AMERICAN IN STOUT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
SJ0.87
CLEVELAND, 0., TUESDAY MORNING, APRIL 14, 1942
LETO XLV. — VOL. XLV.
Angleški bombniki nad Nemčijo in Italijo
J" so osišču mnogo municijskih tovaren. Obokali so municijske tovarne v Torinu, v severni Italiji prvič od meseca septembra.
03išcu°n^On' aPr^a- — Danes so angleški bombniki razbijali Municijske tovarne in uničili potrebno orožje in municijo iztov	Predno je mogel biti odpeljan ta vojni material
Celi roji težkih angleških bombnikov so leteli danes [fa ne Preko Rokavskega preliva. Val za valom je brnel prci*r ^ Keinu obrežju, ki so srečavaii one, ki so se "vračali nazaj
> zaloge bomb.---1
, rakoPlovno ministrstvo na-
da
je
pove tovarne v Essenu. Ta po-- poletela močna j let ter polet na Havre in zrako-Tinin b°mbnikov preko Alp j plovne pristane po Franciji, je
'Jo.
v severni Italiji, kjer! stalo Angleže 10 bombnikov.
Razstrelbe bomb na franco-za|skem obrežju so se slišale celo
* 0nd°tnih tovarnah izdelaj 0 v°jnega materiala
To je bil prvi obiski nk angleško obrežje preko Ro
^ od let,
ili k	--------'b""511«
" bombnikov nad Turi-:kavskega preliva.
meseca septembra lan-j Zavezniki so pričeli očividno z
iavVojn^ ln 18-> odkar je Itali-, zračno ofenzivo proti Nemčiji v
polnem obsegu. Angleški delav-
fNki, ki so bombardirali korali napraviti 1,-
W I
Sta ? So
se
Pot tje in nazaj in vsi
Oni P"0 vrnili domov-
^eij	' ki so leteli na
0,so Pa vzeli za cilj Krup-
ski minister Bevin je včeraj izjavil, da bo dosegla produkcija bojnih letal v Zed. državah v teku šestih tednov skupno produkcijo letal- v Nemčiji, Italiji in Japonski.
Naciji hite pokopavati mrliče na ruski fronti
Bern, Švica. — Tajanje povr šja zemlje na južni ruski fronti je povzročilo nemškim vojaškim oblastem nov problem, kot se poroča iz Berlina. Tajanje je odkrilo na tisoče trupel in potreb, naglega pokopavanja padlih vojakov je ustvarila formacijo sa nitarnih koroy radi zdravja nemške armade. .
Podobna situacija se pričakuje v kratkem tudi drugod, kjer je bilo zimsko bojevanje še večje kot na jugu. Zato je poveljstvo nemške armade poslalo kore sa-nitejcev na južno, sredno in severno fronto, da bodo pokopali mrliče, predno jih začne razkrajati sonce.
^P^nci napadajo Corregidor
ngton, Izdelek
13. aprila. — naznanja, da so trdnjave Corregidor |4 vV0m Manila potopili Ja-gP.ec manjših ladij ter s (l^fewi trdnjavskih to-$'vis japonske bomb-
hCbn V Z1'akU tak°' da
niso skoro nič zade-
in kjer so Japonci zadnji teden izkrcali 12,000 mož.
V zadnjih 48 urah so japonski bombniki napadli trdnjavo Corregidor 22 krat, toda iiapra-vili so le malo škode.
m
Vojni oddelek še vedno nima poročil, kaj se je zgodilo na polotoku Bataanu. Zadnji četrtek je general Wainwright poročal, ■F^en " Jt zadnjih 48 ur; da je bil ameriški odpor na pol-( '^aj '. 11' '"česar zna- otoku zlomljen in od tistega ča-: |i3o godi na tem otoku,1 sa ni nobenih natančnejših po-8 u milj južno od Manile ročil.
H— -
s*
o , Corregidorom eb« je
bo kmalu v
armadi
AStafrlC' ~~ Mrs- May Mur" Island pravi, da bo
3bo T0 kot bolničarka, hi-
P>tJaklenila> ker pač niko-
V ne bo
E> »eter
yeč. Njen mož, svetovne vojne, je teden v armado.
«^ Tha,
im> ""mas se je vpisal ze UC	drugi sin Jack
Xtian Se ta teden in tako •J\' Mrs- Murphy, ne ma-\kaSama doma) ki je 5ila
v Prvi svetovni vojni.
[L tVa obletnica
rgjj
'VCe °b sedmih bo daro-% sv. Vida maša za obu Se Zalokar v spomin vSn11Ce nJene smrti. V > ob Q darovana maša v smih tudi v cerkvi sv. ' prodniki in prijate-'iJeni.

Neipici so bombardirali sinoči po Angliji
London, 14. aprila.—Nemški avijatičari so vrnili Angležem napad na Porurje in v Italijo s tem, da so napadli sinoči na štirih krajih angleško otočje. Neko mesto na vzhodni obali je utrpelo mnogo škode in več oseb je bilo ubitih. Nekateri kraji, kot Midlands so dobili včeraj prvi obisk nemških bombnikov od 1. novembra lanskega leta.
-o-
Vabilo na sestanek Nocoj ob 7:30 prireja Slovenski demokratski klub v Euclidu nekak javni shod za vse, ki se ga hočejo udeležiti. Kot govornik je povabljen Rude Trošt, ki je priznan fin govornik. Ne samo člani, ampak vsak je vljudno vabljen na ta sestanek, ki se bo vršil v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave.
290 rešenih s torpediranih parnikov na Atlantik
Charleston, S. C. — V soboto popoldne je bil torpediran in potopljen srednje velik parnik, ki je vozil ubežnike z vojne zone na Daljnem vzhodu. Vse osebe na ladji so rešili. Sem so pripeljali 290 oseb s tega parnika, katere je rešila neka ameriška ladja.
Zadnji teden so sovražne podmornice potopile ob brazilski obali štiri zavezniške tovorne ladje. Dve ladji sta bili ameriški. Dozdaj so pripeljali na brazilsko obal 50 mož posadke, za usodo drugih se še ne ve.
Nemčija bo začela prelivati cerkvene __zvonove v topove
c	.j ,	J Stockholm. — Večina cerkve-
opomemk bomo postavili nih zvonov po Nemčiji in v oku-
j piranih deželah bo prelita zdaj v j topove. Tako se naznanja iz Ber-I lina. Vsaka cerkev si bo smela j obdržati samo po en zvon. Samo j zvonovi zgodovinske ali umetni-J ške slave bodo izvzeti. Zvonci na!
S p o menike postavljamo umskim in telesnim junakom. In če bi kdo zaslužil spomenik, bi ga gotovo oni, ki bi izumil kako sredstvo, da bi stoli v avditoriju SND na St. Clair Ave. tako neznansko ne škripali. Najsi je človek še tako previden in tako polahko polaga svojega rojstva kosti na sedež, kot bi bil isti narejen iz samih jajc, pa ne more preprečiti, da ne bil stol zastokal, da človeka zazebe v dno srca. To je zelo ■mučno za žrtev stolovega razpoloženja, za občinstvo v dvorani in za igralce ali pevce na odru.
mestnih hišah bodo tudi šli v topove.
Nemci pravijo, da so tudi v
Jkeba storiti v slučaju
»h napadov, kaže slika
%
h
• _____
S 0Jk ZveČer ob osmih, bo atttbni odbor 28. var-\ \ na St. Clair ju slike. Te slike ka-'V8lUvS® Je treba vesti lju-i ^ vj::iju zračnega napada
\06 (lrugo, kar spada v °ali služb0-
H "j1 Telephone Co. je po-
; Ni u Za P°duk ljudstva zali p° vsejdežeii-
\ važnega pomena in
<^ljiva za civilno \
tVo. Pl-0
Krama bo točno ob
osmih. K predstavi bo prišel sam župan Frank J. Lausche, ki je načelnik civilnega obrambnega programa za okraj Cuyahoga ter bo podal razne važne točke gjede civilne obrambe.
Vsi ste vabljeni, da pridete gledat to sliko in poslušat župana Lauscheta. Vstopnine ne bo nobene, ker oblasti želijo, da se narod seznani z nevarnostjo, ki je v zvezi z zračnimi napadi in z drugim, kar lahko pride tekom vojne. Pridejo naj tudi tisti, ki so zaposleni pri civilnem obrambnem programu.
Nemška podmornica je zdaj v službi Kanade
Victoria. — Poročnik Ryan, ki služi pri kanadski mornarici in ki je sedaj tukaj na dopustu po dveh letih neprestane službe na morju, je povedal, da je nek kanadski rušilec pred več meseci ujel neko nemško podmornnico, ki je sedaj v službi kanadske mornarice.
Ryan je rekel, da je pomagalo pri zajetju podmornice tudi letalo, katerega pilot je bil neki Thompson. Rušilec je odpeljal podmornico v neko kanadsko pristanišče . . . Nemška posadka 49 mož, večinoma mladih fantov, je bila zelo vesela, da ji ne bo treba več na morje.
-o-
Diplomatski odnošaji med u. s. in Vatikanom
Washington. — Da bodo med Vatikanom in Zed. državami morda vzpostavljeni diplomatski odnošaji, kaže izjava predsednika Roosevelta zadnji teden. Ko so ga časnikarji vprašali, če namerava kdaj imeti stalnega zastopnika v Vatikanu, je rekel,, da tega še ne ve. Dostavil pa je, da je glede tega glavno vprašanje transportacija.
--o-
četrta obletnica
V	sredo ob 7:15 bo darovana v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pokojnim Frank Sku-lom v spomin 4. obletnice njegove smrti. Sorodniki in prijatelji so vabljeni.
Temo bomo imeli
Mestna zbornica je sinoči od-glasovala, da ne sme biti nobeno razstavno okno razsvetljeno od polnoči pa do zore. Odredba velja za časa vojne, in bo stopila v veljavo 23. aprila. Popravek
V	Elcor, Minn., je umrla Mary Mohar ne Mrhar, kot smo včeraj napačno poročali.
Sodnija je potegnila z mestno administracijo
Okrajni sodnik James Connell je razsodil, da ima mestna ad-jtam, ki prihajajo iz Rusije ministracija pravico nastavljati j zdaj je bilo prepeljanih čez Kas osebe v važne urade in ne civil- j piško morje iz Rusije 50,000 na komisija. Nedavno je župan j poljskih vojakov, ki so zavzeli Lausche imenoval Ralph McAl-' listra komisarjem za'mestna motorna vozila. Civilna komisija je z 2 glasovoma proti 1 odločila, da župan nima pravice nastaviti v ta urad, kogar hoče, ampak mqra izbrati osebo iz civilne liste. Komisar civilne-komisije, John L. Mihelich, je glasoval v prilog administracije, ž u p a n Lausche je potem nesel slučaj na okrajno sodnijo in ta je sedaj odločila za mestno administracijo. S tem bo sedaj odstranjenih več republikancev, ki so ostali še od Burtonove administracije, in demokrati bodo dobili pozicije. -o-
Iz raznih naselbin
Milwaukee. — Pred dnevi je umrla Helena Medved, stara 55 let in rojena v Makolju na Spodnjem Štajerskem. Bila je vdova in tu zapušča sina, hčer in dve sestri. — Kakor poroča Obzor, se je kupčija med organizacijo Slovenski narodni dom in lastnikom dvorane S. S. Turn razdrla, ko je lastnik dvorane v zadnjem momentu umaknil ponudbo. Di-rektorij SND je zadnje dni sklenil, da se ves nabrani'denar za nakup S. T. Turn Halle povrne prispevateljem. — Poroke: William Zalesnik in Katherine Gross ter James P. Hamill in Annie A. Grahek. — Dne 4. t. m. se je obesil rojak Anton Tiršek, star 49 let in doma iz Rečice v Savinjski dolini na Štajerskem. V Ameriki je bil 28 let in tu zapušča brata. Ni bil pri nobenem podpornem društvu, niti ni zapustil nobenih denarnih sredstev in skupina rojakov mu je s sodelova-
Ob torkih naj nikdar ne potujejo
London. — "Polkovnik Briton," ki je prvi začel s propagando potom radia za "V — for Victory" in ki še vedno vodi propagando na radiu ter vzpodbuja evropske narode proti osišču; je oni dan svaril Evropejce, naj nikar ne potujejo ob torkih. "Ne pojdite na vlak, na bus ali ulično železnico- na torek," je rekel. "Toda potujte, kolikor največ morete ob drugih dnevih." Ni pa
prejšnjih vojnah delali tako (tu-| po+vedf.' f kaj ljudje ne smejo
di stara Avstrija), toda po1 P°t0Vatl ob torklh'
mnogih okupiranih deželah bodo1«, .	-"v
to zdaj prvič doživeli. Dozdaj še UtrOCl U6 SttiejO V SOlO,
ni znano, če bodo Nemci prizna- fjo^ ne t)OCJo prisegli ,h zvonovom katedrale Notre I	^ uvuu piiocgii
! Dame v Parizu zgodovinsko in ZVeStODe MS! ZastaVl
Chardon, O. — Vasica Hamb-den, sedem milj severno od tukaj, je vsa na nogah, ker je šolski odbor izključil iz šole štiri otroke, ki niso hoteli priseči zvestobe ameriški zastavi. Otroci sc: 7 letna Ruth, 8 letni Jerry, 9 letni Zack in 15 letni Constant, vsi štirje družine Dyke, katerih starša sta bila rojena v Rusiji.
Pred nastopom spomladanskih počitnic 30. marca je šolsko vodstvo ukazalo otrokom, naj prisežejo ameriški zastavi. Vsi so to storili, razen omenjenih štirih. Zato jim je šolsko vodstvo naročilo, da ne smejo nazaj v šolo, dokler ne bodo izkazali spoštovanja ameriški zastavi, šola se bo odprla v torek 14. aprila in ni še znano, če se bodo otroci pokorili ali ne.
umetniško veljavo.
-o-—
Poljske čete bodo nadomestile Avstralce v Osrednjem vzhodu
Carigrad, Turčija. — Obramba Perzije, Sirije in Palestine bo kmalu poverjena poljskim če-
Do-
pozicije v Perziji. V kratkem se pričakuje nadaljne čete poljskih vojakov.
Poljaki bodo prevzeli mesta Avstralcev v Osrednjem vzhodu, katerih mnogi so se vrnili domov, da branijo svojo domovino.
Kredit ža naglo organiziranje poljskih vojakov in njih oborožitev gre največ Williamu Bul-littu, osebnem odposlancu predsednika Roosevelt^, ki je bil nedavno v Osrednjem vzhodu. Ti poljski vojaki so bili prej vojni ujetniki v Rusiji.
-o-
Starici sta se bali, da bi ju smrt ločila
New London, Conn. — Lillian Eddy, stara 77 let in Edna Whiton, stara 80 let, obe samski, sta se prostovoljno zadušili s plinom. Zapustili sta pismo, v katerem naznanjata prijateljem, da sta živeli toliko časa skupaj, da bi ne prenesli, če bi smrt vzela eno prej ko drugo.
-o-
Londončane svarijo, da bodo shujšali
London. — Ministrstvo za prehrano je dalo v javnost sledečo izjavo: "Mi storimo vse v svoji moči, da vas ohranimo pri življenju, dokler ne bo konec vojne. Res je, da boste precej shujšali, toda vseeno se nam še boljše godi kot Nemcem."
-o-
Katoličan ameriški poslanik v Španiji
Washington. — Predsednik Roosevelt je imenoval za novega
___________________„	ameriškega poslanika v Madridu
njem pogrebnika Ermenca oskr- dr. Carlton Hayesa, katoliškega
bela pogreb.
San Francisco, Cal. — Te dni je tukaj umrl Math Kambič, star 53 let in doma iz Črešnjevca pri Semiču v Beli Krajini. Zapušča ženo, omoženo hčer, brata in tri sestre. — Dalje je umrla Katarina Krahek, stara čez 70 let in doma od Semiča v Beli Krajini. Zapušča šest omoženih hčera.
-o-
Deseta obletnica
V sredo ob osmih bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokojnim Josipom Komin v spomin 10. obletnice njegove smrti) Sorodniki in prijatelji so vabljeni.
vzgojitelja in zgodovinarja. Dr. Hayes je bil od leta 1936 profe sor zgodovine na Columbia uni verzi. Prejšnji ameriški poslanik na španskem je bil Alexander Weddell, ki se je odpovedal radi slabega zdravja.
TUDI KOLESARJI NAJ BODO TREZNI
St. Louis. — Ker je vedno več koles na cesti, bodo tudi oblasti strožje postopale z kolesarji. Tukaj je bil obsojen nek kolesar na
Mussolini je že popolnoma zmešan	i
London. — Nek angleški časnikarski poročevalec poroča, da je nek specialist preiskal Mus-solinija in ga pronašel popolnoma zmešanega. Nekaj časa se krčevito joče, potem se pa na ves glas krohota. Specialist trdi, da je izgubil Mussolini popolno kontrolo nad seboj in da ne more več voditi državniH poslov Italije, ki so v brezupnem stanju.
-o-
Predsednik Peru bo gost ameriške vlade
Washington. — Manuel Pra-do, predsednik republike Peru, bo prišel v maju v Washington in to tukaj gost Bele hiše. Obiskal bo več ameriških mest kot New York, Boston in Detroit. To je prvič, da bi kak izvršni uradnik južnoameriških republik obiskal Zed. države ob času svojega uradovanja.
-o-
Država je izgubila pol milijona na prodajnem davku
Columbus, O. — Državna blagajna je za prve tri mesece letošnjega leta skoro za $500,000 manjša na dohodkih od prodajnega davka. To je v primeri z dohodki prve tri mesece lanskega leta. -Avtomobili in druge stvari, ki so vzete iz prometa, so odgovorne za to.
Vlada študira odredbe proti tujezemskim časopisom
Washington. — Vlada študira važno vprašanje, če se naj odi'edi kake posebne koraka- proti časopisom, ki izhajajo v tujezem-skih jezikih v tej dežeeli. Justi-čni in vojni oddelek že dlje časa študirata to, pa nista prišla še do nobene odločitve.
Glasom postave iz leta 1917 ima vlada pravico ukiniti katerikoli tujezemski časopis, ali izdati napram njim posebne odredbe. Vojaške oblasti so za to, da se prepove tiskanje vseh časopisov, ki se tiskajo v nemškem, italijanskem ali japonskem jeziku, a druge časopise naj bi se postavilo pod licenco, to je, da se dovoli tiskati samo one časopise, ki dobe tozadevno vladno dovoljenje.
Justični oddelek je mnenja, da je sicer problem tujejezičnih časopisov velik problem v času vojne, vendar je pa tudi fakt, da ti časopisi mnogo pomagajo, ker so nekak posredovalec ali tolmač med vlado in tistimi, ki ne razumejo ameriškega jezika.
V Ameriki se tiska 220 listov v nemščini, 150 v italijanščini in 25 v japonskem jeziku. Nemci imajo 13 dnevnikov, Italijani 8, Japonci devet. Potem so pa največji: židovski z 213 publikacijami, 159 v španščini, 91 v poljščini in 61 jih imajo Čehi in Slovaki.
Japonsko brodovje je v veliki premoči v Bengalskem zalivu ob Indiji
London, 14. aprila. — Močno japonsko brodovje se nahaja v Bengalskem zalivu, odkoder bo podpiralo armado v prodiranju proti Indiji. Premier Churchill je poročal v poslanski zbornici, da se nahajajo v Bengalskem zalivu najmanj tri velike japonske boj n!e ladje, trije nosilci letal, izdatno število lahkih in težkih križark in več flotil rušilcev. Za to japonsko pomorsko silo je angleško brodovje v teh vodah veliko prešibko.
Japonske kolone v Burmi prodirajo zdaj proti oljnim poljem in skušajo zabiti zagozdo med angleške in kitajske čete ter tako oslabiti obrambno linijo zaveznikov.
-—o--
Kubanski časopis je dobil vladnega cenzorja
Havana, Kuba. — Rafael An-gulo je bil postavljen kot vladni cenzor nad časopisom Diario de la Marina. Dnevnik se namreč ni hotel pokoriti vladni odredbi, da ne sme priobčevati vesti o premikanju ladij in letal.
-o-
Radi društvenih zadev
Tajnica društva sv. Marije Magdalene, št. 162 KSKJ bo nocoj od 6 do 7 v stari šoli sv. Vida v svrho društvenih zadev.
nemški propagandni FILM V LISBONI
Lisbon a, Portugalska. — navado, da kažejo podobne slike
Nemški armadni in mornariški atašeji so napravili v soboto večer slavnostni banket v počast generalu Cunha, vojaškemu go-vernerju Lisbone in drugim portugalskim visokim častnikom.
$95 globe in 15 dni zapora, ker je Po banketu so pa Nemci kazali vozil kolo v pijanem stanj u. (Ne propagandni film, ki kaže nem-bo držalo! Nihče ne more voziti ške bombnik e-strmoglavnike biciklja, če je pijan; op. ured.). (Stukas) v akciji. Nemci imajo
v deželah, katere nameravajo zasesti. Tako so jih kazali na Norveškem, na Danskem in v Belgiji. Kazali so nemško invazijo na Poljsko. Potem so pa kazali po deželah na vzhodu okupacijo zahodnih dežel, kjerkoli so mogli najti gledalce.
Sedaj kažejo Stukas, da bi ž njimi oplašili Portugalce.
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
JAMES DEBEVEC. Editor
«117 St. Clair Ave.
Cleveland. Ohio.
Published daily except Sundays and Holidays
NAROČNINA:
Za Ameriko in Kanado na leto $6.50. Za Cleveland po pošti, celo leto $7.50 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland pd pošta, pol leta $4.00 Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland po pošti četrt leta $2.25 Za Cleveland in Euclid, po raznašalcih: celo leto $6.50, pol leta $3.50,
četrt leta $2.00 Posamezna številka 3c
BESEDA IZ NARODA
Zakaj smo tako zaspani?
SUBSCRIPTION RATES:
United States and Canada $6.50 per year. Cleveland by mail $7.50 per year U. S. and Canada $3.50 for 6 months. Cleveland by mail $4.00 for 6 months U. S. and Canada $2.00 for 3 months. Cleveland by mail $2.25 for 3 months, • Cleveland and Euclid by carrier $6.50 per year, $3.50 for 6 months, $2.00 for 3 months Single copies 3c
Entered as second-class matter January 5th, 1909. at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d. 1878.
«>83
No. 87 Tue., April 14, 1942
Izza kulis v Washingtonu
(Za Ameriško Domovino poroča kongresnik Stephen M. Young)
Predsednik bi rad vašo pomoč pri iskanju imena za sedanjo vojno. Druga svetovna vojna, ali vojna številka dve, se predsedniku ne dopade. Niti si ne želi kake tretje svetovne vojne. Pisec teh vrstic svetuje "Vojna diktatorske agresivnosti." Morda imate vi še kako boljše ime. Ako ga imate,
bi ga predsednik rad slišal.
* * »
Amerikance so pretresla poročila o naših izgubah v pomorski bitki pri Javi. Toda zavedati se moramo, da se nahajamo v težkem položaju. Naše izgube se ne sme potresati s sladkorjem. Naj se nam poročajo v polnem obsegu. Ameri-kanci znajo vzeti in sprejeti vse. Abraham Lincoln je rekel: "Imejte zaupanje v narod; povejte mu vso resnico in domovina bo varna."
Pomniti moramo, da je naš problem kompliciran radi velikih razdalj v Pacifiku. Težje je dobavljati tanke in muni-
cijo v Avstralijo ali Rusijo, kot jih je pa izdelovati.
# « »
Kongresniki mnogo debatirajo o agrikulturi, elektrifikaciji podeželja itd. Mi ne smemo nikakor dovoliti, da bi bilo kmetijstvo potisnjeno nazaj v čase pred Rooseveltovo administracijo, 1932 in zgodaj 1933, ko so dobivali farmarji 12c za bušel koruze, od prašiča po 3c funt in 34c za bušel pšenice. Farmarji takrat niso mogli niti plačati dolgov, niti davkov. Imeli so toliko ekonomske varnosti kot evropski hlapec.
* * »
Če kdo zasluži generozno radodarnost od svoje vlade, potem so to naši vojaki in mornarji. Senat je nedavno sprejel predlog, da se zviša plača novincem in mornarjem na $42 na mesec in da se sorazmerno zviša tudi plača podčastnikom. To je vse pohvale vredno in poslanska zbornica bo gotovo isto tudi sprejela.
Jaz bi svetoval, naj se da vojakom polovica te plača v vojnih bondih, kar naj bi naši vojaki in mornarji shranili za čas, ko bodo prišli domov. To jim bo zelo prav prišlo v dobi, ko se bo dežela pripravljala po vojni na drugo industrijo, ko
bo morda nastalo takozvano brezdelje.
* * *
Najslabše v tej vojni šele pride. Vse slabe novice še niso v javnosti. Ameriška publika pa zahteva resnico. Kot ,se sodi, se nahaja v norveških pristaniščih močno nemško brodovje. To nam stavi novo vprašanje glede angleške pomorske moči. Kar pričakujmo večje aktivnosti podmornic in kake pomorske bitke v severnem Atlantiku. Ameriška produkcija dela s polno paro. V aluminiju, jeklu in bakru presega naša produkcija daleč osiško. Hitler se desperatno trudi, da bi preprečil naše pošiljatve R*usiji in Angliji. To je zdaj za Nemčijo glavno vprašanje. Strategija predsednika Roosevelta in načelnika generalnega štaba Marshalla je previdnost prej, kot pa drzno tveganje.
Cleveland, Ohio. — Tak je bil naslot članku, katerega je prinesla "Prosveta" z dne 1. aprila. Urednik Molek razpravlja v tem članku mlačnost ameriške Slovenije, napram svojcem v domovini, katere je zadela tako kruta usoda nacifašizma. Urednik "Prosvete" upravičeno kritizira to malomarnost in pasivnost vseh ameriških slovenskih akcij za pomoč (kadar bo za to čas), stari domovini. Ni tisto, kar bi človek pričakoval, ni tistega človeškega čuta in bratstva do rojstne domovine, nič ne pomislimo na grozno trpljenje, katerega ta ubogi slovenski rod sedaj trpi. Nič nas ne vzdramijo razna poročila, katera prihajajo med nas o trpljenju in preganjanju slovenskega naroda, katerega je zavzel krvolok Hitler, da ga hoče popolnoma raznarodit in uničit.
Bo menda res, kot je rekel profesor Boris Furlan na velikem shodu v Clevelandu, O., "da kot izgleda, bo Hitler popolnoma iztrebil naš rod, in kar ga on ne bo, bo ostalo storil Mussolini.
Da težko, da bo seme ostalo še od naroda."
Čie so ta razna poročila, katera prihajajo med nas le polovično resnična, je dovolj, da bi se nam morala srca omehčat in se po-prijet resničnega dela, da se doprinese za v pomoč temu rodu, iz katerega smo se mi ameriški Slovenci rodili.
Vidi se mi, da smo tako goro-stasno razcepljeni med seboj, in da smo postali tako brezbrižni napram svojim, da nam je vse-
li, da so pripravljeni delat in sodelovat za to pomožno akcijo.
V ta namen je odločen 2. maj da pokažemo koliko nam je res na tem za pomoč svojim, ko-se bo vršila plesna veselica v obeh dvoranah Slovenskega delavskega doma, na Waterloo Road.
Direktorij je dal dvorane v ta blag namen brezplačno, ker se gre zgolj za narodno pomoč. V zgornji dvorani (avditoriju) bo igrala Vadnalova godba in sicer bodo igrali člani družine brezplačno, kar je torej obojestransko hvale vredno.
Vstopnina je primeroma majhna, le 35 centov in vstopnice so v prodaji pri zastopnikih te lokalne pomožne organizacije. Razposlane so bile vsem društvenim tajnikom za njih društva, da poskušajo te razprodati ali pa ako jih vzamejo društva sama. V prometu je preko 500 vstopnic in upati je, da kadar vas naprosijo zastopniki, da vzamete vstopnico, ko se gre za človekoljubni namen, oziroma za prizadete brate in sestre v domovini. Zastopniki ne delajo zase, ampak za ves narod skupno, katerega del ste vi sami, zato vas prosimo, vzemite vstopnico in pridite 2. maja v Slovenski delavski dom na Waterloo Rd. Pričetek plesa bo ob 7:30 zvečer.
Dalje naj omenim tudi še to, da so se članice te lokalne JPO,SS zavzele, da \fcodo šle okrog trgovcev in skušale dobiti kar se bo pač dalo dobiti v ta blag namen.
Apeliramo na vse naše trgovce, da greste tem ženam na roke, ker one ne prosijo zase, pač ki
eno kaj se zgodi v bodoče z na- pa za one- kl so in bodo potre' šo rojstno domovino. Res je da i bni v rojstni domovini. Vedite smo Amerikanci, tudi druge'na-1to' da za enkrat nimam° še ni-rodnosti so Amerikanci, na pri-1 kake blaSaJne in J'e torej P°" mer Čehi, Poljaki; Ukrajinci in
V naslednjem bomo opisali terorizem, ki so ga izvajali fašisti ob času državnozborskih volitev v maju 1921. Volitve so bile razpisane za 15. maja 1921. Ker bi dale te volitve priliko slovanski manjšini pokazati svojo moč in pravi narodni karakter, se je odločila vlada in stranke, ki so bile združene v narodnem bloku, da najame fašiste, ki naj bi preprečili normalni potek volitev. Razen par ne posebno resnih
incidentov so potekle volitve v goriškem okraju povsem v rali skupno doneske prostovolj-redu. Toda vse drugače je bilo v tržaški okolici in v Istri. nih prispevkov> kot tudi potom
Ob času prvih državnozborskih volitev A' maju 1921, se j raznih prireditev, da kadar bo
Rusi, pa le kot Amerikanci delajo in doprinašajo vsak po- svojem svoje narodne žrtve do rojstne domovine, s katero usodo se ravno tako igra.
Nacizem jim je prizadjal globoko krvaveče rane. Sreča njih je le ta, da so večji narodi, to je, da ne morejo tako hitro izkr-vaveti kot pa naš mali slovenski narod.
In čas bi res že bil, kot pravi urednik "Prosvete," da bi se zdramili iz te zaspanosti in pričeli re'sno misliti, da nam ni vseeno, kakšna usoda zadene naše brate in sestre onstran morja.
Res je, da se slovanska Rusija bori kot lev proti največji zveri zgodovine človeštva, ampak, pomcč vsemu temu mora priti tudi od nas samih, če se sami kot narod ne bomo zavedali svoje dolžnosti napram samim sebi, tudi ne bi bili vredni, da bi se drugi brigali za nas.
Zato je potrebno, da se zbudimo iz tega mrtvila, in kot ameriška Slovenija, se strnili vsi skupno brez razlike in zbi
trebno, da se obračamo na vas za prostovoljne doneske. Mrs. Kline in Mrs. Vidrich sta po-| oblaščeni za nabiranje. — Krožek štev. 7. Progresivnih Slovenk, to so tukaj rojena dekleta in žene, so se tudi zavzele doprinest svoje da bodo pri-
jugoslovanska manjšina v tržaški okolici še ni bila opomogla od strašnih dogodkov 13. julija 1920, ko so.fašisti zažga-• li narodni dom. Bila je popolnoma izpostavljena tiraniji fašistov, ki so v času volitev svojo aktivnost še povečali.
Preveč prostora bi vzelo, ko bi hoteli navesti vse posamezne slučaje terorja, zato se bomo omejili le na glavne ne-rednosti, radi katerih so se pozneje Slovenci pritožili in jih predložili rimskemu parlamentu. V vseh vdlivnih okrajih, kjer bi bili dobili Slovenci večino, so bili nastavljeni izključno italijanski volivni komisarji, ki so vodili tako, da je bilo pokazanih kar najmanj mogoče slovenskih glasov. Slovenski volivci, ki so čakali pred volivnim prostorom, da pridejo na vrsto, so bili nadlegovanj, psovani in celo dejansko napadeni od oboroženih fašistov, čeprav so bili navzoči orožniki. Če se Slovenci kljub temu niso hoteli odstraniti od volivnih prostorov, so jih fašisti s silo odgnali, še predno so mogli registrirati svoje glasove.
V območju Trsta, kjer je prebivalstvo v pretežni večini slovensko, je bila gonja proti njim še hujša. Tam so bili volivni uradi tako razpostavljeni, da so morali volivci v najbolj oddaljene kraje, ako so hoteli priti do njih in tako so imeli fašisti tudi več prilike, da so jih spotoma prestregli, jim vzeli volivne listke in obračali volivce nazaj. Malo število volivcev, ki je po ovinkih dospelo do volivnih uradov zgodaj zju-
prišel čas, da priskočimo na pomoč kot drugi narodi, ki delajo na to v tej deželi.
Res je, da nimamo med seboj kakih velikih bogatašev ali milijonarjev, kljub temu pa bi lahko bilo o tem vprašanju malo več zanimanja in narodne zavesti.
Za Collinwoodsko okrožje sc je pred kratkim organiziral odbor na inicijativo društva "V boj" št. 53., SNPJ. Društveni zastopniki so si izvolili svoj odbor, kateri je imel tudi že dve seji po organiziranju, in zastopniki kot odbor so se zavze-
pomogle njih starišem v domovini.
V ta namen so se odločile, da bodo dale na plesni veselici onemu, kateri bo srečen "vojni bond, enemu pa za $5.00 vojnih znamk. Torej dve darili. Zato pa pridite, mogoče, da boste vi tisti ali tista, ki bo srečen, in šli boste domov z vojnim posojilom" ali znamkami.
Torej, Slovenci v Collinwoo-du smo se vedno odzvali vsakemu klicu, in upamo, da se bomo tudi temu, ter prišli ta večer in doprinesli vsak po svojem za čimboljši uspeh te prve prireditve v ta blag človeški namen J. P. O., Slovenske akcije.
Slovenski Collinwood, dan 2. maja je tvoj in moj dan, zato pridi sleherni v Slovenski delavski dom na Waterloo Rd. — Naj ne bo izjem med nami v tem človekoljubnem vprašanju.
Ne pozabimo besed, katere je spregovoril br. Petrovič na prvem sestanku, "da ko že pomagamo drugim, pomaga j no samim sebi tudi, in še najpreje, ker drugi nam ne bodo priborili svobode in oteli bede," ako si je ne bomo sami.
Zato ne sme biti brezbrižnosti v tem oziru, in Collinwood je dolžan doprinesti tudi svoje, in nas vseh kot zavednih Slovencev je dolžnost, da storimo in doprinesemo svoj delež.
In ne le Collinwooda in nekaterih drugih naših naselbin, dolžnost, vseh ameriških Slovencev, ne oziraje se na prepričanja med nami, je, da smo vsaj v tem človeškem činu združeni, in da kot taki gremo vsi na delo, in zbiramo za to potrebna humanitarno organizacijo, da bomo vsaj delno kot ameriški sobratje, doprinesli svojim v domovini, kadar bo za to prišel čas.
Da bo pomoč potrebna, tega se vsi dobro zavedamo, zato je pa potrebno, da pričnemo na to resno misliti. Seveda s tem ni rečeno, da bi pri tem zanemarjali tudi svojo sedanjo domovino, katero smo si jo izbrali, da živimo v nji, tudi tej je naša dolžnost, da pomagamo vsi po naših močeh, ker z zmago združenih narodov bo ttidi zasijalo gorkejše sonce našim zasužnjenim bratom v Sloveniji!
Za odbor Coll. JPO.SS.
J. F. Durn, tajnik. -o-
\
"Desetnik in sirotica"
Zvonec se .oglaša, novico nam prinaša, da je v nedeljo zadnji dan, da svetovidski vsak faran ;pokaže se na plan.
V cerkveno pridite dvorano, kjer bo veselo — razigrano, "Vojne bonde" bodo tam delili in s telesnimi dobrotami nas
pogostili. -_____--.-
traj, so bili ali s silo odgnani izpred brat, ali pa se jih je prisililo, da so volili za italijanski blok. Pri Sv. Križu ni bilo skoro slovenskega volivca, ki bi ne bil pretepen. Posledica tega je bila, da je bilo oddanih v treh okoliških volivnih okrajih le 8, 18 in 31 odstotkov glasov, dočim jih jekbilo oddanih v mestnih okrajih do 70%.
Pravljična zgodba — opereta v treh dejanjih. Spisal Franjo Lovšin. Desetnik hodi po gozdu s culico na rami in poje:
Jaz sem Desetnik, Desetnik brez krova, zajčki in sove so moji sodrugi.
Ko utrujen zaspi, ga gorske vile okrase s cvetjem in pojo:
Sred livad, sred livad se sprehaja spet pomlad, z rožami venčana in s cvetjem okrašena
. . . "Pst!"
"Gorski mož gore gomazi, gorje dečku, če ga tu zapazi. Gorskega moža s planin spodimo in 'Desetnika' za kraljeviča j proglasimo, on reši siroto v do- j lu iz krempljev mačehe krute ..." — "Kaj, da v grad bi šla, kaj ne vidiš, da sem vsa raztrgana ..."
"Oh, z Bogom mamin očetov dom, saj itak te videla več ne bom."
Vtej opereti bodo nastopili sledeči naši mali pevci in pevke:
Sirotica — pastorka: Dorothy Arh; Destnik—deček: Marion Stebla j; mačeha — vdova: Marian Kapelj; Lizika, njena hčerka: Lillian Jadrich; Anica, njena hčerka: Annie Cvek; Gorski mož: Matt Zabukovec; Občinski sluga: Edward Ter-lep; Cerkvenik, starček: Eleanor Pavli; Vile, ; prva Stella
Slokar, druga Wilma Glažar in tretja Dolores Cergol; druge vile in splošno občinstvo.
Pritlikavci: prvi Betty Cer-jan, drugi Anna Godlar, tretji Betty Kapelj [in četrti Betty Kravos.
Godi se v zelenem Triglavskem gorovju. Le nikar ne zamudite te lepe prilike videti to krasno opereto "Desetnik in sirotica," katero vprizorijo člani in članice Mladinskega pevskega zbora 19. aprila na odru Slovenskega delavskega doma na Waterloo Road.
Vse petje je pod vodstvom pevovodje g. Louis Šemeta, ig-rovodja pa je g. John Ste-blaj, pianistinja, Alice Arko, mojster odra Jože Godec, ar-hivarica Mrs. L. Zabukovec.
Po predstavi pa se vrši domača zabava in ples, za katerega bodo igrali Krištoff bratje. Torej na svidenje v nedeljo 19. aprila ob treh popoldne v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Road.
Za Mladinski pevski zbor S. D. D. na Waterloo Road,
Jennie Sever, tajnica.
S elevelandskega hriba
Kot bivši član društva Bled št. 20 SDZ in sedanji predsednik društva Naš dom št. 50 S D. Z. se tudi jaz pridružujem mnogim čestitkam, ki so na mestu ob tako važnem jubileju kot je 25 letnica društvenega obstoja, katero praznuje v nedeljo, 19. aprila, naše bratsko društvo Bled št. 20 SDZ. Da bo pa slavnost še večjega pomena, bodo vrli člani in članice tega društva omenjeni dan razvili tudi novo. društveno zastavo.
Da se momenil, da sem bil tudi jaz nekoč član tega društva, imam pač vzrok. Razmere so tako nanesle, da smo ustanovili novo društvo pod imenom Naš dom št. 50 SDZ. To je bila seveda prva ideja našega sobrata Jakoba Resnika. On s tem ni mislil prav nič zlega, pač pa je videl, da je še veliko neobdelanega polja, ker bi bilo mogoče dobiti še več in več novih članov za našo Slovensko dobrodelno zvezo in tako je nastala št. 50 SDZ.
V spominu pa mi je tudi vedno, da kadar je naše novo društvo kaj potrebovalo, da smo se vselej brez s.krbi obrnili do naših bratov in sester pri drušvu Bled, ki nam tudi nikdar niso odrekli naše prošnje. Tako se je večkrat dogodilo, da so nam celo posodili svojo zastavo, kadar smo jo potrebovali, da smo spremili katerega naših bratov na zadnji poti. Z drugo besedo rečeno, živeli smo v prijateljstvu in upam, da bomo tudi še v bodoče tako.
Ker pa je bila njihova zastava tudi nam večkrat na razpolago, se je tekom let izrabila in sedaj je treba novo. Bratje in sestre pri društvu Bled so si jo nabavili in jo bodo slovesno razvili in blagoslovili v nedeljo ob praznovanju 25 letnice društvenega obstanka, zato pa je dolžnost tudi nas članov od društva Naš dom, da se odzovemo prijateljskemu vabilu in se udeležimo njih slavnosti v kar največjem ištevilu. Nikakor bi ne bilo prav, da bi bilo samo mene tam videti, ki ste me izvolili, da zastopam naše društvo na tej slavnosti.
Držimo se drug drugega in bodimo prijatelji med seboj, da se bomo res lahko imenovali bratje in to bo v našo lastno korist in obenem pa v korist noše Slovenske dobrodelne zve-
ze. Postavili smo našim vom v newburški naselbini «"; bre temelje in zato pa se™ skrbimo, da bodo stavbe na temeljih tudi dobro ohrani®' in da bodo napredovale.
Iz preteklosti vem, d članstvo ni še nikdar apela svojega društven' predsednika in upam, da & di sedaj ne bo. Bratje in seS'f| člani in članice društva N« dom št. 50 SDZ, pokažimo nedeljo v tolikem številu, še nikdar poprej. Vsi, kot e^-se udeležimo praznovanja brnega jubileja in razvitja ve zastave in se pokažim0-smo res bratje, katere čuva in ista mati in to je nasa1 venska dobrodelna zveza.
&
hočemo, da bomo mi
usp
0rnt
svojimi prireditvami, „ tudi mi najprej pokazati voljo s tem, da se odf ' vabilom, kamor nas vabiJ0^
In s tem, da se v velikem vilu udeležimo nedeljske nosti društva Bled, bomo
lanom 1,0
delno povrnili vrlim c članicam za vse, kar so oni storili dobrega. Na Vsv še žene in dekleta Pa se.
bej apeliram, da le skib'te'
se boste v nedeljo res P0^ le in da bodo vedeli, da ^ s elevelandskega
hriba "ji veda pa bo tudi poskrbUe ' bomo pozneje Prisu platno v slikah, zato
bite, da nas bo dovolj s. bo kaj videt in da nas n< tem sram. Z bratskim P^ vom in na svidenje v >ie ^ slavnosti društva Ble SDZ!
France s elev

iiiiiiHU"
*
P
o«
"S
lilt
»bi ieiio
"S Ali "H
ion %
% lap]
Hi
"Da \
Ntt
Cel 'or tii 'Zal,
to
%
»i 'eva
H' H
»P; %
'it
%
h
Kot se spominjate, s®^ ri Avstriji včasih pripetilo, da je prišl* pot te vojaška oblast h1 ^, kmetom seno in slamo ške konje. Pustila Jiin ko, da so mogli borno P živino preko zime. ,0 Tako je prišla tudi v » -
S
. ✓
na Dolenjsko vojasn*1 ^
katero je vodil še Prž'v ,.vif
ročnik, ki je bil menda t
kmetih in je predv8® ^
da ni stopil s svoj11* w v, •	, , "kmel
škornjem v kako JU
to majno."
Pride do ukaže, naj mu pokaži
nekega ^

naj mu v—	y0r j Ji
na ima na skednja ^vf £ preceni količino sena '..^e* ša kmeta, koliko glav v hlevu, je rekel: v i
"Oče, nekaj kvijtj' nam boste morali 0dsl /'
"Kaj, da bi mi seI zakriči prebrisani trenutku precenil - >e.-ga lajtnanta, "če m> ^i vzeli, kaj bom imel Pa *
J
za seme:
"n
f»

Za seme ga boste P li?? O, to je pa dru*»g ^ tem ga ne morete n rekel oficirček in
tmtmmmmoz
DEKLETA IN ŽENE!
Za boljše spomladanske STERLING direktno iz tovarne po veliko nižjih cCI>1,l,


drugje in za zanesljivo postrežbo obrobe s«
C S
Ji EN N O li. LEUST1 ENdicott 342« 1034 ADDISON RD.	.f *
...I fk'C°
Sedaj je najboljši čas, da si naroeUe	(,,
drucro zimo no najnižjih cenah na Wl''1'1'
>
S Sti
iN
X
L* b, S
h iS
K t
% S-h
K
piv
i v
L.
Je, De h tu lh- to
Si p*
v >1 h
k;
ijN b
i1' S
.Ho
VS|
rs
ft-
Vi*»,
Ik
inir
sedaj na teb
jrezrlfl
vene«1
ga t«' sestre,
M se'
M*
,t eden-
ja

tja"
ivaf
fcS*
>za. * ispelis norafff
Izoven-1 bij«'
iel
no

jnoi1
ti se najde prilika." .^uKor si mi popisal pot ■	bi sodil, da z vo-
J0bce ne bodo šli dalje ko ncnatega studenca. Tam Pren°čili in tam bodo £ Pestil tudi voz—." i,lbi 3'u tam osvobodila?"
TJ- v
a H v ' ze —•
fteJ on W bilo> če bi jih «c !>azovala pri studencu."
C-Otrebno bi bilo!"
ii'ati)»,cl bi morala zale_ "Zal'
n07;ati in prisluškovati Vet je a seveda le ponoči. Št. Hw raven> drevja in grmo-
n»»" **
vse1 še. P« •bite,
a ste i i" jei^
a
poi ,delj» d
Kil'.....
ft
•jam' pa
mil«11"
3 jev ■
" ' -.VI
i v
0» pO'

M
jam
4
.P1" efl1
„ sv
LetsK<

pOF.

al o*.;
A et<»
p«trc!
>!i «#
t
(t
1
k ipS
/
V
SATAN IN ISKARIOT
Po nemškem tirlrnlki K. M»y»
__________
"»le ne de! Cim bolj so neprevidni, tem bo-
e.]ezanas! In če nam pripe-J? dedinjo že kar v kočiji, je vsaj ne bo treba iskati
'Osvobodili
ju bomo seveda
„Se razume!"
Kedaj?"
rav za prav nam ju ni tre-Posebej osvoboditi, zajeli °?ollone in izročiti nam
life
j 1 ne bo nevarno za ujetji Utegnili bi ju ubiti, J° videli, da je vse izgub-
Hm
Ali
J Seveda! ^sH moj brat, da bi ju ili že pred Ploščadjo v
nePosredni bližini. Ne Se Jim neopaženo pri-
H . eva
i-JJ Pa bi bilo, če bi jih PazoVal
s
'1111 drugi —?"
že po dnevi t„wPa ->az šel."*
i-ezdite za menoj."

>aj ?"
Mf
Pr dlte od Črne vode ne-
hbvSVit0m' tako' da pri" 1% dve uri po vzhodu k
studencu. Tisti-
'C,bati' da bi vas videli."
kje se najdemo?" \l ' Pri studencu in •otj kolico. Jezdil ti bom V deset streljajev in
^Sfolloni že odšli in ni

Pridete blizu, ustre-
\ 8 d ved ar ice, odgovoril ti \ f1'110 Puško. Dobro g as najinih pušk, na-
» k , t>
Poiv' j naJ gre moj brat Vanje! Boljšega H^j ^ morem najti. ■11 v°di se ne povrnemo

J ore
in
naj vzamejo vse
Sti eba zabrisati, ni ne-
ves plen s seboj.
%
^ie.

Sam ji lahko
napojim konja!" j^m ga. ^ Počakaj !•; Bi ne bi-/>i^ bi jezdil s teboj ?"
IC^bno.
•4 turi-
1 ^ jaz bi rad videl po-^thii studencu. Skrbi me
skr
{\ Poj dem naprej, da J Ha h T Je v taboru. Moj

Pride ponoči za me-
Ki
Poziv Slovencima i Hrva-tima iz Istre

Jore ob zori — ?
v
>
Jhm, .
naj zapustim Črno
L*
% !aku- Ko bo noč, mo-
' ^udencu." IS b brez posebnih na-Tudil, da poj dem tu-yydat tabor pri Sen-jH0^dencu. Upal sem, govoriti z ujetni-J Za namere Mogollo-lahko zvedel, kfbi Ul'edil svoj načrt za
,' ev Marte in* odvetni-sva se>" ie kon"
I bt0U
najin pogovor, konja in od jez-
ji.
V	v.
Sji'iti, Ui0ci stražam, ki so pri V^i jilJ Pripeljejo tudi na-j.1'" a,n jih treba več skri-
H namreč konje ju-zdiča, ki je obdajal
Črno vodo, da bi jih Mogollo-ni ne našli.
Odšel je za gozdičem na jug, sam pa sem se vrnil k jezeru.
Povedal sem tovarišem in Bistremu očesu, bratu poglavarja Nijor, kaj sva se domenila z Winnetouom in da ostanemo črez noč pri Črni vodi. Ni še bilo poldne, ves dan in velik del noči smo mislili ostati pri jezeru, uredili smo si tabor kar moč udobno.
Ujetnike smo zložili na varnem mestu in jih ostro zastra-žili. Tudi Judito smo zvezali, ko se je zavedla. Povezovanje je oskrbel Dolgi Dunker, nič posebno nežno ni opravil svojega posla. Položil pa jo je poleg njenega Jonatana.
"Cemu to?" sem ga vprašal, ko je prišel mimo.
Smejal se je.
"Zakaj pa ne? Saj nam ne moreta nič!"
"Takih nevarnih ujetnikov se ne da skupaj! Lahko bi se domenila, kako se bosta izgovarjala in nam dajala napačna pojasnila., Ali pa se pogovorila o begu."
"Le naj se! Njunih izgovorov in pojasnil ne potrebujemo, dovolj dokazov imamo za njuno krivdo. In da bi mi ušla-*-! Nikar ne govorite o tem!
Res ne veste, čemu sem ju djal skupaj?"
"Iz zlobnosti, iz same zlob-nosti, master Dunker!"
"Ne! Kvečjemu bi smeli reči, da iz hudomušnosti."
"Za zabavo?"
"Seveda! Po tem, kar se je zgodilo, se ne bodeta preveč ljubeznivo in tudi ne preveč prijazno menila« Rad bi slišal, kako se bodeta kregala! Le poglejte, kako streljata z očmi! Strupeno, prav kakor zakonska!" k Namuznil se je.
»Well —! Po j dem! Vsak hip se bodeta skregala! Slišal bi ju rad!"
Obšel ju je in sedel za njima, tako, da ga nista videla.
Star buifeež je bil, nagaji-vec. Na obrazu mu je bilo videti, da se sijajno zabava na njun račun.
Sam pa sem legel v senco smrek in kmalu zaspal.
In spal sem, da so me morali zbuditi^ Solnce je zahajalo inše bi me ne bili zbudili, pa Melton in Judita sta na ves glas in burno zahtevala, da moram priti.
Srdito me je gledala Židinja, ko sem stopil k njima.
"Zakaj ste me spravili skupaj s tem človekom —?" me je ljuto napadla.
"Z vašim 'zaročencem—? Saj spadate vendar k njemu!"
"K njemu — ? K temu morilcu—? K temi( sleparju,— lopovu —? Ki me je prevaril za milijone —?
V stran ga spravite! Ali pa mene! Sicer se še zadušim od same jeze!"
Nasmejal sem se.
"Včeraj pa bi se bila skoraj j
snedla od same sladke ljubezni i _j»
"Včeraj — ? Kaj veste vi, kaj je bilo včeraj!"
"O, vse vem!"
"yse —? Nič, prav nič ne veste!"
Smehljal sem se ji.
Me je le sumljivo pogledala.
"Kje pa sem bila?" je vprašala negotovo.
"Pri Kačjem hribu."
"Ni res!" je tajila.
"Pač! Ob pobočju hriba je studenec, tam ste sedeli. Yume so vam postavili kočo iz vejevja. Pogovarjali ste se s tistim laži-Zunijem, ki nas je oni dan tako ljubeznivo sprejel v goste. O čem ste govorili, tudi vem, pa vam ne bom ponavljal, še mi ne ljubi.
In vmes je prispel vaš ljubi
Jonatan." '
(Dalje prihodnjič)
New York, N. Y.—Ovaj rat je okrutno pogodio Istarske Slovence i Hrvate. U starome kraju ubija ih se i rasturuje na sve strane, kao što ih se je, na-žalost, zadnjih 20 godina—sve odkad je Istra pripadnula našem vjekovnom neprijatelju Italiji. A ovdje, u novome svi-jetu, proglašava ih se "nepri-jateljima - strancima." Njih Istarske Slovence i Hrvate, naše politički moguče najsvjesni-je Jugoslovane.
Hrvati i Slovenci iz Istre, Gorice i okolice, odlučili su stoga da se organizuju u jedno samo-obranbeno tijelo, pod imenom U druženje za obrctmnu jugo-slavenskih manjina (Defense Alliance for the Yugoslav minorities).
Zadača ove 1 organizacije bi
ma Amerike!	i nabralo več sto beguncev. V
sRadi gornjega pozivaju se noč so zagoreli ognji. Nasled-svi Istrani, da se učlane u ovu nje jutro smo se znova s pre-novu osnovanu organizaciji! i prostim čolnom prepeljali čez da osnivaju podružnice sirom reko. Pot nas je vodila mimo Amerike, jer samo tako mogu številnih baj, toda bolj kakor pridonjeti što skorijemu rješe-; albanska naselja nas je zani-
nju njihovih problema. Kao rodjena Istranka (iz Lo-
mala italijanska vojska. Prosili smo hrane, kazali pa so nam
vrana), niže potpisana poziva naprej, zatrjujoč nam, da že še napose sa njezine strane, svu pridemo do menaže. Že sam braču i sestre Istrane da stupa-1 pogled na njihovo dobro pre-ju u redove "Udruženja za'skrbo nas je navdajal z novimi obranu jugoslavenskih manji-Jupi in nas bodril k nadaljevana" i da se radi svake informa-jnju poti. cije u tom pogledu obrate na
nju.
Mary Vidošič,
tajnica "Udruženja za obranu jugoslovanskih manjina," 8 W. 40th St., Room 808, New York City. --o———
V novembru 1915 čez albanske gore
bila da na jedno j strani brani i zastupa interese i aspiraeije svih naših jugoslavenskih manjina, pogotovo onih, ko j i da-nas više umiru nego žive u Italiji, Nejmačkoj i Madjarskoj, a na drugoj, da nudja svaku'j
Bilo je 7. decembra 1915, ko smo skoraj ves dan gazili vodo. Reke in potoki so narasli. Semeni in Vojuša sta se razlili. Švet med tema rekama je nizek in tako smo ponekod morali do pasu v vodo. Posebno hudo je bilo popoldne, ko smo le bredli, bredli in poredkoma prišli na kopno. Zvečer smo se ustavili na prostrani planjavi pred reko Vojušo. Polegli smo ob robu njive, ki jo je obdajala živa
(Konec.)
Pred reko škumbi smo prenočili. Skuhali smo si močnik, j meja. Fajdiga, največji izmed za vsakega od naše trojice po|nas ,je spalv sredi, Dolence na eno žlico moke, pomešano s ko-1 levi, jaz na desni. Pod glavo privami. Vsekakor nam je tek-1 sem si del nahrbtnik, v katerem nilo. Kako čez reko? Drugi sem še imel prgišče bele moke vrst političke fšociafne zaštite 'dan s0 nas PrePeljali s čolnom, J pa nekaj ruskih, francoskih in onoj našoj brači u Americi, ko- ki Je bil izdolben iz enega sa- srbskih knjig, ki sem jih bil
ji—samo radi nedobrovo'ljne mega debla. Po 50 so nas čol- -	i:xx
narji vzeli v čoln in nas zastonj
pripadnosti državama, ko je su sada u ratnome stanju sa Sje-dinjenim državama—trpe ili če trpeti razne nepravde i neugodnosti o dstrane američkih vla-sti.
Na koncu ova organizacija ne kani mirovati dok ne privede unutar granica Jugoslavije sve one Jugoslaviji susjedne teritorije, koje je naš narod is-ključivo ili u pretežnom broju od vajkada nastavao, a koje teritorije su do sada nepravedno pripadale osornim tudjincima i
prepeljali. Več' tisoč nas je čakalo na prevoz. Krepki Fajdiga se je prerinil v ospredje in midva za njim, da smo prišli čimprej na drugo stran. Nadaljevali smo pot mimo jezera, čigar imena se ne spominjam, in prišli do reke Semeni. Povsod ob poti toliko mrličev, samih mrličev! Ali tod so jim
kupil v Nišu. Noge smo tiščali v živo mejo, glavo pa smo imeli na robu njive, čeprav premočeni, smo kmalu trdno zaspali. Bilo je okrog osmih zvečer, ko sem se po prvem snu nenadno zbudil, — izpod glave mi je zmanjkal nahrbtnik! Zbudim oba tovariša in bila sta kar prepadena, — saj, kaj bomo pa jedli, če ni nahrbtnika! Mesec je prijazno svetil. Ogle-
Albanci vsaj pustili obutev inidovali smo v bližini pri spečih,
obleko. Le kdaj so jih pokopali ne vem.
Pred reko Semeni smo si ure-
sadašnjim ratnim neprijatelji- dili prenočišča. Spet se nas je
toda nahrbtnika nikjer. Kaj se hoče, spet smo polegli in zaspali. Ali ponoči nas je obiskala ploha in je lilo kakor iz škafa.
Vsa sreča, da ni bil prehud mraz. Sede in stiskaje se drug k drugemu smo čakali jutra. Zdanilo se je. Pod nami, na njivi pod živo mejo je bilo polno mrličev v vodi. Nočni naliv jih je kar v spanju žalil. Žalosten je bil pogled na mrtvo trpo, ki je tod obležala. Lahek jim bodi počitek,!
Toda, kje je naš nahrbtnik? Nikoli več ga ne bom videl! Vsedel sem se ob živo mejo in brskal med trnjem. In glej, našel sem kupček zalizanih polžev. Bilo jih je kakih 20. Previdno, skrivaj sem jih pobral in pobasal v žep, nakar sta se brž podala na lov še tovariša. Skupaj smo jih nabrali kakih 200. Zakurili smo, saj sem dobro vedel, kako se tajci reči streže. Imenitno sem jih cvrl, bila je res slastna jed, — tako smo zajtrkovali, kosili in večerjali dne 8. decembra 1915. Do večera so bile vse žive meje preiskane in na stotine nas beguncev se je preživelo. Marsikomu, ki je bil že ves na kraju, so ravno polži rešili življenje. Pripravili so jih vsi po mojem zgledu.
Reka Vojuša je ogromno narasla. Od morja sem so Italijani pripeljali po reki velike čolne, priprežene k motorki. Pi"av spretno so jih zvezali in pripravili za prevoz. Ko smo tu čakali, sva se našla s tovarišem učiteljem Joškom Troštom, ki je prav tako imel za seboj beg čez Albanijo. Toda bil je boljše sreče kakor jaz. Ko me je videl bosega, brez srajce in drugega perila — saj 'sem bil vse spotoma zamenjal za projo in za tobak — mi je podaril par čevljev in perilo. Bil sem kakor prerojen. Voljno smo čakali, da nas prepeljejo čez Vojušo. čakanje nam je bilo olajšano, ker so vsakemu dali kos prepečenca. Ko smo naposled prišli na vrsto za ukrcanje, smo morali do čolnov bresti vodo do pasu, potem smo mokri poskakali v čolne in hajd na druge stran. Izkrcali smo se "uno per uno," kakor so Mam ukazovali Italijani. O, smo si mislili, zdaj smo itak na konju. Dvanajsti december 1915 je bil tisti srečni dan, ko smo prispeli v Valono. (V. Lilija.)
Vanilija je dobra, a draga
Vanilija je brez vsakega dvoma najbolj plemenita in dragocena izmed vseh znanih začimb. Saj tudi en funt vanilije ni nič cenejši kakor en funt srebra. Trgovske borze sporočajo, da se je ta začimba, ki jo Evropa uvaža iz osrednje Amerike, zdaj med vojno močno podražila. Vanilija namreč ni le začimba, marveč tudi zdravilo, ki so ga poznali že v starih časih. Včasih so trdili, da je vanilija dobro zdravilo zoper kačji pik. Tudi pri porodnih bolečinah baje zelo pomaga. Vsekakor pa so vanilijo v 18. stoletju čislali kot rastlino, ki človeka poživlja.
Njeno cvetje je podobno cvetju glicinij in orhidej. Njen omamijivi vonj pa vabi v svojo bližino malega živahnega kolibrija. Tega ptiča je v brazilj-skih, mehiških-in srednjeameriških pragozdovih baje na milijarde. Ti čudovito lepo in živahni ptiči letajo od cveta do cveta, kakor pri nas čebele, ter tako oplojajo cvetje lepo dišeče vanilije. V 19. stoletju so poskusili vanilijo gojiti tudi v Afriki. Posrečilo se jim je, da so presajene ovijalke lepo uspevale, imele lepo in obilno cvetje. Toda sadov pa niso dajale, ker je pač manjkal mali kolibri, kateri jo v srednji Ameriki oplaja. Zato so hoteli tudi kolibrija preseliti v Afriko. Toda lepi ptiček ni prenesel afriškega podnebja ter so bili vsi tozadevni poskusi zaman.
Afriške plantaže so zdaj poskusile umetno oplojati vaniliji-no cvetje, kar se jim je res posrečilo. To delajo še dandanes, je pa to tako dolgočasna in draga zadeva, da nikakor ni čudno, če je zdaj vanilija tako draga. In vendar je vanilija prav tako neobhodno potrebna v čokoladnih tovarnah, kakor v finih kuhinjah. Kadar se bo posrečilo z vetrom ali žuželkami oplajati njeno cvetje, takrat se bo seveda spet pocenila.
Zima v Washington^ — Muhasto vreme, ki je nekaj navadnega v Washingtonu je r-: ineslo n& zadnjo cvetno nedeljo največji sneg v zadnjih 20 letih. Moker in težak sneg ;c podrl na tisoče dreves in promet je bil silno otežkočen. Vremenska opazovalnica pravi, de je padlo le osem palcev snega, ljudje v predmestejih pa trdijo., da ga je bilo 15 do 18 palcev.	-
For Victory... Buy
U. S. DEFENSE
BONDS STAMPS
b(>rv,ja slika nam predstavlja igrišče golfa na otoku Oahuv skupini Havajskih otokov, ketero M lohlco sovražnik uporabil za. skrivališče svojih letal, da pa to preprečijo so A mrrikonci prepregli gozdiček ob robu igrišča z bodečo žico, na katero so nagosto obesili, pločevinaste škatle. Ako bi sovražnik posku»il prerezati žico, pričakujejo naši, da bi škatle povzročile dovolj ropota in bi jih straže slišale.
Ta ne bo nepripravljena. Lulu Belle, ki bo nastopila na pro-: gramu "The National Barn i Dance, se počuti obvezano, da se' pripravi za vsak slučaj in se dobro priuči pravilni rabi plinske maske. Na prej omenjenem programu, ki bo prirejen pod pokroviteljstvom "The Cleveland Athletic Club"-a za narodno obrambo v Public Auditoriju v soboto 25. aprila.
V Zed. državah se pridela letno krog 4,600,000 ton sladkorja iz sladkornega trsa.
MALI OGLAST
Brivec dobi delo
Išče se slovenskega ali hrvatskega brivca, ki bi vzel brivnico v najem, ali pa delal zame. Oglasite se pri
Louis Somrak
783 E. 222. St., Euclid, O. _(x)
Vaša dežela potrebuje vašo izurjenost!
Ako ste izurjen strojni dela1 vec in ne delate poln čas na vojni produkciji, je vaša dolžnost do dežele, da se zglasite | osebno pri
U. S. Employment Service 1244 W. 3rd St.
CH 0980 Nobene vpisnine. Vladna agencija.	(88)
Delo dobi ženska
Sprejme se ženska, ki bi delala v beer parlor ju. Nobenega pranja ali kuhanja. Ne sme biti prestara. Oglasite se pri Louis Somrak
783 E. 222. St., Euclid, O.
___(x)
Delo dobi
Dekle v starosti od 17 do 25 let se sprejme za splošna hišna dela. Lahko ostane čez noč ali hodi domov. M 1 aj d zakonski par z enim otrokom. Pokličite POtomac 4820.	(87)
Delo dobi moški
Moški dobi delo, ki se razume na farmarsko delo. Plača po dogovoru. Oglasite se na 6905 Superior Ave.	(90)
Sobe v najem
V najem se oddajo 4 sobe, zgorej, mirnim in odraslim ljudem. Za naslov se izve na 1034 E. 72. St.	(87)
Buy U. S. and Bonds.
Defense Stamps


rdeča kokarda
ROMAN IZ VELIKE REVOLUCIJE
STANLEY WEYMAN
Zaupajmo ljudstvu; za-nesimo se na njegovo zdravo pamet, na to, da je zmožno vladati in da bo zmerno rabilo svojo moč ..."
Moral sem ga prekiniti.
"Kaj je, Gilles?" sem vprašal, naklonivši se župniku, češ, naj oprosti.
Sluga je bil prišel iz gradu in je čakal prilike, da bi me ogovoril.
"Gospod vikont," je dejal, "prišel je gospod Doury iz Ca-horsa ..."
"Gostilničar Doury?"
"Da, gospod, on pa Buton. Rada bi govorila z vami."
"Oba namah?"
Nekam čudno se mi je zdelo, da sta bila prišla oba hkratu in k meni.
"Da, gospod."
"Nu prav, privedi ju semkaj —," sem odvrnil, ko sem z očmi povprašal gosta, kaj naj storim. "Česa hoče Doury od mene? Svoj potrošek pri njem sem plačal. Kaj bi neki rad?"
"Kmalu bomo videli," je rekel abbe, gledaje proti vratom. "Evo ju . . . Oh, oh! Gospod vikont," je dodal s tišjim glasom, "videti je, da je bilo moje zaupanje pretiravano."
On je gotovo že nekaj slutil, a meni se ni niti sanjalo, za kaj bi šlo. Gostilničarja sem že mnogo let poznal kot vi j ud nega in postrežljivega moža, to da poglabljal se nisem vanj nikoli in nikoli ga ni-sem v svojih mislih ločil od njegovih gostov in njegove obrti- Zato sem kar osupnil, ko sem ga zagledal. Bližal se mi je z obrazom, v katerem sta se prerivala ponos in klečeplastvo; zdaj se je ravnal in stiskal ustnice, hoteč pokazati, da se zaveda, važnosti svojega posla, zdaj se je ključil v živo sliko klavrnosai in zadrege., Napravljen .je bil enako čudno, kakor se je vedel, zakaj namestu črnega meščanskega odela je (bil oblekel višnjevo suknjo z zlatimi gumbi in rumenim telovnikom in v roki je sukal palico z zlatim betičem; ves ta še nekam trezni lišp pa je malone izginjal pod dvema ogromnima šopoma višnjevih, Jbelih in rdečih trakov, ki sta mu krasila klobuk in ovratnik suknje.
Njegov spremljevalec, čigar orjaški stas in zagoreli obraz sta se živo razlikovala od me-ščanove ohlapne trebušnosti, je stopal podobno našarjen tri korake za njim. Toda vzlic trakovom in vzlic tej čudni družbi sem vendar takoj spoznal v njem kovača Butona. Pod mojim pogledom je zardel; videti je bilo,' da bi se najrajši skril za Douryja, če bi se mogel.
"Dober dan, Doury," Sem dejal.
Gostilničarjeva nerodna sa-
Oblak Furniture Co.
TRGOVINA S POHIŠTVOM Pohištvo In vse potrebščine za dom 6612 ST. CLAIR ATI _IIEndeno« 2971
Ako iščete
dobrega popravi j alca za vaše čevlje, pridite k nam. Vedno prvovrstno delo. Popravljamo stare čevlje ter imamo polno zalogo finih, novih moških čevljev. Cene zmerne.
FRANK MARZLIKAR 16131 St. Clair Ave.
(Tues. x)
PREMOG — COKE
Razvažamo po vsem Clevelandu. Vprašajte za naš budget načrt. Pregled furnezov zastonj.
WHITE WAY COAL CO.
3858 SUPERIOR AVE. HEnderson 6177 DAJEMO EAGLE ZNAMKE
mozavest bi me bila pripravila v smeh, da nisem opazil čudne resnobe, s katero je župnik zrl na prišleca.
"Kaj vas je privelo v Saux?" sem nadaljeval. "S čim vam morem ustreči?"
"Če dovolite, gospod vikont," je začel.
Nato je premolknil; vzravnal se je — zakaj moč navade mu je bila spet usločila hrbet - in povzel naravnost: "Javna blaginja, gospod. Za-stran nje sva se prišla posvetovat z vami."
"Posvetovat se z menoj ?" sem zategnil ves presenečen.
Zastran javne blaginje?"
.Mukoma se je nasmehnil, a vzdržal je.
"Da, gospod. Zgodile so se take izpremembe ... in tolikanj smo potrebni dobrega sveta."
"Da se ne smem čuditi gospodu Douryju, če ga je prišel iskat v Saux."
"Tako je, gospod."
Ne trudeč se, da bi utajil svoj prezir in svoje začudenje, sem skomignil z rameni ter pogledal župnika.
"Nu," sem vprašal po kratkem premolku, "kaj bo dobrega? Ali so vas zasačili, da točite slabo vino? Ali pa nemara želite zvedeti število jedil, ki ga določa naredba glavnih stanov? Ali . . . "
"Gospod," je dejal in zbral vse svoje dostojanstvo, "zdaj ni čas za šale. V sedanji krizi je gostilničar prav tako prizadet kakor plemič, če dovolite; in zapuščeno ipo tistih, ki bi ga morali voditi ..."
"Zapuščeno — kaj ?" sem vzkliknil.
Zardel je kakor paradižnik.
"Gospod vikont dobro ve, da govorim o ljudstvu ..." je rekel z užaljenim glasom. "In zapuščeno po svojih zakonitih voditeljih ..."
"Na primer?"
"Po gospodu vojvodi Artoi-škern, gospodu princu Conde-škem, gospodu vojvodi Polig-naškem in ... "
"Glejte, glejte!" sem rekel. "Kako so ga zapustili?"
"Kako? Ali mar ne veste, gospod?"
"Česa?"
"Tega, da so ostavili Francijo? Da so v noči 17. julija, tri dni po zavzetju Bastilje, princi kraljevskega doma skrivaj
prestopili francosko mejoj in tt
"Nezmisel!" sem vzkliknil. "I^ezmisel! Zakaj naj bi bili odpotovali?"
"Baš to je vprašanje, ki si ga ljudje zadajajo, gospod vikont," je nadaljeval z razvne-tim glasom. "Nekateri pravijo, da so ostavili prestolnico z namenom, da bi jo kaznovali. Drugi trdijo, da so hoteli s tem pokazati, da ne odobravajo amnestije, ki jo je njegovo Veličanstvo proglasilo naslednji dan„ Pravijo tudi, da jih je bilo strah. So celo taki, ki mislijo, da so pobegnili zato, ker so se bali, da jih ne bi zadela Foullonova usoda . . .
"Tepefc!" sem kriknil, zakaj moje potrpljenje je bilo pri kraju. "Meša se vam! Vrnite se k svojim ponvam! Kaj veste vi o državnih poslih! Bog-me," sem nadaljeval v svojem ogorčenju, "da ste za mojega deda takole govorili o kraljevskih princih, bi sedeli šest mesecev ob kruhu in vodi; srečnega bi se šteli, če vas ne bi s palico nažgali po podplatih!"
Videl sem, kako mu je omahnil duh in kako ga je stara navada vrgla iz nove vloge. Jec-ljaje se je jel opravičevati, da
ni imel žaljivega namena; le izrazil se je nemara slabo. Vkljub temu sem ga hotel ošte-ti, ko se je v moje začudenje oglasil Buton.
"Oh, gospod, vse to, kar govorite, je veljalo pred tridesetimi leti," je rekel z osornim glasom.
"Ohej, prostak!" sem vzkliknil in toliko da mi ni sapa zastala od presenečenja, "kaj pa je tebi tega mar?"
"Z njim sem prišel," je odvrnil in resno pokazal na svojega tovariša.
"Po državnih poslih?"
"Da, gospod!"
"Bogme," sem vzkliknil, mereč in z nejevernim ogorčenjem, "če je tako, kakor pravita, zakaj nista privedla s seboj tudi psa čuvaja? In Jeano-vega ovna. In babičine mačke? In ... "
Župnik se je dotaknil mojega komolca.
"Mislim, da bi bilo bolje poslušati, kaj jima je na umu," me je tiho opomnil. "Potlej, gospod vikont ..."
Le nerad sem odnehal.
"Tak kaj bi rada?" sem dejal. "Razložita mi svojo željo."
"Intendant je pobegnil," je odvrnil Doury, ki se je bil v tem spet odel v svoje prvotno dostojanstvo; "zato hočemo po navodilih, ki smo jih dobili iz Pariza, in po slavnem zgledu, ki nam ga daje prestolnica, ustanoviti komitet. Komitet, ki naj upravlja posle našega okrožja. Moj vrli prijatelj in jaz si štejeva v čast, gospod vikont, da stojivapred vami kot odposlanca tega komiteta."
"Vi — nu, bodi v božje ime; toda on!" sem izbruhnil z gnevom, ki ga nisem mogel več brzdati. "Za Boga, kaj je njemu do komiteta in do okrožnih poslov?"
Brez usmiljenja sem s prstom pokazal na Butona, ki je v zadregi prestopal z noge na nogo in zardeval pod svojo rjavo kožo, ne da bi Oglasil.
"Buton je naš član," je odvrnil gostilničar ter ošinil tovariša s pogledom, ki ni izražal baš prevelike naklonjenosti. "Gospodu vikontu je gotovo razumljivo, da more komitet le tedaj služiti svojemu namenu, če bo predstavljal vse razrede."
"Nemara celo mojega," sem rekel porogljivo.
"Prav zaradi tega sva prišla k vam," je odgovoril v zadregi. "Z eno besedo, gospod vikont, prišla sva s prošnjo, da bi vas smeli izvoliti za člana — in ne samo za člana . . "
"Kolika čast!"
"Ampak za predsednika komiteta."
Slutil sem, da jima gre za to. Koncem koncev je bilo to preprosto in najbližje uresničenje mojih sanj. Izvoljeni zaupnik ljudstva — zvok besede ni bil napačen; a ko sem čul tako ponudbo iz Douryjevih ust, so me zabolela ušesa. Res je, da me ne bi bila smela presenetiti. V dneh, ko so se godile na svetu take stvari—v dneh, ko je kralj odobraval porušenje svoje trdnjave in pokolj svojih služabnikov ; v dneh, ko so umorili pariškega intendanta sredi mesta, ki mu je bilo poverjeno; v dneh ko so povsod divjale pobune in so kraljevski princi bežali \z dežele in je podivjana množica obešala mlinarje—v onih dneh ni bilo to nič nezaslišanega. Dandanes, ko gledam nazaj, se mi vidi povsem naravno, zakaj doživel sem marsikaj, o čemer se mi takrat še ni sanjalo. Toda tistega julijevega dne, na sauški terasi, se mi je zazdela Douryjeva ponudba tako strahovito smešna in nemogoča, dp sem komaj prišel do sape.
"Hvala, gospod," sem rekel naposled, ko sem premagal osuplost prvega trenutka. "Ako vas prav razumem, me vabite, naj postanem član istega komiteta kakor tale?" Tako govoreč sem strogo pokazal na Butona. "Zborujem naj s tem kmetom, ki je rojen na moji zemlji in
ki je bil še včeraj podrejen mojemu sodstvu?' Z nevoljnikom, ki so mu moji očetje darovali svobodo? Z rokodelcem, ki živi ob moji plači?"
Doury se je ozrl na tovariša.
"Ali, gospod vikont," je dejal, odkašljujoč se pri vsaki besedi, "saj veste, da komitet ne bo popoln, če ne bomo vsi zastopani v njem"
"Komitet!" sem vzrojil. "Čudne novotarije se uvajajo na Francoskem. In kakšna bo vloga tega popolnega komiteta?"
Doury se je ponosno napihnil.
"Intendant je pobegnil," je dejal, "in ljudstvo ne zaupa več uradnikom. Tudi o razbojnikih že govore; in žita zmanjkuje. Z vsem tem se bo moral ukvarjati komitet. Skrbeti bo moral za javnj mir, zalagati mesto z živili, hraniti čete, prirejati zborovanja in se posvetovati o nadaljnih ukrepih. Mimo tega, gospod vikont," je dodal še bolj veličanstveno, "mimo tega si bo moral dopisovati s Parizom; upravljal bo pravosodne posle in ... "
"Z eno besedo, vladal bo," sem rekel mirno. "Očividno se je kralj odpovedal prestolu."
Doury se je ponosno napihnil.
"Intendant je pobegnil," je dejal, "in ljudstvo ne zaupa več uradnikom. Tudi o razbojnikih že govore; in žita zmanjkuje. Z vsem tem se bo moral ukvarjati komitet. Skrbeti bo moral za ja|vni mir, zalagati, mesto z živili, hraniti čete, prirejati zborovanja in se posvetovati o nadaljnih ukrepih. Mimo tega, gospod vikont," je dodal še bolj veličanstveno, " mimo tega si bo moral dopisovati s Parizom; upravljal bo pravosodne posle in . . . "
"Z eno besedo vladal bo," ,sem rekel mirno. "Očividno se je kralj odpovedal prestolu."
Doury se je ves zgrbančil in barva mu je izginila iz obraza.
"Bog ne daj tega!" je odvrnil z drhtečim glasom. "Komitet bo sklepal vse v imenu njegovega Veličanstva."
"In z njegovim pooblastilom, kakopak?"
Gostilničar me je debelo pogledal ter zamrmral nekakšen odgovor, iz katerega sem razumel samo besedo: ljudstvo.
"Oho!" sem dejal. "Tak ljudstvo me vabi, naj mu pomagam vladati? Vladati v družbi z gostilničarji in seljaki! Vladati! Lastiti si pravice njegovega veličanstva! Izpodrivati njegove ui'adnike in'izneverjati mu oboroženo silo! Skratka, mojster Doury," sem končal z blagim glasom, "nakopavati si očitek veleizda.je. Veleizdaje, slišite?"
Seveda me je slišal. Z drhtečo roko si je obrisal čelo, stoječ pred menoj kakor lipov bog in klavrno bulječ vame z
očmi. Spet se je oglasil kovač namestu njega.
"Vaša svetlost ..." je zajec-ljal, grabeč se z ogromno črno roko za brado.
"Dovolite, Buton," sem nadaljeval kar moči priljudno. "Za človeka, ki hdče vladati, ste vendarle preveč ponižni."
"Prezrli ste nekaj, kar bo tudi naloga komiteta," je s hri-pavim glasom povzel kovač ne da bi se mi upal pogledati v obraz.
"Kaj neki?"
"To, da bo branil gospodo."
Premeril sem ga z očmi, ne vedoč, ali naj zbesnim, ali naj se čudim. Vsekako je bil ta pogled na stvar nenadejan zame. Pomolčal sem.
"Koga jo bo branil?" sem vprašal suho.
"Njenih podanikov."
"Njenih ButonoV," sem rekel. "Razumem. Zbudili se bomo v plamenih, jelite?"
Kovač je trdovratno molčal.
"Velika vam hvala, Buton," sem nadaljeval. "Evo vaše hvaležnosti za kruh, ki sem vam ga dajal pozimi! Bogme, dosti haska ima človek od tega, da izkazuje dobrote."
Možak je zardel pod svojo rjavino in mi je zdajci pogledal naravnost v oči.
"Lažete gospod vikont," sem dejal. "Sami veste."
"Lažem, lopov!" sem zavpil.
"Da, gospod," je nadaljeval. "Sami veste, da bi dal še to uro življenje za vas, čeprav ne nosim obroča okoli vratu! In da bi rajši sam zgorel, nego dovolil, da zapalijo sauški grad! In da sem vaš, živ ali mrtev! Toda, gospod," — in v njegovem glasu je zazvenela resnoba, ki me je iznenadila pri takem ne-j omikanem človeku — "mera zlorab je polna, treba jih je odpraviti. Vladajo nam trinogi .— treba je, da izginejo. Možje, žene in deca mrjo od lakote; tega mora biti konec. Siromaka izžemajo, gospod — ne
Governor, države Minne-sote, Harold E. Etasson, ki je star let, pravi da če bo ponovno izvoljen ali ne, bo koncem zasedanja postavo-daje v aprilu 1943 stopil v službo ameriške mornarice.
pri vas, tem bolj pa povsod na okoli — in siromak se je naveličal. Siromak plačuje dav-*ke, med tem ko jih je bogati prost; siromak gradi ceste, da se bogati vozi po njih; siromak nima za sol, a kralj je iz zlate
posode. Čas je, da se ^ konča. Lahko se konča «*■ če je gospodi do tega, Mora se. <
toa
končati se mora, spod vikont — pa da nam to pozgati gradove!" ie c z mrkim glasom.
------_ saVc$
Na gornji silki vidimo vrhovnega■ poveljmka " 0-ške grmade v Južnem Pacifiku, generala V011® 1 ^gd Arthurja v pogovoru z avstralskim ministerskr»l ' nikom John Curtin-som v glavnem mestu	J%
Či
Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Vam in Vašim Otrokom
kranjsko-slovensk{
katoliška JEDNOTA
sednik najel v zgornjem nadstropju sedmih sob. Poslopje v začetku Fifth A.ve. Square. Uradno bivališče pa bo še vedno v
Najstarejša slovenska podporna organ v Ameriki . . . Posluje že
49. let O
Članstvo 37,800 Premoženje $5>0°°
Solventnost K. S. K. Jednote znaša 127
,
Če hočeš dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se P" štcnl in nadsolventni podporni organizaciji,
KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDN°TI' ^
_craclJ«'1
kjer se lahko zavaruješ za smrtninc, razne poškodbe. bolezni in onemoglosti.	.
BO. V ^ ifi d« b
K. S. K. JEDNOTA sprejema moške in ženske ud ^ otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta pod svoje okrilJ®- ^
K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrste ctriW** dobe od $250.00 do $5.000.00.	^
te^ V
K. S. K. JEDNOTA je prava mati vdov in sirot, C« , ^iJ*' ali članica te mogočne in bogate katoliške podporne org» trudi se in pristopi takoj.	,
Za pojasnila o zavarovanju in za vse druge se obrnite na uradnike in uradnice krajevnih 01 K. S. K. Jednote, ali pa na:
GLAVNI URAD .. t fll',, 351-353 No. Chicago St.