31. štev. V Kranju, 3. avgusta 1904. II. leto. Političen in gospodarski list. Vabilo na naročbo. ŽT^LoTi za pol leta 2 K, za četrt leta 1 K. Naroča se list lahko vsak dan, in naj se naročnina izvoli poslati upravništvu. Pozor, Gorenjci! Deželnozborske volitve so razpisane in že 12. septembra dobimo volilci iz kmetskih občin svoje nove poslance. V tem kratkem času se bode bojeval hud boj. — »Zakaj boj?* «Cemu je treba boja?* »Izberimo si iz svoje srede najzmožnejše in najvrednejše može, pa jih pošljimo v deželni zbor.» »Cemu torej boj, za katerega nimamo niti časa, niti veselja.* Take misli obhajajo vse poštene Gorenjce, posestnike-volilce, dobre gospodarje, ki imajo vedno dela v izobilju ter v svojih poštenih srcih žele, da bi jih v deželnem zboru zastopali možje iz njihove srede, dobri gospodarji, kateri imajo tudi resno voljo pomagati svojim volilcem. V teh dobrih in poštenih mislih pa bode prišel motit naše Gorenjce duhovnik-agitator. Priporočal vam bode, dragi Gorenjci, drugačne može kandidate! Rotil Vas bode, da volite može, katere so postavili za kandidate doli v Ljubljani, tam pri lemcnatu v tisti hiši zborujoči debeli-leni ali pa suhi-strastni »gospodje* ! Kričal bode, da hočejo take poslance sami gospod škof! Grozil Vam bode z vsemi časnimi in večnimi kaznimi, ako ne izvolite teh od škofa postavljenih poslancev! — In če bodete vi temu duhovniku agitatorju čisto pametno pripomnili, češ, čemu bom volil poslanca, če ga je že škof postavil? Ce že volimo poslanca, moramo ga sami izbrati iz svoje srede, poštenega moža, katerega vsi poznamo! Na te Vaše besede Vam bode zaničeval ta duhovnik-agitator, da je »vera v nevarnosti*! Možje Gorenjci! Mi smo se vedno držali in se bomo držali svoje krščanske vere. Mi smo vedno spoštovali in bodemo vedno spoštovali mirne, ljubeznive in za svoj sveti poklic vnete duhovnike! Kedar pa ti gospodje duhovniki izpremene svoje čast i to vedenje, kedar se prikažejo med nami razburjeni, jezni, polni strasti, obrekujoči svojega bližnjega, ščuvajoči na prepir, neizkušeno segajoči v naše gospo- darske zadeve, v volitve — tedaj so ti gospodje duhovniki preskočili meje in delokrog svojega svetega poklica, tedaj so vrgli v posveten prah glorijo božjega namestnika ter nastopili med nami kakor pijani prepir-Ijivci, tedaj so pozabili na besede Kristusove, da njihovo kraljestvo ni od tega sveta! In takrat, možje Gorenjci, je v nevarnosti naša krščanska vera, še bolj pa naš gospodarski položaj! Takrat je v nevarnosti vera! Kajti, ako duhovnik, kateri nas je nekdaj učil lepih božjih besedi, da ljubimo svojega bližnjega, da odpustimo, da prizanašajmo i. t. d., ako ravno Usti duhovnik sedaj sam obrekuje, blati in grdi svojega bližnjega, ako ga strastno sovraži m to kaže očitno, ako laže in krade čast z besedami ali z dopisi v »Domoljubu* in »Slovencu*, katera dva lista sta bila zaradi častikraje že obsojena, ako dela prepir celo med sorodniki — potem se v takem strastnem dušnem stanju, hlepeč le po posvetnem gospodarstvu, nikakor ne more z zbranim srcem posvetiti svojemu svetemu poklicu in skrbem za du»ni blagor svojih vernikov, zanemarja svoj sveti poklic, ali pa ga izvršuje le površno — tedaj je po vsej resnici naša sveta vera v veliki nevarnosti it* to*" o krivdi duhovnika-politika. Droffe j1- takrat v še večji nevarnosti naš g o spoti ar th I položaj! Možje Gorenjci! Vsi dobro vemo, da nam Bog dal različne stanove. Pri čevljarju kupimo čevlj« pri mizarju postelj, pri kovaču poc v i. t. d. K gosp«. i duhovniku pa gremo, kedar nas peče vest, da nas potolaži, nesemo otroka h krstu, gremo k poroki, ga pokličemo ob smrtni uri i. t. d. In tako je prav! Vsak stan zase! Najsvetejši pa naj ostane duhovniški stan, stan božjega namestnika! Duhovnik naj bo vedno častitljiv in naj se nikdar po nepotrebnem ne meša v gospodarske zadeve drugih stanov! On tega ne razume in se tiuli ne strinja z njegovim svetim poklicem! Vedno bode več dosegel z ljubeznijo, kakor s strastjo! Tak naj bode duhovnik in vse ga bo spoštovalo. Ce bode pa pozabil na svoj st-in, postaUtrasten insurov, tedaj ga smem o tudi mi zavrniti ter mu povedati, da je izgrešil svoj poklic! Tedaj mu smemo povedati, da ima on skrbeti za naš dušni blagor za svoje posvetno stanovsko gospodarstvo pa bodemo skrbeli sami, ker smo v to poklicani in izkušeni! Možje Gorenjci! Le pomislite, kako bi se smejali g. faj-moštru, kateri bi s svojo neizkušeno roko prijel za plug in bi 278 Vam vso brazdo pokvaril. Vi bi mu rekli: »Gospod, tega pa Vi nc znate, ne zamerite, škodo mi bodete napravili!« Jm možje Gorenjci! škodo bodo napravili ti gospodje, ako dobe v roko deželno gospodarstvo! Zgodovina nas uči in sami se bolj ali manj jasno zavedamo, da klerikalizem hrepeni le po posvetnem gospodarstvu ter se v svoji brezvestni častihlepnosti ne meni mnogo za gospodarsko propadanje ljudstva, kedar ima sam dovolj in je čaščen. Ravnotako, kakor v prej-šnih časih grajščaki in tlaka. Zato pa izmed posvetnih izobraženih ljudi, ki to vedo in imajo srce za svoj narod ter so značajni, nihče noče pristopiti h klerikalni stranki. Zato bodo ti gospodje postavili za kandidate ali nesposobne in v gospodarstvu neizkušene duhovnike ali pa brezznačajne koristolovce, ki skrbe le za svoj žep in se iz svojih volilcev norčujejo. Prvi so smrt, drugi pa sramota slovenskemu narodu ! Slovensko ljudstvo je izmed vseh vedno največ trpelo. Nekdaj so po Slovenskem morili in požigali divji Turki. Najhujši pa so bili tisti slovenski sinovi, katere so Turki odvedli domov ter jih tam na Turškem po svoje vzgojili v strastnem fanatizmu. Ti so prišedši zopet na Kranjsko svoje rodne brate najhuje morili. To so bili rudeči janičarji. Sedaj nas pa križajo črni Jani čar j i! Varujmo se jih! In če bodo sedaj ob volitvah ti črni janičarji skakali okrog Vas, možje volilci, ponujajoči Vam kandidate dvomljive vrednosti, tedaj jih odpravite z besedami: »Vaše kraljestvo ni od tega sveta.» Volite pa kandidate, katerih Vam niso postaviti v Ljubljani, ampak katere ste vi sami izbrali v zaupnem pogovoru s prijatelji-sosedi in katerih imena bode objavil izvrševalni odbor napredno-narodne stranke. Tako naj bode, možje Gorenjci! PODLISTEK. Pismo z dežele. Cenjeni gospod urednik! Srečo pa imate vi kranjski liberalci; saj vam zmage lete na kup, kakor našim častitim, z delom preobloženim črnim prijateljem pečene piske v široko raztegnjena usta. Najprej občinske volitve, potem rekurz in sedaj županova volitev in izvolitev članov v odseke. Ko bi se bile posrečile te zmage klerikalcem, potem — o blaženi Kranjci — zagotovljena bi vam bila zmaga že naprej. Seveda bi pa prejeli oni, kateri bi si stekli zasluge za te zmage boljše plačilo, kar bi vas druge Kranjce moralo navdajati z zavistjo. Samo nekaj vzgledov, kaka bi bila plačila. Sodarjev Korl bi dobil v nebesih v oddelku sv. Petra, v prvih nebesih so baje same krčme in kavarne, prvi stolec na desni strani očeta Noeta in morebiti bi se mu posrečilo počasi priti v kak odsek, na primer policijski. Pavšlar postal bi svetnik že na zemlji in ne bi mu bilo treba «farbati» ljudi z raznimi tovarnami, ampak zidalo bi mu jih verno slovensko ljudstvo — seveda zastonj. Dekan Koblar pa bi postal »obersvetnik* in poverjeno bi mu bilo vodstvo čez stare «device», katerih knjiga preteklosti ima več temnih strani. Kajti, čeprav mu odrekate vi hudomušni Kranjci telesno lepoto, vendar ima njegov nos, ki je menda po volitvah postal najmanj za polovico daljši, neko čudno privlačno moč, Kaj bo, kaj bo! (Gospodarska in politična vprašanja z ozirom na kmetski 9tan.) Dalje. Kdor je s čutom opazoval ali pa sam poskusil delo pri kmetih in delo v tovarnah in pri raznih drugih podjetjih, tisti ve, kako velik razloček je glede težavnosti med kmetskim in tovarniškim delom. Kmet takorekoč igraje z lahkim orodjem obdeluje polje in spravlja poljske pridelke domov, in kadar je utrujen, se lahko odpočije; a tovarniški delavec mora delati kakor stroj s težkim orodjem, da mu je treba napenjati vse moči pri vsakem telesnem gibljaju. V nekaterih tovarnah, zlasti v plavžih morajo delavci trpeti hudo vročino. Naravno je, da morajo zaradi tega tovarniški delavci uživati dobro in tečno hrano in večkrat tudi pivo in vino, da ne omagajo. Delavci v plavžih toliko trpe, da se morajo pri vsaki priliki med delom pokrepčati s pivom ali vinom. Ako bi pili samo vodo, bi kmalu tako oslabeli, da bi več ne mogli premagovati silnega napora in hude vročine pri delu. Taka pijača in dobra hrana pa stane mnogo denarja, in delavcem nazadnje le malo ali pa nič ne ostane od zaslužka, četudi so dobro plačani in četudi so jedli in pili le za potrebo. In če pogledamo delavce pri zgradbah železnic, vidimo jih v ravnotistem neugodnem položaju. Že samo orodje tako težko in okorno, da se ga človek kar ustraši, ko ga prime v roke. A kaj šele mora trpeti ubogi delavec, ko mora ves dan ž njim v sončni vročini delati brez prestanka! Večkrat je videti kakega delavca, da si sleče srajco, ki je popolnoma premočena od potu; slečeno srajco potem tesno zvije ter tako ižme iz nje pot, ki kar curkoma teče izpod trdih žuljavih rok. Delovodja vedno hodi med delavci ter jih priganja k hitremu delu, da več narede in več zaslužijo njemu. Kakor kdo dela, tako je tudi plačan. A če se kateri pritoži zaradi prenizke dnine, se mu plačnik navadno le porogljivo nasmehne ter osorno poslovi od njega rekoč: «Ako ti ni prav, pojdi drugam; delavcev, boljših kot si ti, mi ne manjka!* Iz takih in podobnih vzrokov ob vsakem plačilnem dnevu zapusti več delavcev enega delovodjo, ter se podajo iskat dela k drugemu, ako ga ne dobe tu, k tretjemu i. t. d. Zato se vedno vidi, da ob zaznamovani železniški progi pohaja več trum brez- vsled katere se skoro tepejo pri letošnjih procesijah žene in ženice, dekleta in device, katera pojde prva za gospodom. In Cof? Temu slavnemu možu s kratkim imenom, a tem daljšo pametjo, pa bi postavili na Šmarjetni gori «tron», s katerega bi z železno roko vladal klerikalce, kranjske in izvenkranjske, liberalce pa bi prisilil vse do> zadnjega moža, da bi se vpisali v njegovo društvo »Mali turist*. Da, potem vremena Kranjcem vam bi se zjasnila, vam mil'še zvezde, ko dozdaj, zas'jale. A vi, lahkomiselneži, ste odklonili te dobrote in volili v občinski odbor ljudi, katerim ni nič mar, ne za vero in ne za narod, prej imenovanih naših prvakov pa niti v kak odsek niste pustili. Prav ima dopisnik v graški »Tagespošti*, ko prerokuje strašne čase Kranju. Kajti, da ste se dali Kranjci tako posloveniti, niti nam klerikalcem ni všeč, kaj šele nemškemu dopisniku, ki bi imel rad med izvoljenimi občinskimi odborniki razun nekaj klerikalcev za nameček tudi par Nemcev. Morebiti tudi samega sebe, kaj Miha? Sicer se pa čuti, da se stebri vaše liberalne trdnjave podirajo. Župan vaš letos ni bil izvoljen enoglasno, kakor sicer, ampak manjkalo mu je celih osem (?) glasov. Vi ste bahato pisali in trdili, da so se samo štirje virilisti vzdržali volitve, kje so pa ostali štirje neoddani glasovi? Morebiti dopisnik na svoj rovaš je volil županom svojega političnega prijatelja, zloglasnega Skalja, ki je poselnib delavcev iz kraja v kraj ali pa da utrujeni od iskanja, gladu in obupa počivajo v senci kakega obcestnega drevesa. Na upadlih in zamišljenih obrazih se jim pozna, da trpe veliko telesno pomanjkanje in hude duševne bolesti. Med njimi pa se nahaja tudi marsikateri bivši kmetovalec, ki je lahkomišljeno zapravil svoje posestvo in se mora zdaj potikati po svetu za drugim delom. Veseli in trpki spomini ter pekoče kesanje se mu vzbuja t srcu, ko gleda okoli po skrbno obdelanem polju, na katerem lahni vetrič maje bujna žita in druge poljske sadeže, se tuintam poljedelec in poljedelka kretata pri svojem delu, nad njima in okrog njih živahno pojo znani poljski ptiči in tam za njivami med zelenim grmovjem in drevjem prijazno brenkečejo zvonci pasoče se vaške čede. «0 kako srečnega bi se štel, ko bi mogel še enkrat postati kmeteki posestnik», si misli, «in kako vse drugače bi znal in hotel potem delati in živeti. Sedaj spre vidim, da kmetski stan vendar ni najslabši na svetu, kakor sem poprej mislil v svoji neizkušenosti. Kmet z lahkim delom pridobi, kar potrebuje, ima svoj dom in treba mu je le davek plačevati, pa se mu ni bati nikogar in od nikogar ni odvisen, če mu je Bog dal dovolj pameti in jo zna rabiti. Jaz tega neprecenljivega Stvarnikovega daru nisem hotel prav rabiti in zato se moram zdaj pokoriti!* Take misli o kmetskem stanu dozore počasi tudi v glavah mnogih tovarniških delavcev in ko postanejo bolj priletni ter že težko opravljajo tovarniška dela, radi si kupijo, ako so si mogli v več letih kaj prihraniti, na deželi primerno zemljišče ter si postavijo ondi novo hišico, kjer hočejo kot poljedelci mirno in zadovoljno preživeti svoja stara leta. Kmetski pregovor pravi: Ljub je domek, da ga je le zaenbobèk! To se pravi z drugimi besedami, da je lastni dom, če tudi je skromen, veliko več vreden kakor dragoceno stanovanje v tuji lepi palači. Kdor je več let služil kruh pod tujo streho pri raznih gospodarjih in delodajalcih, tisti ve, da je res tako. Zato bivši tovarniški delavci, ki postanejo vsled svoje pridnosti in varčnosti hišni zadnje dni urnih krač tekal po mestu in trdil vsakemu, ki ga je le hotel poslušati, da on in Koblar v kratkem prestopita v liberalni tabor. Čestitamo vam na tej pridobitvi ! Dà, dà vaši stranki klenka v Kranju mrtvaški zvonček in morebiti doživimo, da boste vsi Kranjci volili enoglasno Koblarja deželnim poslancem. Saj, kakor piše graška stara tetka, obračajo vaši stranki vsi najboljši pravo-napredni* možje — to so Koblar e tutti quanti — hrbet, in prestopajo k nasprotni stranki. Brez teh pa stranka sploh obstati ne more in popihali jo bodo z njimi počasi vsi vaši pristaši, dokler ne ostanete sami s svojim. Sicer se pa trdno nadejam, da se poboljšate tudi vi, in prestopite od liberalne k naši stranki. Pomislite razloček! Liberalci odvračate nas vedno od ljubega žganja in nam priporočate in v resnici tudi pri nas upeljujete omiko, medtem ko nam klerikalci naravnost usiljujejo žganje, katerega že itak sami radi pijemo in nas odvračajo od šol iz same gole krščanske ljubezni, boječ se za naše glave, da bi nam od učenosti ne popokale. Mi klerikalci namreč hočemo imeti kmeta neumnega in zabitega, ravnajoč se po besedah nekega častitega duhovnika, ki je rekel: »Takrat bodo hudi časi, ko bo kmet več znal, kakor samo roženkranc moliti.* In ti časi se sedaj bližajo, vzrok ste pa samo vi, liberalci. Toliko za danes. Hotel sem ostrgati sicer vse gorenjske liberalce, a se pri vas Kranjcih preveč zamudil. Pisati vam bom moral torej, gospod urednik, še večkrat; do tačas pa bodite zdravi in molite za svojo grešno dušo. Vaš I. P: pl. Sp. Polžev grad, dne 22. mal. srpana 1901. 279 posestniki, visoko cenijo to svojo lastnino in prav vzgledno gospodarijo na novi domačiji. V mnogih slučajih zapuščajo svoje potomce, lepo preskrbljene za bodočnost z vsem potrebnim, med tem, ko nekateri zanikarni in malomarni kmetje lahkomišljeno zapravijo kmetom še tisto imetje, ki so ga podedovali po stariših, in ko nov gospodar zadovoljno in srečno živi na njihovem domu, morajo po svetu pognane sirote večkrat v daljnjih tujih krajih boriti se za bore življenje v stiskah in nadlogah brezupno vzdihujoč: »Oh, kaj bo, kaj bo!» Se nadaljnje. ^ Kranju, 3. avgusta. Nemški carinski tarif, ki ga je te dni razglasila Nemčija, je provzročil precej iznenadenj. Nemčija hoče silno zvišati dosedanje carine na pšenico, rž in vse poljske pridelke, torej na najvažnejše kmetijske proizvode, katerih se največ uvaža v Nemčijo, osobito iz Avstrije. To je zopet lep sad toli hvalisane trozveze. Avstrijski Nemci so začeli v zadnjem Času sanjati o nemškem ali stavbnem ministru, pravf kakor da bi že ne bilo dosti ministrov. Umrl je bivši justični minister in predsednik poslanske zbornice Dezider Szilagv. Buri so naskočili Bremersdorf in prisilili angleško posadko, da je morala 16 milj daleč bežati v Lembodo. Kitajski zastopniki' pri pogajanjih radi odškodnine ugovarjajo zahtevam velesil. Postavili so se na stališče, da odškodnina ne sme več iznašati kakor eno milijardo taelov. _ Dopisi. Iz Oerkljan. (Kakšno gospodarstvo je v občinskem odboru.) Naš občinski odbor ima vedno silno veliko dela. Čeprav je ravno sedaj največ dela na polju, zborujejo občinski svetovalci zelo pogosto, kar nam vzbuja sum. Ker se bližajo občinske volitve, spraviti hočejo kar največ tepcev v občinski odbor. No, nekaj je že nemih mož, če bi bil njih vodja mož, kakor se spodobi, a kaj hočemo zameriti možem, ki niso šolani in ne bero nobenih časopisov. Večina izmed niih so skoro sami gorjanci in ž njimi se naredi, kar se hoče. Njih vodja v občinskem zboruje gospod profesor Jenko. On ima pa ravno take ljudi najraje, da se malo razumejo, da je potem le on gospodar. Kar on nasvetuje v zboru, to obvelja. Znano je že bralcem »Gorenjca*, da je pred par tedni naš odbor imenoval G oseb častnim občanom. Vedno pričakujemo, kdaj bo kak časopis pojasnil, kako so si zaslužili ti možje častno občanstvo in kake zasluge imajo za Cerklje. Zato prosimo g. prof. Jenkota, da naj nam piše o njihovih zaslugah. Ako tega ne stori, bomo mi napisali zasluge g. profesorja v njegovem kmetskem gospodarstvu, njegovem mlinu in o njegovih delavcih, ki ga vedno kantirajo, tožujejo, rubijo in mu stavijo prokuratorja. Zemljišča mu prodajajo na drobno, kakor kakemu pijancu, ki kupi celo graščino, a plačal bi šele takrat, ko mu drugi posestva prodajajo na drobno. Tak gospodar je naš župan v kmetijstvu. Potem pa hoče, da bi našim vrlim cerkljanskim kmetom gospodaril in vodil županstvo, ko še sam sebi ne zna prav nič gospodariti. In sedaj, ko se bližajo občinske volitve, mu je sila, da bi dobil zopet županski stol. To se nam kaže v tem, ko smo pred letom imeli shod zaradi vodovoda, ki naj bi se napeljal iz Grada čez Cerklje proti Bernikom. Zdaj strašijo ljudi s tem, kako velike troške bi imela fara za vodo, ko bi prišli v v občinski odbor taki možje, ki bi dovolili vodovod. Občinski svetovalec Jazbec je dejal, če bi se dovolil vodovod, bi morala fara plačati zanj 90 tisoč kron in bi se na vsako zemljišče vknjižilo mnogo dolga ter bi se ta dolg na leto plačeval. Pa bodite prepričani, vrli Cerkljanci, da to ni res. Kdor bi o tem res kaj mislil, naj le vpraša ljubljanskega župana Hribarja ali pa našega župnika, na katerega eno besedo smemo več držati kot na sto profesorjevih. Dalje naj še to povem: Ko je naš občinski odbor imenoval že znane može častnim občanom, kako je vendar to, da je pozabil na našega župnika-svetnika, ki ima res zaslug v naši fari. Le poglejmo stanje naše lepe cerkve in lep red vseh podružničnih cerkva in se spomnimo njegovih lepih naukov in izgledov. Gospod 280 profesor je dalje tudi pozabil na gospoda dekana Lav-renčiča, ki je spisal lepo knjigo: Zgodovina cerkljanske farc, kar bo ostalo dolgo časa zapisano. Na ta dva gospoda je Jenko zato pozabil, ker ga onadva predobro poznata, kakšen je, in »ker ne občujeta ž njim, dobro vedoč, da jih pri volitvah ne bo mogel dobiti v svojo past, kakor gotovo mislimo, da bo od imenovanih častnih mož dobil pooblastila za volitev. Izlet ..Gorenj. Sokola" v Žabnlco. »Gorenjski Sokol« je nameraval prirediti v Žabnico skromen izlet, a zanimanje za ta pohod rastlo je čedalje bolj in minulo nedeljo je privrelo v Žabnico od vseh strani toliko ljudstva, da smo preživeli v prijazni gorenjski vasi res pravi narodni praznik. Udeležile so se veselice škofjeloška čitalnica z zastavo in gasilni društvi iz Škofje Loke in Stare Loke. Došlo je na stotine narodnega občinstva iz Kranja, Škofje Loke in Ljubljane. Žabnica je bila menda polnoštevilno navzoča, iz sosednih vasij se je pa zbralo nebroj kmetskega ljudstva. Navzlic tisočev udeležencev je vladal uzoren red. Opažati ni bilo niti najmanjšega nasprotstva. Kmet je prijateljski, da, prisrčno občeval z meščanom. Zanimal se je za telovadbo, poslušal je pozorno govornike in pritrjeval njih besedam. Raz velikanske mlaje so vihrale trobojnice v pozdrav gostom in nad vso to krasno sliko pravega narodnega življenja in medsebojnega sporazumljenja se je razprostiralo jasno sinje poletno nebo. »Gorenjski Sokol», na čelu z godbo kranjskega gasilnega društva, je prikorakal, broječ krog 40 članov v društvenih opravah, ob polštirih v Žabnico, kjer ga je navdušeno sprejela zbrana množica. Učitelj g. Potočnik je pozdravil izletnike s krepkim nagovorom v imenu napredne Žabnice. Starosta »Gorenjskega Sokola« brat Ciril Pire se je zahvalil za pozdrav in nepričakovano krasen sprejem. Ob petih se je pričela javna telovadba. Proste vaje, h katerim je igrala kranjska godba, je proizvajalo 20 Sokolov. Ce se oziramo na to, da so nastopile večinoma nove, še ne popolnoma izvežbane moči, moramo priznati, da so se proste vaje izvršile dokaj točno. Pod vodstvom brata Konr. G eigerja je potem nastopilo troje vrst na I orodju in sicer I. na bradlji in konju vzdolž; II. na drogu in bradlji; III. na konju v sir in drogu. Posebej je nastopila I. vrsta na drogu in žela s svojimi vratolomnimi, a obenem lepo izvedenimi vajami obilo pohvale in ploska. Največjo pozornost so pa vzbudile krasne skupine na drogu in bradlji. Kakor pri vsakem nastopu, tako je pokazal »Gorenjski Sokol» tudi ob tej priliki, da mu je prvi in glavni smoter resna telovadba. Po telovadbi razvila se je sredi vasi neprisiljena zabava. Za okrepčila in postrežbo je bilo dobro skrbljeno. Vladalo je živahno in veselo življenje. Neumorno je svi-rala godba kranjskega gasilnega društva in dobro poznati moški zbor kranjske čitalnice je prepeval krepke zbore pod vodstvom g. učitelja Husa. V premorih so pa nastopali govorniki. G. učitelj Potočnik nazdravi vimenu Žabničanov gospodu dr. Ivanu Tavčarju. Med splošnim navdušenjem dvignejo krepki fantje priljubljenega voditelja. G. dr. Kušar bodri navzoče k odločnosti ter vztrajnosti ter napije slovenski domovini. Starosta br. C. Pire se spominja onega znamenitega občnega zbora kmetijske družbe, pri katerem so Žabničani prvič tako odločno pokazali svoje napredno mišljenje. Zakliče krepek »Na zdar!» napredni Žabnici. G. dr. Ta v čar, burno pozdravljen, govori o kmetskem stanu v krasnih besedah in napije samostojnemu, neodvisnemu slovenskemu kmetu. Nepopisna radost je zavladala po teh besedah med ljudstvom in govornika se je aklamiralo od vseh strani. Prišel je le prehitro čas ločitve. Gostje so odhajali na kolodvor. Poslovili smo se iskreno od Ljubljančanov in kmalu nato od Ločanov in drugih okoličanov. Društva so pred odhodom priredila starosti »Gorenjskega Sokola* prisrčno ovacijo. »Sokol« in večina občinstva iz Kranja je pa do gorenjskega vlaka preživela še nekaj lepih trenutkov med vrlimi Žabničani. Posedli smo se skupaj, rekla se je Se marsikatera krepka beseda, prižigal se je ben- galični ogenj, mladi svet se je pa vrtel po travniku ob zvokih godbe. Slednjič smo se tudi Kranjci morali posloviti od milih prijateljev. Sloves je bil nad vse ljubezniv, vršil se je pa še enkrat na škofjeloški postaji, kamor so spremili »Gorenjskega Sokola* žabniški možje in fantje. »Gorenjski Sokol* se je vračal z zavestjo, da je bil to eden njegovih najlepših izletov. Da je pa tisti vspel tako krasno, gre vsa zasluga naprednim Žabničanom, ki so storili vse, kar je bilo v njih moči, da smo se počutili v njih sredi, kakor svoji med svojimi. Čast zavednim vaščanom! Novlčar. Na Gorenjskem. Osebna vest. Cesar je potrdil izvolitev deželnega glavarja Otona pl. Detele predsednikom kranjske kmetijske družbe. Voditelja c. kr. okrajnega glavarstva gospoda Alfonza Pirca so minulo sredo pozdravili in se mu predstavili pod vodstvom župana in ces. svetnika gospoda Karola Šavnika člani občinskega predstojništva in zastopniki tukajšnjih društev. Behiit' dich Gott. . . Gospod c. kr. deželne vlade svetnik, dr. Miha Gstettenhofer, čegar upravni talent pride od zadnje nedelje naprej računano Kočevcem v korist, nas je torej zapustil. Ker se je vkrcal v Podnartu, ni nam bilo dano izreči mu svoja čutila na kranjskem kolodvoru. Teh bi ne pošiljali tudi za njim, če bi nam ne bil prišel pred oči eden zadnjih listov graške »Tagespošte*, to je tistega lista, o katerem se posebno od tistega časa, kar mu je »Grazer Tagblatt* odvzel naročnike in bralce, večkrat odkladajo majhne denuncijacije. Iz tega lista smo namreč posneli, da so zadnjo soboto tržiški magnatje povodom odhoda dr. Gstettenhoferja pili šampanjca in da so enega teh magnatov, ko se je vračal domov, napadli neznani zlikovci. Prepričani smo, da je zaradi tega Gstettenhoferjvega Častilca danes na nogah državno pravdništvo in vse, kar pri tržiški sod-niji leze in gre. In to je gotovo tudi prav. Da se pa ta protijutranji dogodek spravlja v zvezo z menjavo vodstva pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Kranju — kakor to dela »Tagespoštin* dopisnik — to je logika, s katero naj se ubijajo glave v kočevskih hribih, nam je kratko malo nedosežna. Mi smo imeli namen selitev g. Gstettenhoferja naznaniti svojim bralcem brez komentara. Ali ker »Tages-pošta* zastopa svoje stališče v tem vprašanju, naj ga paše mi. To je zelo enostavno. Kot Slovenci smo pohlevni in in rečemo le to: radi smo ga dali, dali bi ga bili za vsako ceno in tudi pod ceno. In za sedaj basta! Kar pa se tiče poprej navedene notice vrle »Tagespošte*, je naše mnenje tole: Če se je kdo v kakem kraju onemogočil in se moral umakniti, ni kavalirsko maščevati se na ta način, da se pri odhodu nasledniku, ki je pri vsem tem popolnoma nedolžen, pljuje v skledo. Prva abiturijentska veselica v Kranju je nepričakovano dobro uspela. V soboto zvečer zbralo se je na vrtu g. P. Mavrja lepo število občinstva. Program je otvorila ljubljanska meščanska godba s krepko-donečo Dvorakovo sokolsko koračnico. Pripomnimo naj, da si je pridobila godba v Kranju s svojim neumornim in dovršenim igranjem res težkih in izbranih točk največje simpatije. Po drugi godbeni točki toastiral je abiturijent g. Josip Hacin na Njega Veličanstvo. Nato je zaigrala godba cesarsko pesem, katero je občinstvo stoje poslušalo. Drugi je govoril abiturijent g. Beno Sabothv. V imenu vseh abiturijentov se je zahvalil kranjskemu meščanstvu za podporo tekom študij in izražene jim simpatije. Odgovoril mu je mesto obolelega g. župana podžupan g. dr. Val. Štempihar. Govornik je razjasnil gosp. abiturijentom pomen njihovega izstopa iz gimnazije in jim želel v imenu kranjskega občinstva največjo srečo na novo pot življenja. Po dokončanem govoru zasvirala je godba navdušujočo slovensko himno »Naprej*, katera je bila z viharnim ploskom pozdravljena. Nadalje je napil še abiturijent g. Zvonimir Bernot gosp. ravnatelju in slavnemu profesorskemu kolegiju. Odgovoril mu je v imenu profesorskega kolegija gospod ravnatelj. Omeniti moramo pohvalno slavni čitalniški pevski zbor pod izurjenim vodstvom g. V. Rusa. Navdušenje je pri-kipelo do vrhunca, ko so se ob polenajstih nenadoma pojavile bele čepice dijaškega ferijalnega društva «Sava». V imenu «Savanov» je gospod Janko Kersnik pozdravil g. abiturijente kot nove tovariše. S tem se je končala prva polovica programa. Nato se je razdelila mešč. godba. Polovica godbe je ostala na vrtu, druga polovica pa je šla svirat navdušenim plesalkam in plesalcem. Razvil se je živahen ples, pri katerem so se zlasti odlikovale dražestne kranjske gospice, Prvo čvetorko je plesalo 28, drugo 22. in zadnjo 16 parov. Ples je trajal do ranega jutra, navdušenje abiturijentov in neabiturijentov pa do lepega solnčnega dopoludne. Veselica se je torej izvršila prav častno ter gre prirediteljem vse priznanje. Gospodom abitui-ijentom pa kličemo k nastopu nove življenske dobe še enkrat najkrepkejši «Na zdar!» Umrl je nagloma minuli četrtek g. Pavel Lampret, učitelj v Šmartnem pri Kranju, star šele 22 let. Pokojnik je tuintam tudi sodeloval pri našem listu, bil jako nadarjen in obetal še marsikaj. Vsakomur vsikdar postrežljiv in neumorno delaven mladenič je ves gorel za učiteljski stan. Preboleti ni mogel neuspehov pri lanski maturi, tolažil se je dolgo časa, da ga ni predvčerajšnjim ugrabila kruta smrt. Pač čuden slučaj: dokončati prvo leto učitejjevanja, a obenem skleniti tudi življenje. Lahka bodi žemljica nadebudnemu mladeniču! Škofjeloške novice. Včetrtek dne 25. m. m. je gorelo v kozolcu pri Štemarjih. Posestnica ima škode nad 400 kron. Na lice mesta sta prišli gasilni društvi iz Škofje Loke in Stare Loke. — Dne 26. m. m. je strela ubila 39 let staro Marijo Ziherl iz Lipice in njenega 2 letnega otroka, ko sta se vračala s polja domov. Vsi poskusi, da bi mrtva zbudili k življenju, so bili brezuspešni. Ubogi škof. Minulo nedeljo je o priliki sokolskega izleta od vseh strani privrelo nebroj ljudstva v Žabnico. A gorje tem lahkomišljenikom, ki so tako nepremišljeno drli v pogubljenje. Pogubil jih je menda ondotni župnik, ki je baje rekel na leči, da bodo pogubljeni vsi tisti, ki pridejo tistega dne v Žabnico. In glejte, nemila osoda je pripeljala našega ubogega škofa ravno t istega dne v Zabnico. Zadelo ga je tudi prokletstvp — pogubljen bo. Zares se nam smili ubogi Bonaventura, kajti kaj takega bi mu ne želel niti najhujši liberalec. Radovedni smo, kako se bode milostljivi rešil te «pane». Izlet na Bled napravi v nedeljo 4. avg. Žirovnikov pevski zbor iz Št. Vida pri Ljubljani. Odpelje se z jutranjim vlakom in zajutreka pri Peternelu. Od polenajstih do polene vožnja po jezeru. Ob poldveh je obed pri Petranu in ob polpetih južina pri Peternelu. Železniški minister dr. vitez Wittek in šef generalnega štaba fcm. baron Beck sta si te dni ogledala dela pri bodočem predoru železnice skozi Karavanke nad Jesenicami in tovarne kranjske industrijelne družbe na Jesenicah in na Savi. Med.-Dr. Jos. Lukan je danes za teden dni odpotoval, 141—1 Otvoritev gostilne. Slavnemu občinstvu naznanjam, da sem otvoril gostilno «pri Jelenu* v Kranju. Točil bodem pristna rdeča in bela dolenjska vina po zelo nizkih cenah ter postregel vedno s toplimi in mrzlimi jedili. Na razpolago so za voznike tudi prostorni hlevi m veliko dvorišče. Za popotnike snažna in cena prenočišča. V Kranju, 1. avgusta 1901. 140—1 Ivan Raznožnik, gostilničar. 281 Gospodarske stvari. Mestna hranilnica v Radovljici. V mesecu juliju je 159 strank vložilo K 5157873, 137 strank dvignilo K 32.083-94.34 strankam seje izplačalo posojil K 31.615-17. Denarni promet K 153.26645. Dve mesečni sobi se oddasti s 1. ali 15. septembrom 1.1. Kje? pove uredništvo »Gorenjca*. 142—1 V slovo I Vsem velecenjeniro meščanom mestu Kranja in njihovim rodbinam izražamo odhajajoči abiturijenti, ki nismo imeli prilike osebno se posloviti od njih, prisrčno zahvalo za vso njihovo naklonjenost in požrtvovalnost, ki so nam jo kazali pri vsaki priliki in jim kličemo: Bog Vas živi! H Ohranite nas v prijaznem spominu, kakor se bomo tudi mi vedno hvaležno spominjali Vas in prijazne stolice gorenjske! — Z Bogom! Abiturijentje. Izjava. Ker se širijo med ljudstvom razne izmišljene govorice, da nisem pustil k materi svoje soproge duhovnika, izjavljam, da so vse govorice gola laž in imenujem dotičnike, ki trosijo to vest okrog, nesramne lažnike in obrekovalce. 137 Valentin Verlinšek vlakojavnik v Radovljici. t Potrti najglobokeje žalosti naznanjajo podpisani vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da se je preselil v boljše življenje iskreno ljubljeni pre-blagi sin, oziroma brat, svak, stric, gospod PAVEL LAMPRET učitelj v Šmartnem pri Kranju ki je nagloma danes 1. avgusta ob 10. uri dopoldne v 22. letu svoje dobe mirno v Gospodu zaspal. Pogreb bode v petek, dne 2. avgusta ob 7. uri popoldne iz ljudske šole na šmartinsko pokopališče. Sv. mmaša zadušnica se bode brala v soboto ob 7. uri zjutraj v cerkvi v Šmartnem. V Kranju, dne 1. avgusta 1901. Zahvala. Povodom smrti našega nepozabnega sina, brata, svaka, strica, gospoda Pavla Lampreta učitelja v Šmartnem pri Kranju še podpisana rodbina prav iskreno zahvaljuje za mno-gobrojne dokaze globokega sožalja. Zlasti se zahvaljujemo gospicam kolegin jam in gg. kolegom, ki so prihiteli iz Kranja, Šenčurja in Cerkljnn, njegovima prij atelj ema in tovarišema z Dolenjskega, kakor tudi mnogobrojnemu občinstvu iz Kranja, da spremijo pokojnika k večnemu počitku, izrekamo svojo najprisrčnejšo in najtoplejšo zahvalo. Istotako se iskreno zahvaljujemo č. g. dekanu Kazboršeku in g. nadučitelju Fr. Roj in i za ljubezniv trud, ki ga je imel ž njim. V prvi vrsti pa veljaj naša presrčna zahvala i vsem gg. pevcem »Narodne čitalnice v Kranju« pod vodstvom gosp. učitelja Vilka Rusa za prelepi, a gjnljivi žalostinki Tisočera hvala vsem skupaj^ ■' V Kranju, dne 3. avgusta 1901. Žalujoča rodbina. 282 1 • > V 18 H 8 \ £ »> C CS S O £ Loterijska srečka dne 27. julija 1.1. Trst:_8 68 81 47 43 posojendežiife naj se odda v gostilno g. P. Mayrjn. 136—1 Najceneji in najboljši poljedelski stroji dobe se pri Karnl Kav seka nast- v SCHNEIDER & VEROVSEK Ljubljana, Dunajska cesta 16. Vedno velika zaloga gepeljnov, slamo-reznic, mlatilnic, čistilnic, jeklenih plugov in sploh vse potrebščine za poljedelstvo. 69—17 Tudi vsakovrstna železnina kakor železo, traverze, želeu»i*ke šine, kuhinjska oprava, razno orodje za rokodelce i. t. d. 1—16 (Vellaeher Sauerbrunnen) pri Albinu Rantu, Kranj, Savsko predmestje. I zaboj (50 steklenic) 8 K. Najboljše struoe za citre, gosli in kitare. Doktorja pi, Trnkoczyja ?reizkusena zdravilna in redilna sredstva, preizkušena 88—22 že mnogo let, priporoča in razpošilja lekarna Trnk6c2y v Ljubljani. Najceneje se dobivajo v podpisani lekarni, če se naroča po poiti, odkoder ae ta zdravila v:wk dau na vse strani sveta z obratno pošto s postnim povzetjem takoj nosljajo, tudi celo samo jed«n komad z natančnim navodilom o uporabi. Za Stedilne gospodinje, dojenčke, otroke, nervozna, okrevajo*«, slabotneze, malokrvne, bledične, za vsakega bolnika, sploh za vsakega se namesto brezmočne, razdrazujoče kave in ruskega čaja doktorja pl. Trnk6czya It i L-a n clndni čai priporoča kot tečno, krepilno, zdravo in nai-ttdKaU MdUni Id) hraniino 8redstvo. Zavojček (četrt kile vsebine) 40 h, 14 zavojčkov samo 5 K. Dalje se priporoča: Doktorja pl. Trnk6czya i o 1 od r n <» kaplice. Izborno sredstvo za želodec. Deluje pomir-PC i UU l U C jujoCe> krepilno, bolest utesujoče, tek vzbujajoče, čisti želodec in pospešuje prebavo. Steklenica 40 n, pol tucata 2 K. Kroglice odvajalne, želodec čistilna. Čistijo želodec, odvajajo *^ Uguvv blato, odpravljajo napenjanje in zabasanje želodca brez vseh bolečin, kakor se to čestokrat pripeti pri drugih kroglicah. škatlja 42 h, Sest skatjic 2 K 10 h. — Pocukrene kroglice. Škatlja 80 b, tri skatlje 2 K, Prsni plučni in kasljev sok ali zeliščni sirup, prirejen z lahko _ sul' raztvarljivim apnenim železom, utesuie kašelj, raztvarja sliz, lajša bol in kašelj, vzbuja tek in tvori kri. Steklenica 1 K 12 h, pol tucata 6 K. Drirnilni a" "dov cvet (protinski cvet, Gichtgeist) priporočljiv MJl gu.uui jfl jjjjjj utesujoče, lajšajoče drgnenje v križu, rokah in nogah, kot novo poživljajoče drgnenje pq dolgi Steklenica 1 K, sest steklenic 4 K 50 h. hoji in težkem delu. Varstvena znamka. Tinktura za kurja očesa, -etizkuseno sredstvo proti bolestnim kurjim očesom, bradavicam, roženici, /uljem in ozeblinam. Ima to veliko prednost, da je treba s priloženim čopičem bolno mesto zgolj namazati, Steklenica 80 h, sest steklenic 3 K 50 h. MT* Ker je vedna skrb p. n. ekonomov, poljedelcev, živinorejcev 1. t. d. obrnjena na vzdrževanje zdrave in krepke živine, opozarjamo iste posebno na doktorja pl. Trnkoczvja redilne pripravke za živino. Doktorja pl. Tmk6czyja Živinski redilni prašek za no-t ran jo rabo pri kravah, vOlth in konjih. Ze blizu 50 let z najboljšim uspehom uporabljevan, kadar krave nočejo zreti, in da se zboljsuje mleko. Zavojček z navodilom glede uporabe 1 K , pet zavojčkov samo 4 K. . _ ,„ Pravic i i redilni in krmilni prašek. " ,, . L rid&lljl varstveno in dijetetično sred- Varstvena znamka. »tvo za prašiče. notranjo rabo, služi za tvorbo rnesa in tolsče. Zavojček 50 h, pet zavojčkov samo 2 K. Pozor! Želi kdo samo en kos od teh sredstev, ted:ij se tudi •fJ'Ji.1.' v '• i < Posamezne številke »Gorenjca44 se prodajajo po 10 vin. v Škof j i Loki pri g. M. Žigonu, trgovcu na glavnem trgu. Tedenski sejem v Kranju dne 1. t. m. Prignalo sejo 520 glav goveje živine, 32 telet, 413 prašičev, 110 ovac, 2*9 bus. 50 kg: pšenice K 7*T6, prosaK750, ovsa K 7-—, rži K 6*50, ajde K G'—, ječmena K 6—, zgod-krompirja K 2-—. Kdor hoče kupiti eeno in dobro barvo iz pravega domačega izdelka, brez vsake zmesi (Schwer-spatt) kakor se nahaja v nekaterih tovarniških barvah, naj se blagovoli obrniti na domačo zalogo I. WOHLOEMUTH 112—7 v Kranju, glavni trg št. 118. I Več dijakov se sprejme na stanovanje in hrano. — Naslov pove upravništvo »Gorenjca*. Usojarn se naznaniti si. občinstvu, da sem prevzel od g. vdove Fojkar v Stari Loki sedlarsko obrt ter bodem kakor preje izvrševal vsa v ta obrt spadajoča dela kolikor mogoče hitro in po najnižjih cenah. Nadejam se, da me bode slavno občinstvo nadalje počastilo — se priporočam 132—3 Ivan Tušek, sedlarski mojster v Stari Loki. 3rgoL>$l*i tič«r)ee ii pilajallii se sprejmeta takoj v trgovino z mešanim blagom pri M. ŽIGONU v Skorji Loki. 138-1 £t'ze/jsko vino/ Najizbornejšega vina okoli 300 hektolitrov iz lastnega vinograda hrani za poletno oddajo Ivan Malus, 101-10 vinogradar na Bizeljskem ter ga oddaja po nizki ceni na drobno in debelo. Imam še čez 480 veder finega belega in rdečega vina za oddajo samo od požlahtnjenih trt. Kdor ga rabi, naj ne zamudi kupiti naše lanske kapljice. Šivalni stroji in kolesa Tovarniška zaloga 109—8 Ivan Jax-a v Ljubljani Dunajska cesta 17 priporoča svoje najbolj priznane šivalne stroje in kolesa Ceniki se dopošljejo na zahtevanje zastonj. Kdor hoče imeti dobro blago strugarskega izdelka, 97-12 kakor kegle in krogle, krogle za balin in sploh vsa to stroko spadajoča dela po nizki ceni, naj se obrne na \oar)a iJidrrjar-js Strtigarja o bjubljar>i, dtir>aj$l*« ce$t« 11. Optični zavod Jos. Ph. Goldstein Ljubljana, pod tratčo št I priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnih očal, lovskih in potnih dalnogledov, kakor tudi vseh optičnih predmetov. Zaloga fotografičnih aparatov. Vse v to stroko spadajoča popravila točno in ceno. 67—19 283 Stavbinska kleparska dela vsakovrstna, iz poljubnega gradiva. — Najcenejša izvršitev lesno-cementnjh streh in pokrivanja s strešno lepenko ter t to spadajoče poprave z jamstvom najsolidnejega dela. — Zaloga strešnega laka, lesnega cementa in strešne lepenke v najboljših kakovostih. — Strelovodne naprave po izkušeni sestavi. Ustanovljeno 1861. L. M. ECKER Ustanovljen 1861. LJUBLJANA, dunajska cesta št. 7 in 16. Vodne instalacijske naprave vsake vrste, napeljava v hiše, zven c obstoječimi vodovodi, premembe in vsakršne poprave. Zgradba stranišč in kopelnih naprav od preproge do najfinejše izvršbe proti jamstvu primernega, trpežnega dela. — Proračuni na zahtevanje brezplačno. 114—8 2»a fio^tii, hahoi tudi -fiipe, Max>t ttt- v v$efi faauvafv, ttpezne in oen# priporoča pt-va in ftayvicya v £yu(>tfani. 73—16 JOSIP WEIBL J. Spreitzerjev naslednik LJUBLJANA, Slomškove ulice št. 4 Stavbeno-umetno in konstrukcijsko ključavničarstvo. Žično omrežja na stroj, obhajilne miza, ograjo na mlrodvoru, obmejno omrežje, vezna vrata, balkoni, verande, stolpne križe, štedilnike itd. 86—15 Špecijaliteta: valjični zastori (Kollbalken). C. kr. priv. tovarna strojev, brizgalnte, kmetljeklh etrojev, I. moravska mehanična tkalnica cevi in paeov R. A. SMEKAL v Cechii pri Prostjevu In Smichovv-Praga. Podružnica v Zagrebu, Franku p ulica S priporoča 83—ta* slavnim gasilnim društvom, občinam in zasebnikom brizgalnice vsake vrste, s patentom proti amrzlini in s priredbo, da tiste na obe strani vodo vlečejo in mečejo, parne brizgalnice, s kojiraa zatnoreta samo dva človeka opravljati delo — naučba v teku treh dni — ter ne potrebujejo izprašanega strojevodjo; dalje vse drugo gasilno orodje, čelade, pase, sekirice, lestv« i. t. d., kmetijsko orodje in Peronospora-brizgalnice. — Roba solidna elegantna in ceno. Plačila po dogovoru. Podružnica R. A. Smekal v Zagrebu. 384 Lekarna „pri zlatem orlu" Ljubljana, Jurčičev trg 2 M. pb. Mardetschlfiger, lekar in kemik, J. SVOBODE nasl. SO—16 čevljarski most. Kipite aH naročite po pošti iz te lekarne sledeča prlpoznana domača sredstva: Dunajske želodčne srčne kapljice, krč tolažljive, 1 steklenica 20 h, 6 stekl. 1 K. Želodec ne kapljice. 1 stekl. 20 h, 3 stekl. 1 K. Odvajalne kroglice, v plehastih škatuljah a 40 h, 3 škatlje 1 K. Tinktura zoper kurja očesa in ilašter zoper kurja očesa in trdo ioio a 40 k, 60 h, 80 h. Fluid za vnanje drgnenje, zoper trganje, pomirljivo sredstvo 1 steklenica 1 K. Trpotcev sok, kašelj pomirljiv, 1 stekl. 1 K. Praftek zoper kašelj, sliz razkrajujoč, 1 škat. 40 h in 1 K. Železo-kroglice v sladkorju ali oblatili delajo in pomnožujejo kri, 1 K in 2 K. Kina-železo-Malaga za slabotne in bolne osebe, 1 stekl. 2 K. Kapljice za zobe, pomirljivo sredstvo, steklenica 20 h in 40 h. Najboljše in pravo ribje olje, steklenica 70 h in 1 K, pri odkupu 6 steklenic zaračuni se samo 5 steklenic. Kadalje se priporoča redilna štupa za živino, za rogato, za prašiče n konje v škatuljah 60 h in odprto pol kile 1 K. G. Tdnnies Ljubljana 66-i8 tovarna za stroje, železo in kovinolivnica priporoča kot posebnost vse vrste žage in vse stroje za obdelovanje lesa, ame-rikanske turbine, bencin-motore in parostroje. R. LANG, LJubljana (KolizeJ) ■ tovarna za modroce na peresa in posteljno opravo, raloga pohištva, priporoča vsake vrste modrocev, posteljne uloge, zrcal, podob, otročjih vozičkov, naslonjačev, počivalnikov (sofa, kanape, divan) in solino opravo 54—20 po najnižjih cenah. Cenike s 300 podobami posije zastonj in poštnine prosto. Prodaja tudi na obroke. Razpošiljanje točno. Adolf Hauptmann S » 53-20 * tovarna in fvfeja i v Ljubljani. —»♦» Ilustrovani cenik brezplačno in poštnine prosto. / ffa jfa ffr fjp. jfa £fa ffe ffa ffa Najboljše najcenejše in najhitrejše kosilo in večerjo napravi vsaka gospodinja iz »ilirskih testenin* kakor so: nudelni, rezanci, makaroni i. t. d., katere so pa le zanesljivo prave v škatljah po '/2 kg z napisom: Prva kranjska tovarna testenin ŽniderSič & Valenčič, Ilirska Bistrica«. Zahtevajte jih v vseh prodajalnicah jestvin. Ne pustite se varati, da so morda druge enako dobre kot naše. 133—2 Cenike trgovcem zastonj in franko. BLED (Gorenjsko). 79-16 Trgovina s špecerijskim in galanterijskim blagom, z vinom in likerji, delikatesami in prekajenim mesom. — Najboljša praška in kranjska domača plečeta, gorenjsko sirovo maslo. — Zaloga najboljše emajlirane kuhinjske posode, porcelana in stekla. — Norimberška in lesena roba, srajce, ženske in moške nogavice, ovratnike, manšete, čevlje za gospode, dame in otroke. — Kneippove sandale, kopalne čepice in vse potrebščine za hribolazce. A. TschinkeN zet bj ubijala. Prva in edina domača tovarna cikorijc, figove h^BOz, kar>dirap>cga $adja ir> l*or)5crL> priporoča priznano dobre in cene svoje izdelke. 68—18 Izhaja vsako soboto zvečer, če je ta dan praznik, pa dan poprej. — Velja po pošti prejeman za celo leto 4 krone, za pol leta 2 kroni, za četrt leta 1 krono. Za Kranj brez pošiljanja na dom stane za celo leto 3 krone, za pol leta 1 krono 50 vinarjev. Dostavljanje na dom. stane za celo leto 60 vinarjev več. Posamezne številke stsinejo 8 vinarjev. — Na naročbe brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se za petitvrsto 10 vinarjev, če se tiska enkrat, 8 vinarjev, če se tiska dvakrat, če se tiska večkrat, pa po dogovoru. Uredništvo in upravništvo se nahaja v hiši štev. 105 nasproti župne cerkve. —Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne Vračajo, Irduia in ziilau-a konsorcii «GorenJca». Odgovorni urednik Gašper Eržen. Tiska Iv. Pr. Lampret v Kranju.