave in bolne, prijetno, žejo gasečo, redilno in za prebavne organe zdravo pijačo.
1 steklenica 1 krono.
Naročita se izvrše točno po povzetju
Knjižno ncuc5t:
Ljudmila Poljanec Poezije.
V tej lično opremljeni knjižici je izšla zbirka poezij pesnice, ki jo je poznalo doslej občinstvo pod pseudonimom Nataša kot odlično so-trudnico slov. leposlovnih listov, zlasti »Ljubljanskega Zvona". Mehka lirika, polna globokega čuvstva, se bo s svojim mehkim elegičnim tonom brez dvoma prikupila vsakemu čitatelju. —  Priporočamo jo posebno
slov. naobraženemu ženstvu. 54 66
Cena broš. K 2-—, po pošti K 2*10, eleg. vez. K 3'—, po pošti K 3*10.
zoložntituo L. SCHUENTNER o Ljubljani.
Vdano  podpisani  si usojamo p.  n.  občinstvu  in cenjenim odjemalcem priljudno javljati:
BRZOJAVKA.
Na milanski svetovni razstavi 1906 so firmi LAURIN & KLEMENT v Mladi Boleslavi, kot solzdelovalki tamkaj razstavljenih motornih koles In motornih voz, priznali
ir mGrand prix". ~m
Motorna vozila LAURIN & KLEMENTova si po vsem svetu pridobivajo najvišje priznanje.
Z odličnim spoštovanjem 2357- 3
JOSIP KOLAR & Komu.
na Mestnem trgu št. 9 v Ljubljani
zastopniki izdelovalnic za motorna vozila LAURIN & KLEMENT
v Mladi Boleslavi na Češkem.
Sprotna
krojačica
2364-2
Naslov v npravništvu „Slov. Nar.u.
Kupim poceni več dobro ohranjenih moških In ženskih
X
-7 i
koles.
Pismene p<Dudhe pod „Dobro Kolo",
poste restante, Ljubljana.
/jy Uitonovljenu leti 1842.
v* tRKOSLIKJIUjt, SLIKARJA J
J BR/ITA EBCRL I
/• UUBl
Tdefe* B. 134.
cesti 9L S.
(i
Vsak dan sveže
2054 12
plzensko
in termalno piuo
združenih pivovareu Za'ec in Laški trg.
Priznano dobra vina in okusna domača kuhinja.
=   Lep senčnat lipov vrt. ==
Za mnogoštevilni obisk se priporoča
V novozidanem hotelu ,,Kl0 tilda" v Pečinah pri Sušaku tik morja z
lastnim kopališčem se o d d a Še nekaj
elejnntno urejenih sob
Stanovanje s hrano in prontim kopa liščem za osebo samo 5 K na dan. Jamči se za dobro hrano, najboljše vino in  pivo  v lastni restavraciji. Vožnja od postaje Reka samo 15 minut.
Za obilni obisk se priporoča
Antonija Resch roj. Zupančič
2273—4        lastnica „Kopalisča Klotilda".
**»        >   »^» rLm   rit   »1»   »X* *i>
Od 40—45, ne pa izpod 35 let stara gospodična ali vdova brez otrok, mirnega značaja, ki bi se hotela 01110 žiti s priletnim premožnim obrtnikom, naj pošlje, če mogoče s fotografijo, svojo neanonimno ponudbo pod Šifro „Mariage" na upravništvo „Slov. Naroda". 2332 3
Premoženje ni potrebno, če pa je, ostane v porabo Bamo njej. 0 pogojih možitve bi se dogovorilo pri eventual nem sestanku. Razumljivo je, da mora tajnost biti na obeh straneh častna stvar.
(j '
ui
y
to
li
'm "4
IT
Ep
Otvoritev gostilne.
Dovoljujem si vljudno naznaniti,  da sem dne L julija 1906 prevzel dobro zuano, veliko * 2386—1
Uj
i
l
ter jo otvoril istega dne. Točil bom pristna dolenjska, vipavska in
štajerska vina ter najboljše vrste puntigamsko marčno pivo v
sodcib in v steklenicah.   Sfcrbel bom za topla in mrzla sveža jedila okusno pripravljena. — P. n. potujočim so na razpolago udobne sobe* in za vprežno živino pripravni hlevi. — Postrežba točna, cene zmerne.
Priredbe veselic, ženitvanj in drugih shodov po naročilu
prevzamem drage volje.
Priporoča se p. n. občinstvu najvljudneje z velespoštovaujem
Maver Zalar.
V Cerknici, dne 1. julija 390G
naravno, impregnirano in glazirano
prve in drnge vrste dobavlja
v vsakršni množini točno
Rudolf Oroszj} v Ljubljani.
2l05->
Robert Smielovvski:
===== stavbnik =====
iaaas^si Qe>@%£ ste. 1.4 m
se priporoča
za prevzemanje vseh v stavbno stroko spa-dajočih del, n. pr. izdelovanje načrtov in » preračunov stroškov, izvrševanje novih J stavb, prezidav in dozidav ter popravil vseh 3j| vrst z zagotovilom solidne in točne po- 2
strežbe. ■£
2305 - 2
Za kopalno in potovalno sezono
priporočamo različne predmete n. pr. veleprima  ameriške kopalne čepice, gumaste potovalne blazine, umivalne gobe, zložljive umivalnike, plezalne čevlje itd. itd.
Prve vrste vozna kolesa od 60 g Id. naprej.
Z velespoštovanjem
2357-1
Josip Kolar & Komp.
u Ljubljanu Mestni trs št. 9
trgovina z gumasiim blagom, mefianiska delavnica, zavod za poliranie in poniklanje.
Mk |5 Jk  ™y Jk    in  strokovnjaško spravljanje, ^5 I f\ ^\ A\ nCni A%   snaženje, poprave, potrebščine
za avtomobile, motorna kolesa itd. po najnižjih cenah pod jamstvom najsolidnejfte izvršitve.
Slavnemu občinstvu naznanjamo, da bodemo
svojo zemljiško posest na Friikovcu
mej vojašnico ] pešpolka št. 27 in Martinovo cesto
Porazdelitev parcel se nahaja v naši pisarni VVolfove ulice št. 12 in je upogled mogoč vsak delavnik od 8,—12. dopoldne in od 2.-7. popoldne, ob nedeljah od
od 9.-12. dopoldne. 238l 2 pivovarna Jlner.
parcelirali
aaf n PmtniUmilk.
Lastnina in tisk .Narodno dakarse1
D$C
736^81