Upravništvo: Ljubljana, Puccinijeva ulica 5 — Telefon št. 31-22, 81-23, 31-24 inseratni oddelek; L.juDljana, Puccinijeva ulica 5 — Teiefon 31-25, 31-26 Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42 Računi pri pošt ček. zavodu: LJubljana št. 17.749 _ IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase Iz Kr. Italije ln Inozemstva Una Unione Pubblicita Italiana S. A., Milano Ljubljana, nedelja 14. decembra 1941-XX Cena cent. 70 Izhaja vsak dan razen ponedeljka Naročnina znaša mesečno L 12.— za Inozemstvo pa L. 22.80 Uredništvo: LJubljana, Puccinijeva ulica štev. 6, telefon 31-22. 31-23, 31-24 Rokopisi se ne vračajo CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per la pubblidtš di provenienza italiana ed estera: Unione Pubblicitš Italiana S. A. Milano Attacchi nemici infranti nella zona ad occidente di Tobruk Sardia e Sollum resistono con grande tenacia alla pressio-ne avversaria — 14 aerei nemici abbattuti II Quartier generale delle Forze Armate comunica in data di 13 dicembre 1941-XX il seguente bollettino di guerra n. 559: La battaglia che da oltre tre settimane le forze dell'Asse combattono strenua-mente in Marmarica contro un avversa-rio molto superiore in numero e in mez-zi continua violenta nella zona ad occidente di Tobruk. Forti attacchi nemici, sviluppati con largo impiego di carri armati, sono stati infranti dalla decisa rea-zione delle nostre truppe appoggiate dal-I'aviazione. Bardia e Sollum resistono con grande tenacia alla crescente pressione avversaria. Velivoli germanici hanno attaccato a volo radente, con visibili effetti, autoco- lonne nemiche incendiando numerosi automezzi. In ripetuti scontri, 10 aeroplani sono stati abbattuti dalla caccia tedesca, quat-tro colpiti dalla nostra artiglieria contraerea, sono precipltati in fiamme. Risulta-no mancanti tre nostri apparecchi. Nelle prime ore del mattino di ieri apparecchi nemici hanno sganciato alcune bombe su varie localita della Sicilia e della Calabria ed in particolare su Comi-so e Crotone. A Comiso si lamentano un morto e due feriti. Un'incursione su Tri- ' poli non ha avuto conseguenze. Anche 1 Patrasso (Grecia) e stata bombardata: 10 morti e 37 feriti, danni irrilevanti. BORBA ZA NEODVISNOST VZHODNOAZIJSKEGA PROSTORA Izjava japonske vlade o vzrokih vojne z Zedinjenimi državami in Anglijo - Glavni dlj Japonske izločitev ameriškega in angleškega vpliva na Pacifiku Strti sovražni napadi na oodročju zapadno od Tobruka Barifia in Solum se vztrajno upirata sovražnemu pritisku 14 sovražnih letal sestreljenih Glavni stan Italijanskih Oboroženih Sil je objavil 13. decembra naslednje vojno poročilo št. 559: Bitka, ki jo že nad tri tedne vztrajno bije jo sile osi v Marmariki proti sovražniku, ki je tako po številu kakor sredstvih močnejši, se nadaljuje s silovitostjo na področju zapadno od Tobruka. Močni napadi, ld jih je sovražnik razvil z veliko uporabo tankov, so se zlomili ob odločni reakciji naših čet, ki jih je podpiralo letalstvo. Bardia in Solum se upirata z veliko vztrajnostjo naraščajočemu sovražnemu pritisku. Nemška letala so v nizkem poletu z vidnimi uspehi napadla sovražne avtomobil- ske kolone in zažgala mnogo motoriziranih vozil. V ponovnih spopadih v zraku so nemški lovci sestrelili 10 sovražnih letal, 4 pa so v plamenih padla v morje, zadeta od našega protiletalskega topništva. Pogrešamo tri naša letala. Včeraj so sovražna letala zgodaj zjutraj vrgla nekaj bomb na razne kraje v Siciliji in v Kalabriji, zlasti na Comiso in Crotone. V Comisu je bila ena oseba ubita, dve pa ranjeni. Napad na Tripolis je ostal brez posledic. Bombardiran je bil tudi Patras v Grčiji. Bilo je 10 ljudi ubitih in 37 ranjenih, škoda pa je neznatna. emško vojno Odbiti krajevni napadi sovjetskih čet — Letalski napadi na železnice in zbirališča čet Iz Hitlerjevega glavnega stana, 13. dec. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje vojno poročilo: Na vzhodni fronti so bili krajevni napadi sovražnika odbiti. Letalsko orožje je napadalo z dobrim učinkom zbirališča čet in železnice ob kolenu Bonca, ob spodnjem J>cnu in na severni fronti. Bombardiralo je tudi sovjetska letalska oporišča južnozapadno od Ladoškega jezera ter napadlo v pretekli noči vojaške cilje v Moskvi. V noči na 13. december so letalske sile bombardirale pristaniške naprave ob vzhodni in južnovzhodni obali Anglije. Težišče bojev v severni Afriki, ki so še v polnem teku. se je preneslo na področje zapadno od Tobruka, ne da bi se nasprotniku posrečilo doseči odločilne uspehe. Bardia in Solum se trdovratno upirata naraščajočemu pritisku nasprotnika. V varstvu nizkih oblakov so metala posamezna sovražna letala bombe na nekatere kraje nizozemsko-nemškega obmejnega področja ter povzročila manjše žrtve med civilnim prebivalstvom. Pri teh poletih tn neučinkovitih nočnih napadih na zasedeno zapadno področje je izgubilo angleško letalstvo dva bombnika. S finskega bojišča Helsinki, 13. dec. s. Poročila o operacijah v zadnjih 24 urah beležijo živahen ogenj pehote in topništva z obeh strani na vsem bojišču Karelijske ožine. Poskusi sovjetskih patrol, da bi se približale, so bili gladko zavrnjeni in je sovražnik utrpel izgube. Finsko topništvo je uspešno obstreljevalo zlasti oddelke v premikanju ter pontonske oddelke, ki so izvrševali poljska utrjevalna dela, in prisililo k molku sovražne topove ter uničilo mnogo strojniških gnezd in utrjenih postojank. Finska protitankovska puška posebnega tipa je z enim samim strelom pognala v zrak sovjetsko zalogo streliva. Na bojišču pri Sivaerviju je bil v nekaterih odsekih živahen ogenj topništva. Poskusi sovjetskih patrol, da bi prekoračile reko Svir, so bili onemogočeni. Med neuspelim napadom proti Osti so svojetske čete izgubili 100 mož. Na bojišču v vzhodni Kareliji se v južnem odseku naialjuje uničevanje sovražnih oddelkov, ki so zbežali iz obroča treh obkoljenih in uničenih divizij med Karhuma-kijem in Poventso. Na nekaterih točkah odseka, severno od Volinte, se je nadaljevalo streljanje vseh vrst orožja. Finske letalske sile so nadaljevale bombardiranje železnice iz Murmanska, zlasti severno od Mandsolke, in so v polno zadela razna poslopja, postaje in zaloge razstreliva. V vzhodni Kareliji so finska letala obstreljevala s strojnicami in razpršila sovražne trenske kolone. Operacijsko področje, 13. dec. s. Neko skupino sovražnih letal so naši lovci v srednjem Sredozemlju nenadoma napadli. Sovražna skupina je izgubila eno letalo, ki se je izločilo iz nje z zažganim levim motorjem. Neka patrola lovcev je kasneje izsledila bombnik tipa Blenheim, okrog 40 km od Pantelerije. Sovražno letalo je bilo napadeno ter sestreljeno. Spremembe v vodstvu angleške vojske Stockholm, 13. dec. d. Bivši poveljnik britanskih sil v zapadni Afriki generalni poročnik sir Georg Giffard je bil, kakor poročajo iz Londona, povišan v čin generala. Giffardu je bila poverjena posebna misija, o katere naravi ni mogoče dati nikakega pojasnila. Nadalje je bil v čin generalnega poročnika povišan generalni major A. W. Nve, ki je bil doslej namestnik šefa generalnega štaba britanskih imperialnih oboroženih sil. V Gibraltarju ponesrečeno angleško letalo Madrid, 13. dec. d. Kakor poročajo iz La Linee, se je včeraj v Gibraltarju ponesrečilo veliko britansko dvomotorno vojaško letalo. Pri pristajanju se je letalo preobrnilo in razbilo na kose. Vsi člani posadke so bili hudo ranjeni. Bolgarski proračun Sofija, 13. dec. d. Bolgarski finančni minister Božilov je včeraj predložil subranju načrt bolgarskega proračuna z,a 1. 1942. Proračun izkazuje 14.4 milijarde flevov izdatkov in je največji v zadnjih letih ter prelitega za 23.2°/o lanski proračun. 23% vseh proračunskih izdatkov je določenih za vojsko. Novi poveljnik v Trakiji Ankara, 12. dec. s. General Sabit Nojan je prevzel poveljstvo nad Carigradom in Tracijo. Poziv k redu v Parizu Pariz, 13. dec. s. Listi objavljajo poziv prebivalstvu Pariza in seinskega okrožja, naj sodeiluje pri izsiledovanju zločincev, ki so nedavno zakrivili znane atentate in naj ohrani najstrožji red, da se prihranijo črni in žalostni dnevi kakršni so sedanji, ko je billa odrejena policijska Jra, s katero preneha praktično ob 15.30 vse delo v tovarnah, ob 16. uri pa zaipro vse trgovine. Poziv so podpisali velepo&lanik Brinon, pariški župan, prefekt in skupina uglednih pariških osebnosti. Zaradi oolicijske ure doklej ni billo še nobenega incidenta. Me-tropolitanka vozi do 22.30 v presledkih po pol ure, a jo zvečer smejo uporabljati samo ljudje si posebnimi dovoljenji. Tuji delavci v Nemčiji Berlin, 13. dec. s. Iz pristojnega vira se je izvedelo, da je bilo ob koncu novembra v službi Nemčije 1,700.000 tujih delavcev. Nova mednarodna novinarska zveza Dunaj, 13. dec. s. Na Dunaju je bila ustanovljena zveza nacionalnih združenj novinarjev. V novi mednarodni zvezi so včlanjene novinarske organizacije Italije, Nemčije, Madžarske, Bolgarije, Rumunije, Slovaške. in Hrvatske, dočim so se zastopniki Japonske načelno že izrazili za pristop. Na ustanovnem zborovanju je kape-tan Weiss obrazložil načela zveze. ^SERIRAJTE V »JUTRU"! Tokio, 13. dec. s. Objavljeno je besedilo izjave, ki jo je podala japonska vlada pred otvoritvijo sovražnosti z Zedinjenimi državami in Anglijo. Izjava se glasi: Ker je b-1 objavljen cesarski ukaz o vojni napovedi Zedinjenim državam, ga japonska vlada s tem sporoča vsemu svetu. Nespremenjena politika Japonske je zagotovitev stamo-a v vzhodni Aziji in doprinesti k svetovnemu miru, medtem ko je bilo glavno načelo njene zunanje politike uresničenje te nacionalne politike z gojitvijo prijateljstva z vsemi narodi. Žai pa je nastal spor s Kitajsko in sicer zaradi tega, ker Kitajska ni hotela razumeti resničnih teženj Japonske. Tako je izzvala konflikt, toda ob visoki vrednosti našega vladarja so bile naše imperialne siie zmagovite povsod, kamor so prišle. Vse važne postojanke KitajsKe so sedaj v naših posesti in nekateri daljnovidni kitajski voditelji, ki se strinjajo z nami v vseh pogleiih, so ustanovili novo nacionalno vlado Kitajske, s katero je Japonska stopila v najbolj tesne prijateljske in soseune odnose in ki jo je priznalo že 11 pr.jateljskih držav. Sedaj ne more vlada v Cungkingu, ki je po vsem tem še preostala v najbolj olda-ljeni notranjosti kitajske dežele, storiti ničesar drugega kakor nadaljevati svoj nekoristni odpor, toda Zedinjene države in Velika Britanija, ki n:so hotele spremeniti svoje politiKe, ki naj Di vzhodno Azijo stalno držala v suženjstvu, oviiajo z vsemi sredstvi ureditev odnošajev s Kitajsko. Razen tega so hujskale Nizozemsko Vzhodno Indijo, ogražale Francosko Indokino ter z vsemi mgočimi sredstvi skušale odlvojiti Taj od Japonske, li dve velesili sta tako aktivno ovirali vse naravne težnje japonske uvesti s temi državami na jugu odnose skupnega napredka, da se je zaelo, da že pripravljata dogovorjeni napad proti nam. Končno sta ali tako oaleč, oa sta proti nam poovzeli žaljive ukrepe, da bi preK nili gospodarske odnose z japonsko. Med neboju-jočimi se silami pomeni prekinitev gospodarskih odnošajev piav takšno sovražno dejanje kakor oboroženi izziv. Ko pa mti s tem protizakonitim dejanjem še ni&ta bili zadovoljni, sta druge države silili k enaki politiki ter povečau oborožene sile proti Japonski na vseh straneh in s tam resno ogra-žali naš obstoj. Navzlic tej grožnji za japonski obstoj m za ustaljenost vzhodne Azije pa je Japonska vlada v želji, da bi ohranila na Pacifiku mir in da bi preprečila razširjenje vojnih motenj na ves svet, potrpežljivo in previdno vodila diplomatska pogajanja z Zed-njenimi državami nič manj kaKor 8 mesecev. Nasvetov ali smo Ze Vinjenim državam, Veliki Britaniji in tudi drugim državam pod njihovim vplivom, naj bi še enkrat razmislile o svojem zadržanju ter smo pri tem kazali našo spravljivost do meje, ki je bila še v skladu z našim obstojem ter prestižem našega imperija samo zato, da bi dosegli miren sporazum. Poskušali smo storiti vse, kar je bilo mogoče in kar je bilo v naših močeh, toda ameriška vlada, ki se je predajala utopi-stičnim načelom, ni hotela priznati jasne stvarnosti v vzhodni Aziji. Zaslepljena po svoji materialni moči ni mogla videti dejanske moči Japonske. Tako je ameriška vlada v družbi z ostalimi silami večala vojaško ogražanje naše države, meneč, da bo s takšn-m postopanjem dosegla, da se ji bo Japonska popolnoma podvrgla. Ni torej več nikakega upanja, da bi bilo mogoče ohraniti mir na Pacifiku v sodelovanju z Zedinjenimi državami ter z njimi združenimi silami po novi ureditvi naših odnosov z njimi na miren način. Ustaljenost vzhodne Azije in obstoj Japonske sta sedaj najvažnejša, pa celo danes te sile direktno napa 1 a jo naše oborožene sile. V takšnem položaju je bil objavljen cesarjev ukaz, ki napoveduje vojno Zedinjenim državam in britanskemu imperiju. Vlada je polna spoštovanja, ko sprejema ta vladarjev ukaz na znanje. Napočil je sedaj za nas sto milijonov podanikov Nj. Veličanstva čas, da skočimo na noge, močni ko jeklo, in da vse svoje sile posvetimo nadaljevanju vojne, da bi enkrat za vselej odstranili korenine zla v vzhodni Aziji in tako pomagali uresničiti vzvišene želje našega vladarja. Vladarjev ukaz o japonskem poslanstvu je slaven kakor sonce in zvezde in po njem naj vsi narodi dosežejo svoje mesto na svetu. Nespremenjena ostaja naša politika glede uresničenja napredka Japonske, Kitajske in Mandžurije s sodelovanjem in medsebojno pomočjo vseh treh držav, da položimo tako temelje za vzpon in napredek vzhodne Azije. Trdna in neporušena pa je tudi naša nacionalna težnja, da v zavezništvu z Nemčijo in Italijo, ki delita z Japonsko iste težnje, postavimo temelje svetovnega miru in nadaljujemo pot k ustvaritvi novega reda. Japonska je sedaj zopet prisiljena, da vodi operacije v raznih pokrajinah na jugu, toda jasno je, da mi ne gojimo nikakega sovraštva nasproti prebivalstvu teh dežel, želimo samo enkrat za vselej napraviti konec ameriškemu in angleškemu samodrštvu in obnoviti vzhodno Azijo po lastnih m neodvisnih pogojih obstoja ter tako porazdeliti naše skupno veselje. Prepričani smo, da bodo narodi teh dežel razumeli resnične namere Japonske in da bodo mislili na začetek novega življenja v novi vzhodni Aziji. Od sedanje vojne sta odvisna moč ali padec našega imperija ter napredek ali propast vzhodne Azije. Naš narod, ki dobro razume izvore ta namen te naše borbe, bo znal razumno postopati in ne bo len. V okviru naše proizvodnje in naše pripravljenosti za prenašanje položaja se bomo iz- kazali vredne najlepSih tradicij naših prednikov. Ko bomo mslili na odlične sposobnost onih, ki so v zgodovinskem razvoju rešili sleherno krizo zaradi potrebe stalnega večanja in razvoja našega narodnega napredka, se bomo z vsemi silami zavezali, da sodelujemo pri tej plemeniti in daljnovidni imperialni politiki, da bomo dosegli cilje te borbe in da bomo za vselej uresničili na vzhodu cilje našega vladarja. Hudi boj! na Filipinih Neprestani letalski napadi na ameriška oporišča - Ameriške izgube letal in ladij naraščajo Sanghaj, 13. dec. d. Poveljništvo ameriških pomorskih sil na Filipinih je včeraj objavilo posebno poročilo, da je japonsko letalstvo preteklo sredo izvršilo posebno hud bombni napad na ameriško pomorsko oporišče v Cavite v Manilskem zalivu. Poročilo pravi, da je bil napad na to ameriško pomorsko oporišče z japonskega vidika eden izmed najuspešnejših, kar jih je doslej izvršilo japonsko letalstvo, ter da je bilo poleg povzročene škode tudi mnogo človeških žrtev. Tokio, 13. dec. (Domei). Davi je japonski glavni stan objavil poročilo, da so japonska vojaška letala v petek zopet silovito napadla Battangas, Clarkfield in druge strateško važne točke pri Manili. V letalskih borbah so japonska letala sestrelila osem ameriških letal, razen tega pa so na tleh uničila še 14 ameriških letal in 11 hi-droavionov. Poročilo pravi nadalje, da je bil v četrtek izvršen močan pomorski in letalski napad na Hongkong, pri čemer so Japonci Britancem potopili torpedni rušilec »Destrojred«, neko topničarko in tri trgovinske ladje. V poročilu je nadalje rečeno, da so v teku japonskega letalskega napada na ameriško oporišče na otoku VVake v četrtek britanska letala z bombami hudo poškodovala razne ameriške vojaške objekte. Japonci so imeli pri tem nekaj malih izgub. Stockholm, 13. dec. d. Kakor poroča nemška prekooceanska agencija iz Wa-shingtona je bilo s pristojnega mesta v Wa-shingtonu potrjeno v petek izdano japonsko poročilo o izkrcanju japonskih čet na južnem delu otoka Luzona. Ameriško poročilo, ki priznava ta važen uspeh japonskih čet pravi: Japonske čete sedaj napadajo na Luzo-nu, v več različnih smereh, posebno močno pa od vzhodne in zapadne obale. Vrhovni poveljnik ameriških čet na Filipinih general Douglas Mac Arthur poroča o koncentracij japonskih sil v bližini Legaspija ter ob zapadni obali Zambalesa. Legaspi je luka na pacifiški strani otoka Luzona, Zambales pa je polotok sever-nozapadno od Manile, ki se raztega v južni smeri proti utrjeni postojanki Corregidor ter čuva z morske strani dostop k Manili. Tokio, 13. dec. s. Japonski glavni stan sporoča, da so letalske sile japonske mornarice včeraj napadle Batangao in Clarkfield ter nekatere kraje v okolici Manile, pri čemer so sestrelile 8 ameriških letal in jih 15 uničile na tleh. Uničenih je bilo tudi 7 tako zvanih letečih trdnjav. Obvešča se nadalje, da je bil med letalskim napadom na Singkong v četrtek potopljen angleški rušilec, neka topničarka in še tri trgovske ladje. Med napadom na otok Wake so letala japonske mornarice hudo poškodovala ameriške vojaške cilje. Japonska letala so utrpela nekaj izgub. Sanghaj, 13. dec. d. Iz Manile poročajo, da je bilo iz glavnega stana poveljnika ameriških sil na Filipinih generala Mac Arthurja davi objavljeno, da so japonska letala v soboto zjutraj zopet bombardirala letališče Clark Field. Operacije japonskih oddelkov na kopnem so po istem poročilu manjšega obsega. Lizbona, 13. dec. s. Včerajšnje ameriško vojno poročilo pravi, da so bila japonska letala ves dan živahno na delu nad Filipini. Napadla so področje Davao na otoku Mindenao in otok Luzon. Javljajo tudi operacije japonskih padalcev na severu in severovzhodu otoka Luzona. Nekateri jaoonski^ oddelki so se izkrcali nri Legaspiju na skrajni južni točki otoka. Obleganje Hongkonga Tokio, 13. dec. (Domei.) Davi ob 8.30 je armadni oddelek japonskega glavnega stana objavil v posebnem poročilu, da so japonske oborožene sile 12. decembra zasedle mestece Kaulun na konici polotoka Kauluna, na prostoru, ki pripada britanski kronski koloniji Hongkong in ki leži ravno nasproti Hongkongu. T zasedenega ozemlja so se ie pričele uvodne operacije za splošen napad na Hongkong. Tokio, 13. dec. (Domei.) Na pristojnem mestu izjavljajo, da pomeni osvojitev Kauluna zelo pomemben uspeh za japonske oborožene sile. To važno britansko vojaško oporišče v Južni Kitajski nasproti Hongkonga predstavlja dragoceno Izhodišče za nadaljnje japonske operacije. Z njegovo okupacijo se japonske oborožene sile prišle v položaj, da lahko pričr>o končni napad na Hongkong. V merodaj-nih krogih pripominjajo, da pomeni pa- dec Kauluna za Britance popolno izolacijo njihovih čet od kitajske celine. Posebno je treba poudariti, da je Japoncem ta veliki uspeh uspel v teku 80 ur, odkar so se 8. decembra ob 3.50 zjutraj pričele vojaške operacije s prodorom japonskih sil na obalnem pasu južno od Šum-čuna. Japonske lahke edinice so po tem prodoru naglo napredovale dalje ter 10. decembra opoldne zavzele važno točko na britanski obrambni črti Kinšan, s čimer so si pripravile teren za včerajšnjo osvojitev Kauluna. Saigon, 13. dec. (Domei.) S pristojnega mesta je bilo danes potrjeno, da so se britanske oborožene sile, ki branijo Hongkong, 12. decembra zaradi močnega japonskega pritiska umaknile s svojih prvotnih obrambnih črt. Po nadaljnjih vesteh, ki so dospele izpred Hongkonga, postaja položaj britanskih obrambnih sil čim dalje bolj težaven in se sme računati, da je usoda Hongkonga v rcsnici že zapečatena. Sanghaj, 13. dec. d. Po zasedbi ozemlja na polotoku Kov Lun nasproti Hongkongu je po mnenju tukajšnjih poučenih krogov padec Hongkonga le še vprašanje nekaj ur. Milijonsko mesto Hongkong je že pod ognjem japonskega topništva. Mesto deli od japonskih postojank na Kov Lunu le še kilometer široka morska ožina. Z zasedbo Kov Luna so Japonci prišli tudi v posest vodovoda, ki po podmorski cevi oskrbuje Hongkong s pitno vodo. 220 ameriških letal uničenih šanghaj, 13. dec. d. Na petkovi tiskovni konferenci je pooblaščeni zastopnik japonskih kopnih sil na Kitajskem izjavil, da ni več nevarnosti za sovražne letalske napade na Japonsko, odkar so Japonci uničili 220 izmed 240 letal, ki so jih imeli Američani pripravljene na svojih letalskih opoiišč.h na Filipinih. Nadalje je zastopnik japonskih oboroženih sil napovedal skorajšnji padec Hongkonga. Dejal je nadalje, da je bil v okviru japonskega napada na luko na otoku Penangu potopljen neki ameriški transportni parnik, dočim so bili štirje drugi parniki resno poškodovani. Odgovarjajoč na vprašanja novinarjev glede raznih govoric, razširjenih iz Cung-kinga, je japonski armadni zastopnik izjavil, da japonske čete niso bile s Kitajske odpremljene na druga vojna področja. Pripomnil je, da je bilo odpremljenih samo nekaj oddelkov in sicer samo iz tistih di-striktov, kjer sta že bila v polni meri vzpostavljena red in mir. Na tiskovni konferenci je nadalje poročal tudi pooblaščeni zastopnik japonskih pomorskih sil v kitajskih vodah, ki je izjavil, da je bilo na japonski strani samo 6 mornarjev ranjenih o priliki japonskega napada na britansko rečno topničarko pred šan-ghajem, v prvi uri sedanje vojne. Pripomnil je nadalje, da od pričetka sovražnosti ni bilo povečano število japonskih vojnih lalij v kitajskih vodah, izvzemši priključitve ameriške topničarke »Wake«, ki se je predala Japoncem in je bila nato uvrščena v sestav japonske vojne mornarice. Kot posebno značilnost včerajšnje tiskovne konference je vredno omeniti, da ji je prisostvovalo precej večje število ameriških in angleških novinarjev kakor pa ostale dni preteklega vojnega tedna. Nadomestilo za oklopnico »Prince oŠ Wales" Rim, 13. dec. s. Angleška admiraliteta je sklenila nadomestiti oklopnico »Prince of Wales«, ki so jo Japonci potopili, s križar-ko »Edfimbuirgh«, ki izpodriva 10.000 ton. Križarka je določena kot admiralska ladja angleškega brodovja na Daljnem vzhodu. Šanghaj, 13. dec. d. Kakor javlja radijska postaja v Singapuru, je bilo v Singapuru iz nekega avtomobiila ukradenih večje število izredno važnih vojaških dokumentov. Za povračilo dokumentov so britanske oblasiti obljubile veliko nagrado. £e ena potopljena Tokio, 13. dec. (Domei) S pristojnega japonskega vojaškega mesta javljajo, da je bilo naknadno ugotovljeno, da e ameriška vojna mornarica v bitki pri Havajskih otokih razen dveh že prej javijenih vojnih la- Nadaljevanje na 2. strani .m hitro, v zaboi. Sa vtaknemo v odprtino, nanravimo z drugim loncem prav tako. pokrijemo povrhu z blazino in zapremo pokrov. Jedi se krhajo naprei na mrzlem in brez kuriave. Ko pridemo čez nekaj ur domov, je kosilo gotovo. Zaboj za dokuhavanje je pripraven tudi tedaj, če hočemo ohraniti kuhane jedi dalje časa tople, Ako lonca z vročimi jedrni vtaknemo v zaboj, ostanejo po štiri do pet ur gorke brez vsake kurjave, ne da bi se posušile ali dobile okus po prestanem. Važno je, da postavimo vrelo v zaboj, ker le potem se mehča dalje. Preden pride | v zaboj, naj vre sočivje 5 do 10 minut, • juha z mesom 3 do 5 minut, vse sveže j zelenjave 2 do 5 minut, olugljeni kromfiic i 3 do 5 minut, v oblicah krompir 5 do 8 minut, riž, zdrob, kaša 2 do 5 minut. Kadar kuhamo samo v enem loncu, zatlačimo drugo odprtino z blazinico. Lahko pa tudi postaVimo po dve kožici v isto odprtino drugo nad drugo, ako imata obseg lonca. Da se ni treba sklanjati v zaboj, ga postavimo na primemo visok podstavek. Dobro je, če napravimo pokrov zaboja na tečaje, da se dobro zapira. Vaja bo pokazala vsaki izmed nas, kako dolgo potrebuje ta ali ona jed, da se v zaboju pravilno zmehča. Jasno je, da zaboja ne smete med mehčanjem odpirati, ker gre toplota v izgubo. Zaboj za dokuhavanje je seveda najbolj pripraven za jedi, ki rabijo dolgo časa za kuho: goveje meso, fižol, ješprenj itd. Pripraven je tudi zato, ker se nikoli v njem nič ne pripali! Poskus se izplača, ker ni drag — saj st takšen zaboj lahko same napravimo. ^□□□□□□□□□□□□□□□UUUUULJIJLJLHJLJ Obnovite naročnino! Nedeljska križanka Vodoravno: 1. španski plemič, 7. otok na Donavi, 15. moško ime, 16. števnik, 18. bela sužnja v haremu, 20. reka v Palestini, 22. plesna prireditev, 24. vrsta grmovja, čigar jagode uporabljamo za žganje in čaj. 25. močan pok (tuika). 28. mrak. 29. oseba iz grške mitologije. Zevsova mati, 31. jasno razvidno (tuika), 33. generacija. 34. vrsta rudnin, 36 kazalni zaimek. 37. inici-jalki nsšeea kritika in esejista. 38. žensko ime. 39. dviealo 41. moško ime, 43. žensko skrajšaao ime. 45. števnik. 47. prfclov kraja. 49. žensko ime. 51. nemški predlog, 52. žonsko ime. znan šlager. 55. pritrdilnica. 56 vrsta rlasbila 59. nridevek Goethejeve matere, 60. veznik. 61. stavbarstvo. 62. sredozemska rastlina. Navpično: 1. duhovništvo, duhovna oblast. 2. moško ime, 3. morska ožina v Črnem morju. 4. gorovje v Južni Ameriki, 5. ime neke svetnice. 6. osebni zaimek. 8. naš kipar, 9. latinski predlog, 10. soteska v Južni Srbiji. 11. angleško svetlo pivo, 12. del rastline. 13. žensko ime, tudi oseba iz Victor Hugo-jevega romana, 14. angleški domini on v Severni. Ameriki, 17. nadležna žuželka, 19. japonska domača haJJat 21. grška prestol- nica, 23. snov, v kateri se topijo laki, 26. mesto ob Ažurni obali, 27. dva »oglasnika, 30. pesnitev, 32. letovišče v Italiji, 35. zanos, ognjevitost, 40. upravno področje za časa Bizanca, 42. človek, ki je iz istega kraja, 44. državno imetje, 46. predlog, 48. nemški filozof, 50. dejanje, čin, uradni spis, 51. zagrebški tenis klub 52. vpraSal-nica, 53. epičansko božanstvo, 54. zgodovinsko mesto v Dalmaciji, 57. nemški dvo-glasnik, 58. kem. znak za rutenij. Rešitev nedeljske križanke Vodoravno: 1 aluminij, 8 paralela, 15 nad, 16 viraža, 18 etilen, 19 t b, 20 ceniti, 21 umikati, 22 ropar, 24 daleč, 26 anal, 27 Oran, 28 cigareta, 31 ki, 32 parodija, 34 enoten, 37 Otava, 38 nominativ, 41 lobanja, 44 ri, 45 Manon, 47 oro, 48 Tarantela, 52 Ito, 53 giljotina, 54 Kunaver, 56 ije, 57 najeti, 58 činela. Navpično: 1 antropologi, 2 laboratorij, 3 ud, 4 iver, 5 Nin, 6 iridij, 7 jatagan, 8 pa, 9 Rem, 10 ati, 11 Lika, 12 elan, 13 letak, 14 anilin, 17 žila, 20 Canova, 21 učeni, 23 parabole, 25 eremit, 28 C(ankar) I(van), 29 ton, 30 atamani, 33 Danton, 35 eta, 36 Ninive, 39 ornat, 40 votel, 42 jata, 43 Arij, 46 Nora, 49 An^ 50 SU, gl lu^ 5Sk m. Države na polotoku Malaki Poleg neposrednih kolonialnih posestev na polotoku Malaki, tako 'zvanih »settle-mentov«, ki smo jih opisali v včerajšnji številki našega lista, ima Velika Britanija protektorsko oblast nad celo vrsto majhnih držav, ki se delijo v dve skupini, v skupino tako zvanih združenih m v skupino samostalnih malajskih držav. Prva skupina obsega štiri države: Pe-pak, Selangor, Negri Sembilan (ki je prav ga prav spet konfederacija devetih mikroskopskih državic) in Pahang. Prve tri ležijo na zapadni, četrta na vzhodni strani polotoka Malake, vse štiri skupaj pa ne obsegajo več nego 71.500 štirijaških kilometrov in 2 milijona prebivalcev. Poedinlm izmed teh držav vladajo domači sultani, toda pod nadzorstvom britskih rezidentov. V federacijo so se združile 1. 1906. s posebno pogodbo z britsko vlado, v kateri so se med drugim obvezale, da bodo Veliki Britaniji v primeru vojne dale na razpolago svoje čete. Angleži so si znali za jamčiti popolno oblast nad to federacijo s tem. da so jo tudi kot celoto postavili pod nadzorstvo visokega komisarja, to je vsakokratnega guvernerja Straits Settlementsov, tn zveznega sveta, v kateiem Imajo po visokem komisarju imenovani funkcionarji dejansko večino. Samostalnih državic pa Je pet, Johore. Kedah, Perlis. Kelan^n ln Trenganu, ter obsegajo okrog 57.000 štirjaških kilometrov z manj nego 2 milijonoma prebivalcev. Tudi na čelu teh državic so domači sultani (razen v Perlisu, ki ima za vladar- ja radžo), vendar jim »pomagajo« britskJ agenti m so razen tega kot celota pod kontrolo visokega komisarja, to je guvernerja settlementov. V mirni dobi je obsegala oborožena sila Britske Malezije kakšnih 4000 mož policijskih in prostovoljskih čet za Singapur, okrog 5000 mož v združenih in 6000 mož v samostalnih malajskih državah. Kolikšno silo pa lahko postavi vsa Malezija v vojnem času, če niti ne računamo čet, ki bi jih Velika Britanija posiala tja od drugod, je težko reči. Znano je vsekakor, da predstavlja Singapur eno najbolje opremljenih vojnih pristanišč vsega angleškega imperija. Gospodarstvo Malezije je temeljilo v mirnem času na pridobivanju kavčuka in izkoriščanju prebogatih ležišč kositra. Kavčukovi nasadi te dežele so krili približno polovico vse svetovne potrebe po tej prevažni sirovini, rudniki pa so dajali približno tretjino vsega kositra, kar ga je svet potreboval. Med drugimi produkti Malezije je omeniti dalje kokosove palme, tropske sadeže, riž, s katerim se domače prebivalstvo po večini hrani, ln ogromno bogastvo rib. Gozdovi z dragocenimi vrstami lesa pokrivajo približno 3 četrtine vse polotoške površine. Kako je cvetela trgovina, je najbolje razvidno iz tega, da je Malezija 1. 1938. na pr. v Italijo izvozila za 208.600.000 lir vsakovrstnega blaga. Dežela ima svoj denar (»straltski dolar«), ki pa je v tesni odvisnosti od angleškega funta. Geniji med seboj Geniji gredo neredko s čudovitim nerazumevanjem drug mimo drugega. Najčešče si med seboj seveda strastno nasprotujejo ali pa se enako strastno zavzemajo drug za drugega. Pravega, trajnega prijateljstva med njimi pa skoraj ni, ker so že po naravi zdražljivi in to zdražljivost le z največjo težavo krotijo. Razburljivi Beethoven si je s tem na primer pokvaril marsikatero razmerje, že kot učenec je zavračal tudi dobro mišljeni pouk, pa čeprav je izviral recimo od njegovega slovitega učitelja Haydna. Ko so predvajali njegove tri prve trije, mu je Izkušeni mojster odsvetoval, da bi enega med njimi objavil — Beethoven mu je to smrtno zameril, njiju prijateljstva je bilo namah konec. Nad vse prepirljivo ln temperamentno se je postavljal dirigent Hans von BiiIow za svcje glasbeno prepričanje. Ko mu je nekoč Liszt posvetil neko koračnico, je ročno izjavil, da tako slabe muzike ne bo predvajal. Frideriku Nietzscheju, ki bi se bil glasbi malodane posvetil kot poklicu, pa je poslal neko kompozicijo nazaj z besedami: »Vaš?. Manfredova meditacija je najskraj-rr1šr. f*»nt?stična ekstravaganca, najne-užitnejša In najmanj glasbena stvar med tistimi, kar mi jih je prihajalo že dolgo pred oči.« Rossini je bil strasten sovražnik Wag-nerja. Nekoč so ga prijatelji zalotili, ko je Življenje s samimi slaniki Te dni je umrl v starosti 82 let neki ho-landski ribič, ki je s svojimi poslednjimi leti dokazal, da človek lahko živi ol samih slanikov, če že ne more živeti od samega kruha. Slaniki so bili dejansko njegova edina hrana v teh šestdesetih letih. V nasprotju s tem, kar se dogaja v sličnih pri-merih. se mož ni odločil za takšno življenje zavoljo kakšne stave ali pa zato. da bi se pokazal originalnega. Na njegovo odločitev je vplival njegov ded, k; mu je dejal kot mladeniču, da mora pojesti vsak dan najmanj dvajset slanikov. če hoče uča-kati visoko starost. Ta nasvet je izpolnjeval lobesedno in je res doživel 82 let, ne da bi mu bilo to življenje neugodno ali pa da bi se ga lotila kakšna bo'ezer: »Naučil te bom tepsti nekoga, manjši od tebe!« ki je igral neko strahotno muziko — Iz neke VVagnerjeve partiture. »Toda note so vendar narobe obrnjene!« je nenadno vzkliknil eden med njimi. »Ah«, je odgovoril Rossini z resigniranlm nasmehom, »poskuša) sem na pravo stran, a tudi tako ni zvenelo bolje!« Brahms nI mogel prenašati Brucknerje-vih »simfoničnih kač velikank«, kakor jih je sam imenoval. »Bruckner se mora za svojo slavo zahvaliti samo meni«, je trdil, »brez mene bi niti pes ne lajal za njim. Po Wagnerjevi smrti je Wagnerjeva stranka potrebovala nekakšnega papeža tn ni našla nobenega boljšega nego Bruckner ja Smešno je trditi, da bi bila Brucknerjeva dela nesmrtna, zlasti pa njegove simfonije.« Skladatelja valčkov Johanna Straussa Je Brahms neprimerno bolj cenil. Nekoč si je zabeležil početne takte njegovega znamenitega valčka »Ob lepi, sinji Donavi« in je zapisal pod nje: »Na žalost niso Brahmso-vi«. O Cehu Dvofaku pa je dejal: »Iz kože bi skočil od zavisti nad tem, kar si ta človek kar mimogrede domisli!« Čudovito je, kako malo se je Goethe zanimal za velike muzike, ki so bili njegovi sodobniki: za Mozarta. Beethovna in Schu-berta. Kako hladno sta se srečala z Beethovnom je dovolj znano, kar se pa tiče Mozarta, omenja svoje srečanje z njim nekje z dvema nepomembnima stavkoma. V ostalem se je Mozart enako hladno srečal tudi z nekim drugim znamenitim možem, čeprav bi si lahko predstavljali, da bi mo-silo to srečanje imeti prav rodovitne učinke: to je bilo njegovo srečanje z najslo-vitejšim ljubavnikom vseh časov, s Casa-novo. Bil je nekoč z njim v neki družbi,a to, da sta se drug drugemu predstavila, Je bilo skoraj vse. Imamo pa seveda polno lepih primerov, da se je neki genij postavil za drugega genija. K Robertu Schumannu je prišel nekoč mlad skladatelj s priporočili slovitega goslača Joachima. Schumann je Joa-chimu odgovoril takoj z lakoničnim stavkom: »To je tisti, ki je moral priti! R. Sch.« Nekemu prijatelju pa je dejal: »Nekdo ie orišel, od katerega bomo doživeli čudeže. Imenuje se Johannes Brams«. Znano ie. kako se je Mendelsohn energično postavil. za javno izvedbo Bachovega Matev-ževe^a p^siona ki je bil med ljudmi pozabljen že sto let Enako se je zavzemal Beethoven z vso energijo za Bachovo hčer. Bachova žena je umrla deset let po svojem možu v popolni revščini L. 1800. je opozoril neki list, da živi tudi Bachova hči Regina Suzana. 601etr.a starka, v največjem pomanjkanju Beethoven ie to zvedel in je svojemu založniku takoj predlagal, naj izda kakšno delo Bachovi hčeri v korist: »Odpišite mi hitro, kako bi bilo to najbolje mogoče, da se bo zgodilo predno bi nam ta Bachova umrla, preden bi se nam ta potok (Bach) oosušil, ne da bi ga mogli več napojiti « Tem plemenitim vrsticam je sledil godalni kvartet on. 29., ki naj bi iz njegovega donosa starki do njene smrti vsako leto na Beethovnov rojstni dan izplačali določeno vsoto. Obnovite naročnino! Postrvi v Baltskem morju Že 1. 1930. je napravil prot. dr. Henktng iz Berlina uspešne poskuse, da bi potočno in mavrično (ameriško) postrv udomačil v Vzhodnem morju. Nato so L 1932. te poskuse nadaljevali s tem, da so v morje spustili okrog 1300 mladih rib. Ugotoviti so hoteli, kako bi se ribe, ki so vendar navajene čiste, brzo tekoče sladke vode, obnesle v slani morski vodi. Ta prvi večji akli-matizacijski poskus je popolnoma uspel. Markirane postrvi so se v dveh letih razvile v 2 do 3 funte težke eksemplarje, pri tem pa so spremenile svojo prvotno olivno zeleno barvo in tipične oranžne pege ter si pridobile barvo lososov, kl spadajo ▼ njihovo rodbino ter živijo v Baltiku. Po teh uspehih so spustili v morje Se nadaljnjih 10.000 postrvlc iz najboljših gojiš i. ZA SMEH IN KRATEK ČAS Miha, Gašpar in Boltežar so sloveli po svoji flegmi. Nekega dne so šli na sprehod, korakali so tri ure, potem je dejal Miha: »Poglej, kako lepe marjetice!« Celo uro so molčali, potem je dejal Gašpar: »Bile so vetrnice.« šli so domov in so večerjali. Po večerji je Boltežar vstal in rekel: »Grem ven, prepirov sem sit!« • »Poslušaj, sinko, bodi v šoli pozoren. Prišel bo čas, ko boš vesel, da si se učil zemljepisja in zgodovine.« »Zaradi križank, kaj ne?« * »Umni možje si izmišljajo pregovore, neumneži pa jih ponavljajo!« »Res je! Od katerega umnega moža si posnel ta pregovor?« • »Mamica, ali je ljubi Bog ustvaril tudi leve in tigre?« je vprašal Petrček. »Seveda, otrok moj,« je potrdila mama. Petrček je malo pomislil, nato je dejal s pohvalnim glasom: »Pomisli, kako pogumen je bil, da si je upal!« Zavarovalni agent je zvedel, da se je Miha pravkar poročil m ga je napadel že v medenih dneh: »Sedaj, ko ste stopili v zakon, boste pač sklenili pogodbo za življenjsko zavarovanje?« Miha je vrgel zaljubljen pogled na svojo mlado ženo in dejal: »Ne, ne — tako nevarna pa vendarle ni!« * »Ali ste gospodu že sporočili, da mu je nebo pravkar poklonilo dvojčka?« »Malo bom še počakala. Pravkar se brije.« • Ce gre teta Klotilda preko ceste, ima silen strah pred avtomobili. »Toda teta!« jo poučuje Evica, »saj zadostuje, da paziš na prometnega stražnika, potem se ti ne more nič zgoditi!« Teta ni istega mnenja: »Imam že dosti dela s tem, da pazim na avtomobile. Ce bi naj pazila sedaj še na prometnega stražnika, hi me gotovo povozilo!« * »Ti, v strašni zadregi sem in ne vem, kje bi dobil denarja!« »Nu, hvala Bogu. Bal sem se že, da ga hočeš od mene!« * »Vstanite, mož! Kaj se plazite tu naokrog? Ali ste kaj izgubili?« »Da. go-spod stražnik. Rav-ravnotežje!« • Gospod mošnjiček si je dal pred kratkim montirati telefon. Bil je zelo ponosen nanj. So pa znanci, ki tega še ne vedo. To je Mošnjička zelo jezilo. In ko je nekdo včeraj spet pripomnil: »Niti nisem vedel, da imaš sedaj telefon!« — je vzkliknil Mošnjiček začudeno: »Človek božji! Kaj res ne čitaš telefonske knjige?!« • »S tem Rembrandtom so vas pa pošteno ociganili! Slika ni stara niti petdeset let!« »To mi je vse eno, samo da je pristen Rembrandt.« Fronte della Marmarica - Fronta ▼ Marmariki Prigionieri britannici catturati dnrante le ultime operazioni, In attesa di essere avviafl verso Ie retrovie. — Britski ujetniki, zajeti med zadnjimi operacijami, čakajo, da jila. odvedejo v zaledje Pozor, letalski napad! »Lopov, ki me je ustavil, je bil takšen!« Obveščevalna služba protiletalske zaščite Ima v sedanj' vojni ogromen pomen. Kako je organizirana, naj navedemo po podatkih, ki jih navaja »Frankfurter Zeitung« m ki -»e nanašajo na Nemčijo. Ta obveščevalna služba je vso državo zlasti pa ozemlja, ki ležijo proti sovražnikovim deželam, prevlekla s tako goste mrežo opazovališč in poročevališč, ia ji praktično ne more uiti neopaženo nobeno letalo. Organizacija te službe sliči številnim ogromnim pajkovim mrežam, si sc postavljene druga poleg druge Vsak »*to-zel« v teh mrežah predstavlja eno »letalsko stražo«, nekje na deželi središče pa predstavljajo »letalska stražna poveljstva« poedinih mrež. Ker je vsako poveljstvo v stalni zvezi ne samo s poedinimi svopmi letalskimi stražami, temveč tudi s sosednimi stražnimi poveljstvi, je uspeh zelo j,o-sto spleteno to nad vse občutljivo omrežje, ki s tisočimi ostrimi očmi ter pozornimi ušesi neprestano nadzira zračni pro stor nad seboj. Oči in ušesa tega omrežja so letalske straže, ki so raztresene do skrajnih kotičkov po vsej deželi in so po dnevi ter ponoči na svojem mestu. Vsaka poedina letalska straža je naokrog v vse smeri od sosednih straž oddaljena le malo kilometrov, tako da ni praktično nobenih vrzeli, skozi katere bi mogel prodreti sovražnik neopa-žen. že na visokem morju se prične opazovalna služba, prve letalske straže stoje na stražnih čolnih in sporočajo svoja opazovanja brezžično svojemu poveljstvu. Vse straže, tako na morju, kakor na kopnem, so opremljene z opazovalnimi to delno tudi prisluškovalnimi pripravami, toda ietal-ske straže so danes navezane bolj na svoja ušesa nego na svoje oči, ker se napadi vršijo skoraj samo ponoči. S stalno vaio so se naučile samo po posluhu uganiti približno število, višino in smer letal, večkrat s presenetljivo točnostjo. Straža kliče svoja opazovanja poročevalcu, ki sedi v neposredni bližini v zaklonišču ob telefonu in ta sporoča vest stražnemu poveljstvu. Fri tem ne more biti po bistroumni uredbi vod nikoli »zaseden«, tako da sprejme poveljstvo sporočilo že nekoliko sekund pozn-jje. S pomočjo sporočil, ki jih poveljstvo dobiva od straž na vseh straneh, si lahko i-a-pravi zelo točno predstavo o sili in smeri prihajajočih sovražnikovih letalskih oddelkov. Vsakokratni položaj letal se začrta na veliko karto z navedbo časa, po vsakem ra-daljnjem obvestilu se ti zaznamki dopolnjujejo oziroma popravljajo. Sprejemanje obvestil, njih zapisovanje in oddajanje naprej je v ostalem ena izmed najvažnejših nalog obveščevalnih pomočnic, ki nosijo posebne oznake in spadajo med neobhodno potrebne sodelavce vsakega stražnega poveljstva. Stalno zaznamovanje števila, smeri, višine in brzine prihajajočih letal na veliko stensko karto je koristno različnim svrham. Po teh zaznamovanjih se obveščajo pred vsem sosedna poveljstva, da si lahko napravijo predstavo o tem, kdaj in Dragocena zbirka školjk Zoološki muzej v Rimu je postal lastnik izredno dragocene zbirke školjk, ki obsega okrog 4 milijone kosov in ki je v Evropi najpopolnejša. V strokovnih krogih je bila ta zbirka znana pod imenom Beltra-nijeva zbirka. s kolikšno močjo bo sovražnik približno dospel v njih območje. Po teh zaznamovanjih pa se določa zlasti tudi ravnanje protiletalske obrambe, tako da se n. pr. zapo-ve morebitna intervencija lovskih letal ali alarmira protiletalsko topništvo. Tretjič pa se iz poveljstev obvesti centrala z? letalsko zaščito, ki ima potem nalogo, da opozori prebivalstvo na bližajočo se nevarnost. Da bi protiletalska obramba po pomoti nt nastopala proti lastnim letalom, sporočajo poveljstva starte to poti lastnih letalskih edinic pravočasno vsem letalskim središčem, letališčem in položajem obrambnih topov na teh poteh. Kar se tiče svaril civilnemu prebivalstvu, posluje organizacija tako-le: Vsako stražno poveljstvo je odgovorno za svoj tako zvani »alarmni pas«, ki ir^a nekoliko sto kilometrov premera to obkroža v širokem loku n. pr. kakšno veliko mesto ali industrijsko ozemlje, čim se poiavi sovražno letalo ob meji takšnega pasu, odda poveljstvo prvo svarilo, ki obvešča n. pr. velike obrate, bolnišnice in vojaška mesta o preteči nevarnosti, šele tedaj, ko se sovražni letalci približajo tako zvane-mu zapornemu pasu, ki je v reki oddaljenosti od kakšnega mesta, se sproži nravi letalski alarm. Konec alarma se sporoči šele tedaj, ko zapusti zadnje letalo alarmni pas, in sicer v takšni smeri, da je videti povratek malo verjeten. Za vzbuno m konec vzbune obstoje sicer določena navodila, vendar pa trdnih pravil tu ne more biti, stražno poveljstvo in vodstva zračne obrambe ter civilne zaščite imajo pač nadlogo, da po eni strani pravočasno in dovolj zgodaj sporočijo vzbuno, po drugi strani pa ne puste prebivalstva predolgo brez potrebe v zakloniščih, to to tem oolj, ker je z alarmom zvezana pogosto ustavitev produkcije. ANIKDOTA Pri znamenitem grafologu Raphaelu Schermannu se je zbrala družba pisateljev, umetnikov to podobnih. Tiho so sedali naokrog, ko se je grafolog sklanjal nad kratko vrstico, ki mu jo je dal pisatelj Anton K. v pregled. Kon ino je menil Schermann: »Vidim, da ste v trenutni denarni zadregi. Potrebujete približno sto mark ...« Pisatelja so vprašali z nasmeškom: »Ali je res?« K. ie pokimal. »Kaj pa ste napisali?« »Nič, samo to: Dragi gospod Schermann, posodite mi sto mark!« VSAK DAN ENA "K Učinkovita zdravniku. fc tkS. UUM J novotarija pri očesnem B. Sabatini: »8 DOTA IN SRCE Roman S takšnimi razlogi sem skušal pregnati Andrejeve dvome, ali zaman; temu se ni čuditi, kaiti prerekanje z zaljubljencem je prerekanje s človekom, ki mu pamet ne gre do živega. Po kratkem oddihu pri »Francoski liliji«, kjer sem si najel sobo. smo krenili proti canapleškemu gradu, ki stoji na levem bregu Loire, kake pol milje od Bloisa. ob poti proti Toursu. Kaj lepo naju je bilo videti, ko sva se peljala po Rue Vieille, spremljana od svojih slug, in marsikateri bloiški domačin je z odprtimi usti zazijal za nama, nato pa s komolcem dregnil soseda in šepnil čarobno besedo: »Pariz«. Jaz sem bil oblekel svoi telovnik iz sivega žameta, meneč, da ie priložnost dovolj slovesna za to, Andrej pa je bil v svoji krasni črni obleki z zlatimi našivi tolikanj zal, da mu zlepa ni bilo primere. Zamišljenost je delala njegov lepi obraz še zanimivejši in nehote sem pomislil, da mora biti Ge-novefi res težko ustreči ako ne bo postala žrtev Andrejevega udvariania Vozili smo po cesti, ki spremlja Loiro Ob vsakem drugem letnem času ie ta not izredno lepa, zdai pa je bila orooana listia. umazano siva. mrka kakor oblaki nad njo in že na pogled mrzla kakor veter, ki nam je bril naproti. Spotoma sem iel ugibati, kako me bodo neki gledali na canapleškem gradu, in kar skesal sem se, da sem se dal pregovoriti Andreju in sem odšel z njim na pot. Z vitezom de Canaplesom sem bil pred davnim časom znan in vzlic razliki let — zakaj bilo mu iih je dvakrat toliko kakor meni — sva bila takrat prijatelja in tovariša. A to ie bilo v minulosti, ko sem imel še nekaj več kot zgolj ime de Luynes Zdaj sem se vračal predenj kot obubožan pustolovec, mezdni vojak, uslužnik in sabljač, ki bi mu bil za las ubil sina v prepiru, čigar vnanje okoliščine je nemara poznal, bistva pa ne. Ko me zagleda v družbi Andreja Mancinija, me utegne imeti — kaj se ve — za enega tistih zajedalcev, ki se obešajo na premožne mlade ljudi ter žive iz njihove sklede. O tem, da si je hči ustvarila o meni takšno sodbo, sem bil prepričan; treba je bilo le še videti, kakšen bo moj sprejem pri očetu. Iz teh in podobnih misli sem se zdramil šele. ko smo pridrdrali do vrat v canapleški park. Ker sc bila na stežaj odprta, smo zavili skozi vhod, med dvema debelima granitnima stebroma, na katerih sta dva leva držala v krempljih canapleški grb, in v korak krenili po dovoznem drevoredu. Skozi golo vejevje smo videli grad, čedno starodavno poslopje, ki je bilo svoje dni trdnjava zdavnaj ugaslega fevdalnega rodu. Njegovo siv« zidovje se je ta dan malone stapljalo s sivo pokrajino na okoli. Toda ob znožju je bilo gosto obraščeno z zelenim brš-Ijanom, ki je ponekod v dolgih progah plezal skoraj do vrhnjih lin, na enem kraju pa kar tako visoko, da je ovijal celo vitke stolpiče Prejšnie čase je bil grad obdan z jarkom, a ta je bil zdaj zasut in nadomeščen z nizkimi nasipi, ki sc se poleti iz-preminjali v gredice. Pustila sva konje v varstvu svojih slug ter odšla za resnobnim dvornikom, ki naju ie bil sprejel. Ta naju ie odvedel skozi prostorno vežo. ki ie v vsem nalikovala orožni dvorani, in po svetlih hrastovih glavnih stopnicah navzgor do široke, vzvišene galerije. Tu je zavil na levo, odprl neka vrata in naju poprosil, naj počakava viteza. Stopila sva v lepo, z dragocenimi holandskimi preprogami opeto dvorano, ki je bila sicer treznih barv, a zelo bogato opravljena. Visoka okna so gledala na širno teraso, obrobljeno z ograjo iz sivega kamna, od koder je vodilo nekaj stopnic na vrt. Nedaleč od tega vrta je gnala Loira svoje mirne valove in še dalje zadaj si lahko občudoval slavni grad Chambort, zgrajen za časa Franca I. Komaj sem bil opazil vse te podrobnosti, so se vrata znova odprla in v dvorano je stopil droban mož nevisoke rasti. Cas mu je bil le skopo potrosil lase in brado z belim prahom, ki običajno zaznamuje njegovo pot. Obraz mu je bil bled, suh in zgrbančen. in sive oči so imele živčen, nemiren pogled, ki se ni nikjer za dolgo ustavil. Oblečen ie bil v črno. s trezno izbranostjo, ovratnik in zapestnice pa je imel iz najfinejših čipk. »Dobre došli, gospod Mancini!« ie vzkliknil s tolikanj prijaznim nasmeškom, da ie bil videti mahoma ves izpremenjen, ter nama urno krenil naproti. »Dobro mi došli! Nismo se nadejali, da pri- dete tako kmalu, a hčerki, ki ste jima, kakor slišim, v Choisvju storili uslugo, sta mi k sreči prinesli glas. da ste že na poti. Sobe za vas so pripravljene in upamo, da izvolite počastiti Canaples s prav dolgim obiskom.« Andrej se mu je kar najprisrčneje zahvalil. »Res je,« je dodal, »da je bil moj odhod iz Pariza malce nenaden, a tu je pismo njegove pre-vzvišenosti, mojega strica, ki vam pojasnjuje, kako in kaj.« »Pojasnil ni treba, dragi Andrej,« je odvrnil stari plemič brez vseh pustih obšesti, s katerimi ga je bil sprejel. »Kakšnega ste zapustili gospoda kardinala?« je vprašal in vzel pismo. »Čilega in zdravega, samo nekoliko utrujenega od državnih poslov.« »Oh da, kakopak. Toda počakajte. Kakor vidim, niste sami.« Canaples se je naglo in zvedavo ozrl po meni. Prvemu pogledu je sledil drugi in vitezove obrvi so se namrščile. Potem ie stopil korak naprej ter mi napeto pogledal v lice. »Seveda, seveda, gospod.« je vzkliknil, še preden mu je utegnil Andrej odgovoriti, »kaj ne, da ste bili tudi vi pri Rocroiju?« »V čast mi je. da se me spominjate, gospod,« sem z nasmehom odvrniL »Res sem bil pri Rocroiju. kot stotnik v vašem polku lahke konjenice.« »Gaston de Luynes,« se je oglasil Andrej, »je moi dragi prijatelj, moj svetovalec in, lahko rečem, moj zaščitnik.« S P O R T mmmammmmmmmm^m^mmmmm Poskusimo drugič. •.! Ljubljana trenira dalje, to pot z ojačenim Jadranom — ob 14*3^ na svojem igrišču Nič kaj zadovoljni se nismo vračali preteklo nedeljo s prvega treninga, ki ga je odigrala SK Ljubljana v teku priprav za bližnje gostovanje po nekaterih italijanskih mestih. Za nasprotnika si je oni dan vzela enajstonco Marsa, sama pa izposodila štiri močnejše ljubljanske igralce in rezultat tega treninga je bil skoraj samo negativen. iNe mislimo pri tem na izid sam, ki je prinesel Marsu čisto zasluženo zmago, temveč mnogo bolj na celotno sliko one igre, ki ni vzbujala skoraj nobenega videza, da bi takšna enajstorica Ljubljane lahko uspešno zaigrala proti močnejšemu nasprotniku in še na tujem igrišču povrhu. Morda je bilo mlačnega poteka onega treninga deloma krivo dejstvo, da so vse naše tekme za trening dobile pečat nekega nepotrebnega zia in se igralci nikakor ne morejo sprijazniti z njihovim koristnim namenom, toda ne glede na to je sestava ljubljanske enajstorice pokazala cel kup pomanjkljivosti, v celoti pa formo, v kateri jo čakajo »brez upa zmage«, lekcije, kamor bo šla. Ta zavest, ki je morala prevzeti tudi odgovorne funkcionarje pri klubu, seveda vodstva SK Ljubljane ni zadržala, da bi z enako vztrajnostjo ne nadaljevalo priprav za to neopredeljeno preizkušnjo, seveda samo v okviru danih možnosti in z močmi, ki so mu trenutno dosegljive. Za danes si je torej Ljubljana izbrala za drugo po-skušnjo te vrste drugačnega nasprotnika, in sicer enajstorico Jadrana, ojačeno z nekaterimi igralci Svobode. Tudi ta nasprotnik, ki mu bo Ljubljana postavila nasproti vse, kar lisli, da bi prišlo v poštev za uspešno gostovanje na tujih tleh, ne nudi vnaprej nobenega jamstva, da bo tekma dosegla svoj namen. Ljubljanska nogometna družina se med seboj, posebno letos, ko so vsi tako tesno navezani drug na drugega, pozna do zadnje dobre in slabe stra- čitamo še... O dogodkih v hrvatskem nogometu Razen mednarodne nogometne tekme med reprezentancama Zagreba in Niirn-bcrga, v kateri so sicer Zagrebčani slavili tesno zmago, vendar pa s splošnim poja-\roan svoje enajstorice niso bili zadovoljni, sta bili preteklo nedeljo v nogometnem sporedu Hrvatske še dva omembe vredna dogodka. Mislimo na obe prvenstveni teK-mi, ki sta bili odigrani izven Zagreba, in sicer med Haškom in Viktorijo v Zemunu ter med Hajdukom in mostarskim Zrin-sJkim v Osijeku. V prvi tekmi so Haškovci kljub velikemu strahu, ki ga jim je pognal v kosti nedavni napor Gradjanskega, da je iz Zemuna prinesel obe točki, zmagali nad Viktorijo s presenetljivim izidom 4:0 in si tako spet popravili postojanko v prvenstveni tabeli. Od te nedelje dalje so vsi štirje zagrebški klubi spet na vrhu prvenstvene tabele in sicer Concordia kot prva, za njo pa Gradjanski, Železničar in Hašk. V drugi tekmi je osiješki Hajduk proti pričakovanju izgubil z 0:2 in moral zaradi tega ostati na predzadnjem mestu, še zmerom v družbi zadnjeplasirane Viktorije. Danes v Zagrebu in na Hrvatskem ni nogometnega sporeda za točke, temveč pojdejo dohodki vseh nogometnih prireditev v korist »pomoči«. • • • Na srbskih tleh so preteklo nedeljo začeli tekmovanja za zimski pokal, v katerih sodelujejo vsi beograjski klubi. Podrobni rezultati prvega kola so bili naslednji: SK 1913 : Radnički 19:0, Obilic : Palilulac 9:2, P.SK : Elektra 9:0, Majcena : Borac 3:0, Sparta : Siavija 3:2, Železničar : Balkan 1:1. Spodnještajerskim smučarjem se obeta velik smučarski praznik v dnevih 17. in 18. januarja v Celju. Spored obsega smuk s Celjske koče, dalje slalom v bližini iste planinske postojanke, stafetni tek po mestnem parku in okolici in skakalne tekme na dr. Kugyjevi skakalnici v Liscah. Kakor računajo, se bo te mladinske smučarske prireditve udeležilo okrog 150 mladih smučarjev in smučark iz vseh predelov Spodnje Štajerske. Edina športna prireditev v Curihu, pa menda tudi ena redkih mednarodnih prireditev današnje nedelje bo dvoboj Švice in Nemčije v hokeju na ledu. V Curihu so v zvezi s to prireditvijo odgodili vse druge športne nastope, da si bodo gledalci v čim večjem številu lahko ogledali to tekmo. Švicarsko in nemško moštvo spadata trenutno brez dvoma med najmočnejše na vsej celini. V Aarbusu na Danskem so imeli pred kratkim majhno športno senzacijo, ker so razen čudežne plavalke Hvegerjeve odkrili še drugo odlično moč v vodi, in sicer neko Kirsten Basch-Soerensen, ki je preplavala 100 yardov v prostem stilu v času 59.7 in tako izenačila svetovni rekord, ki ga je pred dvema letoma dosegla Hvegerje-va. Soerensenova je na isti prireditvi preplavala 100 m prosto v 1:07,6, 200 m prsno pa v 1:26. Obvestilo CONI-a Zaupnik CONI-a objavlja: Vsi športni tereni, bazeni im vse športne naprave v pokrajini sploh morajo ostati ohranjene v celoti in se ne smejo uporabljati za druge namene kakor za one, za katere so bili zgrajeni. CONI si pridržuje pravico ustaviti za nedoločen čas vsako športno delovanje onih društev ali zvez, ki bi uporabljali v druge namene ali dovolili drugačno uporabo omenjenih naprav. Poreeila o snežnih razmerah Ljubljana, 13. decembra Poročila o snežnih razmerah v Ljubljanski pokrajini bo za planince letos zbiralo Slovensko planinsko društvo. Pri sedanjih razmerah bodo planinci v letošnji zimski seziji vezani le na smuške predele v tej pokrajini. Spoznali bomo številne lepe smuške predele na Dolenjskem in Notranjskem. ki so sicer tudi v zadnjih letih že imeli številne obiskovalce. Za smučana je ni, tako cla izbranemu moštvu Ljubljane tudi to pot ne bo treba napeti vseh sil, če bo hotelo doseči kaj pozitivnega. Zavedat, se mora pač samo, da gre za preizkušnjo ki bo njemu najbolj v korist in naj se zato ne da motiti v igri, če ima pred seboj dobro znanega partnerja, ki si zaradi uspeha ali neuspeha ne bo delal sivih las. Ljubljana naj zaigra zares, vse ostalo pa naj prepusti potem onim, ki jim je naložena skrb. da izberejo čim močnejšo nogometno reprezentanco našega mesta. Ce bo to uspelo, bomo danes lahko ne glede na imena, ki bodo zastopala oba tabora, lahko dobili vsaj prvo podlago za sodbo, kako naj se ljubljanski nogometaši brez večje nesreče rešijo težke naloge, ki jih s precejšnjo gotovostjo čaka prej, kakor se morda zavedajo sami. Tekma med ojačeno Ljubljano in kombinirano garnituro Jadrana in Svobode bo popoldne ob 14.30 na igrišču Ljubljane ob Tyrševj cesti Osmo kolo v Italiji Današnja prvenstvena nedelja po italijanskih terenih bo spet pestra in bogata kakor jih je bilo dozdaj že sedem zaporedoma. Današnji pari so bili v diviziji A izžrebani takole: V Livornu: Livorno-Fiorentina, v Mo-deni: Modena-Ambrosiana, v Napoli ju: Na-poli-Lazio. v Bologni: Bologna-Liguria, v Turinn: Juventus-Torino, v Genovi: Ge-nova-Triestina. v Rimu: Roma-Venezia in v Milanu: Milano-Atalanta. Tržačani. k: so zdaj na čelu tabele, so danes gostje v Genovi in jih čaka precej težka naloga. V diviziji B bodo igrali naslednji pari Prato-Spezia. Vicenza-Bari. Udinese-Savo-na, Fiumana-Alessandria. Lucchese-Pro Patria, Novara-Pescara, Siena-Padova, Brescia-Reggiana in Funfulla-Pisa. važno, da je že pred svojo turo informiran o višini in kakovosti snega, ker temu primerno je treba »pristrojiti« smučke. V vremenskih poročilih bo objavljena temperatura po stanju v jutranjih urah, nato podnebje ali je jasno ali oblačno, ali dežuje ali sneži, nadalje kakovost snega: srež (sneg z zmrzlo iglasto površino), srenec (vležan zrnat sneg spomladi), osrenics fskorjast sneg, ki se lomi pod smučmii sren (trd sneg, ki se ne vdaja) ter južen sneg — in končno še debeline snega, izražena v centimetrih. Poročila bo prejemala društvena pisarna SPD iz sledečih krajev: Golo, Kurešček Movnik nad Orlami, Lobček pri Žalni Polževo, Velike Lašče, Turjak, Sodražica, Bloke, Nova vas, Logatec, Ziberše, Velike Poljane nad Ortnekom, Ribnica na Dolenjskem. Kočevju. Novo mesto. Mirna gora. Preserje, Rakitna, Sv. Vid nad Cerknico. Padež nad Borovnico. Kožljek nad Mene-šijo, Zaplana nad Vrhniko, Vrhnika sama Trije kralji, Samatorica nad Horjulom in Polhov Gradec. Poročila bodo objavljena v društvenih omaricah SPD pri vhodu v prehod Nebotičnika, na stavbi Kreditne banke na Tyrševj cesti ter na kolodvoru v omarici pri izhodu. Kdor pa želi dobiti informacije v društveni pisarni SPD, naj se tam oglasi osebno ali po telefonu. XXX. in XXXI. seznam kočevskih optantov XXX. seznam kočevskih optantov (SI. list 6. dec.) naslednjih 156 oseb (v oklepajih starost in rojstni kraj): OBČINA KOPRIVNIK R a j h e n a v : Maichin Daniel (27, Ribnik) Alojzija roj. Stonitsch (27), Daniel (1). S p. Bukova gora: Kump Rudolf (33). Terezija roj. Jakscha (34), Berta (1); Deutsch-mann Matija (92), Marjeta roj. Kump (83); Ro-schitsch Ivan (75, Topla gora), Marija roj. Ko betitsch (56); Lackner Peter (42, Kožice), Albina roj. Lackner (37); Kump por. Kump Roza (52). Irma (20), Emil (19). Alma (13), Viljem (23). Josip Edvard (27), Friderik (25); Kump Josip (83), Neža roj. Roschitsch (76); Kump Franc (43), Alojzija roj. Kump (37), Ernest (16) Franc (14), Erik (12), Josipina (11). Pavla (6), Matija (29); Hiris Albert (21); Maierle Franc (41, Bi strica), Ana roj. Kumt> (39), Edvard (11), Berta (8), Herbert (6), Frida (3), Hilda (10 mes.); Kump Matija (77), Marija roj. Nick (78); Meditz por. Kump Karla (43). Josip (20) Adolf (17), Berta (7), Josip (84); Flack Ferdinand (43). Ida roj. Staudacher (26). Josip (16) Rajn hold (15), Herbert (1); Rom Ernest (42), Josi pina roj. Meditz (35), Herman (10) Terezija (8), Ernest (6), Erna (3), Ervin (1), Gertrauo" (81); Kump Ivan (34). Ivana roj Stalzer (42). Ernest (6), Rajnhold (6), Erna (2). Ernest (32): Widmer Hilda (22); Wie°mer Josip (47, Spodni' Mozelj), Marija roj. Grili (48). Friderik (19). Alojzija (16), Ana (14), Olga (12). Sr. Bukova gora: Loschke Josip (78); Af» nitsch por. Kump Jera (69); Nick Avgust (35. Trnovec), Josipina roj. Maurin (39), Amallla (7), Justina (5). Gottlinda (4 mes.): Meditz Matija (76), Marija roj. Jonke (69); Kumn Josip (74), Frančiška roj. Kotnik (51). Robert (18), Henrik (16). Franc (11). Josipina (8), Matija (77); Deutschmann por. Jonke Štefanija (42). Josipina (15); Moch^r Anton (39. Gornji Mo zelj), Antonija roj. Kump (47). Rudolf (14); Baiz Alojz (32, Fraunfeld). Marija roj. Loschke (42), Franc (6), Erna (1). Staro Brezje: Maksche Marija (15). OBČINA KOČEVSKA REKA Gotenica: Racker Fini (28). Irma (4); Tscherne Josip (49), Marija roj. Primosch (69); Kusole Ivan (14) • Sumperer Peter (75). Marija roj. Tschinkel (75); Parthe Ivan (51). Ivana roj. Janeschf?), Ema (15); Tscherne Henrik (46). N o v i i a z j : jaklitsch Josipina (38. Mlaka) Daniel (4); Tram nos ch Ivan (38). OBČINA MOZELJ Zajčja va s : Marlnzel por. Maichin Leni (50); Tscherne por. Marinzel Marija (83); Petsche Adelhajd (20), črni potok: Wolf Marija (49). OBČINA ČRMOŠNJICE Poljane: Moschner Ivan (72, Osilnica). Elizabeta roj. Troje (60), Karel (19); Spritzel Avgust (36). Kristina roj. Matzele (28), Josip (2): Moschner Franc (27); Schauer Ernest (12). Erna dl). Semič : Matzelle Alojzij (29, Vimol). Urša roj. Skedl (35). Vimol: Poreber Matija (52). Marija roj. Matzele (50); Matzelle Rudolf (35. Gaber). Ivan (31); Matzelle Alojzij (78), Josipina roj. Brinskelle (64); Brinskelle Josip (35) Marija roj. Stritzel (31), Ervin (7); Brinskelle Franc (30), Franc (59), Rozalija roj. Matzelle (48) Rudolf (19). Ana (17). Ida (15). Erih (12) Julij (8). Henrik (21). Franc (27). Josip (23). Brezje: Rom por. Juran Josipina (52. Nova gora). G 3 b e r : Matzelle Ivana (29); Matzelle Andrej (61), Urš® roj. Honvat (58); Matzelle Matija (40). Frančiška roj. Stalzer (44) Rihard (1); Banltsch Ivan (36), Alojzija roj. Rom (32), Cecilija (3). Anton (37). * XXXI. seznam vsebuje naslednjih 101 oseb (v oklepajih starost ln rojstni kraj): OBČINA STARI LOG Kleč: KšKel Franc (2fl). Pavla roj. KSnlg (32). Ana (8). Hilda (16). Leopold (21). Novi kamen: Pere Franz (61) Maedalena roj. Schmuck (57). Ferdinand (19), Marija (18) Albina (13). Franc (27) Berta (24): Petschauer Ludovik (49). Roza roj. Kumu (40). Alfonz (17). Josip (13) Mariia (9); Samide Ludvik (29). Pavla roj. Petsohe (24); Kump Karel (29), Ana roj. Zebin (29), Josipina (4), Herbert (2); Schnelder Ivan (78), Marija roj. Sprelteer (68); Konig Helena (45); Jonke Ivan <42, Salha vas), Roza roj. Konig (39); Kifcel Magdalena (54, Trnovec); Schauer Ervin (7). Marija (9); Kikel Ferdinand (16); Samide Ivan (25). Ernest (23); Wittreich Franc (51), Karolina roj. Klnkopf (41) Ema (20), Marija (17), Franc (16). Josip (13) Rozalija (11). Elfr.da (5); Kinkopf Marija (88): VVittreich Alojzij (21); Konig Ludvik (66), Ma rlja roj. HOnlgmann (62>: Habdija Frida (27) Adolf (8). Stari k a m e n : Bauer Alojzija (46). Marija (16), Ernest (11); Konig Ivan (43). Pavla roj Konig (39) Ernest (17), Irma (13); Stiene Ma tija (47) Olga (18). Ana dO. Berta (11), Konrad (9); Konig Matija (67). Josipina roj Perz (42) Hilda (18). Marija (14). Franc (21); Klnkop! por. Konig Marija (83); Fink Rudolf (49). Pavla roj. Hoge (36) Terezija (14), Poldi (12). Marija (9) Herta (2); Fink Ivan (81, Rlgelj): Konig Franc (49) Berta roj. Konig (36). Alojzij C2> Rihard (10) Reglna (6) Kristina (4). Josip (2)' Hoge Ivan (30), Jurij (69). Roza roj. Kčnig (56) Franc (27); Konig Ivan (60). Pavla roj Kropf (46), Erna (20) Ivan (18); Bauer Ivan (35). Zo flja roj. Sterbenz (36). Franc (9). Erih (7) Albin (3) Ingeborg (7 mes); K8nig Alfonz (25) Pavla roj Bauer (17); Kamme Karel (30), Ma rija roj. Schauer (34) Alfred (4). Valter (2) Rozalija (66). Upniki navedenih oseb morajo do 20. decembra prijaviti svoje terjatve Pohotnemu uradu za dolgove ln terjatve, LJubljana. Rimski trg. Sprememba regulacije v Vodmatu Ljubljana. 13 decembra Na predlog mestnega gradbenega odbora naj se spremeni regulacijski in zazidalni načrt za blok med Jenkovo, Japljevo Bohoričevo in Ravnikarjevo ulicc v Vodmatu, je mestni tehnični oddelek izdelal nov spreminjevalni regulacijski načrt za ta del mesta, ki določa naslednje spremembe: Jenkova ulica ho razširjena od 10 metrov na 20 m. Zlomljena podaljšana Rav-nikarjeva ulica bo zravnana in usmerjen«) na stik sedanje Ravnikarjeve ulice z Bohoričevo ulico ter bo razširjena od 10 m na 12 m. Redko naselje s pritličnimi ali enonadstropnimi hišami bo spremenjeno v vrstni sitsem z dvonadstropnimi hišami. Te spremembe so potrebne iz več razlogov Podaljšana, na 20 m razširjena Jenkova ulica je določena za važno in kolikor toliko neposredno zvezo Vodmata, Kodeljevega ln Most z glavnim kolodvoroma Premaknjeni stiki ulic so nepregledni in prometna, ovira. zato je določena usmeritev stika podaljšane nove ulice na stik sedanje Ravnikarjeve ulice. Zravnana ulica' bo prometno in estetsko popolnejša Razen tega je pa redko naselje v tem Dloku neumestno ter tako za privatnike kot za mestno občino neekonomično. Z dovoljenim štirimetrskim odmikom od soseda tudi higienski oziri niso bili dovolj varovani. Nova zazidava z dvonadstropnimi hišami v vrstnem sistemu je mnogo bolj ekonomična ter so javni oziri. predvsem higienski, kar se tiče osvetljen ja dvorišč in cestne ■ strard; v polni meri varovani. Zaradi boljšega zračenja je pa blok odort proti severu in jugu ter je sleherna zazidava dvorišč in vrtov nedopustna. - " Ker gre torej za važhe javnfe?koristi, «o vse te spremembe v zakonu utemeljene. Po. ? 8 in 12 gradbenega zakon g.vje mestna občina te spremembe javno objavila v »Službenem listu« z destavkom. da bodo ti spreminjevalni regulacijski načrti razgrnjeni javnosti v tehničrem oddelku rriestne-sra poglavarstva na^T?b,režju 20. .septembra št. 2 v H. nadstropju,' soba. ^ '39-40; in sicer vsak dan ves mesec med uradnimi urami od 9.30 do 12. ure. Ta rok, ko bodo spreminjevalni regulacijski načrti razgrnjeni javnosti, se pa; prične šele 16. dan po objavi razglasa v »Službenem" listu«, torej 16. dan po 13. decembru ,da bodo načrti razstavljeni šele od 29. decembra dO 29. januarja 1942. Pripombe zoper-nameravane spremembe regulaciiskegst*načrta morajo interesenti predložiti rn^tni občini ljubljanski najkasneje v 15. dneh po 29. januarju 1942., torej najkasneje do 13. februarja 1942. ' ' — Moj mož govori toliko v spanju, da bi vam bila hvaležna, gospod doktor, če bi mi svetovali, kaj naj storim z njim. — Pustite ga, naj tudi podnevi malo govori. - - » — Pri pouku ne paziš in si neprestano zaspan. — Menda zato, gospod učitelj, ker v meni dremlje talent, kakor pravi mama teti. Mali oglasi beseda L — .60. taksa —.60. ?a daianje naslova ali >za Šifro L 3.—. Pozor! Danes vsi k dvema rj£i-čema na fino pohane piščance, pečene kurice in druga topla in mrzla jedila. Točim prvovrstna vina. C — Vljudno vabi Vinko Lozič. Janševa 3. 20346-18 Službo dobi rteseda t -.60, taksa — ?a daianie naslova ali za . iifro l i.— T Gozdarski hlapec samski V-prvi vrsti, priden in pošten, dobi službo.'— Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dežela I.«. , 2023*-! Sodarski pomočnik mlajši, ki ie v svoji stroki dobro ižvežban, priden ' in pošten, dobi takoj službo. Ponudbe na ogl. odd. .Jutra pod »Sodar I.«. 20354-1 Kletar spreten, trezen in pošten, ki posedoie dolgoletna spričevala v tej stroki, dobi. takoj službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vinska trgovina«. 20.353-1 Postrežnico pridno, pošteno, za dopoldne od 8. do 12., iičfem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 20268-1 Mlajše dekle zanesljivo, malo vajeno kuhe, pospravljanja sob in dragih h finih del, sprejmem takoi ali pozneje. — Ponudbe z navedbo starosti in sposobnosti na ogl. odd. Jutra pod »Dobra služba v Grosupljah«. 20345-1 Služkinjo ki zna tudi kuhati, sprejmem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Večja družina« — tarA se dobi tudi naslov. 20344-1 Postrežnico iščerfi za enkrat, na teden. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 20363-1 Gospodinjo pošteno in čisto, spreimem takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoišen nastop«. 20369-1 Gospodinjo ki ima svoje postelino perilo. iščem za sebe in sina. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Periferija«. 20320-1 Zobotehnika izvežbanega, sprejmem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 20316-1 Kleparski pomočnik naj se takoi javi na naslov: Miklavčič, Stična, kot samostojen delavec. 20312-1 Sodar! Vinska trgovina na deželi sprejme pridnega, poštenega, zanesljivega in treznega sodarja, ki se poleg so-darskega dela razume tudi na delo v kleti. Plača po dogovoru. Nastop službe po Božiču. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sodar«. 20299-1 Iščemo kluičavničaria ali podobno izučeno moč za delo pri tiskarskem stroju. Ponadbe na ogl. odd. Jutra pod »Strojnik 141241«. 20287-1 Frizerko za izpomaganje, iščem. — Vinko Benda, Erjavčeva 15, Ljubljani. 20443-1 Blagajničarko za detailno trgovino (prejmemo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Blagajni-čarka«. 20417-1 Mlado dekle pošteno, ki zna dobro kuhati, sprejmem. Naslov: Leonišče, soba ">0. 20430-1 Postrežnico za vsak popoldan, tako) spreimem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 20333-1 Službeiiče beseda l -.60. uksa —.60. /a daianie naslova ali za iifro l J.—. Trgovska pomočnica mlaiša moč. želi spremeniti službo. Naslov v vseh poslovalnicah lutra. 20342-2 2agar samski, vaien vseh popravil. sprejme mesto tudi kot cirkularist. Naslov Lavren-čič Franc. Pod hribom 51. Liubliana Vil. 20366-2 Postrežnica mlada. urna. želi mesta pri dobri družini za nekai ur tedensko. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Blizu Tyrševe 47«. 20328-2 Serijozen zastopnik dober organizator, kores-pondent, vešč srbohrvaiči ne. nemščine, italijanščine in francoščine. prevzame zastopstva. reprezentacne varstvo interesov, nadzorstvo skladišč, likvidaciiske posle. Ponudbe na Golobič ložo. Beograd, odd. Slovenskega Rdečega kriza. 20318-2 Upokojenec mlatši. vešč italiianščine in nemščine, išče kakrfno koli zaposlitev. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Upokojenec«: _20314-2 Učiteljica vešča slov., nem., ital. in francoskega iezika. išče mesto uradnice ali vzgojiteljice, kjer bi pomagala tudi pri gospodimstvu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Učiteljica«. 20306-2 Trgovski pomočnik išče primerne zaposlitve. — Cen j. ponudbe na orl. odd Jutra pod »Vesten 25«. 20331-2 Vajenci ( ke) Beseda L —.60. Uksa —.60, za daianje naslova ali za iifro l J.—. Učenca za trgovino z mešanim blagom sprejmem. Biti mora zdrav, . dobrih staršev ter imeti vesel ie do trgovine. Naslov: Marija Pitkovič, Velika Laiča. ,r-202*5-44 _i_--t.—-i . . .. Frizersko vajenko sprejme salon Rakar, Pre-iernova ulica. . 20387-44 Frizersko vajenko sprejmem takoj. Novi trg-Breg št. 1. -20377-44 Mizarskega vajenca sprejme Potočnik, Tržaška cesU 56, pri Malavašič. 203n-44 Krojaškega vajenca sprejme Erjavec, Igriška 3-20349-44 Vajenko spretno, sprejme za nabiranje petelj na nogavicah salon »Lada«, Kopitarieva ul. 20404-44 Brihtnega vajenca za pisalne .stroje sprejmem. Simandl, TyrJeva 25. Liub-ljana. 20433-44 Seseda l —.30. taksa —-6C daianie aaslova ali u iifro l 2.—. Uspešni pouk nemščine, francoščine, klavirja nudim. Grem tudi na dom. Cena zmerna. Privat-m pouk: Groharjeva c. 2, vhod Tržaška C. 1-1. — A. Potočnik. 20332-4 _ms. rteseda I - m.', tak« - .00. daianie aaslova alt za iifro l 3.—. Hišne gobe uničenje in zaščita: inženir Prezljev MIRULIN-univer-zal Ljubliana, Wolfova 3, telefon 34-73. 20095-6 Podgane voluharje in miši zanesljivo uniči inženir Prezl;ev Ml-KROTAN. Liubliana. Wol-fova 3, telefon 34-73. 20094-6 Krompir zoper gnilobo rabite inženir Prezljev NEGNIL. — Ljubliana, Wolfova 3, telefon 34-73. 20093-6 Divji zajec! Sadjarji, ikode na sadnem drevju Vas obvaruje inženir Prezljevo LEPUSIN-mazilo. Ljubliana, Wolfova 3, telefon 34-73. 20092-6 Različno avtomeha-nično orodje prodam ali zamenjam za radio. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 20355-6 Otroško posteljico z modrocem in globok otroški voziček, prodam. Vse lepo ohranjeno. Staničeva ulica 21-1. 20173-6 Bel mnf prodam. Soška div. c. 9-1. (Masarykova). Sedej. 202)3-« Otroški voziček globok, . dobro ohranjen, prodam. Ižanska cesta 59. 20280-6 Otroško posteljico razne dele pobiitva in ročne vozove, šupo ali barako, trame, ugodno prodam. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. Ogleda se od ».»2. do 3. ure. 20277-6 Preproge naprodai. J. Grus, Mestni trg 3-III. 20284-6 Črna ovratna lisica skorai nova, poceni naprodai. Emonska 2. pritličje, desno._ 20385-6 Prodam lep blagamiški pult, 7 komadov Recr.čevih foteljev, 2 izložbena steklena stoia-la. eno mizo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. Prodam veliko ledno omaro, železno vrv 25 mm debelo, 60 žaginib listov 1250 X 1.75 mm. razna še rabna okna in vrata. Ponudbe na cel odd. Jutra pod »Ta-koi«^_20341-6 Brivski stol moderen, ter železno napisno Ublo, prodam Salon Fanči. Kogresni trg 3. 20356-6 Kauče v različnih barvah, les oreh korenina, izbira velika. — Novi trg 4. Upetmk. 20361-« Prodam platnene prte in perilo. — Tyrševa 60, Požar. 20W -6 Razni špecerijski inventar. stelaže s predali itd., pro-' dam zelo ugodno. Kraner. Lepodvorska 21. 20373-6 Peč na žaganje masivno in lično izdelano, eori do 20 ur. proda: Weiss. Vodovodna SO. 20371-6 Namizni štedilnik skoraj nov. prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.__20329-6 Visoke omare, postelje z modroci. kompletno spalnico. otroško klop z mizico in še več drugih predmetov proda Nova trgovina »OGTHD« Mestni trg 3- 20293-6 Prodam skoraj nove damske drsalke s čevlii št. 39- Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 20337-6 Prodam štiri kompletna okna s stekli 120X70. 90X70, ogrodje vzidanega štedilnika, vse v dobrem stanju. Robbova ulica 25._20412-6 Otroški voziček globok, skoraj nov, prodam. Živec, Riharjeva 1 (Mirje). 20411-6 Prodam ' dva srednievelika primoža (šraufštoka), 1 cevne kle-iče. Medvedova 17, vhod iz Žibertove, pritličje, levo. 20410-6 Daljnogled hkratna povečava, naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 20403-6 Nepremočljive škornje iz mastnega usnja, št. 45, zimske, skorai nove, ugodno proda čuček, Topniška ul. 18-11. 20402-6 POZOR. MIZARJI! Furnir! 3—4 tisoč čevljev, orehova korenina, za malo pohištvo, ugodno prodam. Novi trg 4. Tapetnik. 20396-6 Škornje iz črnega boksa, popolnoma nove, za št. 3P'/j, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 20435-6 Gg. zdravniki, den-tisti, frizerji! Kompleten električni aparat za gretje vode (Boyler), s priključitvijo na vodovod, z umivalnikom, etažerko in ogledalcem, ugodno prodam. Ogled od 10. do 12. Novak, Zriniskega 7-III. 20432-6 20 cinast. krožnikov iz leta 1782. prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 20431-6 Stojalo za umivalnik ogledalo, mize, stole in nekaj ženskih oblek ter malenkosti, prodam. Vožarski pot 1, Persche, od 14. do 16. ure. 20440-6 Kupim tteseda l —.60. uksa — 60. za daianje naslova ali za iifro l i.—. Kupujem vse vrste kroiaške in Si-viliske odpadke ter žaklo-vino. Hrenova ul. 8. 19234-7 Rabljene steklenice od Jekocitrola, Tonovina in Efetusina, očiščene, kupute-mo z zamaškom ali brez. •Čehostaklo«, Resijeva cesta. 20271-7 Prazne steklenice vinske, vseh vrst. vsako količino, plačamo najbolje — Rupena, Tavčarjeva 6, telefon 38-47. 19842-7 Kdo mi proda par litrov gazolina ali zamenja istega za bencin? — Dentist Ogrič, Novo mesto. 20212-7 Lep nakit in krantn plašč kupita. — Ponadbe na ogl. odd. Jata pod »Pristno«. 19916-7 Veverične kože polhove, lisičje iq vse dru- £e kupuje stalno Zdravič, jubljana, Stari trg 30. 20375-7 Kupim smučarsko obleko in smuči za 161etnega. Janežič, Pug-lieva 25, Kodeljevo. 20272-7 Kupim dobro ohranjene bele otroške snežke št. 30. Naslov: Angelca Strgulec, Ljubljana, Gajeva ul. 9-H-. vra-U 11. " 20347-7 Selak vsako količino ukoj kupim. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 20358-7 Kupim višinsko sonce (Quarzlam-pel za obsevanje, in plinski štedilnik s tremi goril-ci. — Kramar, Herberstei-nova 9. za Stadionom. 20325-7 Knjigovodstvo - kartoteko, po možnosti Kar-dex ali slično, v pločevinasti škatlji, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutri pod »Kardex«. 20302-7 Šivalni stroj z okroglim čolničkom. kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Navesti ceno«. 20298-7 Kuhinj, kredenco v dobrem stanju kupim. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kredenca«. 20297-7 Otomano ali kauč kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Navesti ceno«. 20296-7 Kompletr spalnico kupim takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Rab-liena«. 20295-7 Kuhinisko opravo primerno ohran'eno, kupim. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Rabim takoi«. 20297-7 Kompletne spalnice kuhinjsko opremo, tudi posamezne komade pohištva in druge uporabne predmete stalno kupuie Nova trgovina »OGLED«, Mestni trg št. 3. 20292-7 Prazne steklenice vseh vrst vina. čiste kupu-tem. Košmerli, skladišče Ranzinger. 20336-7 Kupim vsako množino navadnega ali debelega prozornega stekla. Miškec. Liubliana VII. Medvedova 38. tel. 35-75. 20415-7 Kupujem cunje oprane, mehke. Litografija Cemažar, Igriška 6. 20419-7 Knjige Beseda L —.60, uksa —.60. za daianje naslova ali za iifro L 3.—. Poslovni dnevnik 1942 v velikosti 21X29 cm za odvetniške in notarske pisarne, bančne zavode in druge urade, vezan v obliki knjige, se nahaja v tisku. Cena Lir 30.—. Naklada je omejena. Naročila sprejema Čemažar Josip. Ljubljana. Igriška 6. Podeželskim naročnikom se pošlje po povzetju, prištevši Lir 6.— za poštnino in ovojnino. 20228-8 Kupim »Kleine englisehe Sprach-lehre«, Methode Gaspey-Otto-Sauer. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sauer«. 20324-8 Prodam vso zalogo Ljubljanskega zvona. Doma in sveta in Slovana po 22.50 lir za komad. Ogled vsak -dan od '/jI 3. do '/»14. ure. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 20389-8 Radio Beseda L —.60. uksa —.60, za daianje naslova ali za iifro L i.—. Radioaparat 6cevni, nov. ugodno naprodai za 2200 lir. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. . 20258-9 Radioaparat rabljen, prodamo. Nova tr-Tyrševa c. 36. 20367-9 govina, Radioaparat 4cevni super, na vse valove, nov, prodam. Sv. Petra cesta 95. Jegličeva 10, Dinter. 20376-9 Brezhiben radio Sachsenwerk, 4+1, skoro nov, zelo ugodno naprodaj. Jenkova ul. 13, pritličje, levo. 20427-9 Radioaparat dobro ohranjen, kupim. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 20398-9 Radioaparat rabljenega, dobro ohranjenega. 3 valovne dolžine, izmenični tok, kupim. Ponudbe z navedbo cene na ogl. odd.' Jutra pod »Radio«. 20429-9 Dober radio posodim proti odškodnini in garanciji. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pazljivost«. 20441-9 Avto, moto Beseda l -.60. taksa — .60. za daianje naslova ali t* Iifro l i.—. Prikolico za motorno kolo, dobro ohranjeno, kupim. Ponudbe oa ogl. odd. Jutra pod »Prikolica«. 20261-10 PoltoTorni avto (aa pogoa z oglje«) aosilnost 1000 kg. kot ▼ novem stanju, zaradi selitve za 18.000 lir naprodaj. — Ponudbe« na ogl. odd. Jutra pod »Priložnostni nakup«. 20425-10 BMW motorno kolo in mala limuzina oba predelana na pogon S ogljem, v najboljšem stanju, zelo ugodno naprodaj. Generator delavnica. Tyrše-va 13 (Figovec, levo dvo-riSče). 20424-10 Halo — bencin! ne rabite in tudi ne dobite r njim dovoljenja za vožnjo. Zato si pustite predelati Vaš avto na pogon z ogljem. Generatorji najnovejših modelov za vse vrste avtomobilov ima na zalogi: Generator delavnica, Tyrševa 13 (Figovec, levo dvoriSče). Guzzi brezhiben, prodam za 2800 lir. Nekaj bencina na razpolago. Sirk, Tržaška 22. 20388-10 Kolesa Beseda L —.60. uksa —.60. za daianje naslova ali zs iifro L 3.—. Novo kolo (brez plaščev) prodam. — Gosposvetska 10, dvorišče I. (Longika). 20350-11 Rabljeno kolo z novimi gumami Lir 500, in žensko novo kolo poceni proda: Fantini, mehanik. Celovška cesta 42. 20370-11 Triciklje dobavlja razne velikosti po želji, začenši od 2000 lir dalje. L. Ambrož, Tvrševa cesta 71._20418-11 Damsko kolo dobro ohranjeno, kupim. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobro ohranjeno«. 20413-11 Prehran ci Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L 3.—. Pension goste sprejme po novem letu Hotel »Bellevue«. 20392-14 Dragocenosti Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L 3.—. Briljanten prstan ali uhane kupim. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 20447-36 Kapital Beseda L —.60. uksa —.60. aa daianje naslova ali n iifro l 3.—. Kateri dobro situirani bi pomagal samostojni go-spej iz težkega položaja. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Hvaležna«. 20343-16 Večji mlin s stalno vodo, na prometnem kraju, išče družabnika.' Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ugodna prilika 22«. 20303-16 Vse denarne in trgovske posle izvršim hitro in točno. — Obrnite se na: RUDOLF ZORE, Gledališka ul. 12. Telefon 38-10. 20437-16 Kateri gospod ali dama bi posredoval ali posodil 1200 lir proti 15V« nagradi in garanciji. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sigurno«. 20446-16 INSERIRAJ / ..JUTRU"! Oblaiild Beseda L —.60. taksa -.60, za daianje naslova ali za iifro L 3-—. Nov krznen damski plašč ugodno prodam. Ravnikarje- va 11. 20278-13 Krznen plašč lep, dobro ohranjen, kupim. Cenjene ponudbe na kuriavo in prikliuček dru žim, išče za 2 meseca prt boliših ljudeh samostoioa gospa. Pismene ponudbe na ogl. odd. Intra pod »In teligentna«. 20422-23a Večjo prazno sobo 7 opremlienim kabinetom ali brez. iščem. Ponudbe na ogl. odd. lutra pod »Posebni vhod«. 22400-23a Dijaške sobe Beseda 1 ,6L, taksa —.60, za daianje naslova ali za šifro L 3.—. Brusilne - Vrtalne in polirnc stioie za obde lavo kovin, lesa in drugib snovi. VERIŽNE ŽAGE prenosne, na bencin ali strujo, ČRPALKE KOMPRESORJE vseh mogočih konstrukcij, GRADBENE STROJE, DROB1LCE, Detoniere, dvi ga ta in drugo, dobavila ugodno in kratko ročno GUSTAV LEVIČAR. Medvedova 14. Tel. 47-91 35 29 Widia ploščice ali Kompietnt nože za »truž mce. dobavha iz zaloge Gustav l-evičar. Medvedov., 14. tel «7-91. 36 29 Motorne črpalke gasilske m ročnike dobav lia iz zaloge Andrei Zu pan. Celovška 50. telefon 47-91. 37-29 Mlajšega dijaka ali diiakinjo, spreimem s celotno oskrbo in nadzorstvom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dijak ali dijakinja«. 20380-22 GlcPsbila Beseda l —.60. taksa —.60, za daianje naslova ali za šifro L 3.—. Pianino ali klavir vzamem v najem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dober plačnik«. 20423-26 Pisalni stroj izvrstno ohranien, ugodno prodam. Naslov v vseh po slovalnicah lutra. 20374-29 Šivalni in pletilni stroj za vse vrste pletenin kupim. Naslov v vseh Poslovalnicah Jutra. 20285-29 Šivalni stroj kupim. Plačam z mastjo. Ponudbe na ogl. odd. lutra pod »F. K.«. 20420-29 Šivalni stroj dobro ohranien, kupim. — Ponudbe na : Anica Zupane, Liubljana, Karlovška c. 20. 20408-29 Čevljarski stroj levoročni, kupim. Cesta v Rožno dolino 3. 20442-29 Sadje Beseda I - t>l>. taicsa —.60, za daianje naslova ali ža šifro l 3.—. Jabolka od 10 kg naprei. špičkov ah drugih, razpošilja po železnici: Dorovec, Podhosto. Dol. Toplice. 20409-34 Fige in brinje stalno na zalogi pri tvrdki Ivan Jelačin. Liubljana. 20401-33 Filatelija Beseda l - r>0. taksa —.60, za daianje naslova ali za šifro l 3.— Filatelisti, pozor! .\aiugod(ie:št kupite ir vnovčite znamke vseb kon tinentov do posiednnb oku pacnskib znamk v kntigai ni Jane2 Dolžan, Liubljana Stritarieva 6. 19-39 Pravi filatelisti znamk nt iepi|o Edina in polno vredna znamka t brez pnlepke Zbiraite v vložnib albumih aaiboliše Kvalitete — J O L —, ki lih dobite » vseh formatih v Vnngarni Janez Dolžan, I lubliana, Stritaneva 6 20 39 Kupim manjšo količino (do 3000) raznih evropskih znamk. — Ponudbe na ogl. odd. lutra pod »Cena«. 20384-39 Znamke 24.000 komadov, vmes 3000 različnih, vrednost po Mi-che-katalngu 6000 RM. prodam za 5000 lir. Kdor je resen kupec, nai pošlie ponudbo na ogl. odd. Jutra pod »Ugodna prilika«. 20434-39 Živali beseda L — .tAt, taksa —.60, a daianje naslova ali aa šifro L 3.— Breje svinje prvesnice nemške požl.ht-njene pasme, križane z velikim Jorkširom, cca 120 kg težke in Več mladih plemenskih svinj m mer-laščkov, ima naprodaj posestvo Selo, pošta št. Vid pri Stični, žel. postaja Ra-dohova vas. 20321-27 Psa volčjaW čistokrvnega, 11 ir.tMvrt surega, ki ima nekoliko dresure. prodam. Pisati na: Černe Milan. Dvor pri Žužemberku. 20319-27 Beseda L l.— . taksa — oO, za daianie naslova ali za šifro I 3.—. Vdova srednjih let osamliena, dobrosrčna m skrbna gospodinia, žeii poročiti gospoda 50—65 let, v stalni službi ali upoko-lenca. Ceniene ponudbe na ogl. odd. lutra pod »Dobro srce«. 20301-25 Gospod srednjih let. želi poročiti simpatično gospodično do 24 let. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Resen«. 20394-25 Informacije Psihografolog FELIKS GLOBOČNIK, Liubljana, hotel »Lloyd«, Sv. Petra cesta, sprejema dnevno : 9—12, 14—19. — Vsak obisk — uspeh za kliienta. 20405-31 Mlajši gospod želi poročiti gospodično do 22 let. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Soliden "7«. 20393-25 Gospod srednjih let, želi spoznati pošteno dekle ali vdovo v svrho ženitve. Dojvse na ogl. odd. lutra pod »Gospodinia št. 35«. 20391-25 V „JUTRU"! INSERIRAJ Novi naslon t^nčiškanska UL S. TJmrla nam je naša ljubljena, predobra mama, stara mama, sestra In teta, gospa ALOJZIJA RAPOTEC roj. TANCE v 85. letu starosti dne 12. decembra 1941. Pogreb nepozabne bo dne 14. decembra t. 1. iz hiše žalosti na Kozini na domače pokopališče. Kozina, Trst, Ljubljana, Zagreb, CittA S. Angelo, Opatija, dne 13. decembra 1941. DR. FRAN, DR. VINKO, DR. JOSIP RAPOTEC — sinovi DORA RAPOTEC, VIDA por. ZUPANIC, ELZA vdova dr. VAGAJA, STANA, por. PREGELJ — hčerke, brat, vnuki in vnukinje, zetje in sinahe in ostalo sorodstvo i ■< ■ ■ v.j :■ !■■• - ■'*■■, - »i-v i* " •V- Zahvala Ob nenadni bridki izgubi našega ljubljenega, dobrega brata, strica in svaka Viktorja Medena se v svoji žalosti prisrčno zahvaljujemo vsem sorodnikom, neštevilnim prijateljem in znancem, ki so pokazali toliko ljubezni do prerano umrlega in toliko sočutja z nami V naši bolečini in nesreči so nam bili izkazi njihovih čustev v uteho in tolažbo. Posebno zahvalo smo dolžni prečastiti duhovščini v Ljubljani, Begunjah in Cerknici; nadalje gospodu podžupanu kot zastopniku mesta Ljubljane, predstavnikom Udruženja trgovcev in gostilničarjev Ljubljanske pokrajine, predstavnikom Trgovske zbornice, Zveze industrijcev, društva Trgovski dom, Ljubljanske borze, Ljubljanskega velesejma, Kmetske posojilnice in vseh drugih ustanov in organizacij, med njimi zlasti zastopstvu pokojnikovih lovskih tovarišev, kakor tudi njegovemu ljubljanskemu uradništvu in delavstvu. Globoko ginjeni se zahvaljujemo pevcem za njihovo poslovilno petje; vsem, ki so pokojniku poslednjič poklonili prelepega cvetja, darovalcem za bedne v njegov spomin in vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti v Ljubljani ter mu na kakršen koli način izkazali zadnjo čast in sočutje. Pretreseni in z globoko hvaležnostjo se spominjamo sprejema v domačem kraju, kjer so našega dragega dočakali njegovi uslužbenci, delavci, lovski čuvaji in domačini Z ganotjem se zahvaljujemo za spremstvo na Viktorjevi poslednji zemski poti vsem mnogoštevilnim rojakom iz bližnje in daljne okolice, posebno predstavnikom uradov, učiteljstvu, šolski mladini, domačim pevcem za presrčni zadnji pozdrav in govornika na grobu za njegove blage, prijateljske besede. V LJUBLJANI, dne 13. decembra 1941. Globoko žalujoči ostali Urejuje Davorin Ravljen. - Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. - Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja: Fran Jeran. - Za inseratni del je odgovoren Oton Christcf. - Vsi v Ljubljani. ^