Pravila Učiteljfke samopomoii Na letošnji članski skupščini (4. junija) boste zadružniki razpravljali o osnutku za nova zadružna pravila in sklepali o njih za bodočnost. 2e v svojem letnem poročilu — priobčeno v »Učit. tov.« od 25. maja 1939. — sem se bežno dotaknil te zadcve. Da olajšam zadružnikom debato in splošen pregled o tem osnutku, bom v naslednjem podal nekaj pojasnil. Potreba novih pravil je utemeljena v zakonu o gospodarskih ustanovah iz 1. 1937. in pa v novih zahtevah, ki jih stavi na človekoljubne ustanovc trgovinsko ministrstvo s »svojimi pravilniki«; od tch je bil cden že uveljavljcn, drugi jc obljubljen v najkrajšem času. Novi pravilnik bo vključeval stanovskočlovekoljubne ustanove, ki imajo v svojih pravilih določbo, da člani teh ustanov prosto določajo na letnih skupščinah o višini članskega prispevka in zneska za podpornino, to je posmrtnino, pogrebnino, doito ali kaj drugega. Ali naša dosedanja pravila ustrezajo tej osnovni zahtevi trgovinskega ministrstva? Ne! Po naših pravilih je članski priispevck in pravtako znesek za posmrtnino že določen. O tem se na letnih skupščinah ne govori i-n ne sklepa. Vsak zadružnik ima samo pravico predlagati spremembo pravil; ta se izvrši le takrat, čc navaja to točko dnevni red lctne skupščine, sicer se predlog obravnava šele na prihodnji letni skupščini. S pravili določeni znesek za posmrtnino in članski prispevek odvzema članu osnovno pravico določati o članskih dajatvah in prejemkih. V tesni zvezi s tem je še dokladno kritje, ki ne zavisi cd volje posameznega člana in se radi pravičnosti in enakopravnosti ne more pogosto menjati. Teži nas še drugo, važnejšc vprašanje: kje je meja med zavarovalnim podjetjem in človekoljubno ustanovo v smislu naše zadruge? To vprašanje moramo na vsak način rcšiti tako, da izločimo iz naših nravil vse ono, kar imamo sličncga z zavarovalnimi podjetji, to je za daljšo dobo določeni zncsek za posmrtnino in po pravilih določeni znesek za članski prispevek. Trgovinskemu ministrstvu ne smemo vzbujati z našimi primcroma visokimi posmrtninami tega prepričanja, da smo trgovsko podjetje. Profesionalnc zavarovalnice imajo od vplačil svojih zavarovanccv precejšen odstotck preračunanega dobička. V US se članski prispevki samo zbirajo, da ,sc celotno v posmrtnini nakažejo upravičenemu dediču; o kakih dobičkih ni govora. Sistem čiste samopomoči je v bodoče nemogoč! Poznam iz zadnjega časa (boj proti pravilniku) precej človekoljubnih ustanov, ki so imele svojčas prav ta isisfem, pa so qa pozneje opustile ter poslujejo danes prav dobro, n. pr. grafičarji, železničarji in drugi. Pri sistemu čiste samopomdci člani ničcsar ne odločajo, ne o članskem prispevku in ne o podporninah. Zato vam bomo predložili načrt, ki bo v bistvu upoštcval fa sistem, zunanji znaki njegovi ga ne bodo priznali; prav tako bo> izginilo dokladno kritje. Naša dosedanja pravila naj se razdele v v dva dela: v pravila in poslovnik. Vse, kar predp'suje splošne dolžnosti in pravice članov, kar odreja notranje zadružno poslovanje za upravo, odbore, skupščine, razpust itd., spada v pravila. Podrobne označbe o vplačiHh, kdaj in kako plačujejo člani, kakšne so sprejemne pristojbine, kakšne sklade ima zadruga in kako ti poslujejo, o vsem tem razpravlja zadružni poslovnik. Tega bo sprejela in potrdila članska skupščina, tega bo vsaka čianska skupščina lahko menjala, spopolnila, predrugačila itd. Pravila potrdi okrožno kot trgovsko sodišče, obsegala bodo> Ic bistvene, okvirne zahteve zakona o gospodarskih zadrugah in bodo vcljavna za daljšo dobo. S tem je osnutek za nova pravila v bistvu že pojasnjen. V lažje razumcvanje navedem šc to, kakgna naj bi bila članska vplačila v bodoče. V zadnjih letih smo imeli letno okrog 40 smrtnih primcrov. Član je plačal za te din 200,— letno. Če k temu prištejem za upravnino din 10,—, za 12 kratno (mesečno) nakazilo ali bolje dostavo položnice in vknjižbe še din 12,—, dobim letno vplačilo din 222,—. Če ta znesek razdelim na 12 mesečno odplačilo, dobim din 18,5 za en mesec. Znano vam je, da je umrljivost v zadnjih letih višja — do danes 19 smrtnih primerov —, smemo vzeti za članski prispevek v mesecu din 20,—. Posmrtnino smo zdaj izračunali, če smo članski prispevek din 5.— pomnočili s štcvilom članstva. N. pr. 5 din X 2620 = 13.100 dinarjev. Na letni skupščini se določi znesek za posmrtnino do prihodnije skupščinc 13.100 dinarjev, in to za vse smrtne primere. S tem je dokazano, da bi bil v bodoče znesek za članski prispevek in za posmrtnino bistveno prav tak kot do zdaj. izpremenila bi se samo zunanja oblika. Če bi pa med letom naStale v izplačilih aii vplačilih prevelikc razlike, jih bo prva prihodnja skupščina lahko izravnala s sklepom za večja ali man.iša članska vplačila. Načrt za nova pravila ima več skladov. Dosedanja rezerva za izplačevanje pcsmrtnin naj se zaradi večje razlike od rczervne^a sklada imenuje sklad za posmrtnine. Scdanji podporni sklad, ki izdaja brczobrestna posojila, naj se imenuje socialnii sklad, ker je namenjen za socialnc potrebe zadružnih članov. Starostni podporni sklad, iz katerega obresti so najstarejši člani oproščeni vseh članskih prispevkov, naj obdrži svoje ime. Iz lctnih čistih dobičkov se je osnoval in se bo v bcdoče vodil rezervni sklad. Odsek za pravila je vstavil na novo v osnutek za nova pravila še en sklad, ki ga je imenoval sklad za članske namene. Iz tega sklada naj bi prejemali najstarejši članr še v življenju izplačilo enega dela posmrtnine (akontacije). O tem skladu se je govorilo žc na več letnih skupščinah, a so ga zadružniki vselej odklonili, ker so se hoteli izogniti novim obremenitvam. V odsek za pravila so bili na lanski letni skupščini izvoljeni tile tovariši: Šmajdek Ivan iz Ljubljane, Volavšek Anton iz Teharij. Lešnik Miloš iz Maribora, Grčar Tit iz Ljubljane in Kržišnik Alojzij iz Preske. Ti so na štirih sejah sestavili načrt za nova pravila in poslovnik, kar vsc se bo obravnavalo na letošnji skupščini, ki bo v nedeljo, 4. junija 1939., ob 9. uri na mestni deški ljudski šoli na Cojzovi cesti v Ljubljani. Vsaka letna skupščina preso.ja delo in uspchc zadružnega vodstva v preteklem poslovnem letu. To mora zanimati prav vsakega člana, saj je od tega zavisen i njegov dobrobit. Letošnja skupščina obravnava še zadružna pravila, in to vsebinsko ter oblikovno. Potrebno je, da pridete zadružniki na skupščino v velikem številu, da tu prosto in z naibol.jšim namenom posežete v razpravo ter na ta način pripomorete naši zadrugi do res dobrih pravil in primernega poslovnika. Iv. Kocijančič.