Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskega delavstva. Published and distributed under permit (No. 728) author, by the Act of October 6,1917, on file at the Post Office of Cleveland, Ohio. By order of the President, A. S. Burleson,postmaster, General. ENAKOPRAVNOST EQUALITY THE ONLY SLOVENIAN DAILY BETWEEN NEW YORK AND CHfCAGO THE BEST MEDIUM TO REACH 180.000 SLOVENIANS IN U. S. CANADA AND SOUTH AMERICA. "WE PLEDGE ALLEGIANCE TO OUR FLAG AND TO THE REPUBLIC FOR WHICH IT STANDS: ONE NATION INDIVISIBLE WITH LIBERTY AND JUSTICE FOR ALL." VOLUME III. — LETO III. CLEVELAND, O., PETEK, (CLEVELAND, 0., PETEK, ( ST. 303 (NO.) Single Copy 3c Entered as Second Class Matter April 29th, 1918, at the Post Office at Cleveland, 0. under the Act of Congress of March 3rd, 1879. Posamezna številka 3c Štirje detektivi izpričujejo v PRILOG soon »01. Davijo, da je w. p. wilson, priča za držav no prosekucijo, večkrat izpremenil svoje pripovedanje, Število prič, ki pravijo, da so videle sodnika McGan-ob času, ko je bil Kagy ustreljen, drugod, in da ga lorej ni mogel ustreliti, se je zvišalo že na dvanajst. Včeraj je bilo zaslišanih zopet šest novih prič, ki So izpričevale v prilog sodnika McGannona. McGannonovi odvetniki so povzročili precej prese-Qečenja, ko so poklicali na izpričevanje štiri mestne derive, da napadejo verjetnost izpričevanja William P. Wilsona, ki je bil priča za državno prosekucijo, in ki je <2Javil, da je bil McGannon oni tretji moški, ki je bil v 7. maja na vogalu Hamilton ave. in 9. vzhodne ceste, da je on izstrelil oni usodepolni strel, ki je prinesel smrt Kagyju. Prvi izmed detektivov, katerega so poklicali McGan-flonovi advokati, je bil Harry Brown, katerega je okraj-!!i prosekutor Baskin dodelil za pomoč policijskemu na-felniku Smithu, da pomaga razrešiti Kagyjevo umorstvo, ki je včeraj na' izpričevanju izjavil, da je po svojem ^ziskovanju šel v urad odvetnika William Boyd-a, ki je Stavni zagovornik McGannona, ter ga opozoril na nekake stvari v izpričevanju državne priče Wilsona, ki po Vegovem mnenju niso v soglasju Včeraj je bila sodna dvorana zopet nabito polna mi Včeraj je policija skušala najti neko žensko, ki je telefonu grozila Miss Mary Neely, glavni priči držav-116 prosekucije proti sodniku McGannonu. Kot se izjavlja policija, jo je omenjena ženska v sre-do popoldne petkrat poklicala po telefonu. Vsakokrat je odgovoril na telefonu neki privatni ^tektiv, katerega je nastavil prosekutor Baskin, da predeči vsaki osebi, da bi na kak način vplivala na Miss Neely. Ko je detektiv po večkratnih telefonskih klicih spo-Ztlal da kliče eden in isti glas, je pustil Miss Neely, da Ogovori. Pri razgovoru je Miss Neely držala telefonsko toslušalo nekoliko inčev od svojega ušesa, tako, da je po-Sovor lahko slišal tudi detektiv. "Ali govori Miss Neely, ki je izpričevala proti sod-McGannonu?" je vprašal glas misterijozne ženske 1)0 telefonu. "Da," je odvrnila Miss Neely "Potem se pazi! Mi te bomo že še dobili!" . Tu je ženska prenehala pogovor še predno je mogla1 lss Neely kaj odgovoriti. , Sedaj si policija prizadeva, da bi dognala, kdo je po-, lcal po telefonu Med tem pa se je postavilo še tri po-Clste, da pazijo na Miss Neely. Včeraj je bila zaslišana tudi Miss Goldie Austin, ^ Je prodajalka cigar v Olmsted hotelu. Državna priča ^ ^iam P Wilson je izjavil, da je tisti večer, ko je bil stre]jen Kagy šel v hotel Olmsted in kupil nekaj cigar, Zahteve premogar-jev zavrnjene. Philadelphia, 23. dec.— Pre-mogarski podjetniki so danes odločno odklonili zahteve trdih pre-mogarjev za nadaljno zvišanje plač, za $6 minimalne plače onim, ki so plačani od dneva in vposta-vitev 8-urnega delavnika. Operatorji sploh nečejo nič slišati o tem, da bi se ponovno odprlo pogodbo, ki je bila sklenjena na podlagi priporočil, katere je podala komisija, katero je imenoval predsednik Wilson. Zastopniki rudarjev so pa isto-tako odločeni pri svojih zahtevah ter so sporočili operatorjem, da ne morejo odstopiti od njih. Končno stališče, ki ga zavzamejo trdi premogarji, pa bo odločila seja glavnega mezdnega komiteja, ki se prihodnji torek snide v Hazeltonu, Pa. Danes sta dospela semkaj James Purcell in L. R. Thomas, komisarja za poravnavo, katero je poslal semkaj delavski tajnik Wilson kot svoja osebna zastopnik^. Ona dva bodeta skušala nastopiti kot posredovalca, ako bo položaj dovoljeval. CIVILISTI beže IZ REKE. lakota grozi mestu, ko se zaloga živeža niža. JE UBIL ŠTIRI, POTEM PA SE SEBE. Bradshow, Neb., 23. dec.— Carl Nickleson je pred kratkim kupil velik kos zemlje, katerega je zelo drago plačal. Ko jc spoziiul, da zemlja ni toliko vredna, ga je to tako potrlo, da je danes najprej usmrtil svojo ženo, svoje tri otroke in potem pa še sebe. Zeno je ubil s kladivom, otrokom je z britvijo prerezal vratove, ko so spali, sam se je pa ustrelil. PREKO ATLANTIKA K PACIFIKU. ki lss Austin pa pravi, da to ni res, in da se ona ne spo-nJa Wilsona. ^LOČITEV KANSASKEGA NDUSTRIJALNEGA SODISCA. <»V| »ta °Peka, Kas., 22. dec.—Dr-n° industrijalno sodišče je v °'Ucaju velikih mlinov, ki se na-a)ajo v tem mestu, odločilo, da dolžnost vseh poglavitnih in-Ustrij, Ja ce]0 v £asu nevelike . tfvnosti obdrže na delu svoje ane delavce. W. L. Higgins, 1 Je podal odločitev, je izjavil, a ni mogoče odločiti nikakih "logih določb, in da je v vsakem "čaju treba upoštevati razmere, Vendar pa da stoji razsodišče na ,tališču, da kadar se kapital in-Ve8tira v kako važno industrijo, OGENJ V PRISTANIŠČU. Galveston,. Tex., 23. dec.—Ko se je na parniku Bolikow, na katerem se je nahajalo olje, primerila eksplozia, se je ogenj razširil še na več drugih v pristanišču se nahajajočih ladij, in skupna škoda znaša $400,000. O dveh moških je znano, da sta v ognju izgubila življenje. • Ako se bodo načrti mornariškega oddelka v Washingtonu uresničili, tedaj bo dobila Amerika spomladi iz Anglije zrakoplov, ki bo največji svoje vrste na svetu. — Zrakoplov Z. R. 2. je sedaj v delu v Angliji ter je naročen na obali Atlantika, temveč bo letel čez pristanja v Južno Californijo, kjer bo pristal ob Pacifiku. To bo torej najdaljši polet, ki ga ima zaznamovati zgodovina zrakoplov-stva. Razdalja, ki jo bo preletel zrakoplav, bo znašala 800 milj. Zrakoplov, od katerega se pričakuje ta velikanski polet, je za i tretino večji od zrakoplova R. 38 ki je dospel leta 1919, iz Anglije v Ameriko in ki se je po osemdnevnem počitku zopet povrnil v Anglijo. Ta zrakoplov ima pa dvojni akcijski radij ter je, kakor naznanjajo vsa poročila, v stanu i poleteti iz Anglije v Californijo. Ameriška mornarica je kupila ta zrakoplov od Anglije za 50,-000 funtov šterlingov. Ameriško mornariško ministrstvo bo dalo zgraditi na Rtu May v Atlantskem oceanu velik hangar, kjer-bo shranjen ta zrakoplov. London, 23. decembra. — Glasom brzojavke, ki je dospela iz Milana, so civilisti pričeli bežati iz Reke. Sto beguncev je že dospelo v Kandrido. Živilsko vprašanje na Reki je postalo nadvse akutno. Prebivalstvo mesta znaša 52.000, in zaloga hrane je tako nizka, da ne more zadostovati za več kot štirinajst dni. Položaj na otokih Krk in Rab pa je še slabši kot na Reki. Poročilo pravi, da je večina reškega prebivalstva nasprotna vsakemu prelivanju krvi. Celo nekateri člani D'Annunzijeve "vlade" so v tem oziru nasprotni D'An-nunziju. Poslanca Suzi in Deambris sta odšla iz Reke v Rim, da predložita predlog, da Italija prizna reško regencijo, medtem ko bi se D'Annunzijo potem tudi zadovoljil, ako bi se Reka ne priklopila k Italiji. Trst, 23. decembra. — Reka je obkoljena z vladnimi četami. Vsi dohodi v mesto so močno zastraženi na severu, vzhodu in zapadu Vsaka pot in steza je zastražena- Nihče in nobena stvar ne sme v mesto, medtem ko je odhod iz mesta dovoljen. Tudi dohod po morju je nemogoč. ker mornarica iz Pulja kontrolira vse vodovje v bližini Reke. Ponoči je bilo videti, da Reka nima električne razsvetljave. Vsi vlaki se morajo ustaviti že v Opatiji. General Cavgilia je obvestil župana Giganteja o korakih, ki se jih namerava podvzeti za vsiljenje blokade. Kaj bo napravil D'Annunzio sedaj, ko je prebivalstvo začelo zapuščati mesto, se ne ve.. Ljudje neprestano odhajajo, seveda peš, ker odhod na vsak drug način je nemogoč- D'Annunzijevi legijonarji so danes vrgli dve bombi proti rednim četam, ki stražijo dohod k mestu na zapad-ni strani, pri čemur je bil ubit en vojak, dva pa sta bila ranjena. Legijonarji so ušli. Srbski častniki, poveljujejo Wranglovim četam, . ki se nahajajo v Dalmaciji. Rim, 23. decembra. — Tržaški korespondent lista "Idea Nationale" poroča, da srbski častniki poveljujejo Wranglovim četam, ki so se izkrcale v Luccari, šest milj južno od Reke, da nastopijo proti D'Annunzijevim legi-jonarjeni, ako bi se izkazalo potrebnim. Tarifna predloga v senatu. »ed Saci a) prevzame tudi gotove obli- 'Je in se mora podrediti goto-regulacijam, da se Savice splošne javnosti. ŠTIRJE MRTVI V RUDARSKI NESREČI. Seattle, Wash., 23. dec.—Štirje rudarji so bili danes podsuti v Black Diamond premogorovu, ki j c last Pacific Coast Coal Co. Na varujel rudarje se je zvrnilo več sto ton I kamenja in zemlje. Wsahington, 23. dec.—Ko je tarifna predloga, ki je bila sprejela v poslanski zbornici, prišla v senat, jo je prvi napadel demokratski senator Harrison iz Mississippi države. Ko je predloga prišla iz nižje zbornice, je najprej zahteval, da se jo,čita, kar se v senatu nevadno opusti. Republikanski senator McCum-ber, predsednik finančnega komiteja, je izjavil, da predloga naj-brže še celo prihodnji teden ne pride na dnevni red. Demokratski senator Gay je predlagal, da se k predlogi dostavi dodatek, glasom katerega naj bi se med s tarifo zavarovane produkte dodalo tudi sladkor, ker še vedno skoro s polno paro. V —Število prometnih nesreč v Clevelandu je narastlo na 157. Včeraj zjutraj je bila ubita od nekega avtomobila 181etna Miss Karolin$ Kahl, ko je čakala na poulično karo. Ob polosmi uri zjutraj pa je našel smrt na E. 33 St. in Superior ave. John Gorman, ko je njegovo motorno kolo na ledni cesti izpoddrsnilo in zvrnilo nanj. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer je kmalu nato umrl. —Poroča se, da je ogenj, ki se je pojavil včeraj okrog 8 ure zjutraj v garaži za Ziehmovo pro-daalno na 6016 St. Clair ave., napravil za približno $100,000 škode. Ziehmu, ki je bil tudi po-grebnik, so zgoreli vsi avtomobili in ambulance, katerih skupna vrednost je znašala $25,000. Poleg tega je zgorelo 535 mrtvaških krst, ki so bile vsega skupaj vredne okrog $50,000. Skoda na poslopjih pa znaša okrog $25,000. V mrtvaški kapeli ni bilo za časa ognja nabenega trupla. Kot se sedaj poroča, se je ogenj najprej pojavil v skladišču, kjer so se nahajale mrtvaške krste. Izvor ognja je še vedno nepojasnjen. —Revija jeklarskih tovarnerjev poroča, da se bo produkcija je-klaren in plavžov za nekaj tednov in še dalj znižala za polovico. Toda nekatere jeklarne obratujejo sladkornim plantažarjem baje grozi bankerot, ako se jih na zavaruje. Namen tega amendmenta je, da bi se cena surovemu sladkorju na debelo nikdar ne znižala pod 8c funt. H- — Na Superior ave. in 79. vzhodni cesti se je včeraj zjutraj Superior kara zaletela v karo, ki vozi po E. 79 St., pri čemur je motorman' Dindea dobil smrtno nevarne poškodbe, dve ženski pa sta dobili precej nevarne pošod-be. Domneva se, da se je nesreča .pripetila, ker je motormanu Dindeaju prišlo slabo Pittsburgu delajo Carnegijeve jeklarne s 95 procentno paro in imajo naročila še za nekaj mesecev. Illinois Steel Co. dela s 85-procentno paro, American Steel and Sheet Plate Co. pa ima zdaj več dela kot kdajkoli v teku zadnjih dveh let. — Citatelje opozarjamo na oglas Euclid Foundry Co. To podjetje je pač lep vzgled, da tudi Slovenci lahko nekaj napravijo, ako se zavzamejo. Vodstvo vabi vse rojake, da si 26. decembra ali 2. januarja ogledajo nove tovarniške prostore. KUPITE DELNICE SLOV.DEL. DOMA V COLLINWOODU. Piše George B. Shaw. Globlji pomen zadnjih objav angleškega ministerskega predsednika radi irskega vprašanja, šs ni zapopaden. Te objave se namreč veliko bolj tikajo Anglije in Amerike kot pa Irske, in sicer vsled tega, ker sta ti dve velosili močnejši kot je pa Irska. Winston Churchill je Lloyd Georgejevo izjavo o podvrženju Irske, in sicer brezpogojnem podvrženju, zapopadel v enem samem stavku: Irska je "strašna nevarnost" za Anglijo, i Gospod Churchill, ta militarist, ni mož, ki bi se dal ustrahovati od pesfcice Ircev, ki se bore proti velikanski angleški premoči. Ce bi se dalo, tedaj bi nastopil v smešni vlogi slona, ki se boji mi^ke, bodisi da ima to miško za nevarno zver. In nevarnost, katere se boji, ni prav gotovo nobena moralična nevarnost. On prav gotovo ne veruje v kako ta-jinstveno moč, vsled katere b' se maščevalo mučeništvo lord-ma- On nadalje ve, da je angleško javno mnenje zaposleno z Anglijo samo in njenim socijalnim problemom. Za francosko javno mnenje se mnogo ne briga, dočim pravi o Irski, da je pro-nemeška. Za javno mnenje Amerike ima pa Churchill samo zaničljiv nasmeh. Kakor vsi ostali angliški a-ristokrati, se tudi on ne briga za njeno mnenje, zlasti ker ve, da njeno morebitno nezadovoljstvo ne bo prišlo nikoli preko navadnih besed. . Kljub vsemu temu pa ga goni njegov strah, da hoče Irsko po-vreči z ognjem in mečem, s tortu-ro in nasiljem, kajti svoboda Irske, "pomenja strašno nevarnost za njegovo lastno deželo. In v čem obstoja ta ''strašna nevarnost?" To je zelo enostavno. Lloyd George se je izrazil: "Irsko je u-boga, toda podmorski čolni so poceni. Irska izdeluje v svojih hribih, kamor ne morejo carinski u-radniki, žganje, in ravno tako lahko bi tam izdelovala strupene pline. "Bojnih ladij si ne more nabaviti vsaka majhna država, vendar tako siromašna pa ni nobena teh držav, da si ne bi mogla omisliti plavajočih min, ki lahko uničijo bojno ladjo. "En sam mikroskop, delec bacila malteške mrzlice, to je vse, kar je potrebno, da se uniči vojaške čete s počasnimi boleznimi, kakor je neki angleški častnik javno v Londonu povedal, ko je go-voiil o tem sredstvu kot o bodoči bojni metodi. To je torej nov vojni nauk za militariste. Pogubonosna sredstva so sedaj tako poceni in tako strašna, da ni noben narod premajhen, da se ga ne bi bilo treba bati, in noben narod prešibak da ne bi bil uničenja vreden. Kaka mala grofija bo v bodočnosti morda naredila, da se bodo francoski militaristi tresli strahu; San Salvator bo vojnemu tajniku Združenih držav vzel njegov spanec. Portugalska, Holandska, Belgija, Danska in balkanske države, vsaka posamezna od teh držav je danes strašnejša, kakor j< bila ci i nUi oborožena Nem:ii i leta 1914. Kolikor se tiče Japonske, ali ni logična potreba od Amerike da Združene države iztrebijo pre-bivatelstvo na Banzai in Bushide ter da spravijo to nevarno skupi- no otočja (s pomočja angleškega vojnega ministrstva) v vrsto indian>!:ii iva :^ Toda če bosta Anglija in Amerika uničili Japonsko, kako bosta pa potem sami med seboj izhajali? Amerika ima monopol na helium, to je edini plin, ki more nositi zrakoplove in ki lahko kljubuje ognjenim puščicam, katerim ne more kljubovati Zepelin, ki je napolnjen z vodikom. Anglija ne bo imela miru, dokler ne bo gospodarica teh helium plinovih virov. Vsled tega mora Anglija narediti konec epizodi revolucij svojih ameriških kolonij ter izjavo neodvisnosti poteptati. Morda bo ameriško ljudstvo proti temu protestiralo. Ta protest pa bi prišel do veljave samo tedaj, če bi bila Anglija prisiljena pasti na kolena. Vojna med obema tema državama pa je neizbežna, če sledimo mislim Llloyd Georgea. In ako res pride ta vojna, kaj bo storila Francija? Francija ima 30 milionov črncev, ki jih v potre bi lahko spusti na civilizirane narode. Ker je Francija sedaj en oddelek teh črncev vkvartiral v bivši Goethejevi hiši, je s tem ne-ovrgljivo dokazala, da se ne bo tudi v bodočndst i pošiljalo vpo-rabiti črnce proti kulturi belcev. Vsled testa bi bili dani teh eljni vzroki za vojno med alijanco francoske republike ter angleškim cesarstvom na eni strani ter alijanco združenih republik Severne Amerike in Srednjo Evropo na drugi strani. To pa ni tako enostavno, kot morda na prvi pogled izgleda.— Angleško cesarstvo je podalo svetu tako strašen dokaz svoje kopne in pomorske moči v vojni ter svoje brezobzirnosti v miru, da je sedaj zavzelo mesto, ki ga je imela prej Nemčija: Anglija je postala najbolj strahovita sila sveta. In Anglija ne naredi ničesar, da bi razgnala strah, katerega razširja. Ko je Liga narodov stavila predlog, da se prepove v bodočnosti uporaba strupenih plinov kot vojno sr.-Jstvo, je prišlo vsled izjave profesorja Sadyja na dan da se angleško vojno ministrstvo sklicalo in stvcrilo svet u-čenjakov, katerega člani so s prisego zavezani k molku in katerih dolžnost in naloga je. da kfti.ič-no pripravljanje pl-nov do natančnosti izpopolnejo. Naravna posledica tega je poostren je militarizma po vsem svetu. Občutek napram onim, katerih se ne bojimo, je k večjemu o-ni antipatije—in ta občutek ni nikoli nevaren. Vse drugače pa je s sovraštvom, o katerem govori Shylock: "Kar sovražino, smo pripravljeni tudi pokončati." Mi smo torej v zagati: Ce pustimo vnemat kemična bojna sredstva, bomo uničeni od onih, ki se jih poslužujejo; ako se jih poslužujemo, izgubimo ljubezen svojih sosedov. Ker je to pribito dejstvo, zato leži na dlani, da ne bo niti ena evropska velesila genila s prstom, da bi rešila britsko cesarstvo, ako zlomi Amerika angleško pomorsko moč. Vsak narod v Evropi bi z veseljem gledal, kako se potapljajo angleške pomorske flote, vsak evropski narod bi z veseljem in zadoščenjem tir j al od ra-zorožene Anglije vojno odškodnino. (Dalje) Nedeljska predstava Slov. i;Dram.,, Društva s Ivan Cankar: "Grča" 44 IZHAJA VSAK DAN IZVZEMŠI NEDELJ IN PRAZNIKOV ISSUED EVERY DAY EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS " Owned and Published bv HE AMERICAN-JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. * »guinea Place of the Corporation.__6418 ST. CLAIR AVE. SUBSCRIPTION RATES: Uy Carrier .......................1 year $5.50, 6. mo. $3.00, 3 mo. $2.00 Cleveland, Collinwood, Newburgh by mail...... 1 year $6.00, 6 mo. $3.50 3 mo. $2.00. United States .....................1 year $4.50, 6 mo. $2.75, 3 mo. $2.00 Kurope and Canada ............................1 year $7.00, 6 mo. $4.00 POSAMEZNA ŠTEVILKA 3c SINGLE COPY 3c__ Lastui«! in izdaia ea Ameriško-Jugoslovanska Tiskovna Dražba. rt{ 18 ST. CLAIR AVE. Princeton 551. 6418 ST. CLAIR AVE. Za vsebino oelasov ni odgovorno ne uredništvo, ne upravničtvo. FRIDAY) DEC. 24th, 1920. FRIDAY) DEC. 24th, 1920. __104__ PMnttOEHTRACIJA V KANADI. POVRATEK KONSTANTINA. Iz Kanade prihaja senzacijonelno poročilo, o nekem dogodku, ki se je primeril že 20- novembra, toda so ga do-zdaj skrbno zamolčali. Na nekem banketu ,katerega se je vdeležilo zlasti mnogo dijakov McGill univerze v Mon-t.realu, je prišlo do burnih demonstracij napram Ameriki, ki so dosegle svoj višek tedaj, ko so sneli raz stene ameriško zastavo ter jo raztrgali na drobne kosce, katere so nato teptali z nogami ter nanje pljuvali. Nato so priredili dijaki takozvan "kačji ples", da je lahko še enkrat vsak posameznik stopil na raztrgane kosce ameriške zastave. Povod za to dejanje je bil ta, ker je neki govornik v svojem govoru omenil o simpatijah, ki jih izraža Amerika za Irsko. Komaj so besede padle, se je že pričel kra-val, ki je končal v tem, da so sneli zastavo, ter jo raztrgali. Ko je nekaj navzočih Amerikancev proti temu protestiralo, je naenkrat nastal pretep in po zraku so pričele leteti steklenice, kozarci, krožniki, sploh vse, kar je bilo pri rolri. Oni maloštevilni Amerikanci, ki so bili na banketu, so bili premagani, ter so morali, mirno gledati, kako se tepta ameriška zastava. Nato pa so ljudje menda prišli k pameti, kajti vsem hotelskim uslužbencem, kjer se je banket vršil, so pod kaznijo takojšnjega odpusta iz službe prepovedali, da bi črhriili tudi samo besedico o celi stvari. Časopisje v Montrealu je molčalo kot grob ter ni niti z besedico omenilo cele afere. Istotako je molčal tudi brzojav. Šele v pismih je dospelo poročilo, zelo zakasnelo v Boston. Kanadske oblasti bodo sedaj, ko je stvar razkrita; seveda dale takoj izraza svojemu obžalovanju. Za angleško javnost tvori ta dogodek neljubo epizodo, preko katere bi najrajše šla k dnevnemu redu- Zanimivo bi vendar bilo izvedeti, vsled kakšnega razpoloženja je prišlo tako daleč, da se je inscenirala ta nesramna afera med ljudmi, ki morejo vendar veljati za najinteligentnejše člane človeške družbe? Za časa vojne je bila Amerika municijska fabrikan-tinja, izposojevalka denarja in končno sploh rešilno sidro entente, torej tudi Kanade. Ali se je to že tako hitro po-znbilo ? Povratek Konštatina na grški prestol sledi porazu Venizelosa, grškega ministrskega predsednika, ki je služil kot vazal ententnega imperijalizma odkar je prišel na krmilo, za časa vojne. Francija je nasprotovala povrat-ku Konštantina, toda odkar je zadnji izjavil, da bo pospeševal francoske, kakor tudi angleške in italijanske ambicije na vzhodu, smo gotovi, da bo tudi Francija nehala nasprotovati njegovemu povratku. V intervjuvu z nekim časnikarskim poročevalcem predno je Konštantin odšel iz Lucerna, je slednji dejal, da potrebuje Anglija grškega sodelovanja v Stredozem-skem morju, da ji pomaga "Grška braniti morske ceste in ožine". Pa tudi Francija mora imeti grško pomoč '•proti boljševiškemu sunku z vzhoda". Konštantinovi vojaki namreč samo čakajo njegovega povelja, "da planejo v najbolj divje kraje Anatolije ter da pometejo z bandami Kemal paše". Vse to naj zagotovi svete može v Parizu in Londonu, da je Konštantin pripravljen pričeti križarsko vojno za "demokracijo" na Vzhodu, vsled česar pa mu morajo francoski in angleški državniki oprostiti njegove pre-nemške simpatije, ki so ga stale izgubo prestola za nekaj let Ako so grški vojaki res pripravljeni umreti francoskim in angleškim bankirjem na ljubo, tedaj bodo imeli takoj priliko, kakorhitro bo zasedel Konštantin grški prestol. Ako celo stvar prav razumemo, je bil Venizelos poražen pri zadnjih volitvah radi tega, ker je bil pravi hlapec entente ter radi svojega samoljubnega diktatorstva Ako bo sedaj stavil Konštantin grški narod na razpolago francoskemu in angleškemu imperijalizmu, je kaj lahko mogoče, da vprizore Grki revolucijo, ne glede na to, če bo slednja po volji Konstantinu ali pa francoskim in angleškim imperijalistom. NAŠ BOŽIČ. L. F. TRUGER. Verige hujše so ti nadjali, ne meneč se za pravice so te razkosali....... Božič obhajajo, božič v letu 1920. Kako ves drugačen je ta božič. Nekdaj, ko so bili božiči v letih svetovne vojne, je ljudstvo obhajalo božič z nekako nado, z nekako—radostjo, upajoč na boljši prihodnjost, upajoč na rojstvo naše svobode, na rojstvo uje-dinjene Jugoslavije. Vroče so kipele molitve proti nebu. Molil je narod slovenski, molil je in prosil, zaupajoč v navišo moč, v tistega, ki ga nazivi je Bog, da ga reši spon in verig, katere je nosil že stoletja. Vsaka hiša, vsaka koča bila je polna goreče molitve, in če bi bila tista višja moč vsaj deloma uslišala te goreče molitve, bi danes obhajal narod drugačen božič, obhajal bi rojstvo svoje svobode, rojstvo resnično ujc- ' din j ene Jugoslavije. . . . Kako vse drugačen je letošnji ! božič. . . . ! ' ■ i V hišah in kočah, kjer je nekoč ; polnila vroča molitev vsak koti- | ček, danes polni istega mržnja, ! kletev; kletev naroda, ki je bil ' prevaran, naroda, kojega so prodali njih lastni bratje, tisti, ki so ■ nekdaj upili po Ameriki, 'zdru-| ženje mora priti,' niti ped zemlje ne sme ostati v tujčevi oblasti.— "Nič ni pomagala molitev, a tudi kletev ne bo. Narod slovenski ob-, sojen je na smrt, katere ga more rešiti edino le treznost, marljivost, samozavest, vztrajnost. . . ,' # * * Božič je! Sveta noč! Ubog, nesrečni Kras!( Ti stara grča, ki si branil s svojimi golimi ' pečinami slovensko zemljo pred sovražniki! Ti bistra Soča, ti hčerka slovenskih planin, ali čujeta žalostne odmeve večernih zvo-noV? Rajska dolina vipavska, kaj tguješ, zakaj so okna tvojih h'š zastrta, zakaj ne gore jasne luči? Mar čutiš tvoje prokletstvo, trpiš in jočeš za svobodo, ki ti je bila obljubljana, za katero ste dali ti. Kras i bistra Soča svoje sinove—• v klavnico, na morišče, na bojno polje, da bi iz njih krvi vzrastla in se razcvetela svoboda, brastvi.-. ljubezen in enakopravnost? Kaj tako tužno vpiraš svoje oči, o Nanos, ponos notranjski, v svojega soseda Javornik? Mar li želiš, da v zajno močjo, z zemeljske plastjo in gozdovi ugonobita tiste, ki so zasužnili vajne varovance? Postonjska jama, nekdaj ponos slovenski, kaj zdihujea in točiš solze po časih, ko se je razlegala po tebi naša beseda, naša pesem? Mar li slutiš, da je sedaj konec? In ti Korotan, ti orjak in branilec slovenstva na severu, ki se nisi stresel ne zasolzil niti takrat, ko je ob tebe udarjal val germanstva, čemu zdihuješ? Tam v kotu naše nekdanje domovine, stal je orjak, naš očka Triglav. Ponosno je dvigal svoje tri glave in čuval svoje sinove in hčera, ki so ga pozdravljali z veselimi vzkliki, veselo pesmijo. Ali kaj sedaj? Cemu si klonil svoje glave? Cemu obupuješ? Žalostni ste vi slovenski vejika ni, ti hčerka planil, bistra Soča sprejemaš v svoje naročje krvave solze naših planin, naših orjakov, ne.še lepe, sedaj tako žalostne vipavske doline. Ti jih sprejemaš, ščitiš in polagaš v naročje nekdaj^ slovanskega morja, sinje Adrije, ki je prodano potom rapalske pogodbe. Nesrečni velikani! Nesrečno hčere! Nesrečni sinovi, nesrečni narod! Božči obhajaš, rojstvo tistega, čegar nauk uči bratstvo in ljubezen. Pa jeli res na svetu še bratstvo in ljubezen? Ali je bila tudi ta prodana kot je bil prodan slovenski narod ? Hosana na višavah,' in mir ljudem na zemlji! Ali kak mir? Ali naj bo to mir enak smrti, ali bo to mir zavesti, mir duha? Božična noč je, in nekdaj so se ljudje, mi in naši bratje ter sestre veseliti te noči, ker smo slišali, da se je rodil krist, ki je rešil človeštvo. Veselili smo se te noči, ker bila je tudi za nas simbol rojstva, prero-jenja, ki pomeni svobodo. Veselili smo se je otroci, veselili so se je ' možje in žene, starčki in starke, ker so upali, da pride vendar že enkrat čas, ko bodo njih, sinovi, njih vnuki uživali tisto svobodo in mir, katero so oznanjavlo ob j jaslicah, ob rojstvu Krista, mislili, upali so, da padejo vt-iige su-ženstva raz krvavo obrobljeni rok in nog, da postanejo presti, svobodni sinovi in hčere slovenske zemlje; veselili so se te noči, i ker so sanjali o ljubezni in bvats- 1 (Nadaljevanje na 4. str.) TELEFON: Main 1441 Central 8821—W. Mihael C. Cerrezin HRVAŠKO-SLOVENSKI ODVETNIK 414 Engineers Bldg. St. Clair Ave. & Ontario St. blizu Public Square. samo V mesecu decembru! Mi vam nudimo ta mesec 22-karatne zlate zobe po $4.00 vsak. Na čeljustju in plombah smo priredili enaka znižanja. Doktorja Mehling in Westerfield ZOBOZDRAVNIKA (opravljata svoj poklic edino za vaše zdravje.) 2209 ONTARIO ST. En blok od marka Cleveland, Ohio ' Pri veliki uri. Odprto vsak dan od 9 dop. do 8. zvečer V nedeljo od 9 do 12. vsem rojakom, da sem kupil od g. L. R. ERSTE PRODAJALNO MEHKIH PIJAČ na 6524 St. Clair Ave- Obenem se priporočam vsem Slovencem za števi-{p len obisk. Našli boste vedno prijazno in točno po-= strežbo. Vsem voščim prav Vesele Božične praznike m in srečno Novo Leto. | LOUIS UPANJE 6524 ST. CLAIR AVE. DELNIČARJEM S. N. DOMA, 0 Redna letna delničarska seja S. N. Doma se vrši dne 8. Decembra 1920, v lastni dvorani št. 3. HPRICETEK TOČNO OB 8. URI ZVEČER. Vsi pooblaščenci društev in delničarjev, ka-m kor tudi posamezni delničarji so uljudno vabljeni, Bda se gotovo vdeleže te seje, ki bode važna za na-daljni razvoj S. N. Doma. Pridite vsi. L. MEDVEŠEK, fin. tajnik. DR. L. E. SIEGELSTEIN Zdravljenje krvnih in kroničnih bolezni jc naša specijaliteta. 308 Permanent Bldg. 746 Euclid avc. vogal E. 9th St. Uradne ure v pisarni: od 9. zjutraj do 4. popol. od 7. uro do 8. zvečer. Ob nedeljah od 10. do 12. opoldne. I iti nfflil Tel. Main 2063 0. S. Cent. 1690 1 John L. MiHelich SLOVENSKI ODVETNIK 902 Engineers Bldg., vogal St. Cla!r ulice in Ontario. PODRUŽNICA: 6127 St. Clair Ave., — Tel. O. S. Princeton 355-R. Siffi«^ Razkrinkani Habsburzani SPISALA GROFICA LARISCH. Kralj je skočil pokonci, ne da bi izpregovoril besedico, in je zbežal iz sobe. Ne vem, ali je Kainz imel kaj dobička cd njegove odsotnosti, ali je pojedel re-berca, vem pa, da ga niso nikdar več pozvali na dvor, "da bi čital in pel". Marsikaj se je govorilo o smrti kralja Ludvika in pravili so tudi. da je bil umorjen po Bismarkovem maščevanju. Kot članica rodbine pa morem z vsem poudarkom izjaviti, da temu ni bilo tako. Kraljeva blaznost je navzela tako resne mere, da je postalo docela potrebno, omejiti mu svobodo. Bil pa je tliko pri pameti, da je razumel, kaj pomeni izguba svobode človeku, kakor je bil on, ki se je dotlej gibal prosto kakor zrak, in. izvolil si je smrt kot rešilno sredstvo; in nemara je bilo to najbolje zanj. Nikdo ne ve prav-, kaj se je zgodilo na tistem poslednjem izprehodu, ki ata ga on rn njegov zdravnik imela do Starnberškem jezeru; a ko so zjutraj našli njuni mrtvi trupli, je kralj držal'zdravnika pod vodo, in ni dvoma, da se je vršil med njima hud boj. Ludvik II. je umrl 13. junija 1886; nasledoval mu je nejgo^ brat Oton, ki se ga spominjam iz Mor.a-kovega kot dobrodušnega, čednega mladeniča ,ki je zahajal v našo ložo v operi. Duševne njegove nepri-Ifke so se pričele, ko se je bil povrnil iz iztoka, kjer je nalezel jako hudo bolezen. Dobival je jako hude krčne napade, in silno mučno ga je bilo gledati v gledišču, ko ga je njegova bolezen cesto prisilila, da se je praskal po roki, da mu je tekla kri. Oton je imel pogosto napade >i v Nymphenburgu, kjer ga je papa po navadi obiskal, je ostajal vedno v ozadju. Neki dan sem spremljala očeta, pa sem sedla v majhnem zasebnem vrtu na klop, da počakam konca obiska. Iznenada sem začula glasove stopinj in v veliko svojo grozo sem ugledala Otona pred seboj; bil je videti silno bolan in je bil tako izpremenjen, da ga malone ni bilo mogoče spoznati; lasje so bili jako dolgi, nohti pa kakor kremplji. V veliko začudenje me je spoznal in rekel prijazno: "Ali imaš rada cvetlice, Marija?" "Prav zelo," sem odgovorila radovedna, kaj se bo zatem zgodilo. ' Zdajci je Oton začel ruvati vse rastline, ki so mu rišle v roke, in jih je nalagal pred menoj na klop. Bila sem silno nervozna in se prestrašena ozirala okrog sebe, da bi našla kakšno rešilno pot, in na srečo je v istem hipu prišel nek služabnik ted ga je odpeljal seboj. Kralj živi sedaj v samoti na gradu Fuerstenried, ki ga obdaja velik paik z jeleni ter leži kake dve uri vožnja od Monakovega. Predno je docela zblaznel, ga je njegova mati, kraljica Marija pogosto prihajala obiskat, a sedaj je kakor žival in živi tudi tako. Pokoj ni regent je vedno gleda! na to, da so kolikor mogoče skrbeli za njegovega nesrečnega nečaka, in ni dvoma, da je njegov sin, sedanji regent, enako skrben; s smrtjo blaznega vladarja in z za.sedenjem prestola po kraljeviču Ludviku bi se r-,orala pričati nova in srečnejša kraljevska doba za Bavarsko. Osmo poglavje. Vse moje tete so bile ljubko ženske raznolikih temperamentov, dasi so si bile po obrazu močno podobne. 1 , i' - - Napolitanska kraljica Zofija živi ponajveč v Mo-nakovem in večina ljudi, s katerimi pride v dotiko, jo imajo jako radi. Poročena je bila v starosti petnajstih let s pomočjo namestnika in je bila neznansko razočarana, ko je dospela v Napolj in je prvič videla svojega seproga, kajti slika, ki soj; jo poslali na vpogled, je kazala 'kaj zalega moža, dočim je kralj največ znameniti zbog svoje grdosti. Teta, ki je bila kaj modra in pogumna, je znala prikriti svojo nevoljo, mislim pa, da so ji nepredvidene neprilike, ki so se prigodile v poročni noči, docela piistudile njenega soproga. Dvornice so položile mlado neves'to z mnogimi ceremonijami primerno v posteljo, if., potem ko se ji je pridružil kralj Franc, so zaklenile vrata, ključe pa je prevzel neki visok uradnik. Na nesrečo se je kralj pri gostiji preveč najedel in posledica je bila, da je bil malone celo noč silno bolan. Ker v spalnici ni „ bilo zvonca, si vsakdo lahko predstavlja neprijetno stanje vsega, kakor so ga drugo jutro r.ašli ui-adniki, ko so odklenili vrata. Moja teta je bila silno nesrečna, tk^jti kralj Franc je bil prenaskutno bitje, ki ni imel niti enega okusa, niti ene simpatije skupno s svojo soprogo, in njegova smrt ji je mirala biti v prave olajšavo. Kralj ico Zofijo so nazvali "'Galtansko junakinjo," v priznanje pogumnosti, ki jo je pokazala pri obrambi mesta, ko ga je oblegala vojska kralja Viktorja Ema-nuela. Lahko bi se malone trdilo, da je sama vodila celo obrambo, in junaški posadki je bilo dovqljeno oditi iz mesta z vsem vojaškimi častmi. Kraljica je obiskovala okope in je celo pomagala naravnavati topove. Spominjam se, da mi je teta Zofija pravila, da jo je med obleganjem spremljala neka stara laška vojvodinja, ki ji je bila udana, ki pa se jo tako prestrašil, ko se je pričelo streljanje, da je večji del časa prečepela pod svojo posteljo. Po vojs*t fcft kralj jcMiVek let Rimu, kjer jima je umrl edini otrok. Ko sem bila še majhno dekle, sem preživela dva meseca pri teti Zofiji v St. Mandeu, kjer je imela svojo vilo. Odfc so me večkrat vzeli seboj k parižkim Rotchildom, kj sem se seznanilo z Betino Rotschildovo, eno najlepši" žensk, ki pa, čudno, ni imela niti ene izrazitih žido' iskih potez v obrazu, kakor jih imajo Ritsehildi. Druga moja tetka, kraljičina Helena, ki jo je Franc Jožef namenoma odslovil, da bi se poročil mlajši sestro Elizabeto, se je poročila s knezom Thui"1 Taxisom, ki je bil najbogatejši knez na Bavarske: Bila je to zveza brez vsake ljubezni, in po smrti svtf; jega soproga je kneginja postala pobožna in naposl ' se je je polastila verska blaznost. ' Ko je teta Hele»" umrla, je cesarica skrbela za njenega naj stare j š sina Maksa a moj bratranec je umrl, ko je bil mli in njegov brat, ki se je poročil z nadvojvodinjo M»r' gareto, je zdaj glava hiše. Tretja sestra mojega očeta, Matilda, se je pol'3' čila s knezom Trannijem, bratom napolitanskega krf lja. Najboljše se jo označi s tem, da je bila kari'k*1' tura cesarice; kakor Elizebeta, je tudi ona razum^ umetnost oblačenja in silna njena drobnost ji je P1?' dobila v rodovini priimek "Spatz — vrabec.'1 Pokojna vojvodinja D' Alenconska je bila dob1'0 duša, in njena junaška sjnrt je bila docela v soglasij z njenim pobžnim življenjem. Ta teta v resnici 111 nikdar krevala od udarca, ki ga ji jo prizadejala razdrta zaroka s kraljem Ludvikom, in je bila vedfl0 otožna. Spominjam se, ko,sem bila nekoč v Monaka vem, da je po kraljevi smrti prišla tja ter me je p*"^ sila, da bi šla ž njo v grobnico, ker je želela mol^l tam. Vojvodinja je nosila krasen venec z rudečii^1 trakovi, ki ga je položila na rakev, nato pa je pokl^' nila in jokala, kakor da ji je srce hotelo počiti . Pu' stila sem jo, da se ji je žalost malo polegla, ker sert"1 čutila, da bi bile besede v takem trenutku brez pomc' na. Zdajci^ je ozrla po meni in je vzkliknila'2 nepopisljivim patosom: "O, Marija, ili misliš, "Aa 11,1 je odpustil?" 0002000000100700020000000202090001000101010201000201000202000200020000020101000102000002000202020053010001010101020000020101 0248230102010201010001020200020102010101020000020102010102010100020205000202020102000102000000010110060201010106050200110501000202 DECEMBER 24th, 1920 -f------ NAZNANILO. Društvo Jugoslav Camp št. 293 W. of the W. je sklenilo da je prost vstopnine vsak nov član do meseca februarja 1921. zatorej rojaki sedaj se vam nudi lepa prilika priti v eno največjo organizacijo v Ameriki. — Sprejema se člane od 16 do 52. leta; plačuje se po lestvici. Opozarja se tudi rojake, ki so pri Woodmen organizaciji ,da lahko prestopijo v slovensko kampo, ali društvo, ki spada k Woodmen of the World. Seja se vrši drugo soboto v S. N. D. soba št. 4. Nadaljna pojasnila dobite pri društvenem predsedniku Jos. Želetu na 6502 St. Clair Ave. ali pa pri društvenemu tajniku Wm. Candon, 6305 Glass Ave. 'ENAKOPRAVNOST" STRAN 3. DR. KLAUSER EDINI SLOVENSKI ZOBOZDRAVNIK V CLE-VELANDU, ima svoj urad v zvezi z dr. Kernom na 6202 St. Clair Ave. Če imate slabe zobe, se oglasite pri njem. Zmerne cene in zanesljivo delo. ■HI SLOVENSKO STAVBINSKO & POSOJILNO DRUŠTVO naznanja, da je odbor na svoji redni seji, dne 13. decembra 1920 sklenil plačati po 7% dividende onim del_ carjem, ki so bili člani eno leto. Odbor tudi prosi vse vložnike, naj prinesejo prej-komogoče svoje knjižice v urad društva na 6313 ST. CLAIR AVENUE, da se iste pregledajo ter pripišejo obresti. 4 Vabijo se tudi novi vložniki, da prinesejo svoj. denar na petprocentne obresti. Zagotovljena je varnost in denar se more dvigniti vsak dan. ■ l« | ItlHllliHllltHllllBllllHllllDsllllBltSlMllllBlltlulltiMttalHlEllHllllnllllaalitlBllllBllllslll POZOR! Delničarji Ameriško-Jugoslovanske Tiskovne Družbe! Dne 9. JANUARJA 1920 se vrši letna delničarska seja in sicer v Grdinovi dvorani št. 1. tretje nadstropje. Vabila so razposlana. Ker pa se je gotovo več delničarjev med tem preselilo, ne da bi nam bili sporočali premembo naslova, se vsi oni, ki pismenega povabila ne dobe, tem potom opozarjajo na gori omenjeno sejo in so vabljeni, da se iste gotovo vdeleže osebno ali pa dajo pooblastilo kakemu drugemu delničarju oz. direktorju, da jih zastopa, ker bode rešiti več zelo važnih zadev. "* .,, .. Za Ameriško-Jugoslovansko Tisk. Družbo LUDVIK MEDVEŠEK, tajnik in blagajnik. ■IiiIhIhImIibIbIiIIHiIbiIbIiiImIi ■! VI Bil SI II Bili Naše cene čevljem so NAJNIŽJE Pridite in se preskrbite s čevlji za celo družino, in gotovo boste zadovoljni. Voščimo vsem Slovencem VESELE PRAZNIKE THE ZAK BROS. 6204 ST. CLAIR AVE. VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE vam želi ANTON GUBANC Vsem cenjenim odjemalcem, naznanjam, da smo popolnoma založeni z vsakovrstnim blagom, spodnjim perilom za MOŠKE, ŽENSKE IN OTROKE. Nadvse mična zbirka otročjih igrač kakor tudi dobrih sladščic. Najtopleje se zahvaljujem rojakom za dosedanji obilen obisk moje trgovine in se vam priporočam še v bodoče. ANTON GUBANC 16717 Waterloo Rd. I i II i a a a s a o a B a 2! Mir ljudem na zemlji .. . JOSIP SKUK. Božič je. . . Krščanstvo praznuje praznik rojstva svojega izveličarja. Ljudstva se kar tare po velikih ulicah in vsak, ki ga vprašate, kaj dela, vam da odgovor: kupil sem nekaj za "Christmas present", nekaj za otroke. . . Po cerkvah bodo peli: "Gloria in excelsis Deo!" Na tisoče grl bo molilo in na tisoče rok bo molelo kvišku in pelo slavo ! Rodil se je naš odrešenik, naša dolžnost je, da ga dostjno pozdravimo. . . Nekateri, kateri morejo, se boljše oblečejo in odidejo v cerkev, da tam proslavijo dan rojstva gospodovega. . . ''Slava! Slava Bogu na višavah in MIR ljudem na zemlji, ki so dobre volje. . . !" Praznik krščanstva je. . . Star je ta praznik, starejši od krščanstva samega, zato so tudi njegovi simboli povsem tisti, ampak pomen ni tisti, ki ga je prvotno imel. Po dolgem, muka-polnem potu je človeštvo spoznalo, da se kamen in celo pesek ne premakne, ako ga ne prime roka človekova. Leto za letom se ponavlja tista pesem — ali vsako leto je človeštvu bolj gam, ako nisi na pravi poti in pridruži se tistim, ki korakajo nev-strašeno po poti spoznanja in hrepenenja z voljo v srcu, da se preobrne sedanji družabni red in da se vstvari res tisto, ki se bo moglo zate imenovti rojstvo. Težka in trnjeva pot drži do tega ali ne obupaj. Zaupaj v samega sebe kot zaupajo tisti, ki so že na potu spoznanja, pojdi za njimi in pridruži se jim. Več vas bode in močnejši bodete. Krhajo se že stebri stare stavbe in ti bodeš poklican, da narediš na teh razvalinah nekaj novega, ker kar je starega in gnilega, mora tja, kamor spada. Skupno s človeštvom celega sveta boš tudi ti praznoval tisti dan, dan. rlave in dan rojstva tvojega odrešenhca in močr ? bode donela pesem bratstv-- in. ljubezni, kajti rodil se bode tisti dan, ko boš z vsemi delavci celega sveta klical: "Mir ljudem na zem-ljif To bo Božič in rojstvo tvojega pravega življenja. Iz stare domovine. tn DOMA SUŠENA MESENINA ZA PRAZNIKE! Kot vam je znano sem prodal mesnico na 961 Addison rd. rojaku Frank Kaserju. Sedaj pa sem pričel sušiti mesenino na domu 1101 E. 66 ST., da rojakom čim boljše postrežem. Priporočam se vam, da nakupite pri meni vse kar potrebujete za praznike, obenem vam voščim vesel božič in srečno novo leto. ANTON SMOLE 1101 E. 66.th STR. CUNARI) ANCHOR LINE. Ladja CALABRIA odplove 28. decembra proti DUBROVNIKU in TRSTU. Cena tretjemu razredu DUEROVNIK..........$125.00 — TRST...... • Dodatno še $5.00 vojnega davka. ... .$115.00 Ladja Caronia odplove 15. januarja. 20.000 ton, proti TRSTU do NAPELJ Cena tretjemu razredu v Trst preko Napelj .. Dodatno še $5.00 vojnega davka. ____$104.50 V vašem mestu je naš lokalen zastopnik. Pojdite k njemu. Iz Medane: Dne 25 t. m. se je poročil tu gospod Ciril Zorzut z gospico Marijo Vosca. Bilo srečno ! Iz Postojne: V-hiši št. 230 v Postojni, na kolodvorski cesti, jasno, da kadar bo imelo vse vjstanuje že več let družina Hra" I svojih rokah, da takrat se bode lahko praznovalo praznik izveli-čanja človeštva. Kadar otrok doraste in ga hočete vi še nadalje slepiti, češ, da sveti Miklavž nosi, se vam poredno nasmeje in ne reče ničesar, kajti s smehom vam je povedal, da vam ne vrjame več. Ljudje po velikih mestih so ravno taki, praznujejo Božič iz stnikova. Mož Alojzij je vposlen kot strojnik na parni žagi tvrdke Jurca Comp., žena Marija, roj. .v Sežani leta 1 875, pa se je bavila doma z prodajo jajec itd. 1 81etni, v Britofu rojeni sin Rajko je od- časa vojne-posebno, odkar je bil oce vpoklican k vojakom-postal razuzdan, delomržen in se je v zadnjem času vda! pocolno- C, Spodaj podpisani sem bil že dalj časa bolan na želodcu in se . splošno nisem počutil dobro. To-'da x Dr. Alb. Ivnik doktor kiropraktike 6408 St. Clair Ave. me je popolnoma ozdravil s svojo metodo zdravljenja in zato ga na tem mestu prav toplo pri. poročam vsem rojakom in rojakinjam in vsem, ki čitajo te vrstice. MARTIN RAČEČIČ 1308 E. 55. Str. navade. Vesele se Božiča le, ker ma pohajkovanju. Ker je bil brez dobe kakšen dar od prijatelja ali sredstev, se je pečal s tihotapstvom; ko je pa ponehalo tudi to, iskal si je na vse načine denarja, ki ga je zapravijal v slabi družbi. Ni. se strašil tatvine-kar mu je padlo pod roko, mu je prišlo prav, da *je spečal v denar in ga na to zapravil. Zahteval je tudi od starišev denarja; ker pa ni dobil, ali mu ni zadostovalo-.-»i- grabil je tudi doma kar je mogel in razprodal. Pokradel je očetu vso obleko in marsikaj drugega, od matere pa zahteval denarja, ker je vedel, da ima nekaj prihrankov. Radi tega so bili v hiši ojstri prepiri na dnevnem redu in vsa okolica se je zgražala nad temi prizori, ki so se dostikrat prenašali tudi na javno kolodvorsko cesto. sorodnika, v ostalem je pa -vse samo formalnost. Hrepenenje ni umrlo in ne more, dokler ni uničen ves organizem. Hrepenenje po nečem novem in po boljšem bo živelo toliko časa, dokler* bo ena sama živa stvar na tfem planetu. Tisoče in tisoče let že praznuje. človeštvo ta praznik -ali pri vsem tem se more vedno boriti za svoj obstanek, za svoje življenje, za svoj napredek. Tisoč in tisočkrat je bil jše prazno van ta CUNARD ANCHOR LINE LADJA ITALIA odplove proti Dubrovniku in Trstu u 20 JANUARJA Cena za tretji razred DUBROVNIK .. $125.00 TRST .......... $115.00 Dodatno $5.00 vojnega davka. LADJA PANNONIA odplove proti ' Dubrovniku in Trstu 22. JANUARJA Cena za tretji razred: $125.00. Dodatno še $5.00 vojnega davka. praznik kot praznik rojstva ,ali za vsako izpremembo, ki se je vršila in izvršila na tem planetu je bilo človeštvo tisto, ki je bilo najbolj prizadeti. Vsaka še tako majhna izprememba, ki se je vršila, je zahtevala, da je trpelo človeštvo ob rojstvu iste. Danes v dobi moderne tehnike je ravno :sto. Tehnika napreduje, rodi se nov stroj in ob rojstvu tega stroja je vrženih mogoče nekaj sto delavcev na cesto. Rojstvo je bilo. . . Božič je praznik hrepenenja. In duša vsakega Zemljana se vprašuje, kdaj bo izpolnjeno. Da! Kdaj bo izpolnjeno hrepenenje človeško? . . . Kdaj se bo rodil tisti, ki popelje človeštvo v boljšo bodočnost? Kdaj se bo rodil tisti, ki pokaže pot iz blata hinavstva do večne svetlobe? . . . Milijoni hrepene po tem. Milijoni so sužnji strojev, milijoni so sluge prsti, sužnji denarja. . . Bližamo se, bliža se človeštvo do poti, ki ga vodi v boljšo bodočnost in Ipoljše življenje. Železni zakon narave zahteva, da se izpopolnjujejo njeni železni zakoni in da jih človeštvo priznava, hote ali nehote. Mora jih -- ! "Mir ljudem na zemlji!". . .se bode pelo iz milijonskih grl po c-rkvah v sob„>:•>. Pomislite pomen t'A besed in pretehtajte jih, poglejte na krivice okoli sebe, ker te božje besede se ne izpolnjujejo. Kdo ia kriv, da se ne? Kje so, sotrpin, Tak slučaj je moral nastati mi-nole soboto dopoldne, ko je bil o-če Hrastnik zaposlen, torej odsoten od doma. Mati je bila okoli 9 ure še na cesti, na to pa je izginila brez sledu. Sin Rajko je tega dne okoli 10. ure prinesel ključe stanovanja kovaču Devetu na par ni žagi Jurca z naročilom, da naj jih po preteku ene ure izroči njegovemu očetu in naj mu tudi odda 41etnega bratca, ki ga je bil seboj pripeljal, nato pa e izginil. Hrastnik, prisedši v soboto dopoldne na stanovanje, ni opazil nič sumljivega, pač pa, da žena ni doma. Naznanilo, da pogreša ženo, e opuščal do torka opoldne, šele tega dne je naznanil sodniji, da pogreša ženo; priznal pa je tudi, da do sedaj ni ukrenil nikakih korakov v svrho njene izsleditve. Sodnik je odredil danes, v sredo, hišno preiskavo; in po dolgem iskanju so našli truplo umorjene žene, zakopano v senu v podstrešju. Brezdvomno jo je lastni sin v prepiru radi izročitve denarja Umoril na ta način, da ji je z ostrim nožem prerezal polovico vratu in jo poleg tega še z štirio-glatim kolom tolkel do smrti po glavi nato pa jo zakopal v seno. Kje jo je umoril, se ni še ugotovilo; v stanovanju ni nobenih V vašem mestu je zastopnik Cunard Anchor črte. Pojdite k njemu. ŽELIMO VAM VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO. SLOVENSKA LEKARNA St. Clair in vogal E. 68th St. -o-- Naša zaloga sladščic, cigar, pismenih potrebščin, par_ fumov in slonokoščene posode je v vseh ozirih popolna. Poštene cene. Pridite in si vse oglejte. Božična darila za otroke! pomisli, kdo je zanemarjal dolž- J sledi krvi.-Domneva se, da jo je nosti dolga stoletja v škodo samemu sebi? Kam yodi ta j^ot po ka|teri stopaš? - Kreni dru- tizvabil v podstrešje in jo je tam zaklal in pobil, nato pa najbrš pobegnil črez mejo. isa P m ii m m m isa m ia m Odplovbe proti Evropi meseca JANUARJA KROONLAND 1 Jan. Cherbourg ROCHAMBEAU 4. »» Havre LA LORRAINE 6. M ii LAPLAND 8. » Cherbourg BELVEDERE 15. » Trst LA TOURAINE 15. » Havre LA FRANCE 20. n » IMPERATOR 20. H Cherbourg PANNONIA 22. H Trst AQUITANIA 25. »1 Cherbourg OLYMPIC 26. »t 91 LA SAVOIE 29. M Havre ARGENTINA 29. fl Trst glede kasnejših odplov in glede cen se zglasite v našem II \m la m m m m uradu POŠILJAMO DENAR V EVROPO S POŠTO, KABLOM IN ČEKOM PO NAJNIŽJI CENI. ZUPNICK & COMPANY TUJEZEMSKA MENJALNICA & POOBLAŠČENA PAROBRODNA AGENCIJA NAJBOLJŠIH PAROBRODNIH ČRT. 6024 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio. sa m ■■■psi Cleveland, Ohio. ^ p <«]IIIIIMIIIOI!IIMIIM[]HIIHfllM!nilMII!INHC3!mnnHIK^ — ............. _ . _ . _____ _ _ _ _ V_________ " STE Ll STORILI SVOJO DOLŽNOST? Ali ste pomagali vaši trpeči družini v starem kraju? Ako ste ji, t^daj jo ne pozabite v bodoče. NE POZABITE da niste bili pri nas še nikdar prevarani. Naša postrežba je bila vedno najboljša. Pošiljajte ves dfenar vedno le preko nas. Nikdar vam ne bo žal, kajti naše cene so najnižje in izplačamo denar v starem kraju v najkrajšem času, kar vam lahko z lastnoročnimi podpisi prejemnikov dokažemo. V RESNICI VESEL BOZIC. j (Nadaljevanje 2. strani Dragocena darila niso potrebna,i vu naroda, našega soseda, tužne 1 SPREJEMAMO TUDI DENARNE VLOŽKE PO 4% OBRESTI. Prodajamo parobrodne listke vseh parobrodnih črt. Našim potnikom preskrbimo potne listine in vse potrebno za potovanje, in sicer BREZPLAČNO, Dobimo vam družino iz starega kraja v najkrajšem času in opravljamo vse javne notarske posle. Kadarkoli kaj potrebujete, pridite osebno, ali pišite 'na: g == ■ TH STATE IVAN NEMETH, Predsednik. 1 10 East 22nd Str. 1597 Second Ave., 1 NEW YORK CITY, N. Y. [ •S1 tMC3tlH:i(]IINE3IIIIIUI!l!IE3IllltlinfitE3IIIItllll]IIE3lllllli:illinil'HIIIIHtt3IIMIM]IIIICllUIIIIIllllE3IUIHllHIIC3IllllIIIH NAZNANILO ČLANOM JUGOSLOV, NAR, DOMA, EUCLID, OHIO. da se vrši seja 4 nedeljo t. m. ob 2. uri popoldne. Zatorej so vsi člani pros'eni, da se vdeležijo splošno vsi, brez izjeme. Slišali boste celoletni račun in tudi pravila se vam bodo prebrala, tako, da bodete na jasnem, po kakšnem sistemu se bo delovalo zanaprej. Prošena sta tukajšnja društva v Euclid in Nottingham da gresta delovanju za Jug. Nar. Dom na roke in istotako bo v povrnitev, Jug. N. D. naklon jem društvom. Opozarja £e vsa cenjena slovenska društva v Collinwoo-du in (Zlevelandu, da že sedaj pričnejo rentati dvorano za poletne veselice, ko je čas, da si zberete najugodnejše nedrje. Odbor doma bo skrbel za vse potrebne priprave tako, da se bo vsem društvom olajšalo delo pri veselicah in drugih zabavah. V začetku gotovo ne more biti vse tako urejeno, da bi vsem ugajalo, kajti vsak začetek je trnjeva pot, kot Šf je je vsakemu znano iz lastnih skušenj. Torej vsi člani §f§ Jugosiovenskega Narodnega Doma pridite na sejo, ki se ||| bo vršila v nedeljo 26. decembra, ob 2. uri popolne v ijf lastnih prostorih. Znak doflia bi moral imeti slehern ip član, kajti velja le $1. JUGOSLOVANSKI NAR. DOM . | — priredi — Iti Ki da napravimo božič dobo veselja in radosti. Letos bo ekonomska negotovost primorala marsikatero družino varčevati, toda ako ste zdravi ste lahko vseeno veseli in zadovoljni preko božičnih praznikov. Imeti bi morali tudi Trinerjevo grenko vino pri rokah za vsak slučaj potrebe. Kajti sčisti vam črevesje, odstrani razne pline iz želodca, pomaga prebavi in poostri apetit. Toda dobiti pa morate pristno Trinerjevo grenko vino, ono staro zanesljivo zdravilo, ki je prišlo na trg pred 30 leti, katero se tako često skuša ponarediti, toda niso ponaredbe nikdar enake Trinerjevemu zdravilu. Vselej poglejte ako ste dobili pristno Trinerjevo Grenko vino! Joseph Trinfcr Company, 1333—45 S. Ashland Ave. Chicago, 111. ga in mučeniškega srbskega naro-1 da, veselili so se te noči tembolj, j 1 er jih je navdajala z nekako mi-1 limo in upom, da res pride čas, ko bodo na svoji zemlji svoji gospodarji, ko bode njih narod združen z ostalimi Jugoslovani v trajni in nerazrušljivi zvezi. A kaj sedaj ? Kakšne misli in želje goje sedaj naši v tej božični noč? Njih nade so se razpršile, njih verige so se še tesneje prikovale na njih nogah in rokah, narod sam pa se je razdjal, razkosal na tri dele, razkosal tako žalostno, da pomenja to smrt mesto rojstva tako zaželjene svobode. Zvo-nivi po slovenskem ne done tako, kot so doneli pred leti, ne* Vabijo rotana so zgubljeni, bratje in sestre na Notranjskem in Goriškem ter Istri so prodani, njih verige bodo od sedaj še težje kot so bile poprej, njih muke strašnješe od tvojih! Pusti naj prepevajo vesele pesmi in sanjarijo o lepši bodočnosti tisti, ki se niso zmenili za te in tvoje brate, širokoustili se o avtomobilih, ščuvali stranko na stranko, zmirjali se in si plu-vali v obraz. Pusti njim to veselje a ti glej in misli, kako si boš pridobil svobodo sam, brez njih pomoči!" In kraška burja tolaži svoje sinove in hčere: "Pela vam bom jaz pesem, pesem, ki vam bo dajala moči in nove življenske sile, ! da ne utonete v valovih romanšči-ne. Pela vam bom pesem o tistih, PO -obodi je uničena, tvoja moč je zdrobljena v rapalski pogodbi, ljudstva k božičnici, temveč mu j katere ste prosiH in j;h rotiH da kličejo: "Ostani doma, uboga j naj vender nekaj store> da nP t para, ker obsojen si v smrt! Zelja orotina. povzročijo slabe zobe. Vi s svojim zdravjem zelo krivično veliko revmatizma. bolezni v želodcu in ledvicah, na srcu, tuberkuloze in postopate, in kazite vašo osebnost, s tem. da zanemarjate svoje zobe. Pulenje zob brez bolečine. Plin in oxysren. Uradne ure od 9. dop. do 12. Od 1. do 5. pop. Odprto ob torkih, petkih zvečer do 7:30. Druse ure po dogovoru. Zaprto ob sredah popoldne. Tel. Bell. Rosedale 2377. Govorimo slovensko. DR. FRANCIS L. KENNEDY Dentist—Zobozdravnik 5402 Superior Ave. vogal E. 55th St. Suite 8 • CLEVELAND, O. tvoji bratje in sestre tužnega Ko- PRIPOROČILO. Cenjenim rojakom, Slovenskim in drugim gospodinjam priporočamo našo veliko zalogo grocerijskega blaga Žajfa vsake vrste, po najnižjih cenah. Prepričajte se sami,' Slovencev. a ne t-o- i ste prišli iz dežja pod kap, da se ne ustanovi "slovanska ireden-ta," ki so pa sedeli prek-rižanih rok, pa pošiljali na Koroško avtomobile mesto ekonomske pomoči. Pela vam bom pesem o jugoslovanskih gromovnikih, katere so slišali Slovenci v Ameriki, ko so govorili o ujedinjenju, o rešitvi, o svobodi, pa so vseeno podisali smrtno obsodbo polmiljonskih 1 koncem konca za ter pridite v našo trgovino. LUDVIK MANDEL 1425 E. 55th Str. pela vam bom časih tudi pesem o jugoslovanskem regentu, kateremu je priredilo slovenstvo v To je moja slika, kadar pridete k meni me bodete videli. Jaz sem se učil medicine 40 let. — na — SILVESTROV VEČER in vabljena so vsa slovenska in hrvaška društva in sploh vse Jugoslovansko občinstvo iz Euclida in Nottinghama, da posetijo to veselico. Zabave bo dovolj in za lačne in žejne bo tudi preskrbljeno' v izobilici. Kuharice bodo pripravile domače starokrajske klobase s kislim zeljem in še mnogo drugih dobrin. Zato pridite prav zagotovo. Uljudno vabi odbor JUG. NAR. DOMA, EUCLID, O. Ako ste prizadeti, pridite k meni takoj in me vprašajte za svet. kajti jaz vam dam najboljše pojasnilo va-šeea stanja. Pridite, predno ni prekasno. Moja speciali-teta vsebuje bolezni in komplikacije kroničnega izvora ali narave, in vse bolezni žensk in moških. Jaz lahko razširim mojo znanost s tem, da vam pokažem. kako popolno in na koliko različnih načinov znam zdraviti razne slučaje. Moia 40 letna skušnja združena z popolno znanostjo najboljših metod, katere vporabljajo današnje oblasti v Evropi in Ameriki mi pomaen spoznati bolezen tako.i in način zdravljenja, ki je potrebno. Vi hočete stalno olajšavo. To želi vsak. kdor trpi. Radi teera vas vabim, da pridete k meni. JAZ ZDRAVIM Kronične. Krvne. Kožne in Nervozne bolezni, ter nadloere na Jetrih in intestinah. ZMERNE CENE. Tajnost zajamčena. Jaz preiščem in zdravim vse moje bolnike sam in vsak sleherni fas. kadar pridete k meni. me vidite osebno, in nikdar med Vašim zdravljenjem vas ne bo zdravil kak pomočnik. Vam ni treba nikakesra tolmača, kajti v mojem uradu je oseba, ki trovori slovanske jezike. POZOR! Moj urad se nahaja na drueem nadstropju — Pojdite po stopnjicah. — Številka moie sobe ie 7. — Paziti morate, da pridete v pravi prostor. , URADNE URE: Dnevno od 1. popoldne do 8. zvečer,, Ob sobotah: od 10 dopoldne do 8. zvečer. Ob sredah in nedeliah: Od 1. do 4. popoldne. DR. M. L. STEHLEY ŠPECIJALIST. — 2373 East 55th St. Zjroraj v drugem nadstropju soba št. 7. Cor. Woodland Ave. in East 55th St. — Cleveland. Ohio. Sem srraduii-al in sem retristran ter imam dovoljenje za zdraviti in sem špecijalist za kronične bolezni. POŠILJATVE V JUGOSLAVIJO a nimmiiniiiiiii Ustanovlieno 1841 Glavnica $18.000.000. Glavna nišama: American Express Conioanv 65 Broadwav. New York Tujezemski monev ordri. drafti in kabeljske pošiliatve v Jugoslavijo se prodajajo po nizkih tržnih cenah Denar vložen ali dvignjen iz katerekoli jugoslovanske banke. Naprodaj imamo jugoslovanski ali drug tujezemski denar. NIKAR NE NOSITE DENARJA S SEBOJ. Postave mnogih dežel, skozi katere boste potovali, prepovedujejo ie-mati s seboj več kot malo svotico denarja iz dežele. American Express Travelers Cheques nikakor niso podvrženi tem regulacijam, ob istem času, pa vas zavarujejo pred izgubo ali itatyino. Se izdajajo v ameriških dolarjih, funt ^terllngih ali francoskih Velia.io samo 50c od $100 vrednosti čeka. Rabite naše dolarske monev ordre •da /plačujete račune ali pošiljate de-,na'r po tej deželi ali v Canado. KADAR POŠILJATE p EN AR; V SULK;! ZAHTEVAJTE AMERICAN EX PRESS COMPANY REZIT. To je zavarovalnina proti izgubi. Oglasite se v katerikoli podružnici ali uradu American Railway Express Company, ali v našem lokalnem uradu. m f 2048 EAST 9. CESTA. — CLEVELAND, O. Jjj Ali pišite v vašem lastnem jeziku na: L FOREIGN MONEY ORDER DEPARTMENT AMERICA EXPRESS COMPANY. & 65 BROADWAY. NEW YORK. •s" y Hi1 # HsHE # I—I Tr—& I® I—-i # # <$ Iržž BISER ZNAČAJA vam pokaže igrokaz GRČA katerega vprizori Slov. Dram. Dr. "Ivan Cankar" dne 26o decembra 1920 v prostorih Rude Božeglav.a 6006 ST. CLAIR AVENUE Začetek popoldne točno ob 2:30; zvečer ob 7.30. OSEBE: Dr. IVAN GRČA, zdravnik ......................g. J. Steblaj BERTA, njegova žena ........................gdč. A. Česen JANKO, absolviran medicinec, njun sin..............g. J. Krže NIKOLAJ TRIBUC, sodni svetnik ..............g. J. Terbižan ZDENKA, njegova hči, .....................gdč. E. Koprivec FRIDERIK HLEPUH, profesor.................g. F. Kovačič BOŽIDAR KREMENŠEK, urednik "Narodne Vesti", .g. V. Grill 2IGA KORISTNIK, lastnik tiskarne in založnik.....g. F. Česen GREGOR NOVLJAN, župnik...................g. A. Komar H1NKO GOLOBCEK, c, kr. okrajni komisar......g. J. Bfeščak OSOLINKA, kmetica .....................gdč. Brigita Kržan ANICA, hišna pri dr. Grči ..........____gdč. Frances Leban Med dejanji pojeti gospodični, Mary in Annie Petrovčič IGRA ORKESTER POD VODSTVOM G. IVANUSH-A. Ker je že večkrat občinstvo pokazalo, da ljubi dramatiko, in da je bila dosedaj še vsaka prireditev goriomenjenega društva hvale vredno obiskana, zato upamo, da nas bo cenjeno občinstvo obiskalo v ravno tako velikem številu, kot pri prejšnih prireditvah. "GRČA", je igra, ki vam pokaže, kaj lahko vse ženska doseže, če stoji za možem in podpira njegove misli in ideje. "Grča" je igra v kateri se sveti značaj kot biser v zlatu. Pisatelj je poklonil to svoje znamenito delo svoji soprogi s sledečimi vrsticami: "Svojemu najzvestejšemu tovarišu v borbi življenja. Svojemu najpožrtvovalnejšemu prijatelju v dnevih bridkosti: SVOJI ZENI." VSTOPNINA $1, 75c, 50e Preskrbljeni bodo tudi sedeži ODBOR. II O 0 o I Ljubljani nebeško lep sprejem 11» kateri je rekel, da Slovencev ne pozabi, pa je vseeno podpis?! njih j smrtno obsodbo, da ne boste po-| zabili vi, da je vaša usoda ne v ro-j kah kavalirjev, temveč v vaših, j in da morate to moč izrabiti takrat, kadar je najbolj ugoden čas in ne čekati tako, kot je čakala ju-goslovenska vlada, in gospod ] Trumbič, da je s čakajnjem vse zamudil. Pela vam bom pa tudi pesem, da danes ni več pravica zmagovalka, temveč brutalno nasilje, krivica in pest." In Soča, hči planin, ki je spre-krvi, bo s svojim bučanjem in krvi, o bo s svojim bučanjem in pluskanjem ob pečine spominjala vse zavedne Slovence, da se pripravlja na vsprejem v svoje hladno naročje tistih, ki se sedaj šopirijo ob njej. Njena pesem se bo razlegala prez prestanka po s'-'>-venskem Goriškem, njene bistre kaplje, ki bodo padle onstran Ja-vornika in Nanosa, preko meje, bodo opominjale slovensk" narod v drugi državi, da žive njih bratje -vkovani v verige,\ čakajoč p ■>- : moči in osvobojenja. 1 In ko bo narod* združen, ves s!ovenski narod in to bo prišlo sigurneje kot kedaj poipi;i. tedaj bomo obhaiftb mi Sloven božično noč kot simbol naš<-ga rojstva, našega prerojenja. Ali bratje in sestre! Ne pričakujmo pomoči od kjerkoli. Zmaga in moč je v nas samih. Osvobodili se bomo vseh verig in suženstva ne putom bru-tale sile, ne potom lige narodov, temveč potom izobrazbe, samozavesti, ponosa. Kakar se bomo mi Slovenci otresli ciste strašne more, ki ii pravimo, blačevan-je in kadar bomo zaup'ali drug drugemu kakor samenu sebi, tedaj bo naš spas, naša rešitev postala dejstvo in ne samo sanje- in prisrčne želie. LOKALNE NOVICE — Prijatelje slovenska pesmi opozarjamo na veliki koncert, ki ga priredi pev. dr. Zvon v nedeljo zvečer v Slov. Nar. Domu v Newburgu. ' Ker je program izredno bogat, se pričakuje, da bo občinstvo posetilo koncert v ja-ko obilnem številu. —Pevce m pevke zbora "Zarja" se opozarja, da jutri ne bo nastopa na litvinskem koncertu v Germania Turnverein dvorani, ker je prireditev odgodena.- Tajnik. LJUBITE ORANjGE? ALI PIJETE ORANGE CRUSH ali ORANŽNI SOK? Prodaja se v narezljanih steklenicah, kot ražvidno Iz slike. Ne sprejmite ponaredb. Orange crush je edina oranžna pijača izdelana v Ameriki, ki je v resnici iz oranžnega soka. The Orange Crush Bottling* Co. 3812 St. Clair Aye. Cuy. Central 3606 Prospect 3582 DECEMBER 24n, 1920 "ENAKOPRAVNOST STRAN 5. Fran Milčinski: jo baie krvavo dušo in na okol-aost, da j* krsč« na.—Po:>.:uuil sc ALI BI, Ali NE--- Gospod dv>rni svetnik Kunta-ra je jako olkan gospod—na višku domorodie kulture, dasi ima svoje posebiosti. Zlasti v govorici. Pripovecuje karkoli, pa nenadoma pustipredmet in se loti drugega—kalcjiega?—verskega! Pa ga z dvena, s trem? krepkimi besedami cdpravi, verski predmet, j in poten svoje pripovedovanje j lepo mrno nadaljuje, kjer ga je prekinil In klobuk nosi malce po strani. Sta'a sva torej v vrsti, gospod dvoru svetnik in jaz, in čakala na č«bulo. Čakala sva že dve uri in imela dovolj časa na najine pomenke. Vse je pošlo, sva rekla, vse se je podražilo, le časa je dovolj, čis je še poceni. Cas je poceni rva rekla, hmelj in še nekaj, namreč človeško življenje. Vše drugo, sva rekla, ae je podražilo. Čakala sva torej, gospod dvorni svetnik se je mrmraj e doteknil pradavne verske resnice, da je zlodej ali hudič preklet, in mi potem pričel razkladati to-le: "Mar me malo skrbi," je rekel, "da kje ne zamudim česa? Kakor radnjič govejo šolamo? Komaj je bil pričel, že je prekinil pripovedovanje, da se vrne na versko polje z vzklikom: "Sve-totajstvo!' Toda ni rekel "sveto-tajstvo," marveč mu je služila tujka. Rekel je "Sakrament!" Potem je nadaljeval: "Zamudil! Govejo salamo! — Kaj vem, ali sem bil bolan ali kali? Ali mi je umrla baš takrat soproga? Oziroma teta, tašča, kovačev pes? Ali sem dirjal za premogom, če nisem prežal na petrolej? Premišljujem, ne morem se domisliti. Včasih skoro ne vem, na katerem koncu mi tiči glava— vsakikrat se prej ozrem v ogledalo, drugače si ne upam sesti." Bridko je pogledal izpod čela in nekaj zamrmral, česar nisem natanko razločil. Končalo ,«-e je ''iks" i/1 sem sodil, da se tiče verstva, veličastnega dela verstva; to sem sodil iz dostavljenega vzklika "aleluja!" Pa je že opravil versko zadevo in se vrnil k salami. "Zamudil! Salamo!! Goveja salamo!!! Tako sem jezen, da bi pljunil v zrak," je rekel. "Zamujeno, izgubljeno—vse zastonj! Ne dobim je več in je ne dobim. Zima pred durmi—s čim naj kurim? Kaj? Kako?" Gospod dvorni svetnik je postal glasen, ne dosti drugače, kakor bi kričal. Stražnik je jadrno stopil k damam pri čebuli, naj se požurijo: občinstvo se razburja. Gospod dvorni svetnik pa si je mrko zroč mel med prsti častiljiv svoj brk. Potem je spet povzel besedo: "Legal bi," je rekel, "če bi trdil, da jo ljubim, govejo salamo. Vso čast goveji salami, toda ne ljubim je ne. Zastran mene—ali jo je ustvaril ljubi Bog ali ne. — Meni ne diši. Toda razumite me prav, kajti ne maram sitnosti in zamere pri aprovizacijskih gospodih: če mi ne diši, je to zgolj moja krivda. Ne krivda salame. Moja lastna hiba, da mi ne diši. Ne hiba salame. Naiprotno! Salama ob sebi diši. Rad in izrecno priznavam, da diši. Gotovo diši! — Nadzornik—kako se piše, pošast! *—mi je pravil—šest kil je je dobil—tako sem j«;zen..." Gospod dvorni svetnik je bil tako jezen, da je to pot v istini pljunil v zrak. Par kapljic )". priletelo m^ni na nos. Sosed pred mano pa si j» brisal vrat, gledal kvišku in razpel dežnik; imel je nov klobak. ' Jeretin sc piše," se je spomnil dostojanstveni moj drug. "Nadzornik Jeretin! Ta je pravil, da je dišala. Po svežem usnju da je dišala. Imam rad duh po svežem U3nju. Ne v9ekdar in povsod—ali rad ga imam pri novih črevljih." Zastokal je in se v globokem '"Vprašam," je dejal, "s čim r.aj kurim? Kaj? Kako?—Gospa —kako se piše, pošast!—na Dunajski cesti ima opalto—Polivka se piše. Gospa Polivka prisega, da nima ne peresa tobaka, ne končka smotke. Pravi, naj jo cucek povoha, če ni res. "Ali gre dež?" je zdajci pretrgal svoje pripovedovanje. Zapazil je bil odprti dežnik soseda pred mano. Pojasnil sem mu, da je bilo le par kapljic iz krajevne nevihte, ki je pa že minula brez škode. Zagodel je nekaj, kar se je sukalo okoli verstva, in je nadaljeval. "Cucek povoha, je rekla. Kaj jo bo vohal cucek! Ali mene naj brcne koklja, če ni res, da bi imela zame tobaka in smotek, kolikor bi hotel, da nisem zamudil salame. Na, zdaj sem brez kuriva! Ko so poklicana oblastva baš letos u-krenila posebno strogo zimo! — Kaj?" Od srca rad bil bi dal visokemu gospodu primernega odgovora na opetovana njegova vprašanja, toda moram priznati, da mi ni bila jasna zveza med strogo zimo in zamujeno salamo. Gospod dvorni svetnik pa niti ni čakal mojega odgovora. "Mar mi je tobak," je rekel. ''Nisem tobakar. Hvala Bogu, jaz ne! Tobakarjev sploh ne maram. Tobakarji so posebno pleme — brezobzirno in omejeno. Brezobzirno je porok lepe prihodnosti. Omejenost duha je zanesljiva po-dalaga trajne sreče. Pa so tobakai ji oboje hkratu in v taki meri, d.\ imajo nemara že na tem svetu raj. Blagor jim! Pujs že ve, cd česa debeli. Ce bi le druge pustili v miru. Ali prisede tak tobakar nejradši med nekadilce. Pravi, da se mu drugje preveč kadi. Pa se-sje mu drugje preveč kadi. Pa seže v žep, privleče cigareto, jo povalja po mizi in kadi kakor iz dimnika. Svetotajstvo! (Gospod svetnik ni rekel "svetotajstvo" ampak je radii tujko.) In na via ku tišče najbolj v oddelek za nq kadilce! Tako sem jezen. Iz previdnosti sem odprl dežnik. "Ali dežuje?" je vprašal gc spod. "Bojim se, da bi," sem odgovoril. "Pa menda ne bo." Zaprl sem ga zopet. "Mar mi je tobak," se je hude-val gospod dvorni svetnik. "Ali duša ižanska ne proda drugače drv, če ji ne preskrbim tobakr. in smotek. Tobaka i->: "smotek ne dobim brez salame. Salamo pa sem zamudil! Zima se bliža, s čim naj kurim? Kaj? Kako?—Ce bi šlo zgolj zame—pišite, bi rekel! Za-rijem se v posteljo, pa je. Toda imam krompir. "Halo!" je zakričal, da je stražnik stegnil vrat in so gospodičnam pri čebuli zatrepetale frizure. 'Ze vem! Zdaj vem, zakaj sem zamudil salamo; zaprt 3em bil. Zaprt zaradi krompirja! — Krdmpirja sem dobil s kmetov— pa brez karte.—Pravzaprav ne zaprt, le klican in potem izpra-ševan in zaslišavan, kakor sem dolg in širok, odspred in odzad, počez in navskriž—ves ljubi dan. Pa mi niso mogli do živega. Mi jc dal hišni gospodar potrdilo, da imam sam svojo njivo— kaj vem kje. So mislili, pa jim je izpodle-telo. Krompir le imam. V klet si ga nisem upal spraviti, mi ga po-kradejo. Dal sem ga v stanovanje, v salon, toda mu bo treba kuriti, da ne zmrzne. . . iks aleluja!' "Ha!" si je mrke misli pregnal gospod dvorni svetnik. 'Zaprt! Sokoro zaprt! Ce prav! Da le salame nisem pozabil! Ampak nisem mogel ponjo. Sem si koj mislil, da je moral biti vzrok, važen vzrok. Brez važnega, vzoka bi je ne zamudil salame. Dovolj imam izkušenej, bridkih izkušenej. Zdaj ničesar več ne zamudim.—Danes je čebula, dobro! Jutri je četrtek, vsak četrtek zvečer ob 03- in sto odstotkov? Kaj? Svetctaj stvo!' (Rabil je tujko.) "Kdor dandanes odlaša, je izgubljen in pokopan. Pokopan!—Pokopan." Zamislil se je.—''Kaj sem hotel reči. . .Ali bi ali ne. . . ? Ali bi ali ne. . . ?" Ozrl se je oprezno okrog sebe in pričel tiše govoriti: "Ni treba, da kdo čuje. Ljudje preže na sleherno priliko, potem planejo po stvari, pa poženo ceno. . .Včeraj popoldne sem govoril z ravnateljem—kako se piše... ? dobila sva se na ježici. Fin rant! Poznava se, čisla me, dober sem odjemalec, precej sem mu že dal zaslužka.—Kako jc kaj ? sem ga vprašal. Hvala, je rekel, kupčija bi šla, se ne pritožujem, je rekel. Ko smo pričeli, je rekel, koj odkraja nioo imeli v nas pravega zaupanja ljud je. Dasi smo bili brez konkurence. Kaj hočete: nova tvrdka! Dokler pa ljudje nimajo zaupanja, pomišljajo in odlašajo do skrajne sile—saj veste.—No, podjetje se je obneslo, srečno se vpeljalo, krog odjemavcev se razvessljivo to pa že zaleže namesto divjačine: dehti, imenitno dehti! V petek jutraj ob polšestih svinjska mast, v soboto opoldne fižol, v nedeljo ob štirih zdrob za deco pod tretjim letom. . Vprašal sem ga, ali ima fantka al; punčko, in sem mu čestital na tako mladem zarodu. 'Nisem vedel," sem rekel, "gotovo je fantek. . ." "Kaj fantek! ' je pričel vikati. "Kdo fantek? Nič fantek—jaz sam fantek! Enega sem pač imel. Pa ni štel treh let, ampak trideset. Na Dunaju je bil, v minister -stvu je sedel, za ono mizo, kjer ravnajo aprovizacijo. Dobra služba! Toda je mislil, da mora sam tudi živeti po ukazih, ki jih delajo za druge. Pa je umrl. Semkaj sem ga dal prepeljati. Ta je mrtev.— Zdrob za deco je zame. Imam potrdilo, da še nisem tri leta star. Od hišnega gospodarja imam podpisano. Brez potrdila ne dobite nič. Brez potrdila bi ijudje goljufali. Dandanes vsak goljufa, j kdor le more.—V nedeljo iorej ! zdrob. Dve kili za družino. Pa če I je v družini en sam otrok pod tre-i mi leti, ali če jih je šest, sedmeg i j glrlt _ ' pol. V ponedeljek ovseni riž za v . j • 1 ' K_aj se neb), sem mu dcje.1, i doječe matere!* imam potrdilo ko spadate y. .r ^ ^^ ^ j od hišnega gospodarja. V torek o j. med vojn(j žndustrijo> mfid : polnoč, čokolada. vojne dobičkarje. i Občudoval sem ga, da si vse _pa se je diskretno nasrnohl- pomni. Jaz si ne bi. Odkar je voi- ;al raVnatelž—kako se že pi-na, imam glavo kakor rešeto ir sem moral v pokoj, ker nisem bil y tegn; 2ye/i s tem vprašanjcrn kos vsem novim ukazonom. je go-spod dvornj svetnik z "Zapomnim," ie zarohnel go nato besedo dal duška svojemu spod dvorni svetnik in pričel iska- verskemu prepričanju, da znaša ti po žepih. Privlekel je na dar. število vragov baš tisoč, čudno platneno reč in se je izka- "Se že še spomnim, kako st zalo, da je robec, toda poln vo p;ge " je nadaljeval.—'Smohljal zlov in za prvotni in naravni svoj se je torej ravnatelj in odklanjaš namen docela neraben: nos ti sa mej0 pohvalo: bil zahvalil zanj. Zdaj sem raza- Storil ^ je rcke, kar _ač mel, zakaj se gospodu dvornemu bi,o y lomnih mojih moč,.h> je svetniku tako bohotno sveti ro- rekej Zadovo!jnost častitih ir.o- kav. . ."Zapomnim: to-le je moj j;h mQ»eh je rekd Zadovoljnos, spomin. Tu moje možgami. Odkar , častitih mojih orjjemavcev nud. je vojna, nosim možgane v hlač- mojemu srci, najlepše zadoseer.- nem žepu. . .iks aleluja! Vsak vo- je je rekej pQ drugem zadoščen zel ima svoj pomen: ta-le je četr- -u ne hrepenim. Govoriti vam zn: tek z mesom, ta-le nedelja ir. kak{jr Wec jaz ne znani takc zdrob. lepo.—Komur enkrat postreže- Cudil sem se, da loči vozel od | mo je rekel, se nam več ne izne-vozla in kaj vsak pomeni.-Pa sc veri. Toda brez samohvale, je re je tresel sipehu, rdeč kakor rak. kel menim, da nismo nevredni za "Hohoho, hohoho! Ali meniie upanjai ki ga narr naklanja č.as^i-da sem neumen? Tu-le"— in se to občinstvo. Prosim vas, ves čar je potrkal po beležnici v prsnem nitj ene reklamacije! In £>rcc:m žepu—"tu-le je zapisano voo do na|e cene je rekel, roko na srce-pike in pičice, kaj pomenijo voz- delali smo in še delamo v lastne li. Dan in predmet. In kje je tre- izgubo. Ako smo se slednjič mo ba potrdila. Da podpiše gospo- rai, odločiti za primerno zvišan-dar. je svojega cenika. . . Divil sem se gospodu, on pa Vrag vas vzemi, sem dejal, v? se je vnovič pohvalil: tudi? "Nič ne zamudim. Zdaj ne več Prosim, je rekel, kalo, režija! Od začetka pač. Ko še nisem po- Les krma, svečava I Kovine, zc znal vojne.—Svetotajstvo!" se je lenje, uslužbenci' Ni bilo mogoče zadri, toda se je zadri vporablja- drugače. S prvim bližnjega mese je latinsko tujko.—"Dve vreči ri- ca zvišamo cene za trideset od ža bi bil lehko kupil tedaj, ko sto, sledeči mesec pa še za na-smo začenjali vojno. Po šestdeset daljnjih dvajset. Ne gre drugače, vinarjev kilogram sem ga imel na Ampak strogo zaupno! je rekel ponudbo. Zakaj ga nisem kupil? <:klep je še tajen, ga še nismo raz-Ker sem bil osel. Kaj?—Dva so- glasili." da olja po kroni in petdeset kilo Gospod dvorni svetnik sc je Zakaj ga nisem kupil? Ker sem razburjal. Stražrik je migal, -rajo čepeti po 1 0 ali 1 2 ur v črnem dimu in pri težkem delu, kot "GRČA" da imajo orožje v rokah, pa da , v ...... ^ i ... . i • v sponah španske inkvizicije. Da ga ne znajo uporabiti samim sebi). , . ... . V prid. j je to desnica, potrjujejo zmage, ki so jih doživele delavstvu sovraž-Ce malo pogledamo v pretekle j ne stranke. Toda jokati sedaj, ko notranje razmere delavcev, po-1 ;e prepozno, bi bilo nesmiselno, sebno ob času jeklarskega štraj- IImejmo, da bo prihodnjič boljše ka, ko se je vse družilo proti njim. in bo vsak volilec oziroma vo- in udrihalo po njih, moramo priznati, da je vse to delavce še jako malo naučilo in izučulo. Prav pogosto se sliši v govorih in debatah po javnih lokalih ljudi, ki pravijo, da je sedaj še vse preveč dobro za delavca, in da bi moralo biti vsaj eno leto tako kot je sedaj. Resnica pa je, da se ravno v takih časih kot je sedanji začenja nekoliko misliti, ali bo še naprej tako ali če je še kak pripomoček, da bi se take in enake brezposelnostne krize dale odpraviti. Seveda so ljudje, ki imajo že delj časa delo v eni in isti tovarni. Morda so toliko srečni, da svojega dela še niso izgubili, zato So s celim svetom zadovoljni :n se za nič ne brigajo. Tak človek zjutraj vstane, gre delat, pride domov in gre spat, vsak teden ali štirinajst dni pa "peda". Kaj vraga hočete vendar več, se vprašuje tak človek, pri tem pa ne pomisli, da je njegova sreča začasna in odvisna od milosti vladajočega razreda. On pozablja na svojo glavno nalogo. Ne čita ne listov, ne poduč-nih knjig, ni pri nobeni politični organizaciji, kar je predpogoj za vsak napredek. Delavci moramo biti politično organizirani. Potrebo tega nam nam kaže ravno sedanji čas, ko so vsi kapitalistični pajki napeli svo je mreže, da uničijo vse delaveke organizacije, manjše in večje. lilka vedela, kako je treba zaznamovati volilni listek, da bo v korist delavstva. Leto se bliža svojemu koncu. Kot vsako drugo, nam je tudi to leto prineslo dosti krivice, po malo pravice, in v prihodnjem letu se nam ni nadejati nič boljšega.. Dostim bo v razočaranje, jezo in žalost. Nenavadno veliko ljudi je ob sedanjem času brez dela. — Izgleda kot da so tudi kapitalisti usmiljeni ljudje ko nam dajo kar štirnajst dni počitka ali pa še vec za božične praznike. Ali bomo praznovali božične praznike lačni ali siti, tega oni ne vprašajo. Za božično darilo pa so nabili po tovarnah objave, v katerih naznanjajo, da se bodo plače po novem letu znižale za 20 odstotkov. Kaj lep božični dar, kaj ne, ko je že vse tako "poceni": obleka, čevlji življenske potrebščine in drugo. Smelo trdim, da bo praznovanje Božiča pri številni družinah letos Žalostneje kot kdaj prej. Dosti nedolžnih otrok se bo lačnega želod čka oziralo na ob oknih nastavljena božična dreves ;a Upat- je, da bodo taki božični prazniki rodili sad, da bodo prinesli lepšo bodočnost. John Breščak. VEŠČ KROJAŠKI POMOČNIK (Slovenec) išče službo. Poizve se v uradu tega lista. 304 Cleveland, Ohio.— V nedeljo, dne 26. decembra vprizori slov. dram. dr. "Ivan Cankar" igrokaz pod imenom Grča." Ime samo na sebi ne dela ni-kakih privlačnih senzacij, ampak ako hočete videti, kaj je vsega zmožen prestati pravi značaj človeka in obenem znanstvenika, vam ne bode prav nič žal, ako po-setite to igro, ki jo je poklonil pisatelj svoji ženi. Grča je zdravnik po poklicu in ob enem človek, ki ne veruje več v tiste praznoverne bajke, ki si so jih razni gospodje izmislili, da z njimi vlečejo za nos revno ljudstvo. Glavni namen tegu igrokaga je pokazati, kaj da lahko doseže ženska, ako se strinja z možem v njegovih idejah, in ako tudi v dejanjih pokaže, da se ne vstraši ničesar na svtu, kar je proti idejam in dejanjem njenega moža. Dr. Grča, oziroma ta igra ki ga priredi slov. dram. dr. "I-van Cankar" vam pokaže, da pravi in resnicoljubni svobodomislec tega ali onega prepričanja, ki hoče kaj doseči, ne sme vsiljevati svojega prepričanja nikomur, ki ni zrel na njega, ampak ga mora podučiti, da spozna pravo mišljenje njegovo, šele potem se lahko proti njemu malo ostreje nastopa. Predno dr. Grča naznani svoj sklep izstopa iz cerkve, ima vse polno prijateljev, med njimi so: prefesorji, sodnijski svetniki, itd. Prijateljsko zvezo ima tudi s Ko-ritnikom lastnikom in izdajateljem lista "Narodna Vest." Urednik tega lista je popolnoma na nje govi strani, ampak se drži nazaj, ker ako bi se javno podal za dr. Grčo, potem izgubi svoj kruh. Naposled v njem vseeno zmaga značaj in gre za Dr. Grčo. Proti njemu nastopi vsa duhovščina in vsa takozvana intelegenca, vsi negovi prejšni prijatelji ga zapu-ste, ampak on ostane značaj in se ne poda za nobeno ceno- Dr. Grča ima sina, ki ima znanje oziroma je zaročen s hčerjo sodnega svetnika. Ta dva se ljubita resnično s tisto ljubeznijo, ki nima nikakih fraz v sebi, ampak je ljubezen dveh, ki ne more ugasniti. Ko sodni svetnik zve, da misli tudi ljubimec njegove hčere izstopiti iz katoliške vere, ga enostavno iztira iz hiše in prepove rjegovi hčeri vsako nadaljno občevanje z njim. Hči svetnikova se pa tudi ne da ostrašiti, ampak vstraja; ko pa pride do konca, da odpovedo Dr. Grči stanovanje, stori poslednji korak, ko napiše listek in ga položi na mizo očeta, na katerem mu očitno pove: ''Ce ne Jankoto-va, pa nobenega." Ta igrokaz vam tudi pokaže, da pri ljudeh, ki hočejo na ljudske stroške živeti, ne naredi prav nič vtisa, ako hoče eden vse svoje življenje posvetiti v korist zatiranega ljudstva in je pri tem proti njihovim tedencam. Dotični mora izginiti iz javnega življenja. To se zgodilo tudi s Dr. Grčo, ali on o-stane značaj okoravno so mu odrekli službo, prijateljstvo, podporo, stanovanje in priliko se zagovarjati na javne napade od strani ultramontancev. Grča je ostala grča! Vsi napadi in grošnje niso mogle preprečiti njegovega čina in zato je ostal zmagovalec na bo-jičču. Torej tu je samo površen opis te igre, vse podrobnosti pa lahko vidite v nedeljo, dne 26 decembra, 1920 v R. Božjeglava prostorih na 6006 St. Clair Ave. Preskrbljeni bodo tudi sedeži, kolikor se jih more v dvorano postaviti. Ne bode vam žal, ako po-setite to predstavo kulturne- ga društva. , Ptedsednik. Joseph Zajec 15605 Waterloo Rd. Prodajalec hiš in stavbišč in zastopnik najbolj zanesljivih družb, katere zavarujejo, PROTI OGNJU Telefon — Wood 228—R Phone Wood 180 W O'NEIL & WHITEHEAD ELEKTRIČNI KONTRAKTORJI Napeljava žice v hišo in popravila. 15606 Waterloo Rd. MALI OGLASI sin Poleg vašega imena je zaznamovano, do kdaj imate plačan list. Kadar poteče naročnina obnovite jo takoj, da vam ne ustavimo lista. DR. J. V. ŽUPNIK ZOBOZDRAVNIK 6131 St. Clair Ave. Uhod iz 62. vzhodne ceste. Opravlja zobozdravniški delo v tej okolici že 7 let. THE W—K DRUG CO. St. Clair, vogal Addison Rd. Edina slovenska lekarna v Cleveflandu. IZVRSTNI PEVCI! Naprodaj imam pevce — kanar. čke — same dobre pevce. Zglasi-te se na 1401 E. 43. Str. Soba se da v najem za enega fanta pri Jos. Vovk, 1123 Addison Rd. 303) NA PROSTO STANOVANJE se sprejme dekle ali udova, katera dela čez dan u tovarni, da bi zvečer od 5. ure naprej pazila na 3 odraščene otroke. Ima lahko tudi enega svojih otrok. Za podrobnosti se obrnite na 1 142 E. 66. Str. od 8 do 12 ure dopoldne. 304) DVE POSTELJI in peč na trd premog se mora nemudoma prodati. Zglasite se na 1071 E. 64. Št. 306) Mi izpolnjujemo zdravniške recepte točno in natančno. JOHN KOMIN, Lekarnar wmammmmmm LEPA PRILIKA. Na prodaj je lepo posestvo pri Novemmestu na Dolenskem. Hiša je zidana, hlevi, kozolci, v najlepšim in najboljšem stanju. Lep saden vrt, polja je cel grunt, heste dosti in je prve vrste. Proda se za to ker so starši prišli — v Ameriko. Poizve se pri lastniku, John Setina, C. o. Medved, Bliss Rd., Euclid, O. NAZNANILO! Tem potom naznanjam vsem članom Slov. uniformiranega in podpornega društva, da se vdele-že glavne letne seje, dne 26 decembra 1920 v navadnih prostorih ob 9 uri dopoldne. Na programu bo več važnih stvari v korist društva kakor tudi volitev odbora za leto 1921. Torej vsi, katerim je kaj za napredek društva, na sejo! Pozdrav vsem in na svidenje. IGNACIJ MEDVED, tajnik. 15313 Holmes ave., Collinwood PRODAJAMO HIŠE - LOTE in FARME ISTOTAKO ZAMENJAMO* FARME ZA POSESTVA V MESTU. Za pošteno postrežbo se vedno obrnite na D. STAKICH & J. KRALL 15813 WATERLOO RD. BODITE PAMETTi in kupite AR—BU M#ILO za rane. izpahke. lišait opekline in kožne bolezni. To dobit v vsaki lekarni in denar nazaj, a.o niste zadovoljni. Naprodaj tudi pri Bdley's Co. THE AR—BU LABORATtRIES CO. 14017 Darlev Ave.. Clevelnd. Ohio. TRI SOBE SE oddajo ^ rent v pritličju. Najemnina nizki. Zglasite se na 887 Addison Rd 304) DVA FANTA se sprejmfta ha stanovanje in hrano. Cista it toč-, na postrežba. Električna razivet-Ijava. Vprašajte v uradu tegt lista. 3U) Najmodernejši pogrebni zavel v Clevelandu Frank Zakrajšek POGREBNIK IN EMBALMER 1105 Norwood Rd. Tel. Princeton 1735—VV. TEL. Rosedale: 4983 Avtomobili za krste, poroke in pogrebe in druge prilike. ■HI ŽIVI PRAŠlCl NAPRODAJ! Prodajam tolste prašiče in kdor želi napraviti domače klobase naj se zglasi takoj pri • JIM ROBICH E. Goller Ave., Euclid, Ohio. SXS^XSXSSXS)®®®®®®^ LIBERTY BOND1 IN VOJ NO VARČEVALNE ZNAMKE. Prodajte sedaj, Mi plačamo v gotovini takoj .Simon, zanesljivi prekupčevalec, soba 216 Len noxBldg.,, drugo nadstropja Vzemite vzpejačo. Vogal deveta cesta in Eucli dave., nad Sin ger Sewing Machine Co. Odpeto do 6. ure ?: večer. *