BRASLOVCE ŠENTJUR Krajani s peticijo proti gradnji žage str. 6 Kam je izginila tabla Prevorje? str. 7 ^vj!/ Tudi letos z vami ustvarjamo pozdrave na sejmu MOS! www.matjaz.sl HALA D, razstavna prostora 20 in 23 info@matjaz.si ■o Im Ir- in im :o -r-!r- novi tednik Tednik za Savinjsko regijo / št. 37/ Leto 74 / 12. september 2019 / Cena 2,90 EUR / www.nt-rc.si/novi-tednik Dnevi številnih priložnosti Zaradi Mosa so poti mnogih te dni usmerjene v Celje. Sejem je za obrtnike in podjetnike eden najpomembnejših, saj ponuja številne priložnosti, od prodaje izdelkov do navezovanja stikov in sklepanja novih poslov ter iskanja novih idej. Zanimiv pa je tudi za številne mlade, ki iščejo svoje prihodnje poti v življenju. str. 2-3 t*; INTERVJU1 NAŠA TEMA Tina Kosi, upravnica Gledališča Celje str. 26-27 Zakaj pozabljamo na dostopnost za invalide? str. 12-13 2 AKTUALNO ZADETKI »Menim, da nam gre dobro. Krizi pa sami utiramo pot s tem, ko ji namenjamo toliko pozornosti.« Zdravko Počivalšek, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo »V javnih ustanovah so informacije namenjene vsem nam. In če kdo do njih zaradi ovir ne more, je to diskriminacija.« Richard Sandi, Urbanistični inštitut RS »Najpomembneje je, da ne glede na kraj dela vzameš delo resno in da daš najboljše, kar zmo-reš, mestu, v katerem ustvarjaš.« mag. Tina Kosi, upravnica Gledališča Celje »Fotografija je umetnost. In dobri izdelki bodo vedno imeli svoje naročnike.« Amadeja Knez, fotogra-finja »Vedeti moramo, da nobeno zelišče ni čudežno, če ob tem ne spremenimo načina življenja.« Katja Temnik iz Zeliščnega vrta Majnika ČETRTEK PETEK SOBOTA NEDELJA Največji poslovno-sejemski dogodek v Sloveniji »Krožno gospodarstvo ni nujno zlo, ampak priložnost« Celjski sejem v teh dneh gosti največjo poslovno--sejemsko prireditev v širši regiji. 52. Mos je v torek ob odsotnosti gospodarskega ministra Zdravka Poči-valška slavnostno odprl minister za okolje in prostor Simon Zajc. V nagovoru je poudaril, da se okoljska zavest v Sloveniji močno krepi, pri čemer morata skrb za okolje in gospodarstvo iti z roko v roki. LEA KOMERICKI KOTNIK Kot je povedal, med okolj-skim ministrstvom in gospodarskimi družbami obstaja precej stičnih točk, pri čemer je izpostavil tri. Prva se nanaša na krožno gospodarstvo, druga na okoljsko agencijo in tretja na gradbeno zakonodajo. Glede krožnega gospodarstva je dejal, da ga je vlada pred štirimi leti izpostavila kot svojo prednostno nalogo, medtem ko je prehod na zeleno, krožno gospodarstvo priložnost, ki jo je treba izkoristiti. »Če ne bomo spremenili razmišljanja in modelov proizvodnje, nam bo že v desetih letih zmanjka- lo nekaterih industrijskih kovin. Tista podjetja in mesta, ki danes že uvajajo krožne modele gospodarstva, ugotavljajo, da se to splača, da to ni nujno zlo, ampak priložnost.« Napovedal je, da bo agencija za okolje (Arso) v naslednjih šestih mesecih odpravila zaostanke glede izdaje dovoljenj za nove naložbe investitorjev, zato se je tudi kadrovsko okrepila. Poleg tega bo treba popraviti še zakonodajo na tem področju. Ob tem je napovedal, da bo ministrstvo pregledalo vse prejete pripombe glede spremenjene gradbene zakonodaje. S temi ukrepi želijo na ministrstvu skrajšati birokratske postopke in podaljšati naložbeni cikel. Slovensko gospodarstvo je v odlični kondiciji Gospodarski minister Zdravko Počivalšek se odprtja sejma zaradi službenih obveznosti v Moskvi ni mogel udeležiti, zato je zbrane pozdravil z videona-govorom. Ocenjuje, da je slovensko gospodarstvo v dobri kondiciji in da je na pravi poti, da bo postalo zeleno, ustvarjalno in pametno gospodarstvo. K uspehu bistveno prispevajo prav znanje in izkušnje mikro družb, ki jih je v Sloveniji kar 86 odstotkov. V njih je zaposlenih 19 odstotkov vseh delovno aktivnih prebivalcev. Po besedah ministra majhne družbe zaposlujejo dodatnih 27 od- Odkloni tudi pri načrtovanju celjskega urgentnega centra Računsko sodišče nad ministrstvo tudi zaradi celjskega primera Ministrstvo za zdravje pri načrtovanju projektov gradnje urgentnih centrov ni bilo učinkovito, ugotavlja Računsko sodišče RS. Projekti so bili pripravljeni tako, da jih ni bilo mogoče v celoti izvesti v skladu s časovnico in v okviru načrtovanih stroškov. Določeni odkloni so bili tudi v Celju. SIMONA SOLINIČ Računsko sodišče je v reviziji zapisalo, da investicijski program za projekt gradnje Urgentnega centra Celje ni predstavljal ekonomske in teh-nično-tehnološke celote, hkrati je vseboval tudi opremo, ki ni nujno del te celote. To pomeni, da so bile pri projektu Urgentni center Celje »poleg aktivnosti, ki so potrebne za dosego cilja projekta, načrtovane tudi aktivnosti, ki ne prispevajo k cilju projekta«. »Izvedba naložbe je tako omogočila doseganje širših ciljev bolnišnice, ki ne slu- žijo gradnji urgentnega centra. To v predpisih ni izrecno prepovedano, nikakor pa takšno ravnanje po našem mnenju ne predstavlja dobre prakse načrtovanja investicijskih projektov,« pravijo pri računskem sodišču. »Pri gradnji Urgentnega centra Celje je bila kot predmet investicije določena 1. faza projekta - nadomestna novo- AKTUALNO 3 stotkov, srednje velika podjetja zaposlujejo petino zaposlenih. »Po zaslugi obrtnikov in podjetnikov so vsi gospodarski kazalniki letos obrnjeni navzgor,« je dejal Počivalšek in spomnil, da je bil bruto domači proizvod v drugem četrtletju letos 2,6 odstotka višji kot leta 2018. »Gospodarska rast se sicer nekoliko umirja, a je na letni ravni še vedno stabilna.« Počivalšek je, kot pravi, optimist. »Menim, da nam gre dobro. Krizi pa sami utiramo pot s tem, ko ji namenjamo toliko pozornosti.« Ob tem je poudaril, da je slovensko gospodarstvo na morebitno krizo danes bistveno bolj odporno, kot je bilo leta 2008. »Zaradi večjega lastnega kapitala gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov, večje previdnosti podjetnikov in lastnikov pri investiranju, bolj zdravih finančnih temeljev gospodarstva ter manjše zadolženosti gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov. Poleg gradnja, ki je bila poimenovana Etapa 1. Ministrstvo je septembra 2010 na podlagi izdelanih dokumentov (tako imenovanih Identifikacija investicijskega projekta Nacionalnega projekta urgentne mreže po regijah in Predinvesticijska zasnova za projekt Nadomestna novogradnja Splošne bolnišnice Celje) izdelalo Investicijski program za projekt Nadomestna novogradnja Splošne bolnišnice Celje. Nato je leta 2012 na podlagi ugotovitev iz recenzije predin-vesticijske zasnove izdelalo nov investicijski program za projekt gradnje Urgentnega centra Celje, ki ni vključeval nakupa mobilne medicinske opreme v vrednosti dva milijona evrov ter drugih gradbeno-obrtniških in inštalaterskih del v vrednosti 0,7 milijona evrov,« pravijo na računskem sodišču. Ta dela z recenzijo predinvesticijske zasnove niso bila opredeljena tega imamo danes izkušnje, ki jih pred enajstimi leti nismo imeli, in hkrati znanje, kako se iz krize izvleči.« Pomanjkanje kadra in preveč birokracije Za predsednika Obrtno-pod-jetniške zbornice Slovenije Branka Meha je pomanjkanje kadra v obrti in podjetništvu na žalost še vedno izjemno pereč problem. Prepričan je, da je malo gospodarstvo motor naše države. Da lahko obrtniki in podjetniki nemoteno delajo, se razvijajo in zaposlujejo, potrebujejo spodbudnejše poslovno okolje s prijaznejšo zakonodajo in brez nepotrebnih birokratskih ovir. »In naloga naše vlade je, da nam takšno okolje zagotovi. Moja mantra, ki jo ponavljam vrsto let in jo bom tudi tokrat, je - če bo šlo dobro slovenskemu gospodarstvu, bo šlo dobro vsem državljanom,« je še dejal Meh kot nujno potrebna za funkcionalnost urgentnega centra. »S tako okrnjeno naložbo je ministrstvo predvidelo, da bo mogoče v njenem okviru poleg naložbe v Urgentni center Celje uresničiti tudi obnovo še nekaterih drugih prostorskih zmogljivosti, ki niso del investicije v gradnjo urgentnega centra,« še navajajo na sodišču. Z novelacijo investicijskega programa za Urgentni center Celje so bili v projekt ponovno vključeni izpuščena oprema ter gradbeno-obrtniška in inštalaterska dela, vredna skoraj 2,5 milijona evrov, ter računalniški tomograf, agregat in druga oprema v skupnem znesku 1,2 milijona. Ministrstvo je to novelacijo, ki jo je pripravila Splošna bolnišnica Celje septembra 2014, najprej zavrnilo, saj se je vrednost projekta povečala že za več kot 32 odstotkov glede na prvotno ocenjeno vrednost, in spomnil, da letos zbornica praznuje 50-letnico. Spomnil je, da so bili prav obrtniki pobudniki sejma na tem prostoru in poudaril, da je Mos za številne obrtnike in podjetnike eden najpomembnejših sejmov: »Ne zgolj zaradi neposredne prodaje izdelkov ali storitev, temveč predvsem zaradi številnih priložnosti, ki jih sejem ponuja - od navezovanja stikov do sklepanja novih poslov in iskanja novih idej.« Sodelovanje s Črno goro se krepi Letos je partnerica Mosa Črna gora. Črnogorska gospodarska ministrica Dragica Se-kulić je postregla s podatkom, da je blagovna menjava med državama lani znašala približno 85 milijonov evrov, kar je trikrat več kot leta 2015. Poudarila je, da črnogorska vlada posebno pozornost namenja krepitvi podjetništva in ustvarjanju boljšega poslovnega okolja tako za domača kot tudi tuja podjetja. Tako se je število mikro, malih in srednje velikih podjetij lani v primerjavi z letom 2011 povečalo za 59 odstotkov, skupno število zaposlenih se je povečalo za več kot 30 odstotkov. Predsednik Gospodarske zbornice Črne gore Vlastimir Golubović je ob tem povedal, da se na Mosu letos predstavlja 50 črnogorskih razstavljavcev s področja kmetijstva, turizma in prometa. »Črnogorski proizvajalci so pripravljeni pridobiti zaupanje slovenskih potrošnikov in jim ponuditi izdelke, ki so v skladu z evropskimi standardi, za katere s ponosom lahko rečemo, da so narejeni v Črni gori,« je še dejal. Foto: SHERPA Letos je država partnerica sejma Črna gora, zato je na otvoritvi nastopila folklorna skupina iz te države in predstavila enega od ljudskih plesov. Gospodarsko ministrstvo ima v hali L vse sejemske dni tudi posebno stojnico, gre za poslovno stičišče, namenjeno formalnemu in neformalnemu mreženju. Številne obveznosti zaposleni v času sejma opravljajo kar na sejmišču. Njihov namen je biti bližje podjetjem, ki potrebujejo njihove nasvete o konkretnih poslovnih izzivih. Za vprašanja in pobude bo danes in jutri dosegljiv tudi minister Zdravko Počivalšek. Novi lastniki in še boljši sejmi Mos je pred dvema letoma doživel strukturno prenovo, ki ji bodo organizatorji sledili tudi v prihodnje. »Kot vse drugo se z leti spreminja tudi Mos,« je dejal izvršni direktor Celjskega sejma Robert Otorepec. »Začel je kot obrtna razstava, po osamosvojitvi Slovenije je postal največje nakupovalno središče, v zadnjih letih pa se spreminja v poslovni sejem. Zaradi svoje širine Mos sicer ni klasični panožni sejem, smo ga pa pred dvema letoma razdelili na pet podsejmov in s tem jasno izpostavili področja, ki jih danes pokriva.« Ob tem je Otorepec poudaril, da tudi sodobni Mos ostaja največji poslovno-sejem- ski dogodek ne samo v Sloveniji, ampak v širši regiji, ki knežje mesto vsako leto postavi ne samo na evropski, ampak tudi na svetovni zemljevid. »O tem priča tudi to, da se je letos po letu premora vrnila Ljudska republika Kitajska.« Otorepec je v svojem uvodnem nagovoru ob odprtju letošnjega sejma spomnil, da se je v zadnjem letu precej spremenila tudi lastninska struktura Celjskega sejma. »Tudi novi lastniki so odločeni, da bo Celjski sejem še naprej organiziral odlične sejme in z njimi še odločneje krepil mednarodni ugled tako Celja kot celotne Slovenije, zato se za prihodnost Mosa in tudi ostalih sejmov v Celju ni treba bati.« Opekarniška 15d, Celje, Tel: 03 428 23 10, e-mail: info@kova.si Nudimo Vam strokovne storitve s področij: VARNOST PRI DELU, EKOLOGIJA, POŽARNA VARNOST, USPOSABLJANJA IN STROKOVNE DELAVNICE, KONTROLNI ORGAN ZA OPREMO POD TLAKOM, GRADBENI INŽENIRING, SISTEMI VODENJA, RAZVOJNO RAZISKOVALNA DEJAVNOST, SODNO IZVEDENSTVO, PRODAJA OPOZORILNIH TABEL IN NALEPK, NAJEM PREDAVALNICE Več na spletni strani www.kova.si junija 2015 pa jo je vendarle sprejelo. Novelacija po pojasnilu ministrstva vsebuje dela, ki jih je Splošna bolnišnica Celje opustila z namenom kasnejše pridobitve sredstev za njiho vo dokončanje. Foto: SHERPA Investicijski program za projekt Urgentni center Celje naj bi bil potrjen po približno letu in pol od izdelave predinvesticijske zasnove. »Ocenjujemo, da ministrstvo pri pripravi, izvajanju in spremljanju dokumentov razvojnega načrtovanja projekta gradnje urgentnih centrov ni bilo učinkovito, saj je časovna oddaljenost posameznih investicijskih dokumentov po naši oceni prevelika. Ministrstvo bi moralo investicijsko dokumentacijo po sprejetju investicijske namere izdelati v krajšem času, obstoječe investicijske dokumente, ki ne ustrezajo tako času kot tudi vsebini, pa bi moralo izdelati na novo,« je še pojasnjeno v revizijskem poročilu. URGENTNI CENTER EMERGENCY CENTRE 4 GOSPODARSTVO Golte in Celjska koča s skupno vozovnico Partnerja pozimi in poleti Gorsko turistično središče Golte, ki po zamenjavi lastništva in z novim vodstvom doživlja pravi razcvet, za novo smučarsko sezono in tudi za prihodnja leta napoveduje še več novosti v svoji ponudbi. Ena od njih je enotna smučarska vozovnica za smučišči na Golteh in Celjski koči. Direktor družbe Golte Mitja Terče napoveduje tudi povečanje nastanitvenih zmogljivosti, več smučarskih prog in gradnjo novih sedežnic. Po nekaj letih naj bi podjetje, ki je lani občutno povečalo prihodke, letos končno poslovalo brez rdečih številk. JANJA INTIHAR Golte in Celjska koča so se o povezovanju začele pogovarjati že pred dvema letoma, a so pogovori zaradi lastniških sprememb v zgornjesavinj-skem podjetju zastali. Letos so jih nadaljevale in njihov prvi skupni »izdelek« je enotna smučarska vozovnica, ki bo smučarjem med tednom omogočala smuko na Celjski koči in konec tedna na Gol-teh. Enotna vozovnica, ki je že v prodaji, je le ena od oblik novega partnerstva med smučiščema. »Dogovorili smo se tudi za tehnično in poslovno sodelovanje ter za izmenjavo znanj in izkušenj. Izposojali si bomo tudi topove za umetno zasneževanje, kar pomeni, da bomo na Celjski koči smučarsko sezono lahko začeli prej in jo končali kasneje kot doslej,« napoveduje Gregor Bezlaj, vodja hotela na priljubljenem celjskem smučišču. Direktor družbe Golte ob tem pravi, da sodelovanje ne bo samo za eno sezono ali samo za eno leto. »Gre za trajno obliko partnerstva, saj želimo obe turistični središči povezati tudi v poletni sezoni. Za začetek morda s kakšno novo kolesarsko potjo,« pravi Mitja Terče in poudarja, da je takšnega sodelovanja v Sloveniji premalo, čeprav se splača ter prinaša veliko dobrega za goste in tudi za lastnike. »Število smučišč v Sloveniji se zmanjšuje, zapirajo se predvsem mala smučišča, ker ne zmorejo zagotoviti denarja za prenovo svoje infrastrukture. Naložbe so zamrle, saj v Sloveniji nove smučarske naprave nismo dobili že več kot deset let,« opozarja Terče, ki tako kot ostali lastniki in upravljavci smučišč v Sloveniji pogreša predvsem finančno podporo države. Nova štirisedežnica z državno pomočjo? »Naprave na slovenskih smučiščih so stare več kot trideset let, pri nas na Golteh se približujejo že štiridesetim. Posodobitev je torej nujna, vendar žičničarji denarja za naložbe ne bomo mogli zagotoviti sami. Zato si želimo, da bi država, ki je razvoj smučišč nehala podpirati leta 2008, pripravila dolgoročni model financiranja ključnih naložb,« pravi Mitja Terče, ki stanje pri nas zelo rad primerja z razmerami na Južnem Tirolskem. »Na smučiščih v tej regiji naprave niso starejše od 17 let, država njihove prenove ali nakupe podpira s 30- do 80-odstotno subvencijo. In tudi sicer v tujini obratovanje, vzdrževanje in gradnjo žičnic podpirajo vsi, ki so kakorkoli povezani s smučarskimi središči, od manjših turističnih ponudnikov do lokalnih skupnosti,« pravi Terče. V novi smučarski sezoni bodo cene vozovnic na Celjski koči enake kot lani, na Golteh bodo zaradi povečanja stroškov zasneževanja, elektrike in dela v povprečju višje za tri odstotke. »Gre bolj za simbolično podražitev, saj cen nismo zviševali že nekaj let,« pojasnjuje direktor Mitja Terče. Na Golteh si finančno pomoč države želijo pri gradnji dveh novih štirisedežnic, ki bosta nadomestili vlečnico in dvosedežnico. Vrednost naložbe, za katero trenutno čakajo gradbeno dovoljenje, ocenjujejo na šest milijonov evrov. Bili bi zadovoljni, pravi Terče, če bi država prispevala polovico denarja. Če državne subvencije ne bo, bodo razmislili o najemu posojila pri državni SID banki, ki ima na voljo denar za naložbe v turizmu, tudi za žičnice. Še dvajset apartmajev Do nove smučarske sezone, ki se bo začela 6. decembra, bodo na Golteh končali gradnjo apartmajskega naselja. Lani so svoje nastanitvene zmogljivosti že povečali z dvanajstimi apartmaji, letos jih bodo še z dodatnimi štiriindvajsetimi. Apartmaji, ki so tik ob smučišču, so namenjeni predvsem družinam in organiziranim skupinam. Vrednost celotne naložbe je štiri milijone evrov. Novo smučarsko sezono bodo tako na Golteh pričakali z malo več kot 400 posteljami v hotelu in apartmajskem naselju. Poleg nove štirisedežnice si na Golteh želijo, da bi čim prej izboljšali sistem umetnega za-sneževanja in zagotovili dovolj vode, da bodo namesto seda- Na Celjski koči imajo običajno od novega leta do marca 80-od-stotno zasedenost hotela, poleti je zasedenost 60-odstotna. Letos se je zaradi slabega vremena poletna sezona začela kasneje, a je bil obisk v drugi polovici julija in v avgustu tako dober, da so v primerjavi z lansko poletno sezono imeli 12 odstotkov več prihodkov. Razlog za boljši obisk je dobro sodelovanje s Thermano, saj veliko njenih gostov obišče tudi Celjsko kočo. njih šest z umetnim snegom lahko zasneževali devet prog. S tem bodo zmanjšali odvisnost od naravnega snega. »Veliko naložb načrtujemo tudi za čas brez snega, saj imamo veliko obiskovalcev tudi v poletni sezoni in verjamem, da jih bo iz leta v leto več. Razmišljamo o dodatnih pohodnih poteh, o kolesarskih progah, doživljajskih parkih in še marsičem drugem,« pravi Terče. Pozimi slabo, poleti bolje Na Golteh z zadnjo smučarsko sezono niso zadovoljni, saj je zaradi pomanjkanja snega trajala le 109 dni in je bila podpovprečna. Boljša je bila poletna sezona, ko so našteli 30 tisoč obiskovalcev, kar je dvakrat več kot v letu 2018. Terče pričakuje, da bo naslednje poletje ta številka večja še za 30 do 50 odstotkov. Med poletnimi obiskovalci je bilo poleg Slovencev zelo veliko Nizozemcev, Hrvatov, Belgijcev in Madžarov. Mnogi so se odločili za večdnevno bivanje, tako da je bil julija in avgusta hotel ves čas v celoti zaseden. »Za tujce smo še vedno zelo poceni. Pravijo, da si za takšne skorajda simbolične cene nikjer drugje ne morejo privoščiti toliko dobre hrane in predvsem tako lepega razgleda,« je zadovoljen Terče. Pozimi na Golteh smučajo predvsem domači gosti, teh je 70 do 80 odstotkov, ostalo so večinoma Hrvati. Tudi v hotelu je največ Slovencev, približno 60 odstotkov, sledijo gosti s Hrvaške in z Madžarske, nekaj je tudi Čehov, Avstrijcev, Francozov in Srbov. Letos morda brez izgube Družba Golte je lani ustvarila približno dva milijona evrov prihodkov, kar je največ v zadnjih desetih letih. Kljub temu je bil ob koncu leta poslovni izid spet negativen, izgube je bilo malo več kot 600 tisoč evrov. »Razlog je bila mila zima, ki nam ni omogočila, da bi poslovali dlje. Verjamemo, da bomo z dodatnimi naložbami in z vedno večjim obiskom v poletnem času lahko v prihodnjih letih prihodke močno povečali. Govorim o nekajkratnem povečanju, ne le o odstotkih. Po več letih ali celo desetletjih slabega poslovanja je končno čas, da pridemo na zeleno vejo, da bo podjetje vse naložbe in posodobitve sposobno plačati z lastnim denarjem,« optimistično napoveduje Terče, ki pričakuje, da se bo ob boljši zimski sezoni v poslovnem letu med 1. aprilom 2019 in 1. aprilom 2020 podjetje končno izvilo iz rdečih številk. Mitja Terče tudi poudarja, da brez novih lastnikov - večinski delež imata podjetji BDG in Bonamm, ki sta povezani z ukrajinskimi poslovneži - vseh naložb v zadnjih dveh letih na Golteh ne bi bilo. Foto: SHERPA ZE 20 LE OHRANJAM ČISTO VODO ZA PRIHODI RODOVE PONEDELJEK in SREDA: 8.00-10.00 in 11.00-14.00 PETEK: 8.00-10.00 in 11.00-13.00 info@vo-ka-celje.si (03) 42 50 300 Ecobeton, Pomgrad in Voc skupaj v kamnolomu V kamnolomu v Veliki Pirešici bodo po novem skupaj rudarila tri gradbena podjetja. Saj ni res, pa je, bi lahko rekli za torkovo dražbo, na kateri je stečajna upraviteljica CM Celje Milena Sisinger izbirala najboljšega ponudnika za izvajanje rudarskih del v kamnolomu v Veliki Pirešici. Ne samo, da je Ecobeton, ki je pogodbo za rudarje že imel, a jo je konec julija odpovedal, znova bil med dražitelji, ampak se je s podjetjema Pomgrad in Voc Ekologija povezal v konzorcij, ki je na dražbi zmagal. Kaj je v ozadju takšnega ravnanja Ecobetona, ni jasno, saj lastnica in direktorica Edita Gmaj-nar dogajanja v zvezi s kamnolomom ne želi komentirati. Naj na kratko ponovimo, da je Ecobeton v Veliki Pirešici rudaril skoraj sedem let, vse od stečaja CM Celje. Zaradi ponudbe podjetja Voc Ekologija, da bi za odpeljane surovine plačeval več kot Ecobeton, je upraviteljica januarja letos morala razpisati novo dražbo. Na njej sta se za rudarjenje v kamnolomu poleg Ecobetona in Voc Ekologije potegovala še Pomgrad in Trik kamenine. Torej ista podjetja, ki so sodelovala tudi na torkovi dražbi. Na januarski dražbi je Ecobeton višino nadomestila za tono odpelja- nega granulata dvignil v nebo in zmagal. Zato je Sisingerjeva z njim podpisala novo pogodbo, ki pa jo je Ecobeton julija odpovedal. Cena, ki si jo je sam »izboril« na dražbi, je bila očitno previsoka in ekonomsko nevzdržna. Zaradi odpovedi pogodbe je kamnolom od 1. septembra zaprt. Torkova dražba ni trajala dolgo, saj se je zaključila že po prvem zvišanju izklicne cene. Člani konzorcija bodo za tono manjšega granulata plačevali 4,25 evra, za tono grobega granulata pa 2,90 evra. Za primerjavo - na januarski dražbi je Ecobeton nadomestilo za fine surovine zvišal na 15,95 evra, za grobe pa na 14,40 evra. Stečajna upraviteljica Milena Sisinger pogodbe z novimi najemniki še ni podpisala, predvidoma jo bo prihodnji teden, ko bosta odvetnika CM Celje in konzorcija uskladila njeno vsebino. Je pa že zdaj znano, da si bodo člani konzorcija vse stroške razdelili na tretjine, in da bo pogodba veljala za pol leta z možnostjo podaljšanja. Sisingerjeva upa, da bo lahko kamnolom kmalu spet odprla in stroškov za njegovo vzdrževanje in varovanje ne bo treba plačevati z denarjem s stečajnega računa. JI, foto: arhiv NT (SHERPA) GOSPODARSTVO 5 Stečajni upravitelj išče najemnika za mesnopredelovalni obrat podjetja Strašek Tekma za ostanke nekoč velike mesarije se začenja Stečajni upravitelj mesnopredelovalnega podjetja Strašek iz Slovenskih Konjic je za 20. september razpisal dražbo, na kateri bo izbiral najboljšega ponudnika za najem obrata. Prva dražba, ki bi morala biti v začetku junija, je zaradi pritožbe upnika KS Logistik propadla. Zato je kot začasni najemnik v Straškovih prostorih še vedno družba Mesnine zlate doline, s katero je podjetje podpisalo pogodbo o najemu še pred stečajem. JANJA INTIHAR Podjetje Strašek je bankrotiralo marca letos, stečajni postopek že ves čas spremljajo težave, ki so se začele takoj, ko je celjsko sodišče sprejelo sklep o stečaju. Stečajni upravitelj Gregor Podreberšek namreč nekaj dni sploh ni mogel vstopiti v prostore podjetja, ker so mu to preprečevali varnostniki. Najela jih je družba F. G. R., ki že ves čas trdi, da je lastnica stavb, v katerih je mesnopredelovalni obrat. F. G. R. in KS Logistik sta v lasti šentjurskega podjetnika Boštjana Mačka, ki svojih zahtev, povezanih s podjetjem Strašek, ne želi pojasniti. Posledica preprečevanja vstopa je bila, da se je nekaj mesa in mesnih izdelkov v obratu pokvarilo. Poleg tega je inšpekcija za varno hrano v obratu našla več izdelkov, ki jim je potekel rok trajanja. Skupaj naj bi šlo na uničenje približno 2,4 tone mesa in mesnih izdelkov. Ostale zaloge - šlo je za približno 20 ton zamrznjenega mesa in mesnih izdelkov - je upravitelju uspelo prodati na dražbi. Kdo je kupil meso, stečajni upravitelj ni razkril, znano je le, da je kupec za tone krač, čajnih salam, slanine, vampov, svinjskih stegen in glav, ocvirkov ... plačal 25 tisoč evrov, kolikor je znašala tudi izklicna cena. Kdo je v ozadju? Proizvodnjo v mesariji Stra-šek nadaljuje družba Mutui, ki se je en mesec po stečaju preimenovala v Mesnine zlate doline. Družba ima svoj sedež registriran na istem naslovu kot mesarija Strašek, njen lastnik in direktor Roman Hübl je iz Zgornje Kungote. Tudi zato se marsikdo sprašuje, kdo v resnici nadaljuje proizvodnjo, pojavljajo se namigi, da so v ozadju isti ljudje, ki so podjetje pahnili v stečaj in za sabo pustili velike dolgove. Upniki, med katerimi so tudi nekdanji zaposleni, so v stečaju Straška prijavili za 6 milijonov evrov terjatev, upravitelj jih je priznal za 5,4 milijona evrov. Največji upnik je sklad Alfi, ki je tudi predlagal stečaj. Prijavil je za 2,4 milijona evrov terjatev, ki jih ima zavarovane z nepremičninami podjetja. Družba Mutui oziroma po novem Mesnine zlate doline so pogodbo o najemu s Straškom podpisale dva meseca pred stečajem. Stečajni upravitelj je pogodbo odpovedal, vendar se odpovedni rok še ni iztekel. Pravzaprav bi se že, če bi Po-dreberšku uspelo najti novega najemnika. Načrtoval je, da mu bo to uspelo konec maja, a je bila dražba zaradi pritožbe upnika KS Logistik preklicana. Zato zdaj že nekaj mesecev najemniku podaljšuje pogodbo. Prodaja, ko bodo končani sodni postopki Ker je višje sodišče pritožbo KS Logistik zavrglo kot neutemeljeno, je stečajni upravitelj ponovno razpisal dražbo, ki bo prihodnji teden, 20. septembra. Izklicna cena za najem malo več kot 6 tisoč kvadratnih metrov proizvodnih in poslovnih prostorov ter opreme je 6 tisoč evrov na mesec. Takšno najemnino plačuje tudi družba Mesnine zlate doline. V pogod- bi, ki jo bo Gregor Podreberšek sklenil z novim najemnikom, je med drugim tudi zapisano, da bo najemnik moral poskrbeti za priklop obrata na javno komunalno omrežje, kar naj bi stalo 55 tisoč evrov. Stečajni upravitelj Gregor Po-dreberšek je dražbo razpisal, ker je za najem Straškovega obrata kar nekaj zanimanja. Kdaj bo nepremičnino, katere tržna vrednost je ocenjena na 2,7 milijona evrov, likvidacijska vrednost je milijon evrov nižja, tudi lahko začel prodajati, še ni znano. Kot pravi, bo to lahko storil šele takrat, ko bodo končani sodni postopki zaradi ugotavljanja lastništva. Družba F. G. R. namreč trdi, da je ona lastnica obrata, saj je s podjetjem Strašek julija lani podpisala pogodbo o nakupu. Dva meseca kasneje sta podjetji sklenili sporazum o razveljavitvi pogodbe, ki pa ga v družbi F. G. R., ki je februarja letos dobila novega lastnika Boštjana Mačka, ne priznavajo. Podreberšek trdi, da lastništvo ni sporno, kar potrjuje tudi vpogled v zemljiško knjigo. Foto: arhiv NT (SHERPA) KD SKLADI Z VAMI ODSLEJ KOT GENERALI INVESTMENTS * w u V svetu številk ste nam vedno pomembni vi. Kot prva slovenska družba za upravljanje s svojimi znanji in izkušnjami skrbimo za plemenitenje vaših naložb. generali-investments.si I П in O Generali Investments d.o.o., Dunajska cesta 63, 1000 Ljubljana. GENERALI INVESTMENTS \ 6 IZ NAŠIH KRAJEV Del lesnopredelovalnega centra bo urejen tudi na območju propadlega podjetja Biva hiše. Visoko tehnološki lesnopredelovalni center v Šmatevžu pri Gomilskem, katerega vrednost je ocenjena na 40 milijonov evrov, vključuje največjo žago v Sloveniji z zmogljivostjo razreza 300 tisoč kubičnih metrov lesa letno. BSW naj bi les od slovenskih žag začel odkupovati prihodnje leto. Celotna investicija, ki bo po napovedih skupaj prinesla 170 novih delovnih mest, obsega proizvodne komplekse na treh mestih. Poleg centra v Šmatevžu so v načrtu še peletarna in kogeneracija na lesno biomaso v Šoštanju ter proizvodnja palet in lesene embalaže v Letušu. BRASLOVČE - Krajani s peticijo proti gradnji žage »Takšna megalomanska žaga ne sodi v Šmatevž!« Škotska družba BSW Timber je že za lansko jesen napovedala začetek gradnje največje žage pri nas. Danes je projekt še vedno v fazi načrtovanja. Kot smo že pisali, občina pripravlja dokumentacijo za spremembo občinskega prostorskega načrta (OpN), trenutno se strokovne in pristojne državne službe ukvarjajo predvsem z umeščanjem nujno potrebne navezovalne ceste v prostor. 40-milijonskemu projektu v takšnem obsegu že ves čas nasprotujejo krajani Šmatevža. Že pred časom so se organizirali v civilno iniciativo in na občino naslovili številne pripombe. LEA KOMERIČKI KOTNIK Krajani Šmatevža pri Bra-slovčah so na tamkajšnjo občino naslovili peticijo, s katero nasprotujejo gradnji žage, ki jo namerava postaviti škotska družba BSW Timber. Kot so zapisali, bi gradnja takšne megalomanske žage uničila najboljša kmetijska zemljišča. Braslovški župan Tomaž Žohar se je medtem zavzel za kakovost življenja in za upoštevanje večinske volje. Krajani navajajo, da bi bili infrastruktura in stavba žage večinoma umeščeni na 14 hektarjih kakovostnih kmetijskih zemljišč. Prepričani so, da je nedopustno, da se gradnja širi na velike površine kmetijskih zemljišč v tako majhnem naselju, kot je Šmatevž. Po njihovi oceni je Savinjsko dolino prizadela že gradnja avtocest, ki je presekala njihove gozdove, kmetijska zemljišča in naselja. V tej luči jih zanima, kaj bo naselju prineslo še dodatnih 80 tisoč kvadratnih metrov novih asfaltnih površin. Krajani, ki nasprotujejo tudi gradnji navezovalne ceste skozi naselje, opozarjajo na prekomerno prometno obremenitev s hrupom in z izpusti, ki bi jih povzročilo 400 tovornih vozil, ki naj bi dnevno vozila po tej cesti. Braslovški župan Tomaž Žohar je prepričan, da je nejevolja tamkajšnjih krajanov neupravičena, in je zatrdil, da je prednostna naloga občine in njegova osebno, da zaščiti občane in kakovost njihovega življenja, pri čemer naj se upoštevata večinska volja ljudi oziroma širši družben interes. »Ravno zato se je sprejem občinskega prostorskega načrta nekoliko zavlekel, ker ob umeščanju neposredne nave-zovalne ceste iz lesnopredelovalnega centra v Šmatevžu na avtocestno povezavo vztrajamo pri upoštevanju argumentiranih pripomb občanov. Kar se tiče kmetijskih površin, jih nameravamo v celoti nadomestiti, s čimer sta se stroka in ministrstvo za kmetijstvo tudi že strinjala,« je pojasnil Žohar. Nekorektno obveščanje in nezakonita iniciativa Prebivalce, ki živijo najbližje bodočemu lesnopredelovalnemu centru, je zmotilo tudi nekorektno obveščanje. »Krajani smo občinski informator z obvestilom in vabilom na posvet prejeli na dan posveta dopoldne, ko je večina v službah. Poleg tega je na listu pisalo, da je posvet o >SD OPN 2<, in tako številni sploh niso vedeli, da gre za žago,« so ogorčeni. Posvet je, kot zatrjujejo krajani, izvedla Občina Braslovče z izdelovalci projekta in s predstavnikom investitorja. Prepričani so, da je zaradi neustreznega obveščanja prebivalcev občine Braslovče neveljaven. »Obvestilo občanov mora biti izvedeno na krajevno običajen način z letakom, ki je občanom posredovan 14 dni pred dogodkom,« so prepričani in pravijo, da bodo o tem kršenju pravic seznanili tudi varuha človekovih pravic. Braslovški župan, ki je prepričan, da gre za izjemno pomemben projekt za občino, regijo in celotno Slovenijo, je ob tem dejal, da peticija vsebuje veliko napačnih in zavajajočih dejstev. Med podpisniki naj bi bili tudi otroci. »Poleg tega iz pogovorov z določenimi podpisniki izhaja, da se niso v celoti zavedali, kaj podpisujejo - ne nasprotujejo namreč žagi, ampak želijo le bdeti nad investicijo, da bodo izpolnjeni vsi dogovori oziroma obljube. Je pa neizpodbitno, da ni investicije ali odločitve, ki bi zadovoljila čisto vse,« dodaja Žohar. Foto: arhiv NT (SHERPA) Vizija ima spet lahko vizijo SLOVENSKE KONJICE - Invalidsko društvo Vizija, ki ima sedež v tej občini, je preklicalo sklep o prenehanju svojega delovanja. To je storilo na svojem sobotnem občnem zboru. Gre za društvo gibalno oviranih invalidov, ki deluje na vseslovenski ravni. Vizija je namreč spomladi sporočila, da bo prenehala delovati. V društvu so se takrat pojavili tako kadrovske težave kot tudi problem zagotavljanja rednega financiranja štiriurnega delovnega mesta za tajniško in organizacijsko delo. Doslej je to delo opravljala dolgoletna predsednica Vizije, Konjičanka Julčka Kralj, ki je invalidka na invalidskem vozičku. Kraljeva, ki je invalidka že 47 let, vsakodnevnega nekajurnega prostovoljnega dela ne zmore več. V letošnjem, volilnem letu se spomladi ni prijavil nihče, ki bi bil pripravljen voditi društvo kot predsednik ali podpredsednik. Zato je sprejelo društvo na spomladanskem občnem zboru sklep o prenehanju delovanja, kar je odmevalo tudi v najširši javnosti. Društvo Vizija izvaja kot edino v Sloveniji program odpravljanja nasilja nad invalidi in to ne le za gibalno ovirane. »Na občnem zboru sem bila zadolžena, da sem o naših finančnih in kadrovskih težavah poročala vsem, ki nas financirajo. To so ministrstvo za delo, fundacija za financiranje invalidskih organizacij ter konjiška občina,« je povedala Kraljeva. Pogovor na ministrstvu ni obrodil pravih sadov, konjiška občina je izrazila vseslovenskemu društvu »polno« podporo, fundacija pa se je odločila društvu pomagati pri reševanju problema financiranja tajniškega delovnega mesta. »Obenem smo dobili pogoj, da moramo preklicati sklep o prenehanju delovanja društva. K temu je spadala seveda tudi izvolitev organov društva za naslednje mandatno obdobje,« je še povedala dosedanja dolgoletna predsednica društva. Vizija je končno uspela najti tudi kandidatko, ki je pripravljena voditi društvo naslednja štiri leta. Na 18. občnem zboru Vizije, ki je bil zadnjo soboto, je bil tako preklican sklep o prenehanju njenega delovanja. Društvo je prav tako izvolilo svoje novo vodstvo. Za predsednico je bila izvoljena gibalno ovirana članica Barbara Slaček, ki prihaja iz Rač pri Mariboru. BJ Občani bodo lahko gradili GORNJI GRAD - V občinskem središču bo na voljo več kot trideset zemljišč za gradnjo družinskih hiš. To pomeni tudi eno od možnosti, da bo mladina raje ostajala v domačih krajih. Gre za dve območji gradnje, za Tičjek II in za Prekštan. Za območje Tičjek II, ki je nad osnovno šolo, je bil občinski lokacijski načrt sprejet. Po njegovi delni spremembi nekateri občani tam že lahko gradijo. Za Prekštan, ki je na obrobju občinskega središča, je v izdelavi občinski podrobni prostorski načrt. Povsod so zemljišča v zasebni lasti, zasebniki so jih - oziroma jih še bodo - prodali tistim občanom, ki želijo graditi. Doslej možnosti gradnje stanovanjskih hiš v Gornjem Gradu že dolgo ni bilo. Na območju Tičjek II je bil vrsto let ovira kablovod, ki je po novem pod zemljo. Prestavitev je bila izvedena avgusta. Kablovod, ki ima žice nad zemljo, mora namreč biti oddaljen od hiš vsaj petnajst metrov. BJ Večja poplavna varnost ZREČE - V novi industrijski coni so bila opravljena obsežnejša dela na reki Dravinji. Ta obsegajo poglobitev in razširitev struge ter ureditev rečnih brežin s kamnitimi zložbami. Gre za območje, kjer sta tovarni Unior in GKN Driveline. Dela so bila opravljena na približno pol kilometra struge reke Dravinje. Zaradi zagotavljanja varnosti pred poplavami je občina naročila izdelavo projektne dokumentacije že leta 2006. Pripravljena je bila po strokovnih podlagah o poplavni ogroženosti tega območja. V sodelovanju med občino, ministrstvom za okolje in prostor ter republiško direkcijo za vode je bila lani podpisana pogodba za sanacijska dela. Podpisana je bila v vrednosti 370 tisoč evrov, od česar je 80-odstotni delež zagotovila država in preostanek občina. Pred koncem avgusta je bilo še uradno odprtje nove zreške pridobitve. BJ Nastajajo nova stanovanja SLOVENSKE KONJICE - V mestu gradijo precej novih stanovanj. V središču kraja bo trideset tržnih stanovanj, ki jih gradi stanovanjsko podjetje. Poleg tega gradi podjetje Kongrad blok s šestnajstimi novimi stanovanji. Načrtovana je gradnja še dveh blokov. Poleg tega je več blokov načrtovanih v sosednjem Tepanju, ki je ob avtocestnem priključku. Tam naj bi bili zgrajeni štirje bloki s sedemdesetimi stanovanji. Tudi te bo za trg zgradilo konjiško stanovanjsko podjetje. Za gradnjo v Tepanju naj bi bilo gradbeno dovoljenje pridobljeno spomladi. BJ IZ NAŠIH KRAJEV 7 Prevorje, kje si? ŠENTJUR - Besni krajani počečkali tablo Lopaca Na poti iz Šentjurja v Kozje se peljete skozi krajevno skupnost Prevorje. Če je še v začetku poletja nekje ob cesti stala tabla Prevorje, je zdaj ni več. Zdaj tam stoji tabla Lopaca, ki označuje dejansko naselje s tem imenom. Krajani so nad menjavo table razburjeni. Tablo Lopaca so morali že večkrat očistiti, saj so jo ponoči nepridipravi počečkali. BARBARA GRADIČ OSET Prevorje je pokrajinsko regionalno ime za jugovzhodni del občine Šentjur. S tem imenom je označeno območje šestih vasi, združenih v Krajevno skupnost Prevorje. Vanjo sodi tudi Lopaca, ki zajema območje okrog cerkve, šole, trgovine, gostilne, krajevnega urada in bližnje hiše. »Kdo ve, od kdaj je ob cesti stala tabla z napisom Prevorje? Vem pa, da je vsak prišlek vedel, da je prišel na Prevorje,« je zgodbo o Prevor-ju, ki ga ni več, začela vodja Podružnične osnovne šole Prevorje Marija Frece Perc. »Tudi župnija Prevorje s cerkvijo sv. Ane je nastala iz stare župnije Pilštanj. Verjetno kje v cerkveni kroniki na Pilštanju piše, kdaj se je to zgodilo. Do zdaj še sicer nisem uspela ugotoviti, od kdaj se to ime uporablja, a zagotovo že več sto let, nenazadnje je bila lani 180-le-tnica šolstva na Prevorju,« je opisala zgodovino kraja Marija Frece Perc. »Zgodaj v srednjem veku je bilo to območje Urwald ali pragozd. Ko so nastajali trgi Podsreda, Kozje, Pilštanj, Šentjur, so se razvile tudi preproste cestne povezave. Ob teh kolovozih so se naseljevali ljudje. Svet se iz Lesičnega vzpenja in se na Prevorju >prevagne<, prevali oziroma začne spuščati v drugo dolino. Od tod tudi ime. Na malo starejših zemljevidih je bilo to ime tudi napisano.« Direkcija Prevorja ni našla Direkcija RS za infrastrukturo je pri terenskem pregledu cest ugotovila, da je na cesti R2-423, odsek 1281, Cr-nolica-Lesično, treba ustrezno urediti prometno signalizacijo, ki označuje naselje, skozi katerega pelje regionalna cesta in kjer veljajo pravila vožnje v naselju. Ugotovila je, da naselje Prevorje v Letopisu naselij v RS sploh ne obstaja. »Tudi po navedbah Krajevne skupnosti Prevorje je Prevorje ime za določeno območje, kjer se nahaja šest naselij, tudi hišne številke na tem območju so evidentirane kot naselje Lopaca,« so odgovorili na direkciji za infrastrukturo na vprašanje, zakaj so se odločili za menjavo table. »S prometnimi znaki >naselje< in >konec na-selja< označujemo naselja, ki so vpisana v Letopis naselij v RS in so v skladu z 2. členom Zakona o cestah in s Pravilnikom o prometni signalizaciji in prometni opremi na cestah. Teh prometnih znakov ne postavljamo na katastrske meje naselij, ampak označujejo mesto na cesti, od katerega naprej veljajo pravila za vožnjo v naselju, in mesto na cesti, kjer se naselje konča. S temi prometnimi znaki ne označujemo zaselkov.« Občina seznanjena Direkcija je pred zamenjavo prometnih znakov za označitev naselja Lopaca Občino Šentjur zaprosila, naj posreduje izjavo, da se strinja s predlagano spremembo označitve oziroma s preime- novanjem naselja. Direkcija je prejela izjavo Občine Šentjur, da soglaša s spremembo označitve naselja, in sicer da lahko ime naselja Prevorje zamenja z dejanskim imenom naselja Lopaca. »Na ta način je direkcija po običajni poti pridobila uradno mnenje lokalne skupnosti,« so še odgovorili na naše vprašanje. V Občini Šentjur so potrdili, da jih je direkcija seznanila z zamenjavo označevalne table z imenom naselja. »Temu občina ni mogla oporekati, saj gre v primeru imena Prevorje za pokrajinsko ime, medtem ko fizično naselje s tem imenom ne obstaja, tam se nahaja naselje Lopaca. Slednje naselje je prav tako navedeno v Statutu Občine Šentjur, ki je temeljni dokument občine, medtem ko je Prevorje v sta- tutu zavedeno kot formalno ime krajevne skupnosti. Podobno je v primeru Krajevne skupnosti Blagovna, kjer naselje Blagovna ne obstaja, naselje se imenuje Proseniško in je tudi zapisano na tabli ob državni cesti. O datumu menjave table žal občina ni bila obveščena,« so povedali v šentjurski občini. KS zahteva Prevorje nazaj Občina je tudi seznanjena, da je vodstvo Krajevne skupnosti Prevorje od direkcije zahtevalo preučitev možnosti, da ime Prevorje ostane oziroma da se s signalizacijo ustrezno označi tudi to krajevno ime. »Občina Šentjur vsekakor podpira vsakršno rešitev, ki bo v prid krajanom, in verjamemo, da se bo na- šel ustrezen način označitve tako Lopace kot Prevorja.« »Prevorjani želimo to ime ob cesti nazaj, saj določa našo istovetnost. Menim, da je to naša državljanska pravica. Prejšnja tabla je po našem mnenju stala popolnoma na pravem mestu, kar za zdajšnjo tablo Lopaca ne velja, saj se ta vas začne že prej in bi bilo smiselno tablo po zdravi kmečki pameti prestaviti,« je še dodala vodja prevorske šole. Nanjo se obračajo zaskrbljeni starši otrok, ki obiskujejo šolo. Kaj sledi? »Vzeli so nam pošto, ne da bi nas obvestili. Naenkrat ni bilo več poštnega nabiralnika, zdaj je izginila tabla Prevorje. In kaj bo naslednje? Ne bo šlo, budni smo,« je zaključila Marija Frece Perc. Prve grofice vseljive konec leta VRANSKO - Gradnja soseske Grofice Vransko poteka v skladu s predvidenim časovnim načrtom. Prvi del, ki zajema gradnjo štirih večstanovanjskih enot s skupno 32 stanovanji bo predvidoma končan konec septembra. Stanovanja naj bi bila vseljiva do konca letošnjega leta po pridobitvi uporabnega dovoljenja. Kot so povedali pri podjetju Mejor invest, ki je bilo ustanovljeno namensko za gradnjo stanovanjskega kompleksa Grofice Vransko, je zanimanje za nakup stanovanj veliko. »Kakovostna klasična gradnja in funkcionalno zasnovana soseska ponujata življenje v lepo urejeni okolici z veliko zelenimi površinami ter odličnimi logističnimi povezavami,« izpostavljajo pri družinskem podjetju, kjer investicijo ocenjujejo na približno 5,5 milijona evrov. Kot so potrdili, bo prvih 32 stanovanj končanih in vseljivih še letos. Gradnjo še treh enot načrtujejo za prihodnjo pomlad. Končali naj bi jo v dvanajstih mesecih. Ime soseske Grofice je izbrano v čast okolju, v katerem se sedem večstanovanjskih enot nahaja. Vsaka od njih nosi ime ene od grofic iz grofovske družinske veje Celjskih grofov (Ana, Barbara, Elizabeta, Katarina, Margareta, Veronika, Zofija). S tem je dodatno poudarjena vpetost v bližnje lokalno okolje in sovpada z bogato zgodovino okolice kraja, v katerem se nahaja. LKK Foto: TT , - DVA 1 COROLLA SEDAN ? ZAPELJI V NOVO DOBO OD 14.900 € TOYOTA ALUJAYS A BETTER UJAY 4 -v Prva stanovanja v grajskem naselju naj bi bila vseljiva še letos. FRMOBIL AVTOCENTER ACFRI-MOBIL Dečkova 43 / Celje / 03 425 60 80 toyota-frimobil.si Povprečna poraba goriva za vozila Corolla: od 3,2 do 6,0 l/100km in emisije CO2: od 76 do 138 g/km. Emisijska stopnja: EURO 6 AG. Emisije N0x: od 3,0 do 30,8 mg/km. Ogljikov dioksid (СОг)је najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PMioin РМг,5 ter dušikovih oksidov. Slika je simbolična. 8 IZ NAŠIH KRAJEV ŠMARJE PRI JELŠAH - Občinska uprava v novih prostorih Šmarski hram spet poln življenja Po 24 letih, sedmih mesecih in 18 dneh je občina preselila sedež poslovanja v nove prostore na Aškerčevem trgu 15. Selitev sredi avgusta so pred dnevi zaposleni in obiskovalci proslavili z dnevom odprtih vrat. Stara občinska stavba bo predvidoma porušena. Kaj bo na njenem mestu, še ni jasno. SAŠKA T. OCVIRK Zgodba Šmarskega hrama je v loku od priznane gostilne in družabnega središča do nevarne krajevne podrtije dobila novo poglavje. V javno-zasebnem partnerstvu s podjetjem Latis je v novozgrajeni poslovno-stanovanjski stavbi občinska uprava za poldrugi milijon evrov dobila približno Župan Matija Čakš ob odprtju novih prostorov tisoč kvadratnih metrov uporabnih površin. V dosedanjih prostorih stare občine so bili zaposleni doslej na osebno odgovornost župana. Že leta 2011 se je zaradi pogrezanja stavbe izselila upravna enota. Po šestih letih uradovanja v bivalnih zabojnikih se je ta konec leta 2017 preselila v sosednjo stavbo na Aškerčevem trgu 11. Zdaj je sodobno opremljene nove prostore dobila tudi občinska uprava. Pisarne so svetle in prijaznejše tako do zaposlenih kot do obiskovalcev. Oblikovalsko jih povezuje simbolika kraja - jelševa veja, vsak oddelek označuje druga barva. Kot je znano, se je v isto stavbo sredi poletja preselila tudi šmarska enota centra za socialno delo. Kot nam je potrdil direktor podjetja Latis Matej Pezdevšek, so v stavbi trenutno na voljo le še dva lokala in dve stanovanji. Slednjih je skupno sicer 14. Od nekdanje Habjanove gostilne in Šmarskega hrama do sodobne stanovanjsko-poslovne stavbe Park, parkirišče ali tržnica? Ker je stara občinska stavba za bivanje potencialno nevarna, je predvidena za rušenje. Kaj bo na njenem mestu stalo v prihodnje, še ni znano. Kot pravi župan Matija Čakš, bi središče kraja potrebovalo marsikaj. Morda se bo sprostil prostor za nova parkirišča, ena od možno- sti je park z igriščem, morda bodo uredili tržnico. Občina je pred časom že kupila tudi staro hišo ob cerkvi. Na ta način si pripravlja manevrski prostor za celostno urbanistično ure- ditev. Trenutno zbira ideje, javni razpis za idejno zasnovo je predviden za prihodnje leto. V vsakem primeru bo končno odločitev sprejel občinski svet. Foto: SHERPA Čez Sotlo mimo visoke politike ne bo mogoče PODČETRTEK - Turistična cona Sotla - dolina izvirov zdravja obeležuje petnajst let. Na tradicionalnem slovensko-hrvaškem srečanju na mostu v Sedlarjevem so jubilej obeležili drugo septembrsko nedeljo. Zametek čezmejnega sodelovanja sta občini Podčetrtek in Zagorska sela zasnovali že leta 2002. Tri leta pozneje sta tudi uradno ustanovili Turistično cono Sotla. Na območju v maloobmejnem pasu od mosta Sedlarjevo oziroma Plavić do GENERALI INVESTMENTS Dobrodošli pri Generali Investments KD Skladi, prva družba za upravljanje v Sloveniji, je postala del mednarodne skupine Generali in se preimenovala v Generali Investments. Vse prednosti dosedanjega plemenitenja sredstev ostajajo enake, hkrati pa se odpirajo vrata in dostop do vseh globalnih virov in trgov, ki jih ponuja ena najbolj uveljavljenih in priznanih mednarodnih finančnih skupin Generali. Pridružite se nam in začnite varčevati v Generali Krovnem skladu, do konca oktobra brez vstopnih stroškov! Za brezplačni finančni nasvet vam je z veseljem na voljo vaša finančna svetovalka Mateja Leber. Generali Investments d.o.o., PE Celje Lava 7, 3000 Celje 080 80 24 I www.generali-investments.si Generali Investments, družba za upravljanje, d. o. o., Dunajska cesta 63, Ljubljana, upravlja Generali Krovni sklad s 16 podskladi. Prospekt krovnega sklada z vključenimi pravili upravljanja, dokumenti podskladov s ključnimi podatki za vlagatelje (KI I D) ter zadnje objavljeno letno in polletno poročilo krovnega sklada v slovenskem jeziku so vlagateljem v tiskani obliki brezplačno na voljo na sedežu družbe in vpisnih mestih, v elektronski obliki pa so objavljeni na spletni strani www.generali-investments.si, kjer vlagatelj najde tudi druge podatke in informacije o skladih. novozgrajene pregrade pri Vo-narju oziroma Harine Zlake na hrvaški strani naj bi turistom ponujala privlačen preplet kolesarskih, pohodniških in vodnih poti. Kot vedno znova poudarja župan Podčetrtka Peter Misja, turistov meje - niti občinske niti državne - ne zanimajo. Nedeljska prireditev na mostu prijateljstva je ponovno potrdila, da je sodelovanje so- sednjih občin na obeh straneh meje zgledno. »Seveda me jezi, da se ta del Hrvaške razvija počasneje kot ostali deli države,« je bil kritičen Misja. Da bi kmalu doživeli pospešeno gradnjo kolesarskega omrežja tudi na hrvaški strani, ni mogoče pričakovati. Obmejne občine tudi želijo, da se šengenska meja čimprej preseli na južno hrvaško mejo. StO radio celie Pol stoletja društva invalidov SLOVENSKE KONJICE, ZREČE, VITANJE - Območno društvo invalidov Dravinjske doline je v soboto praznovalo 50-letnico. Praznovanje je bilo na Rogli. Gre za društvo, ki povezuje člane iz občin Slovenske Konjice, Vitanje in Zreče. Vse tri so že pridobile listino Občina po meri invalidov. Društvo ima več kot tisoč članov, ki jim pomaga na različne načine. Med drugim jim nudi skupno rekreacijo, pohode, predavanja in brezplačno pravno pomoč. Med drugim tudi finančno pomaga gibalno oviranim invalidom. Število članov društva, ki ga kot predsednik vodi Franc Rečnik, se zadnja leta povišuje. Med praznovanjem 50-letnice so bila podeljena priznanja. Priznanja Zveze delovnih invalidov Slovenije so prejeli Območno društvo invalidov Dravinjske doline, Silva Pivec, Marija in Janez Kolar ter Leopold Rozman. Društveni priznanji so namenili predsedniku Rečniku in Vidi Pušnik. BJ Dobroveljčani veseli nove ceste BRASLOVČE - Dež, ki je minuli konec tedna vztrajal nad Slovenijo, ni spral nasmehov z lic krajanov Do-brovelj. Uradno so namreč odprli več kot šeststo metrov prenovljenega cestnega odseka Dobrovlje-Nazarje skozi Črni graben. Župan Občine Braslovče Tomaž Žohar je ob odprtju povedal, da sta obnova in asfaltiranje cestnega odseka za občino in predvsem za občane, ki bodo cesto uporabljali, zelo pomembna pridobitev. Investicija je bila vredna malo več kot sto tisoč evrov. Približno 63 tisoč evrov je zagotovilo ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, preostanek je zagotovila občina. LKK, foto: TT Prenovljeno cesto sta blagoslovila braslovški župnik Milan Gosak in pater Andrej Pollak iz Nazarij. Trak so simbolično prerezali župan Tomaž Žohar in domačina, ki z družinami živita na kmetijah ob cesti, Vojko Ramšak in Marjan Kokovnik. IZ NAŠIH KRAJEV 9 ZGORNJA SAVINJSKA DOLINA - Razmere v zdravstvenem domu v Nazarjah Dve novi zdravnici in brez izgube Stanje v Zgornjesavinjskem zdravstvenem domu Nazarje se počasi normalizira. Marca so dali odpoved trije družinski zdravniki, kar je pomenilo kar polovico od tamkajšnjih zaposlenih. Zavod je nato zaposlil dve novi zdravnici iz tujine. Razveseljivo je tudi, da posluje javni zavod letos brez izgube. Vzroke za pretekle izgube trenutno ugotavljajo v postopku revizije. BRANEJERANKO -r -S T v. V , ,.-. Zgornjesavinjski zdravstveni dom Nazarje je prvo polletje posloval pozitivno. Po spomladanskih odpovedih zdravnikov je med drugim prišlo do javnega protesta približno sto občanov. Novi zdravnici prihajata iz Bosne in Hercegovine ter sta v Nazarjah v delovnem razmerju od sredine julija. Zdravnica Sanja Kecman Prodan je prišla iz Prijedora in ima desetletje in pol zdravniških izkušenj, Liljana Potkonjak Panić jih ima dvajset let. Slednja je bila pred tem zaposlena v Banja Luki. Kecman Prodanova je tudi opravila podiplomski študij na področju nevrologi-je. Obema je zgornjesavinjski zdravstveni dom našel tudi stanovanji. V tem mesecu ju uvaja Zdravstvena postaja Vojnik. Po specialističnem izpitu in izpitu iz znanja slovenščine bosta smeli delati v zgornjesavinjskih ambulantah povsem samostojno. Nujna pomoč iz Velenje Reševanja težav Zgornje-savinjskega zdravstvenega doma Nazarje, ki deluje na območju sedmih občin doline, s tem ne bo konec. Konec tega meseca bo konec roka oziroma dogovora o pomoči Zgornjesavinjčanom pri nudenju nujne medicinske pomoči, pri čemer pomaga Zdravstveni dom Velenje. Kot je povedala direktorica zgornjesavinjskega zdravstvenega doma Darja Es, je bil z Velenjčani že sklenjen dogovor o podaljšanju te pomoči do novega leta. V Nazarjah namreč potrebujejo za nujno medicinsko pomoč še tri dodatne zdravnike. »Po novem letu bo tudi spremenjena mreža nujne medicinske pomoči. Zaenkrat še ne vemo, kaj bo pripadalo po prvem januarju Zgornji Savinjski dolini,« je povedala direktorica iz Nazarij. Jasnih odgovorov oziroma navodil iz Ljubljane zaenkrat še ni. Delovna skupina, ki se ukvarja s prilaganjem mreže nujne medicinske pomoči, svojega dela še ni končala. Letošnja vroča tema so tudi izgube zgornjesavinjskega zdravstvenega doma v preteklih letih. Po zahtevi tamkajšnjih županov je prišlo do revizije njegovega preteklega poslovanja, in sicer za obdobje 2015-18. Ta naj bi ugotovila vzroke zanjo, opravlja pa jo družba Revidera iz Slovenske Bistrice. Izvajalec bo končal revizijo v začetku prihodnjega meseca. In kako posluje zgornjesavinjski zdravstveni dom letos? »Javni zavod je posloval prvo polletje pozitivno,« je povedala direktorica Darja Es, ki pričakuje takšen rezultat tudi konec tega leta. Šest dreves za šestdeset let mesta VELENJE - Letos mineva šestdeset let od odprtja novozgrajenega mestnega središča. Ob tem jubileju občina pri šestih osnovnih šolah načrtuje zasaditev šestih dreves - tulipa-novcev. Ti pomagajo pri ohranjanju čistega zraka, listi drevesa pa s šestimi vrhovi simbolizirajo šest desetletij uspešnega razvoja mesta. Glede izbora dreves je svetovala mag. Nataša Dolejši, svetovalka za arboristiko. Ob tem je upoštevala tudi simboliko občinskega grba, kjer prevladujeta rumena in zelena barva. Tulipanovec zraste v višino dvajset do trideset metrov, premer krošnje odraslega drevesa je do dvajset metrov, premer debla lahko preseže tudi tri metre. Je nezahtevno drevo in zelo dobra čebelja paša. Najstarejši in najbolj vitalen tulipano-vec raste pri Osnovni šoli Mihe Pintarja Toleda in vsako leto očara s svojimi rumenimi cvetovi. TS Pika pripravila zabavo v mestu VELENJE - V mestu bo do 15. septembra vse v znamenju Pike Nogavičke, saj je tam 30. Pikin festival. Gre za največjo prireditev za otroke in starše v državi. Slogan letošnjega festivala se glasi Pika se po mestu potika. Dogajanje je strnjeno v mestu. Na prostoru ob Velenjskem jezeru, ki je pretekla leta sprejelo razigrane Pike Nogavičke in neustrašne gusarje, letos namreč gradijo prireditveni oder. Odprtje Pikinega festivala na Titovem trgu so minuli ponedeljek pospremili nastopi plesalk, glasbenikov, mažoretk in akrobatov. Dan kasneje so vrata odprla še festivalska prizorišča. V Rdeči dvorani je večina ustvarjalnih delavnic, na otroškem igrišču je doma umetnost, na Tito- Pike Nogavičke letos ne boste srečali ob Velenjskem jezeru, ampak v mestnem središču. čel zbirati arhivsko gradivo o Piki. »Ta je zelo neredoljubna in prav takšni so tudi njeni arhivi. Želimo jih urediti in pred naslednjim festivalom morda izdati obsežnejšo publikacijo,« je povedala direktorica Festivala Velenje Barbara Pokorny. Arhiv lahko sooblikujejo tudi občani, organizatorji festivala jih namreč pozivajo, naj na festival prinesejo kakšno svojo fotografijo z minulih prireditev. Dobrodelno in z manj odpadki Letos pod okriljem festivala gostijo tudi dobrodelno akcijo 30 za 30. Organizator- Direktorica Festivala Velenje Barbara Pokorny: »Odločili smo se, da ob trideseti obletnici ne bomo priredili svečane akademije, ampak da bomo izvedli res dober festival. Obletnico bomo zaznamovali z več majhnimi dogodki.« vem trgu je cirkuška zabava. V vzdušju Pike nogavičke živijo tudi različne javne ustanove, od velenjske knjižnice, galerije, glasbene šole do muzeja. Po vsem mestu je na ogled petnajst razstav in vsaka vsebuje košček Pikine zgodovine. Ob jubileju si je Festival Velenje zadal cilj, da bo za- ji so namreč poiskali trideset ustanov v Velenju, ki bodo socialno ogroženim otrokom podarile različne dejavnosti, na primer celoletne abonma- je ali plesne tečaje. »Pika praznuje tudi na ta način,« pravi Pokornyjeva, ki je vesela, da je Pikin festival v tridesetih letih postal vsevelenjski projekt, pri katerem vzorno sodelujejo vsi javni zavodi, šole, vrtec in ostale ustanove z mesta. Ena letošnjih novosti je, da festival sodi med prireditve z manj odpadki. Na vseh točkah skrbijo za pravilno ločevanje odpadkov in za čim manj plastike. Najbolj množičen obisk organizatorji pričakujejo ob koncu tedna. V preteklih letih so v soboto in nedeljo našteli približno dvajset tisoč obiskovalcev na dan. Želijo si, da bi prišleke v mestu gostoljubno sprejeli tudi domači gostinci in da bi bila vrata velenjskih lokalov ob koncu tedna odprta. Kaj je pri festivalskem dogajanju najbolj všeč slavljen-ki, torej Piki Nogavički? »Všeč mi je čisto vse. Najbolj sem vesela, da se v dneh festivala poveže celotno Velenje in da pride čim več ljudi. Skupaj se zabavamo in jemo čala-pinke,« je dejala. TS Podrobnejši urnik programa in dogodkov lahko preverite na spletni strani Pikinega festivala www.pikinfestival.si. 10 KULTURA »Vsi liki Jelke Reichman so ljubki, morda kdaj tudi nagajivi, a ljubkost prevlada. To imamo vsi ljudje radi. Bodisi žival, človek ali cvet, vse to se nam zdi lepo, če je ljubko,« pravi muzejska svetnica Galerije Velenje Milena Koren Božiček. V Galeriji Velenje razstavljajo dela Jelke Reichman Ilustracije za vse generacije Maček Muri, Piki Jakob, Miškolin, Cepecetavček in številni drugi junaki iz priljubljenih slikanic so do 5. oktobra na ogled v Galeriji Velenje. Junake, ki so najprej zaživeli v domišljiji pesnikov in pisateljev, je upodobila Jelka Reichman. Ta priljubljena ilustra-torka je povezana tudi s Pikinim festivalom, ki ga v Velenju tokrat gostijo že 30. leto zapored. Je namreč avtorica uradne podobe festivala in tudi njegova častna pokroviteljica. TINA STRMCNIK Jelka Reichman letos praznuje 60 let ustvarjanja, 60 let praznuje tudi mesto Velenje, polovico manj praznuje Pikin festival. Poleg tega je Jelka Reichman ilustratorka, ki je nihče ne more spregledati. Tako je Milena Koren Božiček, kustosinja razstave iz Galerije Vele- nje, pojasnila, zakaj je prav ta dama tudi prva častna ambasa-dorka Pikinega festivala. Njen opus je izjemen. Ilustrirala je več kot 200 knjižnih del in več kot 2,2 milijona izvodov posameznih knjig v različnih izdajah. Z njenimi deli sta preplavljeni tako Slovenija kot V Galeriji Velenje so lani gostili razstavo del Ančke Gošnik Godec, letos so k sodelovanju povabili Jelko Reichman. »To so ženske, ki imajo kaj pokazati in bi se imele s čim pohvaliti. A so izjemno skromne, po drugi strani pa še vedno polne idej. Svoje delo in svoj odnos do drugih jemljejo zelo resno. Pri njih je vse zelo brezhibno urejeno. To je znak samospoštovanja, ki pri drugih budi toliko večje spoštovanje,« pravi Milena Koren Božiček. ШП7Г muzejnovejäezgodovinelcelje Dragi otroci! V soboto, 14. septembra 2019, vas ob 10. uri vabimo v Otroški muzej Hermanov brlog na POZDRAV NOVEMU ŠOLSKEMU LETU. Z nami bo tudi Herman Lisjak, ta dan pa si boste lahko brezplačno ogledali razstave v Otroškem muzeju. Vstopnine ni! Več info na http://www.muzej-nz-ce.si Evropa, je poudarila Milena Koren Božiček. In dodala, da gre zagotovo za eno najbolj plodnih ilustratork. »Čeprav ima beseda hiperprodukcija v umetnosti nekoliko slabšalen prizvok, bi rada poudarila, da to za Reichmanovo ne velja. V tem primeru gre za himnično delo. Poznam jo že več kot 30 let in še danes me preseneča, da je vezana samo na svoj dom in na ustvarjanje. Pravzaprav ji je žal vsakega trenutka, ko ne more ustvarjati.« Ilustratorka, ki se poglobi v delo pisca Jelka Reichman že vrsto let sodeluje z Založbo Mladinska knjiga. Ustvarja tudi za reviji Ciciban in Cicido ter za druge založbe. Letos praznuje 80 let, a še vedno pripravlja ilu-stracijezanovaknjižnadela. Priznana slovenska ilustra-torka je večino del za razstavo v Galeriji Velenje izbrala sama. Trdno namreč zaupa svoji presoji o tem, kateri so njeni najbolj kakovostni izdelki. Milena Koren Božiček jo je nagovorila, naj galeriji zaupa tudi tiste, ki so najbolj priljubljeni med bralci. »Njena dela ljudje predstavljajo svojim vnukom. Ilustracije gredo res iz generacije v generacijo. Zame je še vedno najbolj kulten Cepe-cepetavček. Gre za fantastično poosebitev tega lesenega polena, ki je zrasla v mislih ilustratorke. Kljub temu da je svoje namignilo tudi besedilo. Da ustvariš tako ilustracijo, moraš imeti veliko ljubezni do svojega dela in se moraš zelo poglobiti v izdelek pisca.« Jelka Reichman se je med drugim podpisala tudi pod uradno podobo Pikinega festivala. Naslikala jo je za ustanovitev te večdnevne prireditve, njena Pika pa letos spet dopolnjuje grafično podobo festivala. Po besedah Milene Koren Božiček gre za prikupen lik, ki ima hudomušen pogled. Čeprav gre za delo, ki ima malo elementov in je pravzaprav črtna risba, vseeno izžareva igrivost, nagajivost in ljubkost. Foto: GrupA Tina Konec spet nagrajena Konec tedna se je v Piranu končal mednarodni slikarski 53. piranski ekstempore. Med dobitniki nagrad je bila tudi večletna udeleženka mlajše generacije in lanska zmagovalka, akademska slikarka Tina Konec. »Nagrada je super stvar, a na piranski eks-tempore grem rada tudi zato, ker je v Piranu v tem času vedno posebno vzdušje. Veliko ljudi že poznam, z nekaterimi se že dolgo nisem videla in jih je krasno ponovno srečati. Vesela sem za nagrado, ki je potrdila moje delo,« je piransko izkušnjo ocenila akademska slikarka Tina Konec. Tradicionalna prireditev v organizaciji Obalnih galerij Piran je zaobjela dobršen del Slovenije in tudi sosednjo Hrvaško. Nanjo se je prijavilo 231 udeležencev, ki so oddali 203 likovna dela. Na koncu je bilo podeljenih 20 različnih nagrad. Tina je lani navdušila z delom Kristalizacija, podoben slog ustvarjanja je uporabila tudi letos. »Ostala sem zvesta svojemu načinu dela, ostala sem pri risbi, pri črno-be-lern in pri motivu drevesa. A ker je treba pokazati vedno kaj novega, sem letos vseeno naredila malo drugače. Risba je sestavljena iz dveh prosojnih papirjev, tista, ki je zadaj, je bolj zamegljena. Naslov risbe je V megli.« Tina Konec je bila letos zelo dejavna, imela je številne razstave. Poleti je dva tedna preživela v rezidenci Skalinada na otoku Krku. Nagrajeno delo Tine Konec in ostala dela si lahko ogledate v Mestni galeriji Piran. BGO Nagrajeno delo Tine Konec (foto: FB) Nominiranci za nagrado Fany Hausmann Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec je drugo leto zapored razpisal pesniško nagrado Fany Hausmann, ki jo je poimenoval po prvi slovenski pesnici. Na razpis je prispelo 52 ciklusov pesmi s poljubno tematiko. Žirija, ki so jo sestavljali Lidija Koceli, Marija Končina in dr. Zoran Pevec, je za pesniško nagrado Fany Hausmann no-minirala pet avtorjev: Ervina Fritza, PetroKoršič,Marušo Mugerli Lavrenčič, Francija Novaka in Andraža Poliča. Nagrajenca oziroma nagrajenko bodo razglasili na podelitvi v dvorcu Novo Celje v petek, 20. septembra, ob 19. uri. Nagrado, ki znaša tisoč evrov, podeljuje Občina Žalec. Nominiranci in še štiri pesmi bodo objavljene v reviji za kulturo in književnost Vpogled, ki bo prav tako predstavljena na prireditvi. Andraž Frece spet v Šentjurju Šentjurčan Andraž Frece iz Šentjurja se je v sklopu Šentjurskega poletja predstavil na vrtu Ipavčeve hiše. Na glasbeno doživetje zgodbe o tragični ljubezni je poslušalce popeljal z vokalistko Natašo Trček. Andraž Frece je letos končal magistrski študij v razredu docenta Luke Juharta na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Šolanje bo jeseni nadaljeval v Gradcu. V sklopu Glasbene mladine Slovenije je nastopal po Sloveniji. V Šentjurju ga že dolgo niso slišali, zato je bilo toliko večje zanimanje. Fre-ce niza nagrade na številnih mednarodnih tekmovanjih doma in v tujini ter je dvakratni prejemnik posebne nagrade Andraž Frece in Nataša Trček (Foto: osebni arhiv) RTV. Kot solist je z Godalnim orkestrom Akademije za glasbo v Ljubljani krstno izvedel Concertino za harmoniko in godalni orkester Leona Firšta, za kar je prejel Prešernovo nagrado Akademije za glasbo v Ljubljani. BGO POKRAJINSKI MUZEJ CELJE JAVNA VODSTVA 14. IN 15. SEPTEMBER HOB 16.00, nH GROFIJA iti i V 5 TO P M INA; SC, Jf KULTURA 11 »Bila sem polovica, zdaj me je ta otrok naredil celega človeka« Premiera monodrame Večni otrok v Gledališču Celje Gledališče Celje v novo sezono ne stopa samo s spremenjeno podobo, temveč tudi s širšim programom. Kot je poudarila upravnica gledališča mag. Tina Kosi, je naloga gledališča tudi, da spregovori o problemih, ki bi jih mogoče raje dali na stran. Če je bil lani v drami Oče izpostavljen problem demence, se v novi monodrami Večni otrok v gledališču ukvarjajo s problemom downovega sindroma. BARBARA GRADIČ OSET Za prvo letošnjo premiero so v Gledališču Celje izbrali prvo slovensko uprizoritev monodrame Večni otrok izraelske pisateljice Nave Semel v režiji izraelskega režiserja Yonatana Esterki-na. Premiera je bila v angleškem jeziku in kot je povedala upravnica gledališča mag. Tina Kosi, si je v tretjem mandatu zadala še večjo željo, da bi gledališče odprla tudi v mednarodni prostor. Z dramo bi radi namreč gostovali v tujini oziroma jo ponudili tujcem, ki živijo v okolici Celja. Svet skozi njegove oči Monodrama Večni otrok govori o materi, ki ima otroka z downovim sindromom. »To je delo, ki govori o problemu v današnji družbi. Napredek medicine je opazen, a otroci se s tovrstnim sindromom še vedno rojevajo. Otroke z gensko napako še vedno potiskamo ob rob,« je razložila upravnica, zakaj so se v gledališču odločili ravno za tovrstno dramo. Monodrama Večni otrok se dogaja na predvečer sinovega odhoda v posebno šolo. To je trenutek, ko mora mama otroka spustiti iz varnega družinskega zavetja v svet samostojnosti. Odprto in naravnost govori o šoku matere. V vlogo matere sina z motnjami v telesnem in duševnem razvoju se je postavila Manca Ogo-revc. »Če se postavim v vlogo ženske, ki jo igram, lahko rečem, da se kot mati treh zdravih sinov ne morem zares stopiti z vlogo ženske, ki se ji kaj takšnega zgodi. Zato poklon vsem staršem, ki se vsakodnevno srečujejo s tem.« Veliko je bilo zato izlitih čustev med sestavljanjem drame in kot je na novinarski konferenci povedala igralka, je bilo na odru veliko joka, kot tudi smeha. »Otrok spremeni tudi način, kako družina gleda na svet, skozi njegove oči zagledajo najlepše stvari, tisto, kar je res pomembno, in tudi z njim vidijo lastno dušo. To je tako lepo, da jočem zdaj, ko govorim downo o tem. Delo govori tudi o tem, kako otroka sprejemajo ljudje, ki ga niso sprva sprejeli, kako se odzivajo nanj in kako mati to sprejema. Mati reče: >Bila sem polovica, zdaj me je ta otrok naredil celega človeka.< To je lepo, a po drugi strani je življenje z njim bor- ba. Vseeno so srečni, imajo se radi. Vedeti moramo, da je to le predstava nas umetnikov, kako živeti takšno življenje, nihče od nas tega ne more res vedeti.« Monodramo bodo v Gledališču Celje igrali v dveh jezikih. Za Manco Ogorevc je vsebino podajati v dveh jezikih zahtevno delo. »A kot zelo discipliniran človek sem zmogla tudi to,« je še dodala Manca Ogorevc. 13. septembra bo premiera tudi v slovenskem jeziku. Foto: UROŠ HOČEVAR GLEDALIŠČE CELJE Ш m VPIS ABONMAOEV 2 -12 SEPTEMBER 2019 možnost plačila na 3 obroke Nava Semel VEČNI OTROK monodrama • režiser Yonatan Esterkin Goran Vojnović RAJZEFIBER drama • režiserka Anica Tomić koprodukcija s Prešernovim gledališčem Kranj Iza Strehar VSAK GLAS ŠTEJE komedija • režiserka Ajda Valcl Nikolaj Vasiljevič Gogolj PLAŠČ pripoved z glasbo • režiser Juš A. Zidar Sofi Oksanen OČIŠČENJE tragedija • režiser Jari Juutinen Lev Nikolajevič Tolstoj OBLAST TEME drama • režiserka Maša Pelko WWW.SLC-CE.SI \20 ABONMAOCEK 5 vrhunskih predstav za samo 25 EUR sobota ob 10.00, 12.00 in 17.00 Eva Kraševec, Maja Sever PETER KLEPEC ALI KAKO POSTANEŠ PRAVI JUNAK SNG Drama Ljubljana Maja Aduša Vidmar MODRO PIŠČE Gledališče Koper Svetlana Makarovič NETOPIR KAZIMIR Lutkovno gledališče Maribor Oton Župančič MEHURČKI Gledališče Koper Svetlana Makarovič KOSOVIRJA NA LETEČI ŽLICI Slovensko ljudsko gledališče Celje WWW.SLC-CE.SI 12 NASA TEMA St. 37, 12. september 2019 Dostopnost za vse ... Mar res? V Celjskem mladinskem centru je bila ta teden predstavitev zakonodajnih »ovir« pri urejanju dostopnosti grajenega okolja za invalidne osebe. Toda ovire niso vedno le v zakonodaji. So tudi v razumevanju SIMONA SOLINIC invalidnosti in v tem, da se marsikdo danes kljub jasno zapisani zakonodaji še vedno požvižga na upoštevanje predpisov in smernic. Žalostno. Smo namreč v letu 2019. In tudi v času, ko zaradi tempa življenja nihče ne ve, ali se bo že jutri morda tudi sam spopadal s težko obliko invalidnosti. Foto: GrupA Na katere ovire zdrav človek ne pomisli? Predstavniki Urbanističnega inštituta RS trenutno pregledujejo vse javne ustanove v Sloveniji z namenom, da bi ugotovili, kje so pomanjkljivosti, in da bi predlagali rešitve. Javne ustanove morajo biti dostopne vsem ljudem, torej tudi ljudem z različnimi oblikami invalidnosti. Dostop invalidov je onemogočen zaradi ovir v marsikatero kulturno ustanovo, tudi z gledališči, kinematografi in kulturnimi domovi je podobno. Na inštitutu omenjajo bazene, hotele, turistične kmetije in športne objekte, ki za invalide še vedno niso dostopni. Za invalide so najpogostejše ovire stopnice, odsotnost klančin ali klančine, ki so prestrme, visoki robniki in pločniki, okvarjena dvigala, preozka vrata in preozki prehodi ter še posebej nedostopne sanitarije. Četudi neka stavba premore ustrezno klančino za dostop invalida na vozičku, so ponavadi sa- nitarije takšne, da jih invalid ne more uporabljati. »Pri pregledu smo ugotovili, da je določena ustanova imela stranišče za invalide, a je bilo v njem skladišče,« pravi Richard Sandi z Urbanističnega inštituta RS. Pogosto so neustrezni tudi sistemi obveščanja. »V nekaterih javnih ustanovah je tudi pri okencih slaba ali neustrezna osvetljenost, pulti so previsoki oziroma so okenca neustrezno visoka. Čeprav so ponekod določene ustanove storile korak naprej na tem področju predvsem pri slepih in slabovidnih, je daleč najmanj storjenega na področju gluhih in naglušnih. Od 150 ustanov, ki smo jih pregledali, so samo tri imele urejeno indukcijsko (slušno) zanko,« dodaja Sandi. In pri javnih ustanovah ne gre le za občine in upravne enote, gre tudi za sodišča, policijo, zdravstvene domove, bolnišnice, šole ... »Težave so še vedno pri invalidskih parkirnih prostorih. Ti morajo biti ustrezno široki in dolgi. Predvsem dolžina ni ustrezna. Zakaj? Ker nekdo ni prebral dobro, kakšni so standardi, in ker nekdo ne pomisli, da mora biti invalidsko parkirno mesto daljše, da lahko invalid iz vozila izstopi po navozni klačnini, ki jo je treba raztegniti. Ker ponekod takšna parkirna mesta niso ustrezna, mora invalid iz kombiniranega vozila zapeljati neposredno na cesto,« dodaja sogovornik. Marsikdo tudi ne pomisli, da so ponekod parkomati previsoki, ponekod so urejeni celo na betonskem podstavku, na katerega invalid z vozičkom ne more. Lepe rožice so lahko ovira za slepe In dvigala? Ste kdaj v dvigalu že opazili oznake za slepe in slabovidne? Slednji so najpogosteje navajeni na svoje ustaljene poti po mestu. Pri tlakovanju mestnih ulic tako izvajalci največkrat pozabi- Poročali smo, da je več kot polovica sodišč v Sloveniji invalidom nedostopna. Celjsko sodišče ima urejeno klančino za dostop invalidov na zadnji strani stavbe. Ta dostop pri glavnem vhodu ni označen, opozarjajo invalidi. Dobra stvar je, da se celjsko sodišče zaveda težave, zato ima že urejen projekt za ureditev dvigala. Nekatera dvigala so preozka, panoji z obvestili so previsoki, na vratih pisarn skoraj nikjer ni oznak za slepe, da bi na podlagi brajeve pisave (ali da bi bile vsaj črke na otip razločne) slepi lahko vedeli, kam morajo, ko imajo uradne opravke. »Morda se to zdi nekomu nepomembno, ampak to so javne ustanove, kjer so informacije namenjene vsem. In če kdo do njih ne more, je to diskriminacija,« pravi Richard Sandi z Urbanističnega inštituta RS. Ali lahko slabovidna, starejša ali invalidna oseba na vozičku prebere vozni red? Je ta napisan dovolj na veliko? Ali je dovolj nizko, da lahko oseba z vozičkom sploh pride v bližino? jo na talne oznake za slepe. Ponekod so tudi jaški za od-vodnjavanje urejeni tako, da se lahko slepi in slabovidni pri hoji poškodujejo. Tlakov-ci, če so kje poškodovani in niso pravočasno zamenjani, lahko pomenijo poškodbe za invalidske vozičke. Napačno parkirana vozila so težava, ki nastane zaradi malomarnosti ljudi. Gre za nepričakovano oviro za slepega ali invalida na invalidskem vozičku. »Problem, ki smo ga opazili, so klančine. Te so ponekod prestrme. Tiste klančine, ki so dolge več deset metrov, morajo imeti podest, da si invalid ali njegov spremljevalec, ki ga potiska, lahko odpočije, saj po klančini ni lahko potiskati vozička. Nekatere klančine nimajo ograj, kar pomeni, da lahko invalid zapelje z njih in podobno,« dodaja Sandi. »Zvonci na javnih ustanovah so ponekod postavljeni previsoko. Vrata so preozka ali so za njimi takoj stopnice. V notranjih prostorih so pogosto ovira višji pragovi med prostori, rože so postavljene na nemogočih mestih, informacijske točke so ponekod previsoke, invalid na invalidskem vozičku ne more uporabljati računalnika, ki je na pultu za stoječe osebe,« dodaja Sandi. Reševanje teh stvari je največkrat predvsem improvizacija, dodaja, kar tudi kaže na to, kakšen odnos ima družba do invalidov. To je lahko ovira za slepega, ki med hojo ne pričakuje nekoliko vdrte površine. Reže lahko poškodujejo tudi palice za slepe. Celjska občina namerava vse pločnike pri prehodih za pešce urediti tako, da bodo nanje lahko zapeljali tudi ljudje na invalidskih vozičkih. Ш Cvetlično korito, ki se pojavi od danes do jutri na nekem mestu, je za slepe nevarno. Slepi se pogosto držijo za ograjo pri hoji čez most. Ali lahko to počnejo ob postavljenih cvetličnih koritih na mostovih v Celju? NAŠA TEMA 13 Ali kdo sploh upošteva predpise? OB ROBU Največ ovir je pri urejenosti dostopa do javnih stavb in ustanov. Čeprav Gradbeni zakon predpisuje, da mora že projektiranje stavb slediti potrebam ranljivih skupin, se to ne dogaja vedno. Kot pravijo na Urbanističnem inštitutu RS, je pri nas sprejetih kup dobrih zakonov in pravilnikov, vendar je izvajanje teh ukrepov za uresničevanje pravic invalidov v praksi še vedno neučinkovito. Invalidi predlagajo rešitve, ki so že sprejete. »To kaže, da Slovenija še vedno ne izvaja teh ukrepov v zadostni meri,« dodajajo na inštitutu. Neučinkovit je tudi nadzor nad izvajanjem predpisov. »Izvajalci še vedno gradijo stavbe, ki ne izpolnjujejo vseh predpisov. In ko so narejene, inšpekcija ne ukrepa. Stanje se z leti ni veliko spremenilo. Ne glede na številna opozarjanja,« so jasni na inštitutu. Kup mednarodnih pravil ... Ključni mednarodni dokument, ki usmerja ukrepe na področju invalidnosti, je Konvencija o pravicah oseb s funkcionalnimi oviranostmi. Na ravni EU obstaja Evropska strategija o invalidnosti 20102020: ponovna zaveza Evropi brez ovir. Strategija vsebuje osem področij: dostopnost, udeležba v družbi, enakost, zaposlovanje, usposabljanje, socialno zaščito, zdravje in zunanje delovanje. Za vsako področje so določeni ključni ukrepi za odpravo ovir. Sprejet je bil tudi dokument Spremenimo svet: agenda za trajnostni razvoj do leta 2030. Ta določa, da je treba do leta 2030 vsem omogočiti uporabo varnega, cenovno sprejemljivega, dostopnega in trajnostnega prevoza zlasti s poudarkom na potrebah ljudi v težkih življenjskih okoliščinah in invalidov. Evropska unija ima Evropski akt o dostopnosti, ki je direktiva Evropske komisije o odpravi ovir pri dostopnosti nekaterih storitev in izdelkov za invalide. Na ponedeljkovem izobraževanju je bilo mogoče slišati, da večina ljudi sploh ne ve, kaj piše v teh dokumentih. Ovire zunanjega prostora so za invalide ovire na cestah in javnih površinah, kot so previsoki robniki, prestrmi nakloni, neustrezna uporaba materialov, neprehodnost, neurejene poti, preozki prehodi in podobno. Ovire notranjega prostora so tiste, ki onemogočajo dostop v stavbo ali uporabo njenih storitev. To so neustrezni pragovi, preozka ali pretežka vrata, vrtljiva vrata, stopnice, tla, na katerih drsi, ozki hodniki, neustrezni sanitarni prostori. Komunikacijske ovire so neustrezne oblike podajanja informacij v javnih prostorih, odsotnost tolmačev in indukcijskih slušnih zank, podnapisov, tiskanih informacij, ki so napisane s premajhnimi črkami, neprimerna osvetlitev prostorov. Dostopnost do informacij v primerni obliki je ena temeljnih ustavnih pravic. ... in slovenskih predpisov Že v ustavi je zapisano, da ima vsakdo pravico do dostopnega grajenega okolja, informacij in komunikacij. Namen Zakona o izenačevanju možnosti invalidov predstavljata preprečevanje in odprava diskriminacije. Velik korak naprej je Slovenija storila tudi z novostmi v Gradbenem zakonu. Ta ureja pogoje za gradnjo stavb, ki morajo biti zgrajene tako, da ni ovir za nikogar. »Za zagotavljanje univerzalne graditve in uporabe objektov, ki so že zgrajeni, lahko država nameni nekaj javnega denarja,« opozarjajo na Urbanističnem inštitutu RS. Obstajata tudi Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje neoviranega dostopa, Ignoranti! vstopa in uporabe objektov in Pravilnik o univerzalni graditvi in uporabi objektov, v katerima so zelo natančno določeni standardi, ki jih je treba upoštevati pri gradnji. Na papirju je še strategija Dostopna Slovenija, ki je nacionalna usmeritev za izboljšanje dostopnosti grajenega okolja, informacij in komunikacij za invalide. Ministrstvo za okolje in prostor je izdalo celo dva priročnika, in sicer Univerzalna stanovanjska graditev in Strateško načrtovanje dostopnosti. Obstaja tudi Akcijski program za invalide 2014-2021, ki naj bi sledil sistematičnosti pri oblikovanju ukrepov za odpravo ovir za invalide. Dokumentov in predpisov je torej ogromno. Le upoštevanje le-teh je slabo Kako je možno, da investitorji še vedno lahko gradijo javne stavbe, ki niso dostopne invalidom, če Gradbeni zakon predpisuje drugače? Še huje: kako je mogoče, da tega nihče ne nadzoruje tako, kot bi moral? Kako je možno, da tlakujejo mesta ali postavljajo cvetlična korita in ob tem pozabijo na slepe SIMONA S°LINIC in slabovidne? Kako se še vedno lahko zgodi, da izvajalci lahko zgradijo klančine do javnih ustanov ali stanovanjskih blokov, ki so popolnoma neuporabne, ker so prestrme? Je mar res samo zakonodaja kriva? Ne. Krivi so pogosto ljudje, investitorji, izvajalci, nadzorniki, ki niti pomislijo ne na to, da bo neko stavbo, nek vhod, neko cesto, nek pločnik uporabljala tudi invalidna oseba. No, morda pomislijo šele takrat, ko tudi njih doleti težja oblika invalidnosti. Na svetu je 650 milijonov invalidnih ljudi. V Sloveniji je invalidnih 12 odstotkov prebivalcev. 82 odstotkov invalidov v Sloveniji meni, da je diskriminacija resna težava. Sama mislim enako, ker na poti v službo ali po opravkih lahko storim marsikaj, česar invalid ne more zaradi zunanjih okoliščin, ne zaradi sebe. Znanci, ki so invalidi, so v sebi močnejši in pogumnejši od marsikoga, ki zakone v praksi ne upošteva ali jih v praksi ne nadzoruje. Slednji so pokvarjeni in sebični ignoranti. Sebični zato, ker ne pomislijo na druge. Že leta 2003, ko je bilo evropsko leto invalidov, je Zveza slepih in slabovidnih Slovenije državi predlagala, naj v strokovni izpit za javne uslužbence, ki imajo stik z invalidi, a tega področja ne poznajo, vključi tudi poglavje o invalidnosti. Vendar žal posluha ni bilo. Sramota. Če ti, uradnik, ki ti ni mar za druge, lahko (še) hodiš, vidiš, slišiš, razširi svoje obzorje, da ti postane mar za sočloveka. Zanj delaš! Ne gre samo za uradnike. Gre za vse nas. Invalidi ne potrebujejo sočutja. Potrebujejo le možnost, da so njihove pravice enake kot pravice vseh ostalih. Majava stališča delodajalcev in slaba osveščenost uradnikov Ponedeljkovo izobraževanje za javne ustanove, uslužbence, uradnike so organizirali Združenje izvajalcev zaposlitvene rehabilitacije v RS, Slovenska filantropija in celjski zavod Vozim. Približno petnajst ljudi se je zbralo na srečanju in že ta številka je dovolj zgovorna. Predsednik skupščine Združenja izvajalcev zaposlitvene rehabilitacije v Republiki Sloveniji Karl Destovnik je v Celju že predaval pred poletjem, ko je prav tako opozoril na določene pomanjkljivosti občin pri ukrepih, ki odpravljajo neenakost invalidov v naši družbi. Destovnik vodi projekt ZaVse/4ALL. Na prvem mestu projekta je osveščanje uradnikov, društev, javnosti in invalidov. »Nevladne ustanove, ki so nekatere ustanovljene ravno zato, Glavni razlog za nizko zaposlenost invalidov ni v zakonodaji, ampak v miselnih vzorcih. »Ljudi s kroničnimi boleznimi ali fizičnimi ovirami delodajalci zaposlijo prej kot osebe z duševnimi motnjami in motnjami v razvoju, kar je prav tako diskrimi-natorno. Znanje strokovnih delavcev v javnih službah o invalidnosti sta zelo slaba,« pravi predsednik skupščine Združenja izvajalcev zaposlitvene rehabilitacije v Republiki Sloveniji Karl Destovnik. Pozitivno: v Dečkovem naselju v Celju bo 142 novih stanovanj, nekaj jih bo prilagojenih za invalide da izboljšujejo položaj ranljivih skupin, ter uradniki bistveno premalo poznajo položaj ranljivih skupin,« dodaja Destovnik. Zato je v ponedeljek še posebej pozdravil predvsem ustanovitev sveta za invalide v okviru Mestne občine Celje. Ta bo vpet v občinske projekte že v začetku in bo dajal pobude za izboljšanje položaja invalidov. Naj spomnimo, da je celjska občina v procesu pridobivanja naziva Občina po meri invalidov. To je sicer spodbudno, vendar je treba dodati, da večina občin v naši regiji ta naziv že ima, in sicer že vrsto let. Spremeniti je treba mišljenje Ob koncu projekta bosta izšla priročnika o osebni asistenci in socialnem vključevanju invalidov v družbo. Oba bosta v lažje berljivi različici. V sklopu projekta bo izšel še priročnik o zahtevah in potrebah delodajalcev pri zaposlovanju invalidov. »Zakaj so invalidi na trgu v slabšem položaju? Zaradi stališč delodajalcev. Ta stališča je treba spremeniti. Zakonodaja ni slaba v celoti, slabo je njeno izvajanje in upoštevanje,« pravi Destovnik. Poudarja, da bi morali v družbi bolj omenjati tudi pozitivne izkušnje s področja invalidov, saj se s tem rušijo stereotipi. »Poudariti je treba tudi stvari, ki jih invalidi zmorejo kljub oviram. Država delodajalcem omogoča različne spodbude za zaposlovanje invalidov, vendar nevladne organizacije in zaposleni o tem še vedno premalo vedo,« dodaja sogovornik. »Stvari se vendarle izboljšujejo« »Razmere se v Celju vendarle izboljšujejo. Imamo primere dobrih praks. Pokrajinski muzej Celje na primer želi postaviti zunanje dvigalo. Vodstvo muzeja je, da bi dvigalo omogočilo, šlo dobesedno >v boj< z zavodom za varstvo kulturne dediščine. Torej imamo primer, kjer se vodstva ustanov zavedajo, kaj pomeni dostopnost za vse, in se izjemno trudijo ter pri tem storijo veliko,« pravi vodja Zavoda Vozim David Razboršek. Pokrajinski muzej Celje želi urediti dvigalo na vzhodni strani Stare grofije. Z njim bi invalidom, starejšim in staršem z otroškimi vozički omogočil dostop do dvorane pod Celjskim stropom in Rimske vile s freskami v lapidariju muzeja. »Trudimo se, da bi ovire odpravili« novi tedniki radio celie Kot pravi višji svetovalec za prostorsko načrtovanje, promet in okolje v Mestni občini Celje Miran Gaberšek, celjska občina že vsaj petnajst let dejavno sodeluje z invalidskimi društvi. »Trudimo se, da bi čim več semaforiziranih prehodov za pešce opremili z zvočnimi signali za slepe in slabovidne, vsako leto namenimo tudi 10 tisoč evrov za odpravo grajenih ovir. Na prehodih za pešce urejamo klančine. Do zdaj smo jih uredili že v polovici mesta, želimo si, da bi uredili vse ulice.« Sredi septembra bo tudi sestanek s svetom za invalide Mestne občine Celje, zato Gaberšek upa, da bo svet podal določene pobude za še kakšne ureditve. »Svet za invalide je zelo dobra stvar« Kot pravi Brane But iz celjskega društva slepih in slabovidnih, so se nekatere stvari v Celju izboljšale. »Ce bi bil kritičen, bi lahko rekel, da bi lahko bilo še boljše. Premik so bili zvočni signali na semaforjih za slepe, vendar povsod niso urejeni tako, kot bi morali biti. Zato pozdravljam predvsem ustanovitev sveta za invalide, ki pomeni veliko možnost, da se stvari še dodatno izboljšajo. Res je, da so velike potrebe, velikokrat pa na žalost občine ne poznajo tega področja in svet je zato priložnost, da se to izboljša.« www.nt-rc.si 14 KRONIKA Rudarska inšpektorica še ni končala raziskave nesreče Mnenje o vzrokih nesreče do konca tega meseca Glavna rudarska inšpektorica še ni izdala poročila o nesreči, ki se je v sredo pretekli teden zgodila v jami Preloge v Premogovniku Velenje. Enajst rudarjev, ki se je v nesreči poškodovalo, nima hujših posledic in bo lahko delo normalno opravljalo naprej. Kot je znano, se je nesreča zgodila pri prevozu zaposlenih na jamska delovišča. V začetku druge izmene je namreč prišlo do mehanske okvare viseče dizelske lokomotive. SIMONA ŠOLINIČ »Rudarje je viseča dizelska lokomotiva prevažala navzdol po vpadniku. V določenem trenutku je prišlo do mehanske okvare oziroma strojeloma osi pogonskega kolesa. Pri tem se je sprožila varnostna zavora, kar je povzročilo nenadno ustavitev lokomotive, zaradi česar je klop za prevoz ljudi zanihala,« nam je odgovorila rudarska inšpektorica Suzana Macolič. Vsi poškodovani rudarji so bili prepeljali v velenjski zdravstveni dom in celjsko bolnišnico ter so bili kmalu odpuščeni v domačo oskrbo. »Ob dogodku se je ponovno pokazalo, da imamo v Premogovniku Velenje dobro urejen sistem obveščanja ob tovrstnih dogodkih, saj so se pristojne službe - od dežurnega Premogovnika Velenje, vodje reševanja, nadzornikov, prisotnih zaposlenih na površini do pravočasne zdravniške oskrbe - nemudoma odzvale in pomagale poškodovanim,« so sporočili po nesreči iz Premogovnika Velenje. Po nesreči je glavni tehnični direktor rudnika Gregor Uranjek povedal, da zaenkrat ni znano, zakaj je po zlomu osi pogonskega kolesa en del kompozicije zanihal bolj kot drugi deli. Delo po nesreči v jami ni bilo okrnjeno, ampak so v premogovniku še isti dan nadaljevali proizvodnjo. S takšno kompozicijo se naenkrat sicer lahko pelje 48 oseb, na dan nesreče na začetku druge izmene se jih je peljalo 35. Inšpekcijski po- stopek še ni končan. Premogovnik je moral rudarski inšpekciji dostaviti še dodatno dokumentacijo in dokazila. Po raziskavi bo rudarska Preiskava rudarskih nesreč spada pod okrilje rudarske inšpekcije. 127. člen Zakona o rudarstvu določa, da mora rudarski inšpektor v primeru smrtne ali skupinske nesreče v rudniku takoj na mestu začeti raziskavo okoliščin nesreče, odrediti ukrepe za zavarovanje dokazov in ukrepe varnostne narave ter izdelati pisno mnenje o vzrokih nesreče. Zadnja večja nesreča se je v Premogovniku Velenje zgodila 19. marca, in sicer v jami Pesje. Takrat se je poškodovalo šest rudarjev, nihče ni bil v smrtni nevarnosti. Nesreča se je zgodila pri izdelavi odvozne proge, kjer je prišlo do stebrnega udara, v katerem je bilo udeleženih šest rudarjev. Vsi so bili prepeljani v zdravniško oskrbo, trije so takrat ostali v bolnišnici. Stebrni udar je nenadna sprostitev napetosti v hribini in je dogodek, ki se v premogovnikih in rudnikih občasno zgodi. inšpektorica izdelala pisno mnenje o vzrokih nesreče, kar naj bi bilo predvidoma do konca tega meseca. Foto: Premogovnik Velenje Za zapahi zaradi umora brata, zdaj kaznovan še za drug umor Sodni senat pod vodstvom sodnice Ingrid Lešnik je minuli teden Jako Ulčnika zaradi umora, ki ga je leta 2005 zagrešil v Bosni in Hercegovini, kjer je umoril 37-letnega znanca, obsodil na 15 let zapora. Ulčnik je z lovsko puško, ki je bila pred tem ukradena na območju, kjer je Ulčnik živel, 37-letnika ustrelil v glavo. Po umoru se je odpeljal v Slovenijo. V zaključnem delu sodnega procesa je zato sodišče poskušalo pojasniti okoliščine njegove poti iz Bosne in Hercegovine v Slovenijo, predvsem pa čas, ki naj bi ga Ulčnik za pot v Slovenijo s kraja umora potreboval. To je bilo za dokazovanje njegove krivde namreč bistvenega pomena glede na ostale dokaze. Sicer pa naj bi bilo ozadje umora povezano z dogovori o domnevno nezakonitem poslu. Po sodbi bo obramba obsojenega vložila tudi pritožbo, saj je Ulčnikov zagovornik jasno dejal, da se ne strinja s spremenjeno obtožnico. Ta je bila spremenjena v delu, da je Ulčnik moril v bistveno neprištevnem stanju, a kljub temu naj bi kaznivo dejanje storil na zahrbten način. Obramba namreč meni, da storilec v bistveno zmanjša- ni prištevnosti ne more moriti z naklepom. Ulčnik sicer že prestaja najvišjo možno zaporno kazen pri nas, 30 let, in sicer zaradi umora brata in poskusa umora bratovega dekleta. Ta umor Jaka Ulčnik. Eden redkih, ki prestaja najvišjo možno zaporno kazen v naši državi. (Foto: SHERPA) je storil po vrnitvi iz Bosne in Hercegovine. To pomeni, da se mu bo danes izrečena kazen štela v že obstoječo kazen, saj je 30-letna zaporna kazen najvišja možna v Sloveniji. Zaradi lažnega sporočila evakuirali več kot tisoč ljudi Policisti še vedno iščejo neznanca, ki je v sredo pretekli teden okoli 22.30 lažno sporočil, da je v na novo odprtem Hotelu A na območju Žalca nastavljena bomba. Zaradi nevarnosti je policija morala do končanega pregleda okolice in hotela evakuirati več kot tisoč ljudi. Približno tisoč gostov je in približno dvesto v prosto-bilo v prireditvenem šotoru rih hotela, med njimi tudi zaposleni. »Vse obiskovalce hotela, prireditve in zaposlene smo evakuirali ter prostore pregledali. Ugotovili smo, da v hotelu oziroma njegovi bližini ni eksplozivnega telesa in da je neznan storilec lažno sporočil, da grozi nevarnost. V omenjenem primeru zbiramo obvestila o sumu storitve kaznivega dejanja zlorabe znamenj za pomoč in nevarnost,« so sporočili s Policijske uprave Celje. Neznancu grozi kazenska ovadba zaradi kaznivega dejanja zlorabe znamenj za pomoč in nevarnost ter s tem tudi denarna kazen oziroma zapor celo do petih let. NA KRATKO Prebežniki na železniški postaji v Rogatcu Policijo je v sredo zjutraj predstavnik Slovenskih železnic obvestil, da je v Rogatcu na železniški postaji opazil tri osebe, za katere je posumil, da bi lahko bili ilegalni prebežniki. Policisti so na kraju ugotovili, da gre za tri državljane Iraka, ki so na nedovoljen način prestopili državno mejo. Vsi trije so zaprosili za azil. Gojil konopljo Policisti so na območju Braslovč pred dnevi opravili hišno preiskavo pri 52-letnem občanu. Našli in zasegli so nekaj sadik konoplje, nekaj posušenih delcev konoplje in manjšo količino konopljine smole. Ropar še na prostosti Policisti še niso izsledili roparja, ki je pretekli teden oropal bencinski servis v Ipavčevi ulici v Celju. Neznan storilec, visok približno 180 centimetrov in vitke postave, je bil v času ropa oblečen v temnejša oblačila, obraz je imel zakrit. V bencinskem servisu je zaposleni zagrozil z orožjem in zahteval denar. Ko mu ga je izročila, je pobegnil. Padel in se hudo poškodoval V ponedeljek popoldne se je huda prometna nesreča zgodila v Šentrupertu. 43-letni voznik motornega kolesa je zaradi vožnje preblizu desnemu robu vozišča padel in se pri tem hudo telesno poškodoval. Podobna nesreča se je zgodila tudi v Zrečah pred dnevi. 20-letni motorist je pri vožnji na Zlakovški cesti izgubil nadzor nad motorjem in padel. Veja mu je zlomila nogo Na območju Mestinja se je v soboto dopoldne zgodila delovna nesreča. Pri spravilu lesa v gozdu se je huje poškodoval 63-letni moški. Temu je med delom večja veja padla na nogo in mu jo zlomila. Na kraju so mu prvo pomoč nudili reševalci nujne medicinske pomoči, ki so moškega odpeljali v celjsko bolnišnico. ZA ZDRAVJE 15 v - .Г Fetalni alkoholni sindrom (FAS) je motnja, o kateri se v družbi redkokdaj govori. V Sloveniji prizadene najmanj 80 otrok letno. Gre za različne prirojene telesne, duševne, vedenjske motnje in učne težave otrok, ki so posledica izpostavljenostja otroka alkoholu že pred rojstvom. V Sloveniji so zdravstvene organizacije temu sindromu namenile tudi dan osveščanja. Poseben dan je 9. september ob 9. uri in 9 minut. To namreč simbolizira devet mesecev nosečnosti, ko alkohol ogroža razvoj in rast še nerojenega otroka. Fetalni alkoholni sindrom - motnja otrok zaradi pitja alkohola staršev Ko alkohol otroka prizadene za vse življenje Ključno sporočilo ob letošnjem dnevu fetalnega alkoholnega sindroma je, da na zdravje otroka ne vpliva samo materino pitje alkohola pred otrokovim rojstvom, temveč tudi očetovo. Pitje alkohola med nosečnostjo lahko privede do številnih negativnih posledic, kot so spontani splav, odmrtje ploda, prezgodnji porod ali rojstvo otroka s spektrom fetalnih alkoholnih motenj. SIMONA SOLINIC Odgovornost glede pitja alkohola pred zanositvijo in med nosečnostjo naj bi bila na bodočih materah. Toda v novejših raziskavah opozarjajo, da na zdravje potomcev in celo naslednjih generacij potomcev vplivajo tudi očetove pivske navade. Zato je naj- Študija, v kateri so primerjali skupino žensk, katerih partnerji so pili alkoholne pijače, s skupino žensk, katerih partnerji pred zanositvijo niso pili alkoholnih pijač, je pokazala, da so bile ženske, katerih partnerji so na teden popili deset ali več alkoholnih pijač, dva- do petkrat bolj ogrožene za spontani splav v primerjavi z drugo skupino. Pitje alkohola pri bodočem očetu pred zanositvijo lahko zaradi genetskih sprememb poveča ranljivost zarodka za škodljive vplive materinega pitja alkohola med nosečnostjo, lahko povzroči tudi epigenetske spremembe, ki vplivajo na izražanje genov, pomembnih za razvoj ploda, in jih otrok podeduje od očeta. varneje, da se bodoča starša izogibata pitju alkohola že v času načrtovanja nosečnosti. Motnjo lahko preprečimo Od mnogih drugih razvojnih motenj se tovrstne motnje ločijo po tem, da jih lahko zanesljivo, torej stoodstotno preprečimo, če se pitju alkohola izognemo. Mednarodne zdravstvene smernice bodočim materam svetujejo, naj ne pijejo alkohola že v času, ko načrtujejo otroka in ves čas nosečnosti, a tudi v času dojenja. »Alkohol škodljivo vpliva na razvoj otroka že od začetka. V nosečnosti zato ni varnega obdobja za pitje Zdravstveni raziskovalci ugotavljajo, da na odločitev ženske glede pitja alkohola v nosečnosti pogosto vpliva okolica, še zlasti partner. Verjetnost, da bo nosečnica pila alkohol, je večja, če pije tudi njen partner, pri čemer je pitje bolj razširjeno med tistimi nosečnicami, katerih partnerji pijejo alkohol pogosto ali v večjih količinah. Ženske, katerih partnerji ne pijejo alkohola, pogosteje abstinirajo celo nosečnost. Ključna je podpora Očetovo (in materino) škodljivo pitje alkohola vpliva tudi na kakovost življenja otroka po rojstvu. Raziskovalci so ugotovili, da se očetje in matere, ki škodljivo pijejo alkohol, manj pogovarjajo s svojimi otroki, z njimi manj sodelujejo v skupnih dejavnostih in izražajo več negativnih čustev. Odločitev glede pitja alkohola pred zanositvijo in med nosečnostjo ni izključna odgovornost ženske. Da se bo rodil zdrav otrok, se je o tej temi treba pogovarjati tudi z moškimi. »Pomembno je, da partner spodbuja in podpira partnerko in se ji pridruži pri skupni odločitvi, da ne pijeta alkohola že takrat, ko načrtujeta nosečnost in nato skozi celo nosečnost (tudi, ko mama doji otroka), v nasprotnem primeru lahko škodita zdravju in dobrobiti svojega še nerojenega otroka. Pomembno je, da odločitev bodočih staršev, da v času nosečnosti ne bosta pila alkohola, podprejo in spoštujejo tudi bližnji,« dodaja dr. Maja Roškar iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Posledice so doživljenjske Fetalni alkoholni spekter označujejo tri glavne značilnosti: zastoj rasti (pred rojstvom in po njem), značilne poteze obraza ter prizadetost osrednjega živčevja. Otroci s to motnjo so že od rojstva bolj nemirni, težje zaspijo in se hitreje vznemirijo, zaostajajo v rasti in razvoju, imajo težave z vidom in s sluhom, njihove umske zmožnosti so manjše, njihove govorne in motorične sposobnosti so slabše, težje se učijo, imajo slabši spomin in težje razumejo socialne situacije. Prisotne so tudi vedenjske težave in motnje, težje se prilagajajo in vključujejo med vrstnike, pestijo jih še številne zdravstvene težave, kot odrasli imajo večje tveganje za zasvojenost od alkohola in drugih drog, pridružujejo se še socialne težave. Potrebujejo usmerjanje in dodatno strokovno pomoč v šoli ter stalno zdravstveno oskrbo, njihova pričakovana življenjska doba je običajno krajša. Dosedanja spoznanja glede očetovega pitja alkohola pred zanositvijo kažejo, da alkohol vpliva na moški reproduktiv-ni sistem in povzroča spremembe semenčic (manjše število semenčic, nepravilna oblika, slabša sposobnost prodiranja v žensko jajčece) ter vpliva na plodnost, izide nosečnosti (spontani splavi, mrtvorojenost, razvoj zarodka) in zdravje otroka. alkohola, ni varne alkoholne pijače in ni varne količine alkohola. Mnogi sicer menijo, da je v času nosečnosti dobro spiti kozarec rdečega vina, a to ne drži. Ravno nasprotno, alkohol je tudi strupen, rakotvoren in dolgoročno povzroča slabokrvnost,« pravi mag. Marjetka Hovnik Keršmanc iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Za otroke z redkimi boleznimi Društvo Viljema Julijana bo organiziralo ta petek, 13. septembra, dobrodelni koncert, na katerem bo zbiralo denar za otroke z redkimi boleznimi. Namen koncerta, ki se bo v ljubljanskih Križankah začel ob 20. uri, je tudi osveščati ljudi o tovrstnih boleznih. Redke bolezni so tiste, ki prizadenejo največ pet oseb na deset tisoč prebivalcev. Pogosto gre za zelo težke doživljenjske kronično napredujoče in življenjsko ogrožajoče ter večinoma neozdravljive bolezni, ki večinoma prizadenejo otroke. Tudi vse vrste raka pri otrocih so redke bolezni. Stiske, ki jih povzročajo redke bolezni, so izredno hude tako za otroka kot za celotno družino. Oboleli se soočajo s fizičnimi bolečinami in trpljenjem, tako bolniki kot njihove družine občutijo še velike psihične, čustvene in socialne stiske. Družine se pogosto znajdejo tudi v materialni stiski, saj redke bolezni prinašajo visoke stroške zdravljenja, nege in oskrbe. Dobrodelni koncert, na katerem bodo nastopili številni Sklad Viljema Julijana, ki nosi ime po istoimenskem dečku, opozarja, da so ■ • и • • I V • I • v« med nami otroci in družine, ki se soočajo z redkimi boleznimi, ki potrebujejo sprejemanje in podporo. znani glasbeniki, nosi naslov po dečku Viljemu Julijanu, ki je zaradi redke bolezni, imenovane gangliozidoza GM-1, umrl, ko je bil star komaj dve leti in pol. Njegova zgodba je izjemno prispevala k širjenju zavedanja o redkih boleznih v naših državi in premika meje za male borce. Dečkova starša Gregor in Nina Bezenšek sta pod njegovim imenom ustanovila dobrodelni sklad. V prvem letu njegovega delovanja sta šestnajstim otrokom z redkimi boleznimi pomagala z donacijami v višini 35 tisoč evrov. Denar, ki ga bo društvo zbralo na petkovem koncertu, bo sklad Viljema Julijana namenil otrokom z redkimi boleznimi, z njim bo plačal tudi stroške koncerta. TS Foto: Društvo Viljem Julijan Klopca za dojenje tudi v Velenju Potem ko smo v Sloveniji avgusta obeležili svetovni dan dojenja, bo kot v večini evropskih držav teden dojenja prvi teden oktobra. Da je dojenje izjemnega pomena za zdravje otrok in mater, celo leto podjetje Apollo osvešča s projektom postavitve posebnih MAM klopc za dojenje. Namen projekta, ki so ga začeli pred dvema letoma, je sprejemanje dojenja kot nekaj povsem naravnega in pozitivnega. V Sloveniji je trenutno MAM klopc za dojenje, tudi v Celju. 20. septembra jo bodo postavili tudi v Velenju, in sicer na mestnem otroškem igrišču ob Šaleški cesti. 16 AKTUALNA PONUDBA Iščete dober nakuo aliod lično storitev? POZOR1- Preglejte aktualno ponudoo Г1AGER GARANTIRANO najcenejše BANANE V MESTU 11 dokazanih zdravilnih lastnosti banan 1. Banane vsebujejo pošteno količino vlaknin in tudi več antioksidantov. Vsaka banana ima le približno 105 kalorij in je sestavljena skoraj izključno iz vode in ogljikovih hidratov. Vsebuje zelo malo beljakovin in skoraj nič maščob. Ogljikove hidrati v zelenih, nezrelih bananah so sestavljeni večinoma iz škroba in odpornega škroba, vendar ko banana dozori, se škrob spremeni v sladkor (glukoza, fruktoza in saharoza). 2. Banane skrbijo za zmerno raven sladkorja v krvi in zmanjšajo apetit, saj upočasnijo praznjenje želodca. Banane so bogate s pektinom, vrstovlaknin, ki mesu dajejo gobasto strukturno obliko. Nezrele banane vsebujejo rdporon škrob, ki deluje kot trrpna vlaknina in pobeone pri prebavi. Tako pektin loot odporni sOrob lahko po obroku urao-novesita raven sladkorja v krvi io zmanjšata apetit s počasnim praznjenjem želodca. Poleg tega se bana ne uvrščajo med živile z nizko do srednje vir oko vrednostjo glike-mičnega indeksa kGI). Vrednost GI enzrelih banan j e približno 30,zrelih banan pa približno 60. To pomeni, da banane pri zdravih posameznikih ne bi smele p ovzročiti večjih skokov v rav ni krvnega sladkorja. Vendar to ne? velja za ljudi s sladkorno boleznijo tipa 2, ki bi s e verjetno morali izogibati uživanju večjih količin dobro zorjenih banan in bi morali skrbno spremljati svoj kovni sladkor. 3. Banane izboljšajo prebavo, so dokaj bogate z vlakninami in odpornim škrobom, ki °ahko hrani vaše prijazne bakterije v črevesju in ščiti pre<° rakom debelega črevesa. Vsebujejo dve glavni vrsti vlaknm: pektin (z zeoenjem banane se ta zmanjšuje) in odporen ro-ob , ki ga najdemo v nezrelih bananah. Odporen škreb »se izogne« prebavi -n konča v debelem črevesju, kjer postane hrana koristnim bakterijam v vašem črevesju. 4. Banane lahko pomagajo pri hujšanju, saj imajo malo kalorij in veliko hranil in vlaknin. Banane imajo več lastnosti, zaradi katerih bi lahko postale živilo, prijazno hujšanju. Imajo relativno malo kalorij (povprečna banana ima nekaj več kot 100 kalorij), vendar so tudi zelo hranljive. 5. Banane so dober prehranski vir kalija in magnezija - dveh mineralov, ki sta ključnega pomena za zdravje srca. Kalij je mineral, ki je ključnega pomena za zdravje srca, predvsem za nadzor krvnega tlaka. Kljub njegovi pomembni vlogi ga le malo ljudi dobi dovolj v svoji prohrani. Banane so odličen prehrans«- vir kalija, tako lahko pomagajo znižati brvni tlak. Ljudje, ki zaužijojo veliko kalija, imajo do 27 odstotkov nižje tveganje za srčne bolezni. Poleg tega banane vsebujejo kar nekaj magnezija, ki je pomemben tudi za zdravje srca. 6. Banane vsebujejo veliko antioksidan-tov in zmanjšujejo tveganja za nekatere bolezni. Vsebujejo več vrst močnih antioksidantov, vkljuoro z dopaminom in kateh-ni. Ti antioksidanti so povezani z mnogimi zdravstvenimi koristmi, kot so zmanjšano tve^nje za srčne in dzgeneratiene bolezni. 7. Banane lahko pomagajo, da se počutite bolj site - vrebujojo velike količine odpornega škroba ali pelitina (odvisno od zrelosti). Oboje lahko zmanjša apetit. Odporen škrob je vrsta nbpbebavljikih ogljikovih hidratov-, ki jih najdemo v nezrelih bananah in drugih živilih, ki delujejo ket topne vlaknine v telesu. Bolj kot je banana zelena, večja je njena vsebnost škroba. Po drugi strani pa rumene, zrele banane vse-bujojo manjše količine odpornega škroba. 8. Nezrele banane lahko izboljšajo občutljivost na inzulin. Inzulinska odpornost je glavni dejavnik tveganja za številne najresnejše bolezni na svetu, vključno s sladkorno boleznijo tipa 2. Številne študije razkrivajo, da lahko 15 do 30 gramov odpornega škroba na dan iz- Vabilo na praznovanje 1. ROJSTNEGA DNE Centra JAGER Celje to soboto 14* 9, ob 10* uri. ZA VAS SMO PRIPRAVILI: ^ Zabavo z ansamblom Mladi Korenjaki ^ Pogostitev z našimi hamburger j i za vse obiskovalce ^Napihljivi grad za otroke v " M f k « • ■ 4 • boljša občutljivost na inzulin za 33 do 50 odstotkov v samo štirih tednih. 9. Banane lahko izboljšajo zdravje ledvic. Kalij je nujen za nadzor krvnega tlaka in zdravo delovanje ledvic. Kot dober prehranski vir kalija so banane morda še posebej koristne za vzdrževanje zdravih ledvic. Študije so dokazale, da zaužitje banane večkrat na teden lahko zmanjša tveganje za bolezni ledvic za do 50 odstotkov. 10. Banane so lahko koristne Dri vadbi. Banane lahko pomagajo pri lajšanju mišičnih krčev, ki jih povzroči vadba. Zagotavljajo tudiodlično gorivo zavzdržljivost. 11. Banane je enostavno dodati v prehrano. Soenenajboljpriročnih prigrizkov in odli-čendodatek jogurtu,žitaricam in smutijem. Lahko jih celo uporabite namesto sladkorja pri peki in kuhanju. Banane lahko tudi olupite in zamrznete. Poleg tega redko vsebujejo pesticide ali onesnaževala zaradi debelega zaščitnega olupka. OPTIKA PAKA VELENJF Rudarska cesta 1, Velenje TOVARNIŠKA PRODAJA OČAL, BREZPLAČNI PREGLED DIOPTRIJE! iLA NA RECEPT (brez 1 Ш1 1—II rezdopladiy * odbeni partner ZZZS 031 4Q4 7ПП J DIGITALIZIRAJTE POSLOVANJE uuuuuu himhit ci PRENESI APLIKACIJO ТДУ1 MAYI TFI .IF IN NAPlfkniTAYI _Relax. Po poteh filmske uspešnice Mamma Mia VIS Odhod 9.10.2019 4 X polpenzion + avtobusni prevoz + obiranje oljk +glasba vsak večer + izlet že za 289 eur \Več informacij in rezervacije Relax: 028723120^ ZAPOSLOVANJE 17 TRGOTUR Sestavljalec in vzdrževalec m/ž (Petrovče) Pričakujemo IV. stopnjo izobrazbe tehnične smeri (strojni mehanik, av-tomehanik, mehanik industrijskih strojev in naprav), 1 leto delovnih izkušenj, izpit B-kategorije, samostojnost, inovativnost, natančnost, doslednost ... Nudimo: delovno razmerje za določen čas z možnostjo podaljšanja v nedoločen čas; stimulativno plačilo. Prijave zbiramo do 5. 10. 2019. Hidropnevmatik, d. o. o., Petrovče 242, 3301 Petrovče. Več informacij na www.trgotur.si. Prodajni inženir m/ž (Velenje, teren) Pričakujemo vsaj VI. stopnjo izobrazbe elektro-tehnične smeri, 2 leti delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih, dobro znanje tujega jezika - angleščine, zelo dobro znanje MS office paketa, vozniški izpit B-kategorije, odgovornost, natančnost, vztrajnost, komunikativnost, samoiniciativnost in angažiranost za prodajo, zmožnost dela v timu in tolerantnost. Prijave zbiramo do 30. 9. 2019. FBS elektronik, d. o. o., Prešernova cesta 8, 3320 Velenje. Več informacij na www.trgotur.si. Pek / delavec v pekarni m/ž (Celje) Kandidat bo v času uvajanja pomagal izkušenejšemu osebju v pekarni pri pripravi pekovskih izdelkov, kasneje jih bo samostojno pripravljal. V svojem kolektivu želimo osebo, ki se je pripravljena učiti od izkušenejših mojstrov. Naše delo poteka ponoči, zato pričakujemo kandidate, ki so pripravljeni na nočno delo. Prijave zbiramo do 10. 10. 2019. Pekarna Geršak, pekarna, slaščičarna, d. o. o., Cesta na Ljubečno 26, 3000 Celje. Več informacij na www.trgotur.si. Komercialist prodaje m/ž (Petrovče) Pričakujemo vsaj V. stopnjo izobrazbe ekonomske ali tehnične smeri in vsaj 3 leta delovnih izkušenj, obvladanje programa MS Office in vsaj enega tujega jezika (zaželeno nemščina ali angleščina), pogajalske, organizacijske in prodajne sposobnosti, veselje do dela v zagnanem in prijetnem timu. Vaše delo bo skrb za ključne kupce in pridobivanje novih, izvajanje ogledov in izmer v stavbah ter prodaja naših proizvodov in storitev. Prijave zbiramo do 22. 9. 2019. Matjaž, d. o. o., Petrovče 115b, 3301 Petrovče. Več informacij na www.trgotur.si. Komercialni referent m/ž (Celje) Pričakujemo aktivno znanje nemškega in angleškega jezika, zaželeno vsaj 2 leti delovnih izkušenj na istem ali podobnem delovnem mestu, prodajne in pogajalske veščine, izpit B-kategorije, napredno poznavanje MS Officea, komunikativnost, zmožnost presoje, urejenost, natančnost, veselje do timskega dela, inovativnost, samoiniciativnost, pripadnost. Prijave zbiramo do 15. 9. 2019. Elastomeri, d. o. o., Bežigrajska cesta 4, 3000 Celje. Več informacij na www.trgotur.si. Prodajalec rezervnih delov m/ž (Šoštanj) Pričakujemo IV. stopnjo izobrazbe trgovske ali kmetijske smeri, 1 leto delovnih izkušenj, sposobnost dela v timu, samostojnost, opravljen izpit za delo z viličarjem. S kandidatom bomo sklenili pogodbo za določen čas 3 mesecev z možnostjo podaljšanja. Poskusno obdobje bo trajalo 1 mesec. Prijave zbiramo do 30. 9. 2019. Kmetijska Zadruga Šaleška dolina, z. o. o., Metleče 7, 3325 Šoštanj. Več informacij na www.trgotur.si. Vodja proizvodnje m/ž (Celje) Pričakujemo najmanj 5 let delovnih izkušenj na primerljivih delovnih mestih, odlično poznavanje principov in orodij vodenja proizvodnega procesa, veščine načrtovanja, izvajanja, nadziranja, izboljševanja proizvodnega procesa, samostojnega sprejemanja kakovostnih odločitev, dobro obvladovanje elektronske komunikacije (Windows, MS Office), visoko stopnjo profesionalne samozavesti in izrazito želja po učinkovitosti in uspešnosti. Prijave zbiramo do 15. 9. 2019. Elastomeri, d. o. o., Bežigrajska cesta 4, 3000 Celje. Več informacij na www.trgotur.si. Oblikovalec kovin / posluževalec CNC - več delovnih mest (Polzela) Pričakujemo kandidate z izkušnjami ali brez na podobnih delovnih mestih, tehnično naravnanost, osnovno računalniško pismenost, urejenost, natančnost, željo po novem tehničnem znanju. Nudimo delo za nedoločen čas, poskusno obdobje bo trajalo 6 mesecev, urejeno delovno okolje, redno in stimulativno plačilo za opravljeno delo, osebno in profesionalno rast, delo v prijetnem kolektivu. Prijave zbiramo do 26. 9. 2019. Bastl Reduktor, d. o. o., Ločiška cesta 98a, 3313 Polzela. Več informacij na www.trgotur.si. Orodjar m/ž (Šmartno pri Slovenj Gradcu) Opis delovnih nalog: izdelovanje orodij za brizganje plastike oziroma izpopolnjevanje že obstoječih orodij (rezkanje, struženje, brušenje, vrtanje), skladiščenje in vzdrževanje orodij. Pričakujemo vsaj 2 leti delovnih izkušenj, samostojno opravljanje svojega dela. Nudimo zaposlitev za določen čas z možnostjo podaljšanja, poskusno obdobje 2 mesecev, enoizmensko delo, stimulativno plačilo. Prijave zbiramo do 16. 9. 2019. Daplast plastične mase in orodjarstvo, d. o. o., Legen 23, 2383 Šmartno pri Slovenj Gradcu. Več informacij na www.trgotur.si. Voznik - dostavljalec m/ž (Celje, teren) Od kandidatov pričakujemo IV. stopnjo izobrazbo - srednjo poklicno šolo, 2 leti delovnih izkušenj, izpit B-kategorije, pripravljenost na nočno delo, sobotno in po potrebi nedeljsko delo, zaželen izpit za upravljal- ca viličarja, računalniška pismenost, poznavanje osnovne higiene živil in osebne higiene, usposabljanje po programu HACCP. Prijave zbiramo do 10. 10. 2019. Pekarna Geršak, pekarna, slaščičarna, d. o. o., Cesta na Ljubečno 26, 3000 Celje. Več informacij na www.trgotur.si. Natakar, natakar barist m/ž Pričakujemo najmanj 1 leto delovnih izkušenj na primerljivem delovnem mestu, urejeno, prijazno in komunikativno osebo, hitro, odzivno in prilagodljivo osebo, ki bo znala stranki svetovati, ji predstaviti novosti in prodati več, komunikacijo z vodstvom in posredovanje vseh potrebnih informacij. Nujno je dobro znanje slovenskega jezika, osnovno znanje angleškega, izkušnje z blagajno, skrb za red in čistočo. Prijave zbiramo do 10. 10. 2019. CR Center, d. o. o., Rimska cesta 35, 3311 Šempeter v Savinjski dolini. Več informacij na www.trgotur.si. Operater CNC m/ž (Velenje) Kandidat bo prevzemal dokumentacijo (operacijski list) in izvajal program obdelave na CNC--laserskem rezalniku pločevine, ga nastavljal in pripravljal CNC-stroje, orodja in priprave za delo, preverjal ustreznost materiala in ga pripravljal za obdelavo, rezal pločevino in izvajal zahtevnejše dimenzijske meritve in kontrolo hrapavosti. Pričakujemo vsaj 1 leto izkušenj na podobnih delih, poznavanje CNC--strojev (laserski rezkalnik) in naprav je prednost. Prijave zbiramo do 15. 9. 2019. LKK, d. o. o., Paka pri Velenju 63, 3320 Velenje. Več informacij na www.trgotur.si. Komercialist m/ž (Šmartno pri Slovenj Gradcu) Pričakujemo zaključeno vsaj V. stopnjo izobrazbe ekonomske ali komercialne smeri, smisel in zanimanje za tehnično področje, znanje vsaj enega tujega jezika, vozniški izpit B-kategorije, proaktivnost in samoiniciativnost v prodajnem procesu, razumevanje in znanje prodaje. Kandidatu nudimo zaposlitev za nedoločen čas s 6-mesečnim poskusnim obdobjem, stimulativno plačilo glede na realizacijo, delo v majhnem, sodobnem podjetju. Prijave zbiramo do 16. 9. 2019. Daplast plastične mase in orodjarstvo d.o.o., Legen 23, 2383 Šmartno pri Slovenj Gradcu. Več informacij na www.trgotur.si. Skladiščnik m/ž (Šmartno ob Paki) Od kandidata pričakujemo: izkušnje na področju skladiščnega poslovanja so zaželene, niso pa nujen pogoj, izpit za viličarja, ni pa nujen pogoj, izpit »B« kategorije, računalniška pismenost, delovna vztrajnost, organizacijske in koordinacijske sposobnosti, iznajdljivost, samoiniciativnost. Kandidatu nudimo zaposlitev za nedoločen čas s poskusnim obdobjem 6 mesecev. Prijave zbiramo do 30. 9. 2019. Mpt, proizvodnja in trgovina, d. o. o., Šmartno ob Paki 136a, 3327 Šmartno ob Paki. Več informacij na www.trgotur.si. Skladiščnik in skladiščnik - prodajalec m/ž (Nazarje, Luče) Pričakujemo vsaj IV. stopnjo strokovne izobrazbe, najmanj 1 leto delovnih izkušenj na istem ali podobnem delovnem mestu, veljaven izpit za upravljanje z viličarjem, vozniški izpit B-kategorije, tehnično razgledanost, skrb za profesionalno in osebno rast ter stalno nadgradnjo znanja, profesionalno komunikacijo in osebno urejenost, zaželene so delovne izkušnje z delom v kmetijski trgovini, železnini ipd. Prijave zbiramo do 30. 9. 2019. Kmetijska Zadruga Šaleška dolina, z. o. o., Metleče 7, 3325 Šoštanj. Več informacij na www.trgotur.si. Maser m/ž (Nazarje) Opis delovnega mesta: priprava am-bienta za izvedbo masaže, izvedba masaž, skrb za čistočo in urejenost na delovnem mestu. Pričakujemo maserko ali kozmetičarko s kvalificiranim znanjem, delovne izkušnje. Nudimo dvoizmensko delo v urejenem delovnem okolju, delovno razmerje za nedoločen čas s poskusnim obdobjem 3 mesecev. Prijave zbiramo do 30. 9. 2019. Skok - m, dejavnost hotelov in podobnih nastanitvenih obratov, d. o. o., Prihova 42, 3331 Nazarje. Več informacij na www.trgotur.si. @ MojeDelo.com Regijski promotor produktov požarne varnosti m/ž (v kraju prebivališča) Pričakujemo: sposobnost prodajne komunikacije oz. pripravljenost na učenje te veščine, veselje do dela na terenu z končnimi kupci, poznavanje osnov dela z računalnikom, vztrajnost ter željo do dela z ljudmi, veljaven vozniški izpit B-kategorije. AM&PM, d. o. o., Ulica Gradnikove brigade 19, 5000 Nova Gorica. Prijave zbiramo do 4. 10. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Prodajalec na bencinskem servisu m/ž (Celje, Kidričeva cesta) Priprava in ponudba gastro asorti-menta, v trgovini pa tudi svetovanje pri prodaji izdelkov in storitev, delo na blagajni, pomoč v avtopralnici. Mol Slovenija, d. o. o., Lendavska ulica 24, 9000 Murska Sobota. Prijave zbiramo do 20. 9. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Akustik za slušne aparate m/ž (Celje) Pričakovane delovne obveznosti: svetovanje strankam s področja slušnih aparatov in tehničnih pripomočkov, izbiranje, testiranje in prilagaja- nje slušnih aparatov glede na osebne potrebe strank, prodaja slušnih aparatov ter drugih pripomočkov in potrošnih materialov, izdelava individualnih ušesnih odtisov. AUDIO BM, d. o. o., Letališka cesta 5, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 2. 10. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Prodajalec vozil / pomočnik v prodaji vozil (m/ž) (Celje) Opis delovnega mesta: organiziranje in pospeševanje prodaje vozil priznanih blagovnih znamk, sprejem strank, svetovanje, pripravljanje ponudb ter pridobivanje zahtevanih informacij za prodajo, priprava dokumentacije za prodajo, financiranje, zavarovanja in ostale dodatne storitve avto hiše ... Avtotehnika Celje, d. o. o., Bežigrajska cesta 13, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 5. 10. 2019. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Prodajalec na oddelku kruha m/ž (Velenje) Vaše naloge bodo: strežba kupcem za pultom, priprava kruha in pekovskih izdelkov za prodajo, naročanje blaga, skrb za ustrezen izgled in kvaliteto razstavljenega blaga, skrb za urejenost trgovine. Spar Slovenija, d. o. o., Kadrovska služba, Letališka cesta 26, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 19. 9. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Bančni svetovalec v Poslovalnici Rudarska m/ž (Velenje) Pričakovanja: stopnja izobrazbe: 5., ekonomske ali druge smeri, delovne izkušnje: brez izkušenj, pasivno znanje tujega jezika, standardna in specializirana orodja za PC. NLB, d. d., Trg republike 2, 1520 Ljubljana. Prijave zbiramo do 16. 9. 2019. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Kontrolor m/ž (Žalec) Delo obsega: dimenzijsko in vizualno kontrolo polizdelkov, gotovih izdelkov, modelov, modelnih plošč in jedrovnikov, razrez vzorcev in ulitkov iz serije za ugotavljanje eventualne poroznosti, izvajanje meritev dimenzij izdelkov s 3D-me-rilno roko in digitalnimi višinomeri. Omco Metals Slovenia, d. o. o., Cesta žalskega tabora 10, 3310 Žalec. Prijave zbiramo do 20. 9. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Key account manager junior m/ž (Prebold) Odgovorni boste za: tehnično svetovanje, podporo in prodajo našim kupcem (OEM) s ciljem razvijanja dolgoročnega partnerskega odnosa, pridobivanje novih projektov in razvoj predlogov rešitev skupaj s kupci ... Odelo Slovenija, d. o. o., Tovarniška cesta 12, 3312 Prebold. Prijave zbiramo do 20. 9. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Prodajni predstavnik m/ž (Celje) Pričakujemo: V. stopnjo izobrazbe ekonomske ali druge ustrezne smeri, najmanj 2 leti delovnih izkušenj na enakem ali podobnem delovnem mestu. Nomago, d. o. o., Vošnjakova ulica 3, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 15. 9. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Prodajalec pohištva m/ž (Celje, Levec) Pričakujemo: zaželene izkušnje na področju prodaje pohištva, smisel in željo za delo s kupci, usmerjenost k rezultatom, pozitivno naravnanost in kooperativnost, angažiranost in radovednost. Lesnina Les-MMS trgovska družba, d. o. o., Cesta na Bokalce 40, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 16. 9. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Prodajalci v Savinjski regiji m/ž (Savinjska regija) Ce si želite postati del mednarodne verige z dolgo tradicijo in uveljavljeno blagovno znamko, v okviru katere skupaj ustvarjamo prihodnost trgovinske panoge, vas vabimo, da se pridružite naši ekipi. Za sodelovanje pri doseganju ciljev in strategije podjetja Hofer iščemo sodelavca/ko za delovno mesto: prodajalci v Savinjski regiji (m/ž). Hofer trgovina, d. o. o., Kranjska cesta 1, 1225 Lukovica. Prijave zbiramo do 30. 9. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Sodelavec v prodaji m/ž (Celje) Iščemo kandidata za delo v prodaji v poslovalnici Svet metraže v Celju. Delo poteka v dveh izmenah v prijetnem delovnem okolju. Bema ITS, d. o. o., Litostrojska cesta 58c, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 4. 10. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Koordinator/skrbnik lesnih centrov m/ž (Celje) Delovne naloge bodo: vodenje, organiziranje ter zagotavljanje koordinacije delovanja petih lesnih centrov družbe, zagotavljanje koordinacije med vhodom in distribucijo blaga. Inpos, d. o. o., Opekarniška cesta 2, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 18. 9. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Kreativni vodja marketinga m/ž (Celje) Splošni pogoji: odlično znanje angleškega jezika, tehnično predznanje (npr. elektro-tehnična srednja šola ali fakulteta in podobno), nadgrajeno z oblikovalskim ali novinarskim delom. EMA, d. o. o., Teharje 7b, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 3. 10. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. 18 ŠPORT Za uvod v rokometno ligo prvakov Flensburg v Zlatorogu Tudi lani nihče ni verjel »Iz tekme v tekmo igramo bolje. To je zelo pomembno, saj se bomo trudili uresničiti cilje kluba. Ti so visoki, a to je Celje in tako je edino pravilno. Zdaj se od nas pričakuje, da cilje dosežemo, kar bo seveda veliko lažje ob podpori vseh okoli nas in predvsem navijačev, ki jih že zdaj vabim v Zlatorog,« je mnenje trenerja rokometašev Celja Pivovarne Laško Tomaža Ocvirka, ki ima ob sebi okrepljen strokovni del ekipe, kjer sta poleg trenerja vratarjev Aleša Anžiča in maserja Gorazda Žužka še Klemen Luzar in Luka Žvižej, ki delujeta kot pomočnika trenerja. Proti Flensburgu sta že večkrat igrala Matic Grošelj (z žogo) in kapetan David Razgor. DEAN ŠUSTER Ne zgolj želja, tudi cilj je v ligi prvakov uvrstitev v osmino finala oziroma v izločilne boje. Podobno je bilo lani - Ocvirk je na celjski klopi debitiral prav proti Flensburgu. Sledila je senzacionalna zmaga s 23:20 in rodilo se je veliko upanje. »Pivovarji« se kasneje niso uspeli dokopati do šestega mesta v predtek-movalni skupini. Prenovljena ekipa Celjsko moštvo je zelo spremenjeno. Med osmimi novinci sta dva, ki sta se vrnila s posoje, krožni napadalec Stefan Žabić in levi zunanji napadalec Tobias Cvetko. Med okrepitve spada krožni napadalec Vid Poteko, ki je igral v Belorusiji. Novinci so vratar Miljan Vujović, Portugalec, desni zunanji napadalec Diogo Silva, ki sodi med najboljše mlade rokometaše na svetu, levi zunanji napadalec Jan Grebenc, ki je igral na Danskem, organizator igre Patrik Leban (prej Nexe Na-šice) in desno krilo Domen Novak (prej Dobova). Poteko, Grebenc in Leban so občasni članski reprezentanti. Za njimi in soigralci je že prvo slavje, v Slovenj Gradcu po osvojitvi superpokala proti Gorenju. Slednjemu je nato spodrsnilo v uvodni tekmi prvenstva (Škofja Loka), Celjani pa so bili prepričljivi v Izoli, najbrž tudi včeraj zvečer doma proti Dobovi. Morda jih bo utrudil Kiel Pred celjskimi rokometaši je že 25. sezona v ligi prvakov. V dvorani Zlatorog bo v nedeljo (17.00) gostoval Flensburg, ki je bil najboljši v nemškem prvenstvu tako letos kot tudi lani. Navkljub temu je klonil v Celju, doma pa zmagal z najnižjo možno razliko. To je bila deseta zmaga Nemcev v medsebojnih dvobojih. Naši prvaki jih imajo le pet, toda ugnali so jih v najpomembnejšem obračunu doslej, v finalu leta 2004. Flensburg je odlično začel tekmovanja v domači konkurenci. V superpoka-lu je premagal Kiel, nato je bil v prvenstvenem derbiju boljši od Rhein Neckarja, a je kasneje izgubil točko z Wetzlarjem. Nocoj bo gostoval v Kielu in bo zato morda rahlo utrujen pripotoval v Slovenijo. Malo sprememb Za Flensburgom je podobna evropska zgodba kot s Celjem. Ligo prvakov je osvojil tedaj, ko tega od njega niso pričakovali (leta 2014), po zmagah nad Kielom in Barcelono. Letos sta ga zapustila le dva igralca. Robustni obrambni igralec Tobias Karlsson je končal kariero, Rasmus Lauge se je preselil v Veszprem, Prišel je Michal Za Celje Pivovarno bodo igrali: Miljan Vujović (vratar, 19 let), Klemen Fer-lin (vratar, 30 let), Tobias Cvetko (levi zunanji, 22 let), David Razgor (levo krilo, 30 let), Gal Marguč (desno krilo, 22 let), Josip Šarac (levi zunanji, 21 let), Matic Grošelj (desni zunanji, 21 let), Vid Poteko (krožni, 28 let), Stefan Žabić (krožni, 20 let), Diogo Silva (desni zunanji, 21 let), Tilen Kodrin (levo krilo, 25 let), Kristjan Hor-žen (krožni, 19 let), Jan Grebenc (levi zunanji, 27 let), Tadej Kljun (desni zunanji, 18 let), Domen Makuc (srednji, 19 let), Patrik Leban (srednji, 30 let) in Domen Novak (desno krilo, 21 let). Jurecki (Kielce), iz mladih vrst je trener Maik Machula v prvo ekipo vključil Nizozemca Nielsa Versteijnena. Flensburg sestavljajo igralci iz šestih držav, a zdaj ne prevladujejo več Danci. Odličnih rokometašev je obilo. Tu so Švedi Jim Gottfridsson, Hampus Wanne in Simon Jeppsson, Danca Lasse Svan in Zachariassen Anders, od Nemcev izstopajo Holger Glandorf, Marius Steinhauser in Johannes Golla. Nam je najbolj znan igralec Benjamin Burić, nekdanji vratar Gorenja. V celjskem taboru si ne delajo utvar in vlogo favorita prepuščajo klubu s severa Nemčije. Toda tudi lani ni nihče verjel, da lahko Flensburg pade na glavo v Zlatorogu ... Kot že tolikokrat doslej je jasno, da bodo za izpolnitev cilja pomembni predvsem dvoboji z Aalbor-gom, Elverumom in Zagrebom. Foto: SHERPA Tini Šutej in njenemu trenerju Milanu Kranjcu gre letos vse po načrtih. Šutejeva rekordno, Černjulova zdrava Pred najboljšimi atleti Kladivarja je nastop v Dohi, na svetovnem prvenstvu, ki se nezadržno bliža. Trenutno je v najboljši formi Tina Šutej. Na mitingu v nemškem Becku-mu je v skoku s palico izenačila svoj slovenski rekord na prostem. Z izidom 4,70 m je zasedla tretje mesto. Bila je zelo zadovoljna s v Velenju. Pred odhodom na prikazanim, skoki so bili lepi, svetovno prvenstvo bo morda tudi na višini 4,75 metra, kjer je poskušala s tršo palico. Denar za nove palice je šel iz njenega žepa. Atletska zveza Slovenije naj bi pokrila nekaj stroškov. Šutejeva bo pod vodstvom trenerja Milana Kranjca konec tedna tekmovala na ekipnem državnem prvenstvu imela še testno tekmo v Celju. Tridesetletna Šutejeva, ki že nekaj let živi v Celju, je 10. avgusta na 8. ekipnem evropskem prvenstvu v Varaždinu zmagala in s 4,70 metra izboljšala svoj prejšnji slovenski rekord na prostem ter izpolnila mednarodno normo za olim- pijske igre prihodnje leto v Tokiu. »Glede na to, da je imela tokrat po Varaždinu prvo resno tekmo, bila je sicer vmes tudi na revialni tekmi v Švici, je to izvrsten dosežek. Po treningih, ki jih je opravila v tem obdobju, je bil to res super nastop. Skakala je, ko je bila letvica na 4,75 metra in to z najtršo palico doslej. Pogoji niso bili idealni za tako trdo palico. Ce bi bilo malo vetra v hrbet, bi preskočila verjetno tudi višino 4,75 m,« je optimistično razpoložen Milan Kranjc, ki obenem meni, da je uvrstitev v finale SP realnost za nekdanjo mladinsko svetovno podprva-kinjo in edino slovensko atletsko finalistko na olimpijskih igrah v Riu de Janeiru. Zdravstvene težave obeh Martina Ratej in Luka Jane-žič sta tekmovala v Minsku v dresu Evrope. Martina je prvi dan dvoboja med Evropo in Združenimi državami Amerike v metu kopja zasedla šesto mesto. V belorusko prestolnico je pripotovala dan pred tekmo, saj je povabilo prejela šele v soboto zvečer. Bila je brez prave energije, temu primeren je bil tudi izid 58,64 m. »Na tekmi sem se zelo slabo počutila. Pred tekmovanjem sem seveda pričakovala boljši dosežek. Konkurenca je bila odlična in mislim, da je tovrstno tekmovanje zelo dobro za atletiko in šport nasploh,« meni Martina Ratej. Luka Janežič, prav tako slovenski rekorder, je v teku na 400 m zasedel sedmo mesto. Veliko težav ima s poškodbo stegen-ske mišice. Mislil je celo, da ne bo nastopil in da bo potrebna zamenjava. A so ga fizio-terapevti uspeli pripraviti. Za progo je potreboval kar 46,89 sekunde. Janežič najbrž konec tedna ne bo nastopil na ekipnem državnem prvenstvu v Velenju. Nadeja se, da bo primerno pripravljena do svetovnega prvenstva v Dohi. Roka zaceljena Posebna zgodba je Maruša Černjul. V skoku v višino ni izpolnila norme za nastop na SP, a ji je bila zelo blizu. V torek je njen trener Hrvoje Fižuleto dobil sporočilo, da je uvrščena med 32 najboljših tekmovalk, ki imajo pravico nastopa v Dohi. Vse skupaj sta Fižuleto in Cernjulova predvidevala, toda vmes si je Celjanka zlomila roko. Na treningu je najprej med skokom trčila z desno roko v letvico, pri pristanku na blazino pa je roka ostala pod telesom in se je zlomila. »V torek sva opravila prvi trening. Stanje je dobro. Maruša bo odpotovala v Katar. Zaenkrat je pri napadih na letvico še previdna, a to je razumljivo. Več bo jasno v soboto, ko bo skakala v Velenju,« je povedal Fižuleto. DŠ Junaka Verbič in Bezjak V obdobju, ko Celje slavi stoto obletnico ustanovitve slovenskega nogometnega kluba, je slovenska reprezentanca tretjič zapovrstjo zmagala v kvalifikacijah za evropsko prvenstvo. Za zmago proti Izraelu s 3:2 sta bila strelca nekdanja igralca Celja. Enkrat je zadel Roman Bezjak, dvakrat pa Vojničan Benjamin Verbič. Oba sta se nogometno razvijala in uveljavila v NK Celje. Od 81. minute je slovensko igro povezoval Celjan Denis Popović. DŠ, foto: GrupA Roman Bezjak, skriti adut selektorja Matjaža Keka, se je izkazal s hitrostjo, požrtvovalnostjo in še z zadetkom za 2:2. ŠPORT 19 Pogovor s predsednikom Košarkarskega kluba Zlatorog Bojanom Špilerjem V Laškem je osnovni cilj obstanek v ligi Prvoligaške košarkarske ekipe s celjskega območja se pospešeno pripravljajo na začetek nove sezone, ki se bo s tekmami 1. kroga državnega prvenstva začela v sredo, 2. oktobra. Korenite spremembe je doživel Zlatorog, ki je v primerjavi s preteklo sezono zadržal le dva košarkarja. V novi sezoni bodo v Laškem cilji navkljub bogati in zelo uspešni zgodovini zelo skromni. MITJA KNEZ Finančna situacija v Laškem vodilnim možem na čelu s predsednikom kluba Bojanom Špilerjem ni dopustila, da bi v dvorano Tri lilije pripeljali znanega igralca, ki bi pomenil okrepitev. Odštevate dneve do začetka sezone, za vami pa so pestri poletni meseci, kajne? Da, bilo je živahno. Po skupščini kluba, na kateri so me imenovali za predsednika, smo se na hitro usedli in začeli delati. Najprej smo morali izbrati trenerja in moja tiha želja je bila, da bi bil to Robi Ribežl. Imam zaupanje v njegovo delo. Moštvo smo imeli zatem dokončno sestavljeno ob koncu julija, v avgustu smo začeli priprave. Iz prejšnje sezone sta ostala le mlada Žan Vodiškar in Rene Grdadolnik. Res je, vsi ostali so prišli na novo in verjamem, da smo imeli srečno roko pri sestavi ekipe. Za Žana in Reneja bo letošnja sezona pravi čas, da pokažeta, ali bosta lahko igrala resno košarko ali ne. Kako je torej s ciljem v novi sezoni? Upravni odbor je pred mene in trenerja za cilj postavil obstanek v ligi. Seveda bi si želeli, da pridemo v prvem delu tekmovanja v ligo za prvaka, kajti potem bi lahko bili mirni, ko bi bil obstanek zagotovljen. Osebno si ob tem želim še, da bi nam uspelo na raven članske ekipe pripeljati še katerega od mladih košarkarjev. V prihodnosti bo treba imeti jedro prve ekipe sestavljeno iz domačih igralcev, saj si ne moremo privoščiti, da bi vsako sezono kupovali številne nove. Kdo bi lahko bili neposredni konkurenti za obstanek? Vsekakor po sestavi ekipe Podčetrtek in morda tudi Šentjur, ki ima vseeno dobro sestavljeno ekipo. Želim si, da bi mi presenečali s predstavami in se ne bi ubadali z obstankom. Kakšno je finančno stanje? V zadnjih dveh sezonah smo živeli morda malo nad svojimi zmožnostmi. Novo sezono smo postavili v okviru financ, ki jih imamo na voljo, ostaja nam še nekaj odprtih zadev, ki jih bo treba poravnati. Sicer pa sem bil na sestanku z glavnim pokroviteljem, ki je še naprej pripravljen vlagati v klub, a ob pogoju, da bodo željo po sodelovanju pokazali tudi lokalna podjetja, posamezniki in občina, ne le petdeset do sto gledalcev, ki obiskujejo tekme. »Bil sem na sestanku z glavnim pokroviteljem, ki je še naprej pripravljen vlagati v klub, a ob pogoju, da bodo željo po sodelovanju pokazali tudi lokalna podjetja, posamezniki in občina.« Bojan Špiler želi, da bi si laški košarkarji čim prej zagotovili obstanek. Gledalci bodo v novi in zahtevni sezoni zelo pomembni, mar ne? Nedvomno, potrebovali bomo njihovo pomoč. Spominjam se časov, ko smo igrali v evroligi, ko je bila še močna Union Olimpija. Takrat je dvorana pokala po šivih, povpraševanje po vstopnicah je bilo veliko. Klub so podpirali ljudje iz Laškega, Celja in celotne okolice. Pravi navijač bo v teh časih pokazal, če mu KK Zlatorog kaj pomeni ali ne. Zdaj potrebujemo dobro vzdušje in polno dvorano. Hokejisti True Celja skupaj z vodstvom kluba in s trenerji Zdaj odkrito v lov na tretje mesto Hokejisti True Celja so obtičali v četrtfinalu slovenskega pokala. V Kranju je bila Slavija boljša s 5:2. Poraz s tremi goli razlike sicer ni pravi odsev dogodkov na ledu. Celjski hokejisti so namreč »Ekipa je v primerjavi s prej- v zadnji minuti zaostajali s 3:2 in trener Rok Rojšek je bil v lovu na izenačenje prisiljen namesto vratarja v igro poslati šestega igralca. To so tekmeci izkoristili in v zadnjih desetih sekundah dosegli dva zadetka. Strelca za celjsko moštvo sta bila Aljaž Ogrizek in Sebastjan Grošelj. Bolje po novem letu Trener Rok Rojšek bo šesto sezono vodil člansko moštvo: šnjo sezono številčnejša, a precej mlajša. Dva igralca sta prišla iz Kranja, Sebastjan Grošelj in Nace Vilfan. V Celje sta se vrnila brata Jan in Žan Flajs, ki sta igrala v Mariboru. Vsi štirje so napadalci. Iz mlajših selekcij smo priključili tri igralce. Prisotnost na treningih je boljša. Upam, da bo sezona uspešna.« Rojšek meni, da bo njegovo moštvo konkurenčno vsem preostalim v ligi IHL (mednarodna regionalna liga): »Za vrh se bomo borili s Triglavom in Slavijo. Nismo še seznanjeni s kakovostjo beograjske Crvene zvezde. Tudi novic iz zagrebških klubov še ni. V Kranju in Zalogu imajo veliko število igralcev. Tekme bodo izenačene. Naša mlada ekipa bo pridobivala s časom. V januarju in februarju bo že bolj uigrana.« Vsaj v finale lige IHL Kapetan moštva je hitri in spretni napadalec Aljaž Ogrizek: »Naš cilj v državnem prvenstvu je osvojitev tretjega mesta. Moramo priznati, da sta pač Olimpija in Jesenice za eno stopnjo nad nami. V ligi IHL bomo skušali osvojiti prvo mesto. Že lani smo imeli podobne želje, a se nam je vse skupaj podrlo v najbolj pomembnih hokejskih mesecih, v februarju in marcu. Odhodov in poškodb je bilo pač preveč.« V celjskem napadu bo igral tudi Sebastjan Grošelj: »Zaenkrat je vse super. Izkušene celjske igralce sem poznal iz druženja v reprezentančnih selekcijah. V mednarodni regionalni ligi si želim preboja v finale.« V soboto (19.00) bo True Celje gostovalo pri Slaviji, v sredo (18.15) pa bo pričakalo Olimpijo. DŠ V Šentjurju še Čebašek Vodstvo Košarkarskega kluba Šentjur se je za sodelovanje dogovorilo z izkušenim igralcem Jakobom Čeba-škom, ki bo eden od stebrov ekipe trenerja Saše Dončića. Občasen slovenski reprezentant je minulo sezono končal v Kopru, kamor je februarja prišel iz Belgije. Leta 2017 je bil kot član polzelskih Hopsov najbolj koristen igralec rednega dela tekmovanja v prvi slovenski ligi. 28-letni krilni košarkar igralec se dobro znajde na več igralnih položajih. Cebašek je visok dva metra. Z njegovim prihodom je vodstvo kluba končalo sestavljanje ekipe za novo sezono. DŠ novi tednik Vedi/K? 2 mmoj / 90,6 95,1 95,9 100,3 radio celie vMi/K? 2 (ллтој l 20 MALI OGLASI / INFORMACIJE Hip Terminal za sodobno nakupovalno izkušnjo V Petrolu s prodajnimi mesti na strateških lokacijah vsak dan dosežemo več kot 200.000 mimo hitečih ljudi. Od tega jih 1.000 do 2.600 dnevno obišče enega izmed naših bencinskih servisov na najbolj obiskanih mestih v Ljubljani. Obojestranski Hip Terminali so prva dinamična rešitev oglaševanja na slovenskih tleh in v širši regiji. Postavljeni so na Petrolovih točilnih agregatih na strateško izbranih bencinskih servisih, kjer obiskovalce spodbujajo k nakupu. Še več: omogočajo tudi interaktivno komunikacijo, saj lahko uporabniki s pomočjo zaslonov pustijo tudi svoj stik za hitro in enostavno vzpostavitev lastne baze kontaktov. Promocijsko besedilo VOZILA PRODAM RENAULT clio 1,5 dci, letnik 2003, z rezervnimi zimskimi gumami na platiščih, prodam. Telefon 041 516-111. 1333 KUPIM AVTO, poškodovan ali v okvari, od letnika 2005 naprej, kupim. Telefon 041 567747. 1194 STROJI PRODAM MLIN za grozdje, s pecljalnikom, na elektro pogon, prodam. Telefon 031 787-009. 1287 ŠROTAR za mletje žita in »mikser« za mletje krmilne pese prodam. Telefon (03) 5730101. 1313 150-litrsko litoželezno stiskalnico, na polža, prodam po ugodni ceni. Telefon 051 371596 ali 031 553-769. 1314 SILOKOMBAJN Vihar 40 prodam. Telefon 031 225-642. L 88 MLIN Inox za grozdje prodam. Telefon 031 782-708. 1338 ROČNI mlin pecljalnik za grozdje prodam. Telefon 041 265-492. 1342 KUPIM TRAKTOR, lahko je brez dokumentov, poškodovan ali v okvari, kupim. Telefon 040 507-060. 1194 AKUSTIKA PRODAM PRODAM NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesno-stjo, prodamo. Brezplačna dostava na dom. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n KOKOŠI nesnice, jarkice, rjave barve, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481. p PRAŠIČE, težke od 30 do 200 kg, domača hrana, prodamo. Možna dostava. Zbiramo tudi naročila za breje svinje - mladice. Telefon 051 720-294. p BIKCA in teličko, simentalca, prodam. Telefon 041 725-055. Š 38 TELIČKO simentalko ls limuzin, staro 4 mesece, pašno, prodam. Telefon 041 547-769. Š 41 TELICO ls/lim, staro eno leto, težko 390 kg, prodam za 920 EUR. Telefon 031 560073. 1311 TELIČKO pasme čb/lim, staro eno leto, prodamo. Telefon 031 278-786. 1319 TRI leta staro kravo simentalko s 14 dni staro teličko prodam ali menjam za mlado jalovo kravo. Telefon 051 826-544. p PRAŠIČE, težke od 100 do 130 kg, prodamo. Telefon 031 832-520. 1329 TELICO simentalko, težko 550 kg, prodam. Telefon 070 714-569. 1328 TELIČKO ls, staro tri tedne in dva bikca, lim, stara tri mesece, prodam. Telefon 031 559-820. L 89 PRAŠIČE, težke od 20 do 100 kg, domača vzreja, možna dostava, prodam. Telefon 041 797-052. 1335 KUPIM NOVO otroško diatonično harmoniko, uglasitev C, F, B, s tremi poltoni, prodam. Telefon 031 485-488. 1315 DEBELE, suhe telice, krave in bikce za pitanje kupim. Plačilo takoj + DDV. Telefon 041 653-286. Š 132 PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajerski, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p PRODAM GROZDJE: rumeni muškat, modra frankinja, žametna črnina, rizling, plavec, prodam. Večje količine, možna dostava. Telefon 041 382-735. p ODLIČNO grozdje ali mošt sort: laški rizling, renski rizling, beli burgundec ali sauvi-gnon in šipon prodam že za 0,40 EUR. Prodajam tudi vino teh sort, možna dostava. Telefon 041 609-320. p 500 kg grozdja modra frankinja in 1.000 kg grozdja dišeči traminec prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 211-528. 1280 VINO, mešano belo, in grozdje, mešano belo, prodam. Telefon 031 572-314. 1289 % ;77 Drage bralke in dragi bralci! ^В Preživimo skupaj martinovo in si oglejmo najstarejše slovensko mesto Ptuj, okusimo gostoljubnost domačinov Jeruzalemskih goric, poskusimo vina v Zidanici Malek in v Gornji Dubravi, kjer bomo imeli Martinovo kosilo in se poveselili ob živi glasbi. Izlet stane 52 evrov Za vas, naročnike Novega tednika, in vašega Med vsemi naročniki bomo izžrebali 10 Na posebno doživetje, na martinovanje na Ptuj in v Jeruzalemske spremljevalca ali spremljevalko vetja nižja cena 42 evrov srečnežev, ki bodo potovali brezplačno, gorice, vas vabimo s turistično agencijo МШ Tours MALI OGLASI / INFORMACIJE 21 Glej, zemlja si je vzela, kar je njeno. A kar ni njeno, nam ne more vzeti. In to, kar je neskončno dragoceno, je večno, in nikdar ne more umreti. (Svetlana Makarovič) V SPOMIN 24. junija je minilo pet let od smrti 6. septembra pa je minilo 30 let od smrti ata BIBIČA mame BIBIČ Vsi njuni Pogreša te dom, domačija; ni več tvojega glasu, nasmeha in ne tvojih pridnih rok. Ostala je le močna vez ljubezni, srčna bolečina in spomin na naše skupne srečne dni. V SPOMIN 14. septembra mineva leto dni žalosti in bolečine, kar nas je zapustil naš dragi, nenadomestljivi UROS KNEZ iz Malih Grahovš Iskrena hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu in obiščete njegov grob. Vsi njegovi domači, ki ga neizmerno pogrešamo. 1293 p V domu našem je praznina, v srcu našem bolečina. Spomin na vaju še živi, čeprav vaju med nami ni. V SPOMIN RAJKO ZORKO in IVAN ZORKO (27. 12. 1967 -15. 8. 1989) (2. 12. 1944 -2. 9. 1989) iz Rifengozda Minilo je 30 let žalosti in bolečin, kar vaju ni, a vendar v srcih naših še živita. Hvala vsem, ki se za hip ustavite ob njunem grobu. Žalujoči: njuni ZAHVALA V 79. letu nas je zapustila MARIJA LOKOŠEK iz Olešč nad Laškim Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja ter podarjene sveče, cvetje in svete maše. Posebna zahvala vsem sosedom za pomoč, hvala patronažnim sestram Zdravstvenega doma Laško, g. župniku za lepo opravljen obred, pogrebni službi, pevcem, govorniku, praporščakom in Primožu za odigrano Tišino. Hvaležni smo vsem, ki ste jo imeli radi, jo bodrili in obiskovali v času njene bolezni. Še enkrat hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: vsi njeni GROZDJE, mešano belo, vino in mošt, prodam. Telefon 031 572-314. 1289 RDEČE vino modra frankinja in žametovka prodam po nizki ceni. Telefon 041 284127. 1290 GROZDJE, sauvignon, chardonnay, zeleni sil-vanec, rizling in žametno črnino ugodno prodam po 0,50 EUR/kg. Telefon 041 875-538. 1304 MEŠANO belo in rdeče grozdje, virštanjski okoliš, prodam. Možna dostava na dom. Telefon 031 836-175, (03) 5808-112. Š 40 STROKOVNO priznano kakovostno belo sortno in rdeče mešano vino ugodno prodam. Telefon (03) 5795-602. 1305 NEŠKROPLJENO šmarnico iz vinograda prodam. Telefon 041 517-616. 1316 GROZDJE šipon, laški rizling, sauvignon, modra frankinja in žametna črnina prodam ali menjam za smrekov les. Telefon 031 637-267. 1306 NEŠKROPLJENO domače grozdje, šmarnica in izabela, prodam. Telefon 041 563-725. 1321 MEŠANO belo grozdje prodamo. Cena po dogovoru. Informacije po telefonu 070 897-014. 1323 GROZDJE modra frankinja, lepo, belo, mešano, okolica Šmarja pri Jelšah, prodam. Telefon 041 264-336. 1326 GROZDJE izabela, neškropljeno, na brajdi, približno 150 kg, ugodno prodam. Telefon 051 663-637. 1330 JEČMEN v vrečah prodam. Telefon 5461-764. 1334 NA Tinskem prodamo sortno belo grozdje (muškat, sauvignon, rizling) ter modro frankinjo in žametno črnino. Telefon 031 805-808 ali 031 399-482. 1337 GROZDJE šmarnice in jurke ugodno prodam. Telefon (03) 5793-231. 1336 GROZDJE, ni škropljeno, na trti, prodam. Telefon 051 630-807. 1343 Poroke Celje Poročila sta se: Nataša PO-BER in Jaka KOPITAR, oba iz Celja. Žalec Poročili so se: Nika OREŠNIK iz Žalca in Aleksander KOLAR s Polzele, Andreja ŠET in Marko ANŽIČ, oba s Polzele, Naja KEPEC KOBETIČ in Anže KOBETIČ, oba iz Kamnika. BELO sortno grozdje: laški rizling, zeleni silvanec, šipon, rumeni muškat, prodam. Telefon 041 858-007. 1339 V ČASU trgatve ugodno prodam grozdje šmarnice in jurke. Grozdje ni škropljeno. Telefon 031 233-002. 1341 GROZDJE sorte laški rizling in žametna črnina, okolica Šmarja pri Jelšah, prodam. Telefon 031 829-772. 1344 OSTALO PRODAM DRVA, bukev, na paletah, dolžine 25, 33 in 50 cm, prodam. Cena 130 EUR, po dogovoru tudi dostava. Telefon 051 743-942.p KAD za grozdje, PVC, 500 l, malo rabljeno, ugodno prodam za 20 EUR. Telefon 041 738-477. 1300 SUHA bukova drva in vino izabela, jurka, prodam. Telefon 031 851-448. 1294 MALO rabljen obiralec koruze Tornado 40, ležečo tehtnico Libela, 300 kg in tračni obračalnik Sip 200, prodam. Telefon 041 261-676. 1296 KAKOVOSTNO frankinjo, 1 EUR/l, jurko, 0,70 EUR/l in dve cisterni za vino, 500 in 380 l, ugodno prodam. Telefon 051 664-001. 1297 KLETNO opremo prodam. Informacije po telefonu 041 921-872. 1292 DVE telički šarole, stari 8 mesecev, prodam. Prodam tudi 30 arov koruze za silažo ali zrnje. Telefon 041 809-162. 1303 AVTOMOBILSKI nosilec Menabo za dve kolesi, žensko kolo Jumpert, 28 col, 12 prestav in dva poni kolesa, 26 in 20 col, vse vozno, prodam. Telefon 040 345-809. 1312 Vse življenje trdo si garal, za dom, družino si dajal, sledi za tabo ostale so povsod od dela tvojih pridnih rok. Spočij si žuljave dlani, za vse še enkrat hvala ti, dobrota tvojega srca nikdar ne bo pozabljena. V SPOMIN 11. septembra je minilo leto žalosti, kar je za vedno prenehalo biti srce ljubemu možu, očiju, dediju, stricu, svaku in botru FRENKU FORŠTNERJU iz Galicije pri Žalcu (1946 - 2018) Hvala vsem, ki s cvetjem krasite njegov prezgodnji grob in mu prižigate sveče. Še enkrat prisrčna hvala vsem, ki ste ga imeli radi. Njegovi žalujoči n Ti zmanjkalo življenjskih je moči, za vedno zaprla si trudne oči. Umolknil je tvoj glas, tiho si odšla od nas. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, babice, prababice, tete in sestre IVANKE ZDOLŠEK (1936 - 2019) se z žalostjo v srcu iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in sodelavcem za pomoč, izrečeno sožalje ter podarjene sveče, svete maše in tolažbo. Posebna hvala patronažni sestri gospe Milici, gospodu župniku za lepo opravljen obred, cerkvenim pevcem iz Dramelj, gospodu Darku Bezenšku za besede slovesa in pogrebni službi Žalujka. Vsem skupaj in vsakemu posebej še enkrat hvala. Vsi njeni 1324 Čeprav v grobu spiš, v naših srcih še živiš in spremljaš nas povsod, kod vodi nas življenjska pot. V SPOMIN 8. septembra je minilo deset let, kar nas je zapustil JOŽE SELIČ (17. 3. 1929 - 8. 9. 2009) Vedno boš v naših srcih! Vsi tvoji 1310 VEČ brejih pašnih telic in večjo količino suhih metrskih drv prodam. Telefon 031 440536. 1331 GROZDJE: rumeni muškat, beli pinot in sauvignon in prašiče, težke 40 do 50 kg, primerne za zakol ali nadaljnjo rejo, prodamo. Telefon 031 503-370. 1318 UNIVERZALNI šrotar, rotacijski plug za Gorenje Muta, stroj za luščenje koruze, prikolico, 3 tone, linolej za pod, velikost 4 x 4,70 m, nov, modre barve, prodam. Telefon 041 710-193. 1086 ENOOSNO traktorsko prikolico, lažjo, domače izdelave, ugodno prodam. Prodam tudi a-testirano avtomobilsko prikolico. Prodam še hidravlično stiskalnico za sadje, mlin za mletje sadja, grozdja, z montira-nim elektro motorjem. Za vse našteto je ogled možen po dogovoru. Telefon 041 935-595. 1320 KOZE in kozla, burska pasma, za nadaljnjo rejo ali zakol, in hidravlično stiskalnico, 250 l, prodamo. Telefon 031 235-529. 1322 LES za ostrešje, 9 x 8 m, in strešnike prodam. Telefon 041 733-288. 1327 IŠČEM soplesalko srednjih let ali starejšo za tečaj plesa. Telefon 040 306-497. 1278 IŠČEMO pomoč za čiščenje apartmajev v okolici Laškega. Za informacije pokličite 031 625-561. p ALOJZ Valand, s. p., Loče, ugodno odda v najem lokale: v Celju - Glazija, v obrtni coni Arnovski gozd, smer Žalec, v nakupovalnih centrih Velenje, Slovenske Konjice, Maribor, v Poljčanah opremljen lokal - mesnica, ter skladišča v Ločah. Informacije po telefonu 041 664-330. n Smrti Celje Umrli so: Pavla OJSTERŠEK iz Šoštanja, 84 let, Marija DVA-NAJŠČAK iz Pongraca, 81 let, Katarina ŠKORJANC iz Celja, 81 let, Bogomir BOGATAJ iz Gorice pri Šmartnem, 60 let. Žalec Umrla je: Ivanka ZDOLŠEK iz Marija Dobja, 83 let. 22 NAPOVEDNIK radio celie 90.6 1 95.11 95.9 I 100.3 MHz TEDENSKI SPORED RADIA CELJE Četrtek, 12. september 5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Novice; 6:30 Savinjska danes; 7:00 Svet24 novice; 7:30 Savinjska danes; 8:00 Svet24 novice; 8:30 Savinjska danes; 9:00 Novice; 10:00 Novice; 10:05 Osmrtnice; 10:40 Predstavitev Novega tednika; 11:00 Poročila 12:00 Novice; 12:30 Šport danes; 13:00 Kulturni mozaik; 13:15 Odmev; 14:00 Regijske novice; 15:00 Novice; 15:30 Savinjska danes; 16:00 Svet24 novice; 17:00 Kronika; 17:30 Osmrtnice; 18:15 Odmev (ponovitev); 19:15 Kalejdoskop Petek, 13. september 5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Novice; 6:30 Savinjska danes; 7:00 Svet24 novice; 7:30 Savinjska danes; 8:00 Svet24 novice; 8:30 Savinjska danes; 9:00 Novice; 10:00 Novice; 10:05 Osmrtnice; 11:00 Poročila 12:00 Novice; 12:30 Šport danes; 13:00 Kulturni mozaik; 14:00 Regijske novice; 14:15 Rušimo tabuje (vsak zadnji petek) 15:00 Novice; 15:30 Savinjska danes; 16:00 Svet24 novice; 17:00 Kronika; 17:30 Osmrtnice Sobota, 14. september 7:00 Začetek programa; 7:15 Milenium (oddaja za mlade) 8:00 Poročila; 9:00 Svet24 novice; 10:00 Svet24 novice; 10:05 Osmrtnice; 11:00 Svet24 novice; 12:00 Svet24 novice; 13:00 Kulturni mozaik; 13:15 Šport danes; 14:00 Regijske novice; 15:00 Svet24 novice; 15:30 Savinjska danes; 16:00 Svet24 novice; 17:00 Kronika; 17:30 Osmrtnice Nedelja, 15. september 7:00 Začetek programa; 8:00 Poročila; 9:00 Svet24 novice; 10:00 Svet24 novice; 10:05 Osmrtnice; 11:00 Svet24 novice; 12:00 Svet24 novice; 13:00 Čestitke; 15:00 Svet24 novice; 15:30 Savinjska danes; 16:00 Svet24 novice; 17:30 Osmrtnice; 19:15 Sončni žarek (vsako drugo nedeljo v mesecu) Ponedeljek, 16. september 5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Novice; 6:30 Savinjska danes; 7:00 Svet24 novice; 7:30Savinjska danes; 8:00 Svet24 novice; 8:30 Savinjska danes; 9:00 Novice; 10:00 Novice; 10:05 Osmrtnice; 10:20 Športnih 30; 11:00 Poročila 12:00 Novice; 12:30 Vaš zakaj, naš zato; 13:00 Kulturni moza- 90,6 95,1 95,9 100,3 io celie Vedno г штј! ik; 13:15 Šport danes; 14:00 Regijske novice; 15:00 Novice; 15:30 Savinjska danes; 16:00 Svet24 novice; 17:00 Kronika; 17:30 Osmrtnice; 19:15 Katrca Torek, 17. september 5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Novice; 6:30 Savinjska danes; 7:00 Svet24 novice; 7:30 Savinjska danes; 8:00 Svet24 novice; 8:30 Savinjska danes; 9:00 Novice; 10:00 Novice; 10:05 Osmrtnice; 11:00 Poročila 12:00 Novice; 12:30 Zverinice iz regije; 13:00 Kulturni mozaik; 13:15 Šport danes; 14:00 Regijske novice; 14:15 Gospodarski utrip regije; 15:00 Novice; 15:30 Savinjska danes; 16:00 Svet24 novice; 17:00 Kronika; 17:30 Osmrtnice; 19:15 Zverinice iz regije (ponovitev) Sreda, 18. september 5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Novice; 6:30 Savinjska danes; 7:00 Svet24 novice; 7:30 Savinjska danes; 8:00 Svet24 novice; 8:30 Savinjska danes; 9:00 Novice; 10:00 Novice; 10:05 Osmrtnice; 11:00 Poročila 12:00 Novice; 12:30 Mali O; 13:00 Kulturni mozaik; 13:15 Šport danes; 14:00 Regijske novice; 14:15 Poudarjeno; 15:00 Novice; 15:30 Savinjska danes; 16:00 Svet24 novice; 17:00 Kronika; 17:30 Osmrtnice Kino Spored od 12. 9. do 18. 9. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa. Tisto: Drugo poglavje - grozljivka, triler četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 16.40, 18.00, 19.50, 21.00 petek, sobota: 16.40, 18.00, 19.50, 21.00, 22.20 Angel je padel - akcijski, triler četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 18.10, 20.10 petek, sobota: 18.10, 20.10, 22.35 Angry Birds 2 - animirani, pustolovski, komedija četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 15.50, 16.50 sobota, nedelja: 13.50, 15.50, 16.50 Bilo je nekoč ... v Hollywoodu - drama, triler od četrtka do srede: 19.20 Hitri in drzni: Hobbs in Shaw -akcijski, pustolovski četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 20.40 sobota, nedelja: 14.20, 20.40 Koža - biografski, drama od četrtka do srede: 16.00 Levji kralj - animirani, pustolovski, družinski četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 15.40, 17.00 sobota, nedelja: 14.15, 15.40, 17.00 Moj dedi je padel z Marsa - pustolovski, družinski četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 17.20, 19.00 sobota, nedelja: 14.00, 17.20, 19.00 Nikoli ni prepozno - komedija od četrtka do srede: 18.20 Prevarantke na Wall Streetu - komedija, drama, kriminalni četrtek, petek, sobota: 17.50, 18.50, 20.00, 21.10, 22.10 ČETRTEK 19.00 Igor in Rosa - drama PETEK 18.00 Bolečina in slava - drama 20.00 Mrtvi ne umirajo - komedija SOBOTA 18.00 Igor in Rosa - drama 19.30 Bolečina in slava - drama NEDELJA 18.00 Igor in Rosa - drama 19.30 Mrtvi ne umirajo - komedija SREDA 19.00 Zločin brez krivde: Primer Collini - drama KINO VELENJ E PETEK 18.15 Moj dedi je padel z Marsa - družinski, fantazijski, avantura 19.00 Nepoškodovane - doku- mentarni nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 17.50, 18.50, 20.00, 21.10 Pridni fantje - komedija od četrtka do srede: 20.30 Skrivno življenje hišnih ljubljenčkov 2 - animirani, komedija, pustolovski sobota, nedelja: 14.10 Strašljive zgodbe - grozljivka petek, sobota: 22.25 Veliko popotovanje - animirani, družinski, komedija četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.20 sobota, nedelja: 14.30, 16.20 Yesterday - komedija, muzikal sobota, nedelja: 14.30 Zmajček Tabaluga - animirani, družinski četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 15.30 sobota, nedelja: 13.30, 15.30 Sledijo viziji uspešne izobraževalne organizacije LJUDSKA Ljudska univerza Celje je sodobno izobraževalno središče, v lokalnem, nacionalnem in mednarodnem okolju prepoznana po kvalitetnih in sodobnih izobraževalnih vsebinah. LU Celje sodeluje tudi s sedmimi partnerskimi državami v okviru mednarodnih projektov. Da bi razmišljali in delovali celostno, za vas to jesen pripravljajo: 1. Podporni program za podjetnike Sestavljen bo iz treh sklopov po 3 šolske ure. 1. modul: Postal sem podjetnik, kaj pa sedaj? II. modul: Kako dokazati kvaliteto moje storitve / proizvoda? III. modul: Varnost? Nujno! 2. Program priprav na opravljanje strokovnega izpita iz upravnega postopka (ZUP) 30 ur, začnemo oktobra! 3. Jezikovni tečaji - HITRO IN UČINKOVITO! Kombiniran tečaj nemščine in ruščine v gostinstvu in turizmu Strokovni tečaj angleščine za policiste Začetni in nadaljevalni 60-urni tečaj nemščine Začetni tečaj ruščine in španščine (60 ur) 4. Okrepi svoje kompetence z brezplačnimi programi v okviru projekta TPK (za starejše nad 45 let) Nadaljevalni tečaj Excela (oktober) Tečaj javnega nastopanja z Marijano Kolenko (november) 5. Neformalna izobraževanja - začetek v oktobru Osnovni tečaj računovodstva in knjigovodstva Usposabljanje za nepremičninskega posrednika Računalniški in jezikovni tečaji za upokojence Šola risanja in slikanja 6. Podpora za vso družino - Družinski center Ljudske univerze Celje Vsak torek predavanja o pomenu odzivnega in senzibilnega starševstva z dr. Saro Jerebic, specialistko zakonske in družinske terapije. Vsak četrtek - podporna skupina za upokojence in podporna skupina za starše/zakonce. Skupini vodi Sabina Rožen, specializantka sistemske družinske psihoterapije. 7. Spopolnjevanje strokovnih delavcev v družbi znanih imen Za organizatorje izobraževanja odraslih, andragoške delavce, učitelje in predavatelje različnih strok, ki delajo s skupino starejših brezposelnih oseb, organiziramo posebno 30-urno izobraževanje, ki ga financiram MIZŠ. Predavatelji bodo: Nina FORTUNAT ŠIRCELJ, univ. dipl. psih, NLP-praktik, NLP-mojster, Barbara KRNC, univ. dipl. pedagoginja in sociologinja kulture, psihoterapevtka realitetne terapije, Leon MAGDALENC, kolumnist, trener javnega nastopanja, dr. Andrej PERKO, psiholog, dr. Sara JEREBIC, specialistka zakonske in družinske terapije. Še vedno potekajo vpisi v brezplačni Program osnovne šole za odrasle in srednješolske programe: TRGOVEC, RAČUNALNIKAR, ADMINISTRATOR, LOGISTIČNI IN EKONOMSKI TEHNIK, PREDŠOLSKA VZGOJA (možnost povračila šolnine). Za vse tiste, ki morda ne veste, kako nadaljevati šolanje, smo vam na voljo tudi za brezplačno svetovanje o nadaljnji izobraževalni ali poklicni poti. Dodatne informacije: www.lu-celje.si ali info@lu-celje.si ali 03/428 67 52 iCt REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO, SOCIALNE ZADEVE IN ENAKE MOŽNOSTI NAPOVEDNIK 23 19.50 Prevarantke na Wall Streetu - komedija, drama, kriminalni 21.50 Tisto: Drugo poglavje - grozljivka SOBOTA 18.15 Moj dedi je padel z Marsa - družinski, fantazijski, avantura 19.50 Prevarantke na Wall Streetu - komedija, drama, kriminalni 20.15 Nepoškodovane - dokumentarni 21.50 Tisto: Drugo poglavje - grozljivka NEDELJA 18.15 Moj dedi je padel z Marsa - družinski, fantazijski, avantura 19.00 Nepoškodovane - dokumentarni 20.00 Bolečina in slava - drama PONEDELJEK 18.00 Prevarantke na Wall Streetu - komedija, drama, kriminalni 20.00 Zločin brez krivde: Primer Collini - kriminalka, triler, drama ČETRTEK 10.30 Slon kolesari po svetu PETEK 10.30 Filmi o Mačku Muriju: 1, 2, 3, Maček Muri! Kulturne prireditve ČETRTEK, 12. 9. 17.00 Knjižnica Laško (knjižnični vrt) Zaključna prireditev Poletni bralci gost: Boštjan Gorenc Pižama; v primeru slabega vremena v Kulturnem centru Laško 17.00 Vila Bianca Velenje Moje mesto, rad te imam ...! odprtje likovne razstave 17.00 Mala dvorana Večnamenskega doma Vinska Gora Vinska Gora v pesmi, besedi in sliki odprtje razstave 17.00 Avla Mestne občine Velenje Radi imamo Velenje odprtje razstave 17.30 Otroško igrišče - oder Taka Tuka Velenje Pikin meh za srečo vseh koncert harmonikarjev Glasbene šole Velenje 18.00 Osrednja knjižnica Celje Igra in biseri predstavitev knjige z gostom Bogdanom Biščakom 18.00 Velenjski grad Podobe Velenja odprtje razstave Janeza Osetiča PETEK, 13. 9. 17.30 Otroško igrišče - oder Taka Tuka Velenje Big Band Glasbene šole Velenje koncert 19.00 Likovni salon Celje Gugu Gaga odprtje razstave Arjana Pregla 19.30 Gledališče Celje_ Nava Semel: Večni otrok premiera, monodrama; izven abonmaja SOBOTA, 14. 9. 17.00 Otroško igrišče - oder Taka Tuka Velenje Irena Vrčkovnik koncert 19.30 Ipavčev kulturni center Šentjur Adi Smolar koncert ob 60. obletnici NEDELJA, 15. 9. 11.00 Pokrajinski muzej Celje Celeia - mesto pod mestom javno vodstvo po razstavi 13.00 Galerija Velenje Maček Muri predstava Družinskega gledališča Kolenc 15.00 Kerčmarjeva domačija v Petrovčah Tradicionalno srečanje ljudskih pevcev in godcev ter likovna razstava 17.00 Titov trg Velenje_ Repar Zlatko koncert 19.00 Atrij Doma sv. Jožef Celje Večer v atriju: Matjaž Robavs in Tomaž Plahutnik koncert; vstop prost 19.30 Gledališče Zarja Celje Joe Orton: Plen črna komedija v izvedbi Gledališča Zarja Celje PONEDELJEK, 16. 9. 19.00 Avla Doma II. slovenskega tabora Žalec Tečem maraton življenja. Spomini in dogodki predstavitev knjige Ivana Jelena (avtobiografsko delo) 19.30 Gledališče Celje_ Nava Semel: Večni otrok monodrama; abonma po posebnem razporedu in izven TOREK, 17. 9. 17.00 Podjetniški center Standard Velenje Predstavitev nove umetniške monografije Velenja in odprtje nove razstave SREDA, 18. 9. 18.00 Celjska Kulturnica_ To se lahko zgodi tudi vam in Usode na kredit predstavitev zadnjih knjig Bojana Ekselenskega 18.00 Vila Bianca Velenje S poezijo v nova desetletja 21. stoletja pesniško branje vevericam in drugim za poezijo dovzetnim bitjem (ob 60-letnici mesta Velenje) Ostale prireditve ČETRTEK, 12. 9. 9.00 do 13.30 in 15.30 do18.30 Rdeča dvorana - vila Čira Čara Velenje Ustvarjalnost brez meja ustvarjalnice; tudi v petek, soboto in nedeljo ob istem času 9.00 do 18.30 Otroško igrišče Velenje Utrip umetnosti tudi v petek, soboto in nedeljo ob istem času 9.00 do 13.30 in 15.30 do18.30 Titov trg Velenje Ulična zabava tudi v petek, soboto in nedeljo ob istem času 15.30 Otroško igrišče, oder Taka Tuka Velenje Zaključek Pikine bralne značke s podelitvijo gumbkov in priznanj v primeru dežja v Rdeči dvorani 17.00 Drevesna hiša, Mestni gozd Celje Joga na Drevesni hiši vodi: Mateja Kožuh; v vsakem vremenu 19.00 Glasbena šola Velenje Večer prijateljstva Velenje-Sarajevo 20.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec 18+ Klemen Bučar stand up komedija PETEK, 13. 9. 9.00 Celjski mladinski center Očistimo celjske hribe čistilna akcija; s skupnimi močmi očistimo Celje; v primeru slabega vremena odpade 14.00 Grad Podsreda Ekološka tržnica s kulinarično ponudbo 15.00 Športni center Žalec Vebrov teniški memorial 18.00 Pred Zdravstvenim domom v Vojniku Odprtje spominskega obeležja dr. Karla Friderika Henna, ustanovitelja zdravilišča Radenci 18.00 Titov trg Velenje The Šlagers glasbeni piknik za Piko 19.00 Celjska kulturnica Asim Maslo in prijatelji Smeškov petkov večer za odrasle; vstop prost 21.00 Prireditveni center Patriot Slovenske Konjice Gonobeats 13 večer elektronske glasbe 21.00 Pred Max klubom Velenje Ansambel Saša Avsenika koncert ob prazniku Mestne občine Velenje SOBOTA, 14. 9. 10.00 do 19.00 Solčava_ 9. festival ovčje volne Bicka prodajno-razstavni prostor, prikaz filmov, razstavno prodajni volneni butik Bicka, razstava, ob 19.00 koncert Deklet Smrtnik v cerkvi Marije Snežne v Solčavi 10.00 Muzej novejše zgodovine Celje_ Pozdrav novemu šolskemu letu možnost ogledov muzejskih razstav; vstop prost 10.00 do 16.00 Atrij pred Pelikanovim steklenim ateljejem Celje Pelikanov dan fotografije novosti s fotografskega področja ter dve fotografski delavnici: modna ob 11.00 in portretna ob 14.00 11.00 Mestno jedro Celje Mladi talenti Celja mladi Celjani bodo z glasbo in slikarskimi platni popestrili sobotno dopoldne; v primeru slabega vremena odpade 11.00 do 14.00 Planinski dom na Mrzlici Tradicionalno srečanje Savinjčanov, Zasavcev in Laščanov 12.00 do 18.00 Bio park Nivo Žalec Ekofest sprehod po energijski poti, zeliščarstvo in bioresonanca, testiranja, predavanje... 14.00 Športni park Polje ob Sotli Prikaz košnje na roke in kmečke vaške igre 8.00 do 13.00 Kapla, Tabor Sejem starodobnikov, delov in opreme generacij dijakov šole s koncertom šolske zasedbe The Šlagers; v primeru slabega vremena v športni dvorani 20.00 Kavarna Celjskega mladinskega centra Kavarniški večer BA kanal večer dobre glasbe, vstop prost; koncert bo ob vsakem vremenu 21.00 Večnamenska športna dvorana Podčetrtek Grupa Vigor, Ines Erbus in DJ Berny koncert NEDELJA, 15. 9. 9.00 Štart pri Ekomuzeju Žalec Kolesarjenje po Spodnji Savinjski dolini 14.30 Dvorec Tabor Višnja vas Srednjeveški dan srednjeveško življenje v plesu in glasbi ter igre in delavnice za odrasle in otroke; zaključek v nedeljo od 10. do 15. ure s sokolijado (razstava plemenitih ptic in orožja) 12.00 do 20.00 pri Fontani piva Zeleno Zlato Kuhna pri fontani, ob 15.00 nastop skupine Cinca Marinca 16.00 Titov trg Velenje Zaključna slovesnost Pikinega festivala PONEDELJEK, 16. 9. 11.00 Socio - večgeneracijski center Celje Priprava na dojenje v času nosečnosti srečanja so brezplačna 13.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Velenje od ponedeljka do četrtka: delavnice, igre, pomoč pri učenju 16.00 Drevesna hiša, Mestni gozd Celje Likovnice na Drevesni hiši z Dolores Ponoš za velike in male ustvarjalce, vstop prost; v primeru slabega vremena odpade 18.00 Park pri Fontani piva Zeleno zlato Prikaz obiranja hmelja na star način, nato koncert ansambla Ultima 20.00 Gimnazija Celje - Center Naših 100+7 veliko druženje prijateljev ter sedanjih in nekdanjih 17.00 Levstikova dvorana Osrednje knjižnice Celje Delavnica ob mednarodnem dnevu gluhih 18.00 Velenjska promenada Večer v amfiteatru s plesno-rekreativnim studiem M-dance v primeru dežja odpade TOREK, 17. 9. 9.00 Društvo gluhih in naglušnih Celje Dan odprtih vrat 10.00 Celjski mladinski center Delavnice v sklopu Evropskega tedna mobilnosti delavnica izdelovanja pohištva iz odpadnega lesa 17.00 Slovensko društvo Hospic Celje_ Srečanje v odprti skupini žalujočih 17.00 Vila Rožle Velenje_ Torkova peta: Veselo v šolo ustvarjalnica za otroke in starše 18.00 Hiša Sadeži družbe Žalec Srečanje z Zvonetom Draganom, upokojenim diplomantom in avtorjem knjige Od politike do diplomacije ob prazniku Občine Žalec 18.30 Mestna knjižnica Šoštanj Skrivnostna Alžirija potopisno predavanje Mohameda Laissania iz Ljutomera, ki bo predstavil svojo domovino SREDA, 18. 9. 17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Pravljične dogodivščine z Dragico primerno za otroke od 3. leta dalje 20.00 Celjski mladinski center Večer argentinskega tanga večer celjskih plesalcev tanga; vstop prost Razstave Stari grad Celje, stolp nad Pelikanovo potjo: Svetlikanje pre-kletih/ Flickering of the damned, zvočna instalacija Gašperja Piana; do nadaljnjega; Prostorska postavitev Marka Požlepa Svetli-kanje prekletih 2. del - fragmen-tacije zgodovine; do preklica Stari grad Celje - medzidje: razstava Danes grofje Celjski in nikdar več; do nadaljnjega Paviljon za prezentacijo arheologije, Glavni trg Celje: razstava Rimska Celeja; do nadaljnjega Galerija Kvartirna hiša Celje: razstava Arthouse 30, študentska dela ob 30-letnici Šole za risanje in slikanje; do 30. 9. Otroški muzej Hermanov brlog: razstava Zemlja pleše; do konca leta 2019 Galerija sodobne umetnosti Celje: razstava Čas in repeticija; do 22. 9. Park Šole za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje: razstava 3. likovnega ekstempora: Poletje I.; do 30. 9. Galerija Štekl Gornji Grad: razstava kostumov Križajo se nitke akademske slikarke Terezije Ba-stelj; do 30. 9. Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktorica: Anica Šrot Aužner Tisk: Salomon, d. o. o. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 9,5 % davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: mag. Marjetka Raušl Lesjak E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Tanja Seme E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Bojana Avguštinčič, Tatjana Cvirn, Barbara Gradič Oset, Robert Gorjanc, Janja Intihar, Brane Jeranko, Lea Komerički, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster, Luka Žerjav AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Vodja marketinga: Bojan Kunc NAROČNINE Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si Mesečna naročnina je 11,95 EUR. Za tujino je letna naročnina 286,80 eUr. Številka transakcijskega računa pri Abanki d.d. Ljubljana: SI56 0510 0801 5262 360. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE Telefon: (03) 4225 144 E-pošta: oglasi@nt-rc.si 24 ZANIMIVOSTI Jože Borštnar iz Velenja je izdelal svojo miselno igro Škatla, ki bistri možgane Slepi zajček na šahovskem polju je miselna igra, ki se je je domislil Jože Borštnar iz Silove pri Velenju. Možak, ki je bil dolga leta kot rudar zaposlen v Premogovniku Velenje, je o igri, ki bi nadomestila šah in ki bi jo lahko igral sam, razmišljal štirideset let. Ko se je zamisel, ki jo je dobil ponoči, izkazala kot mogoča, je skakal od veselja. TINA STRMCNIK Od trinajstega leta rad igra šah, ki je zanj ena najbolj priljubljenih iger. Vrsto let ga je zanimalo, če bi lahko na šahovnici odigral še katero drugo igro. O tem je poizvedoval pri šahovskih mojstrih, vendar mu kaj prida s svojimi odgovori niso pomagali. Ko mu je pred petimi leti umrla žena in je ponoči več časa bedel, je premišljeval o svoji zamisli. Nato se mu je pred tremi leti le posvetilo. »Niti zajtrka nisem pojedel, kar v delavnico sem se odpravil in začel zbirati material, da bi izdelal igro. Temu sem posvetil štiri dni, zadnji dan sem jo že igral. Najprej nisem vedel, ali se bo izšla, kot sem si zamislil,« je dejal. Za prve partije je porabil več kot tri ure. Ko mu je naposled le uspelo, je skakal od veselja, je povedal. Medtem ko sta za šah potrebna dva igralca, lahko Borštnarjevo igro igra človek sam. »Namenjena je že otrokom od petega leta in seveda odraslim do 150. leta. Če le kdo dočaka takšno starost,« se je pošalil avtor igre. Veliko je »Igro igram že več kot tri leta in pol. Zaradi nje imam vsak dan bolj bistre možgane,« je povedal sogovornik. nekaj prispeva tudi to, da vsako jutro odigra partijo svoje miselne igre. Če jo je najprej igral več ur, danes za reševanje potrebuje le nekaj minut. In kakšna so pravila? Ploščice stresemo iz škatlice tako, da so vse številke na njih obrnjene navzdol. Nobena številka ne sme biti vidna. Ploščice nato premešamo in jih razmišljal tudi o imenu igre. Ker igralna površina izgleda kot šahovska plošča, je igro naslovil slepi zajček na šahovskem polju in jo tudi patentiral. Kombinatorika in les Borštnar, ki je vso lovno dobo preživel v velenjskem premogovniku, se počuti kot da bi bil še zelo mlad, da ima največ 42 let, čeprav je v resnici v 79. letu. K njegovemu dobremu počutju najbrž »Ta igra je boljša kot pametni telefon, po katerem otroci brskajo kot kokoši,« je prepričan Jože Borštnar. na slepo pobiramo ter zlagamo v škatlico lepo po vrsti od zgornjega levega kota proti desni vse do dna. Ko v škatlo zložimo vseh 63 ploščic, ostane v spodnjem desnem kotu samo za eno ploščico prazen prostor. Zdaj je treba v čim krajšem možnem času vse ploščice s številkami od 1 do 63 razvrstiti lepo po vrsti. Ploščic iz škatlice ne dvigujemo, da bi jih premestili na ustrezno mesto, ampak jih po škatli premikamo tako, Okvir igre izdela iz bukovega lesa, kocke • V V • I • I • pa iz češnjevega lesa in lesa jesena. Ko igro človek reši pravilno, barve ■ • I • v* • • *v • lesa na igralni površini izrišejo šahovsko polje. da drsijo po dnu. Ko so vse ploščice pravilno razvrščene, je igre konec in slepi zajček spregleda. Slepi zajček je torej pravzaprav igralec, ki uspešno reši igro. Foto: GrupA V službi je bil globoko pod zemljo. V delovni knjižici ima le en pečat, saj je delo rudarja opravljal od leta 1959 do 1989. »Tudi jaz sem od dela po Velenju dobil žuljave roke, da so zdaj tam lepe ulice, stavbe in zelenice,« se spominja. Danes je Jožetu Borštnarju v veselje predvsem izdelova-^ nje miselnih iger. FOTO TEDNA Vsak ima svoj inštrument Foto: SHERPA Ted ni ko ve fizgodbe Št. 37/ Leto 74 / Celje, 12. september 2019 Stoletnica nogometnega Celja str. 32-33 Najlepši motivi Amadeje Knez str. 29 Zeliščni vrt Majde in Katje Temnik str. 36-37 S kolesi in peš okrog sveta str. 38-39 ~ H m iS-' -i,- " - v < ' m.*--'. 26 INTERVJU Upravnica Gledališča Celje mag. Tina Kosi o gledališču, ki še ima svoj status, in o željah, ki silijo iz okvirjev »Kdo bo uprizarjal domačo dramatiko, če je mi ne bomo?« Mag. Tina Kosi je že tretji mandat upravnica celjskega profesionalnega gledališča, ki je letos dobilo novo ime. Slovensko ljudsko gledališče Celje namreč obstaja samo v uradnih listih, medtem ko v sredstvih javnega komuniciranja tega imena ni več. A bogata zgodovina gledališča se ne izbriše z novim imenom, samo z njim se se tudi nova ne zgradi. BARBARA GRADIČ OSET Po zelo odmevni aferi z Borisom Kobalom, ki se je zgodila v začetku letošnjega leta, se je celjsko gledališče že očistilo negativnega vzdušja in stopa naprej z jasno vizijo, da bo še naprej kakovostno slovensko gledališče. Takšno gledališče mora krmariti med željami občinstva in svojim poslanstvom, da izobražuje. Koliko se lahko gledališče še odziva na aktualno problematiko? Ali jo sploh zazna? Ali jo zna predajati najbolj občutljivim starostnim skupinam? Na vsa ta vprašanja je poskusila odgovoriti Tina Kosi, ki je res večino časa povezana z gledališčem, a ko nastopi poletje, stopi iz gledaliških tem v prostovoljne vode. »Včasih me vprašajo, kaj je narobe z mano, da po tako naporni službi delam še poleti, a to je drugačno delo. Rada razdajam znanje in energijo, ki ju hkrati dobivam nazaj.« V letošnjo sezono ne stopate samo z novo podobo, temveč tudi z odmevnejšim programom. Ko sem pred leti postala upravnica, sem želela, da bi imeli čim več predstav tako v našem mestu kot po Sloveniji in da bi okrepili sodelovanje s šolami in kraji, kjer bi gostovali. Za tretji mandat želim, da bi se odprli tudi navzven z več mednarodnimi gostovanji. Letos gostujejo pri nas trije režiserji iz tujine. Običajno smo sodelovali z domačimi režiserji in z režiserji z območja nekdanje Jugoslavije, tokrat gostimo tudi režiserja iz Izraela in s Finske. Prvič v zgodovini našega gledališča smo uprizorili predstavo ne le v slovenskem jeziku, ampak tudi v angleški različici, saj želimo z njo gostovati na mednarodnih festivalih. Predstava je hkrati zanimiva tudi za dijake višjih letnikov, ki opravljajo maturo iz angleškega jezika. Tisti, ki so jo videli, so bili navdušeni. Sicer pa nas je strokovna komisija ministrstva za kulturo za leto 2019 prvič ocenila kot vrhunsko gledališče. Nova celostna grafična podoba je tako odraz naših novih želja po uspehu. Poletje je bilo v vašem gledališču zelo delovno, saj ste obnavljali dvorano in oba foyerja. Se tudi s tem pripravljate na drugo leto, ko boste obeležili sedemdeset let profesionalnega delovanja? Že dolgo se zavedamo, da moramo narediti gledališče prijetnejše za občinstvo. Ko sem postala upravnica, je bila gledališka stavba v precej nezavidljivem stanju. Zadnja resna prenova se je začela med drugo svetovno vojno in je bila končana leta 1952. V zadnjih letih smo obnovili precejšen del delovnih prostorov in zagotovili dostojnejše delovne razmere. Občinstvo se je upravičeno pogosto pritoževalo zaradi neudobnih sedežev, premajhnega razmika med vrstami in utesnjenosti, slabega počutja, ker nismo imeli prezračevanja ... Mislim, da smo v teh pogojih s pomočjo Mestne občine Celje naredili res veliko. Nadejamo se, da bomo z izboljšanimi prostori pridobili tudi nove obiskovalce. Ima celjsko gledališče zvesto občinstvo? Seveda. A za še boljši obisk je treba vzgajati novo občinstvo, sploh tisto najmlajše, kot tudi pridobiti občinstvo, ki je staro od trideset do štirideset let. Pomena vzgoje mladega občinstva se v kulturnih ustanovah dobro zavedamo. Zelo dobro sodelujemo s šolami, vendar žal v Celju nimamo študentskega občinstva. Poseben izziv nam je pritegniti v gledališče občinstvo na začetku delovne kariere in z majhnimi otroki. Želimo si, da bi se tudi ljudje iz te starostne skupine večkrat odločili za obisk naših predstav. Zato ustvarjamo kakovosten program s komunikativnimi predstavami, ki odpirajo aktualne sodobne teme. Pogosto mladi igralci tožijo, da so ansambli v gledališčih tako stalni, da se je težko vključiti. A kritizirajo vas, da imate malo stalnih igralcev in da se prehitro menjavajo novi. To seveda ne drži. Večina našega ansambla ostaja, mladi pa pogosto menjujejo gledališča. S stališča občinstva je to zagotovo dobro. Redno spremljam produkcijo na igralski akademiji in najboljše povabim v Celje. Menim, da bi bilo za gledališča in za občinstvo bolje, če bi bilo pretočnosti še več. Sistem javnih uslužbencev je rigiden, kar za umetniške poklice ni vedno najboljše. Sicer pa je celjsko gledališče od nekdaj slovelo po tem, da je odskočna deska za mlade igralce. Mlade igralce spremljate že na akademiji. Glede na to, da delujete v Celju, ali se trudite, da bi v svoje vrste pripeljali tudi lokalne ustvarjalce? Ko grem gledat študentske predstave, me zanimata ime in priimek študenta, ki igra neko vlogo. Veliko pomembnejša od kraja, iz katerega nekdo prihaja, je kakovost njegovega dela. Jaz sem rojena v Kopru, kjer sem preživela otroštvo, osnovno in srednjo šolo sem obiskovala v Mariboru, živim v Ljubljani in delam v Celju. Kam pravzaprav sodim? Moram delati v Ljubljani, ker tam živim? Morda v Kopru, kjer sem se rodila? Najpomembneje je, da ne glede na kraj dela vzameš delo resno, da si prisoten na delovnem mestu in da daš najboljše, kar zmoreš, mestu, v katerem ustvarjaš. < »Redno spremljam produkcijo na igralski akademiji in najboljše povabim v Celje. Menim, da bi bilo za gledališča in za občinstvo bolje, če bi bilo t pretočnosti še več.« INTERVJU 27 Tina Kosi se je rodila leta 1974 v Kopru. Kasneje se je preselila v Maribor, kjer je končala osnovno šolo in II. gimnazijo Maribor. Nameravala je študirati medicino, a se je raje odločila za AGRFT, smer dramaturgija, kjer je diplomirala 22. junija 1998 s temo Andrej Hieng: Umetniški vodja v SLG Celje in SNG Drama Ljubljana. Takoj po diplomi je vpisala podiplomski študij na Filozofski fakulteti na Oddelku za primerjalno književnost pri dr. Ladu Kralju. Tema njene magistrske naloge je bila Dramska oseba v slovenski dramatiki 1945-1995. Magistrirala je 5. maja 2003. Že v času študija dramaturgije je začela sodelovati kot asistentka pri gledaliških predstavah. V institucionalnih gledališčih po vsej Sloveniji je delala kot dramaturginja, včasih tudi kot asistentka režije, lektorica, avtorica, prirejevalka in prevajalka besedil. 1. septembra 2002 je postala hišna dramaturginja v Slovenskem ljudskem gledališču Celje. Februarja 2003 je bila izvoljena za v. d. umetniškega vodje v SLG Celje, 1. septembra 2003 je prevzela petletni mandat umetniškega vodje v tem gledališču. Zdaj že tretji mandat vodi celjsko gledališče. Koliko je prerivanja za mlade igralce? Zelo odvisno od leta. Če se v nekem letu v gledališču veliko igralcev upokoji, se lahko zatakne. Včasih sem dobila odlične člane ansambla takoj, včasih sem morala počakati. Zdrava tekmovalnost med gledališči je normalna. Sledim razvoju študentov na akademiji. Vsi, ki pridejo k nam, dobijo dobre priložnosti. Pomembno je, da mlad igralec dobi raznolike vloge in da veliko nastopa. Vendar se vlog ne da enakomerno porazdeliti. Ni čarovnika, ki bi naredil takšne vrste program in zasedbe, s katerimi bi bili vsi zadovoljni. Ob tem imajo svoje želje tudi režiserji ... Za ženske v zrelih letih je manj vlog. Tako je. Zelo malo je besedil, kjer bi bile ženske vloge zastopane v enaki meri kot moške. Zelo se trudim, da bi našla drame, ki bi imele dobre vloge za srednjo in starejšo generacijo igralk. Morda naj bo to izziv našim dramatikom, ko bodo pisali nova dela. Vedno pogostejše je sodelovanje med slovenskimi gledališči. Tudi letos boste pripravili predstavo v sodelovanju s Prešernovim gledališčem Kranj. Je to predvsem zaradi finančne stiske? Ministrstvo za kulturo zaradi finančnih omejitev spodbuja sodelovanje med gledališči. S Prešernovim gledališčem Kranj smo sodelovali že večkrat. Je resen in zanesljiv partner in tudi naši skupni projekti so se do zdaj izkazali za uspešne. Predstave izmenjujemo z vsemi slovenskimi gledališči in jih vključujemo v »gledališke trojčke«, »Zbran ogled dolgih predstav se zmanjšuje, saj smo vajeni hitre dostopnosti poenostavljenih informacij. A tudi romana ne preberemo v treh minutah in tovrstno kondicijo pridobimo z branjem.« to je pakete treh predstav po zelo dostopni ceni. Tudi naš Abonmajček za najmlajše sestavljajo najboljše otroške predstave slovenskih gledališč. Ali se je zaradi sodobnih medijev, kot so internet, film in televizija zmanjšal obisk gledaliških predstav? Ko se je pojavil film, so rekli, da bo gledališče izumrlo, a ni. Podobno je bilo ob pojavu televizije. A revolucije, kakršno je prinesel internet, še ni bilo. Ne vem, kaj bo z gledališčem čez dvajset, trideset let. V času krize v zadnjih desetih letih se je občinstvo povečalo zaradi dobrega sodelovanja s šolami, zaradi gostovanj po Sloveniji in sistematičnega pridobivanja novega občinstva. Želim pa si, da bi se več odraslih odločilo za nakup abonmajev. Ima občinstvo še pravo kondicijo za ogled predstav? Še lahko sedi dve ali tri ure v gledališču? Zbran ogled dolgih predstav se zmanjšuje, saj smo vajeni hitre dostopnosti poenostavljenih informacij. A tudi romana ne preberemo v treh minutah in tovrstno kondicijo pridobimo z branjem. Tisti, ki več zahajajo v gledališče, lažje sprejemajo tudi zahtevnejše predstave. Katere teme so bolj zanimive za celjske obiskovalce? Praviloma so to komedije, vendar iz leta v leto opažam, da vedno bolje sprejemajo tudi zahtevnejša besedila. Zelo dobri odzivi so bili za predstave, kot so Naše skrivnosti, Oče in Večni otrok. S pogovornimi večeri poskušate še približati predstave in teme občinstvu ter mu odpirati dodatna vprašanja. Že nekaj let uspešno sodelujemo z muzejem novejše zgodovine. Pogovorni večeri na temo naših predstav se imenujejo Teater v muzeju. To tradicijo bomo nadaljevali tudi letos. Naš prvi pogovor v muzeju novejše zgodovine bo že 23. oktobra o drami Gorana Vojnovića Rajzefiber. Naslednji bo pozimi ob predstavi Očiščenje. V gledališču bomo organizirali pogovor o problematiki ljudi z downovim sindromom, ki je tema predstave Večni otrok. Ves čas poudarjate, da se trudite, da bi v gledališče pripeljali slovenska besedila. Letos bo torej v gledališču besedilo Rajzefiber. Je to bilo besedilo po naročilu? Tako je. Vojnović je priznan avtor. Njegova drama je sodobna in izjemno aktualna za današnji čas. Govori o družinski problematiki, o migraciji naših mladih v tujino in na drugi strani o begunski problematiki. Menim, da se je v zadnjih letih spremenil odnos do slovenske dramatike in to na bolje. Kdo bo uprizarjal domačo dramatiko, če je mi ne bomo? Koliko dram, besedil preberete na dan? Včasih dobim dnevno tudi po deset dramskih besedil. Vsak dan se trudim prebrati po eno dramo, zagotovo letno preberem vsaj 250 novih dram, ob tem je seveda treba ponovno prebirati tudi klasična besedila. Iza Strehar je bila pred dvema letoma nagrajena z žlahtnim komedijskim peresom in letos bo njena komedija uprizorjena na vašem odru. Selektorica za festival Dnevi komedije vedno poudarja, kako je med prejetimi komedijami premalo politične satire. Zdaj vam je uspelo dobiti takšno delo izpod peresa mlade avtorice, kar je lep uspeh. To je res. Mislim, da bomo o Izi Strehar še slišali, saj je izjemno nadarjena mlada drama-tičarka. Festivala Dnevi komedije se udeleži lepo število ljudi. Ali se zgodi, da pride leto, ko slovenska gledališča na svojem repertoarju nimajo ustreznih komedij in je leto slabo tudi za vaš festival? Pri oblikovanju programa za festival Dnevi komedije smo odvisni od programa drugih gledališč in nanje nimamo vpliva. Za festival si želimo, da bi nanj pripeljali najboljše komedije. Lepo je, kadar se okus občinstva poklopi z okusom žirije. To se je že nekajkrat zgodilo. Žal se je vmes zgodila tudi »komedija« s pla-giatom Borisa Kobala. Ali je gledališče zaradi njega dobilo kakšno črno piko? Za vse, ki imajo težave s spoštovanjem avtorstva, je v razpisu za žlahtno komedijsko pero zapisano, da avtor moralno in pravno odgovarja za pristnost besedila. Zadevo s plagiatom smo predali v obravnavo pristojnim ustanovam in je za naše gledališče že zdavnaj končana. Če je kakšna oseba več stopila v vaše gledališča zaradi te afere, verjetno ne veste, zagotovo pa pride kdo več zaradi igralcev, ki igrajo v priljubljenih televizijskih nadaljevankah ... Zagotovo so tovrstni igralci zanimivi za določen del občinstva. Škoda le, da je še vedno več tistih, ki gledajo tovrstne nadaljevanke, a ne stopijo v gledališče. Če ne bi bili povezani z gledališčem, bi bili povezani z zdravstvom? Verjetno, a zdaj te odločitve ne bi spremenila. Zanima me veliko stvari in prepričana sem, da bi lahko z enakim veseljem kot zdaj delala tudi v drugih službah. Glede na dobre ocene v srednji šoli bi lahko izbrala katerikoli študij, a sem bila v četrtem letniku srednje šole že noseča in takrat je bila odločitev, na katero fakulteto naj se vpišem, odvisna tudi od tega, kako dolgo bo trajal študij. Mama ste postali pri devetnajstih letih, dokončali ste študij in naredili še magisterij. Kot bi vas gnala še večja vnema, da bi naredili čim več iz sebe. Večina mam, ki je bila v študentskem domu, je končala študij. Vedela sem, da moram končati letnik, da bom ohranila štipendijo in možnost bivanja v študentskem domu. Želela sem čim prej končati študij in delati, da bi postala popolnoma neodvisna in samostojna. Od nekdaj sem organizirana oseba. Želela sem si, da otrok ne bi čutil stresa pred izpiti, in sem se pravočasno začela učiti. Tudi pred najtežjimi izpiti sem se s sinom vse popoldneve igrala v peskovniku. Nisem želela postati frustrirana ženska z nedokončanimi študijem in otroka kriviti za svoj neuspeh. Svojim željam je treba slediti, si organizirati čas in ob tem ne pozabiti živeti. Poleti delate tudi kot prostovoljka. Da, delala sem v državah, kamor se marsikdo ne bi podal. Učila sem na tajvansko--mjanmarski meji, delala sem na afriškem podeželju, že kot dijakinja sem delala z otroki s cerebralno paralizo. Včasih me vprašajo, kaj je narobe z mano, da po tako naporni službi delam še poleti, a to je drugačno delo. Rada razdajam znanje in energijo, a ju hkrati dobivam nazaj. Sobivanje in delo prostovoljce povežeta na drug način. Vsakemu bi priporočala, da se premakne kam stran. Na ta način se znebiš predsodkov, ob tem se hitro privadiš tudi na slabše razmere in potem bolj ceniš to, kar imaš doma. Ste se na slabše privadili tudi v vašem gledališču? V sanjskih letih v gledališču ste imeli namreč precej več premier. To je bilo pred nekaj desetletji, tako da jaz teh časov nisem užila. Sama bi si želela imeti kakšno premi ero več na leto Avgusta je bilo Celje zelo povezano s poezijo, kjer so se kres a l a mnenja, ali je treba s o -dob-no poezijo razumeti ali jo le sprejeti. Kako je s sodobnim gledališčem? Ali je treba gledališke predstave vedno razumeti? Gledališče ni samo razumevanje, je tudi občutenje. V Sloveniji je veliko tradicionalnega gledališča in malo eksperimentalnega. Poskusi v tej smeri morajo biti. Kaj pa golota na odru? Ali je je preveč? Danes, ko lahko vsak učenec na pametnem telefonu gleda še vse kaj drugega kot goloto, je govorjenje o tem smešno. Mislim, da golota v gledališču že zdavnaj ne šokira več. Se pa zgodi, da se posamezniki v nekaterih predstavah slečejo tudi brez potrebe. Kaj počnete, ko se konča gledališka sezona? Rada potujem. Včasih sem potovala s sinom, zdaj je odrasel in grem sama ali s prijatelji. Letos smo se dobili v Izraelu trije prostovoljci, ki smo bili lani skupaj v Tanzaniji. Geografski premik je zame tudi premik v moji glavi. Da lahko odklopim službo, se moram enostavno prestaviti. Kar precej žensk je na vodstvenih položajih v kulturi. Morate kdaj poslušati, da slovensko kulturo vodijo ženske? Mislim, da se tega nihče ni spraševal, ko so bili na vodstvenih mestih sami moški. Foto: GrupA »Vsakemu bi priporočala, da se premakne kam stran. Na ta način se znebiš predsodkov, ob tem se hitro privadiš tudi na slabše razmere in potem bolj ceniš to, kar imaš doma.« Ob prazniku občine z županom Petrom Misjo Ne vlagamo v beton, ampak v ljudi in naravo Obnovljene igralnice in učilnice, okolica šol in vrtcev ter seveda nova pediatrična ambulanta. Za tristo osnovnoto lcev, 180 malčkov v vrtcu innjiho-at daužine so to pomembne pridobitve, ki pozitivno vplivajo na kakovost življenja. Turieem ostaja rdeča n°t lokalne^ razvoja. Širši ponudbi v kraju so letos dodati novi kolesarske in pohodniške poti. Najbolj odmevna pridobitev tega lcta pa je aagotovo Stolp vdravja in veselja na Rudnimi. SASKA t. O CV IRK »Prepričan sem, da gre ra-zaoj občine d pravr smer. Občinsko upravo sestegljam» epolj šlirje zaposleni, olččino je? nezadolžena, na aalo, jeo imamo vpdno nekaj devaaja za naložbe. Ne pritožujemo ze preaeč, deprar nam drža-\sa kzulr zze^ü^cr na tanko,«< je pogovor optimistično začel Pilee Misja. Stavim, das bi vrei županski kolegi zdaj oakli, češ, lahko je vam, ki imate razvit turizem. Lahko pa rečemo tudi drugače - pred petnajstimi leti ni bilo prav nii lahkv. Ne da bi se protirtio izpostavljal, ampak prihod Zdravka Poči-valška v Terme Olimia in tudi moj pristop vodenja občine ter drugačen pristop k turizmu na splošno danes dajejo rezultate. Ne vlagamo v beton, ampak v razvoj naravnih danosti in ljudi. Približno štiristo tisoč jih ne naštejemo zgolj zato, ker bi ljudje k nam hodili spat, ampak ker smo veliko vložili tako v ponudbo kot v promocijo. Pred dnevi ste tudi uradno prejeli priznanje evropske destinacije odličnosti Eden 2019. Kaj je prepričalo komisijo? Bistvo je v združevanju in skupnem nastopu treh občin in številnih ponudnikov. Pri nas je tak priitop še precej ne-anan, ampak turistov meje niii Gostilna Virštanj BANOVINA VITEŠKA IN VINSKA KLET Vinska tradicjja sodobnost domača kulina rična doživetja e Malice • Nedeieka kosita • zaključene Ziažbb e do 100 eseb g Novoletni zakpNčki o Catering • Banovinad.o.o. Virštanj 17, 3254 Podčetrtek + 386 (0)41411551 banovinagostisce@gmail.com približno na zanimajo. Ponuditi jim je Ireba fim več oanimi-vega nie aršem območju in jori nas imamo res veliko pokazati. Kako kaže z Vonarskim jezerom? V štirih do šestih tednih bo končana gradnja protipo-plavne zaščite v vrednosti dveh milijonov evrov in pol. Pričakujemo, da bomo lahko končno uredili tudi občinski podrobni prostorski načrt. Za to nam manjka le še soglasje Arsa. Na hrvaški strani jim za- doščajo analizo iz {30. let, pri nas ponovno eahtevajo sse dokumonte in prajetoa Kl,ub temu eeijamam, dp večjih ze-mikot pri ojtzorilvi ne bo. Št vedna pravim, da se bomo lita 2021 ali moida žk prej v jzzeiu tudi topali. Najtrši oroh osOajarazpa-dajoč gšad. VpraSanjo giradu in kašče ,e osrednji cilj tega mejega mair-dbta. A se kar naprej zapleta z lastniki ip občutrk imam, da nas nekdo vleče aa nos. ISaaL-^ šča, ki se ježe skoraj povse m sesute1 je celo brez lastnika. Vso odgocornost za morebL tne nrsgess pa nosiva ebčina in zasredno jaz kot njan sted-stovnik. Tudi na gradu smo dolr&na vteganja že izoedli, zandaz t)i obnova v aeloti ita-la desel müijoeoo evrov. To je za r bfintki proračun g1 ede na see druge potrebe preve1. Najti mrramo rešitev, ki jo bodo podprli drarvai evropski skladi in zasebni kapital Foto: SHERPA www.emino.si NA PRAZNIČNEM OBISKU 29 Fotografinja Amadeja Knez Jutra v vinogradih so najbolj fotogenična Izza hribov tam daleč zadaj je počasi pokukalo sonce. Sramežljivo je najprej z enim in nato še z drugim žarkom potipalo gričevnato črto obzorja. Potem se je oranžnordeča lava razlila čez rob. In drobna žareča pika je obsijala elegantno postavo razglednega stolpa, na vrhu katerega je družina ravno globoko zajela sapo ob lepoti rojstva novega dne. Toliko besed, a še vedno tako daleč od celotne zgodbe. Amadeja Knez jo je ujela z enim samim pritiskom na sprožilec. SASKA T. OCVIRK Samo en klik in čaroben trenutek je ujet za vedno. Zdi se povsem enostavno. V resnici pa popolna fotografija nastane ob srečanju navdiha in veščine. Da o tem, kako zgodaj je treba vstati in kolikokrat oditi na isto mesto, da se vse zloži na pravi način, sploh ne govorimo. Amadeja je svoj prvi fotoaparat dobila v šestem razredu. Podaril ji ga je oče. Kot umetniško dušo so ga od nekdaj zanimali slikarstvo, poezija, literatura, glasba in seveda fotografija. »Bil je še klasičen fotoaparat na film. In ko je oče fotografije razvil, je ugotovil, da so dobre. Da imam smisel motiv in kompozicijo,« se spominja sogovornica. Za birmansko darilo je dobila svoj prvi digitalni fotoaparat. Ko je leta kasneje spoznala sedanjega fanta, ki je kot izkušen fotograf in oblikovalec postal tudi njen mentor, sta njena čut za lepo in ustvarjalnost dobila jasno usmeritev. V fotografiji sta se združila delo in užitek. Vsi smo prodajalci »Bila bi kriminalistka,« se široko nasmeje ob vprašanju, kaj si je želela postati kot majhna deklica. Seveda je z leti ugotovila, da resnično življenje nima veliko skupnega s televizijski- »Danes ima vsak mobilni telefon fotoaparat. A to še ne pomeni, da je vsak lastnik telefona tudi fotograf. Fotografija je umetnost. In dobri izdelki bodo vedno imeli svoje naročnike.« Amadeja Knez mi serijami. Čisto resno se je spogledovala s fakulteto za šport, potem se je vpisala na študij ekonomije. »Še leta pozneje sem se spraševala, kaj je botrovalo temu. Le kaj mi bo znanje pisanja poslovnih načrtov, sem si mislila. Morda so moji bližnji vedeli, o čem govorijo, ko so rekli, da sem rojena za to področje,« se nasmehne. Amadeja je danes stara 24 let. Za študentsko delo je poprijela že pri štirinajstih letih. Danes imata s fantom skupno podjetje. O tem, da je veščina prodaje ena najpomembnejših v sodobnem življenju, je vsak dan bolj prepričana. »Premalo se zavedamo, da smo vsi prodajalci, ne glede na to, kaj počnemo. Poleg tega velja prodaja za nekaj manjvrednega. V resnici pa v vsakem poklicu vsak trenutek prodajamo svoje ideje, storitve, obnašanje, izdelke. Prepričana sem, da bi bilo za otroke zelo koristno, če bi jih postavili za stojnico in jim pokazali, kaj pomeni zaslužiti svoj prvi evro.« Kakovost nikoli ni cenena Ko gre za kupce na drugi strani, je še vedno veliko takšnih, ki so prepričani, da je nekaj vredno le tisto, kar lahko fizično otipajo in odnesejo domov. Intelektualno delo pri nas še vedno ni dovolj cenjeno. Kako težko je danes prodati fotografijo, občutijo vsi fotografi. In Amadeja ni izjema. »V svojem lokalnem okolju vsaj polovico vsega naredim brezplačno. Še na porokah se ljudje malokdaj zavedajo, da ima fotograf po poročnem dnevu vsaj še teden dela s fotografijami, da je dobra oprema draga in da kakovost ne more biti cenena. Po drugi strani je lepa podoba še vedno tisto, kar najbolj cenimo. Morda ni prav, da sodimo po zunanjosti, ampak roko na srce - ljudje kupujemo (v prenesenem in dobesednem pomenu) z očmi.« V Turizmu Podčetrtek se tega zavedajo zelo dobro. In zato za promocijo svoje destinacije izbirajo le najboljše in najlepše fotografije. Pod večino je podpisana ravno Amadeja. Tudi to je razlog, da ostaja zvesta svojemu domačemu kraju. »Seveda sem se že zalotila ob misli, da bi morala za izstopajočo fotografsko kariero vsaj v Zagreb ali Ljubljano. Po drugi strani lahko z dobrim delom in vztrajnostjo uspeš kjerkoli.« Prepričana je, da njeni generaciji ravno vztrajnosti in potrpežljivost najbolj manjka. »Če rezultatov ni takoj, se mladim zdi, da ni vredno truda. A se nič vrednega ne zgodi zlahka in hitro.« Nekomu daš zrno in speče kruh Podčetrtek je v tem letu številnim priznanjem dodal še naziv destinacije odličnosti Eden 2019. Amadeja se na fotografije domačega kraja trudi ujeti najlepše, kar obstaja. »Včasih so podobe tako lepe, da se tudi jaz vprašam, če so res naše. Ker jih domačini preprosto ne znamo več videti. Morda jih tudi turisti ne. Ker grem za kakšno fotografijo tudi po stokrat na isto mesto. A vedno pravim, da je promocij ska fotografija kraja nekaj takšnega kot razgovor za službo. Za prvi vtis do- »Seveda se sprašujem, kje se vidim čez deset let. In si odgovorim: >Zakaj pa ne v Podčetrtku? < Ko potujem po svetu, vidim različne priložnosti. Ko pridem domov, se zavem, da nam jih tudi doma ne manjka.« bimo samo eno priložnost. Potem moramo šele zares pokazati, kaj znamo in zmoremo.« Znanje in zavedanje o pomenu slikovne predstavitve je Amadeja turističnim ponudnikom v kraju delila tudi na posebni delavnici. »Družbena omrežja nam danes omogočajo, da se predstavimo širšemu krogu občinstva kot kadarkoli prej. Mnogi se priložnosti, ki jih za prepoznavnost ponuja svetovni splet, ne zavedajo dovolj. Spet drugi na takšni kratki delavnici dobijo zrno in znajo iz tega speči kruh.« Zamenjajmo perspektivo Med Amadejinimi najljubšimi motivi domačega kraja so vinogradi. Njene fotografije cerkvic, kjer se jutranje sonce še igra z meglicami, pričarajo pravljično mistiko v podobe, ki so nam preveč vsakdanje, da bi nam še bile zanimive. »S fotoaparatom vedno poskušajmo najti perspektivo, ki je drugačna od vsakdanje višine naših oči. Pogosto je za dobro fotografijo dovolj že, če počepnemo ali dvignemo fotoaparat visoko v zrak.« Vedno pa se najdejo motivi, ki so za fotografa izziv. »Tudi tisto, kar je na prvi pogled privlačno, skozi objektiv morda ni videti tako. In tudi naš kraj ima grde stavbe, ki bi jih pred obiskovalci z veseljem skrili. Tudi sama sem se že znašla v situaciji, ko sem se spraševala, kaj bom iz nečesa naredila. Glavno je, da se ne prestrašiš. Vedno se najde rešitev,« zaključi mladenka. Ker fotografiji ni treba lagati, da bi nas naučila, koliko drobne lepote je na vsakem našem koraku. Foto: AMADEJA KNEZ »Če bomo sami videli samo slabo in vedno znova izpostavljali samo tisto, kar nas moti - kaj si bodo o nas mislili tuji gostje? Vsak je turistični ambasador za svoj domači kraj.« ^ ■ - f Ulli» ••••" Na prazničnem obisku ЏГГТгш Л ' : жПШт Ralece : S" рЏ ХТЧ "'Sfr* «um Župan Občine Radeče Tomaž Režun Ob prazniku občine pogovor is; Tomažem Režunom, županom Občine Radeče »Nadaljujemo mirno plovbo po občini« VB manjši občini, kot je radeška, je vsakanova pridobitev na kajeremkoli področju, ki izboljšuje življenje občanov, zelo opazna in dragocena. Tudi ob letošnjem občinskem prazniku jih bo nekaj, smo med drugim lahko izvedeli v pogovoru s Tomažem Režunom, županom Občine Radeče. ROBVRT GORJA NC Kako ocenjujete minulo teto -v Občini Radeče? Minulo leto je bilo volilno leto in v naši občini niprine-slo sprememb, napetosti, pre- tresov. Po volitvah item ostal na županskem položaju, zaio nadaljujemo dosedanjo politiko in začrtano delo. lskreno povedano sem računal, da bo v prvem letu po volitvah malo aeč »zatišja« in da si bomo lahko vzrli malo več časa za pripravo načrtov. A se je začelo pre mikati na področju evropskih projektov, kar je seveda dobrostošlo. Zato smo morali zavihžti rokave in tako nas že v tem prvem letu čaka nekaj pridobitev, na viiiku sa nove investicije. Če strnem, nadaljujemo mirno plovbo vo naših Radečah. Katero večje investicije ste uresničili v tem obdobju? Zlatniki za najbolj prizadevne občane Na slavnostni seji občinskega sveta, ki je bila v petek, 6. septembra v Domu kulture v Radečah, so podelili občinska priznanja, in sicer tri zlatnike ter priznanja za najlepše urejene hiše. Vriznanja za najlepše urejene hiše v Radečah so prejeli družina Martinšek Rak z Vrhovega, družina Čulk s Poti na jez ter Milanka in Tomaž Krejačič z Jagnjenice.Rrebrnik občine je prejela Lea Zahrastnik za izjemne dosežke in uspešno delo v Karate klubu Radeče. Zlatnik občine sta prejela Boštjan Lipovšek za sooblikovanje Ovnc Oestivalv in izjemne dosežke na področju glasbe ter Andreja Buršelc Klajn za dolgoletno uspešno kultueno udvjstvovanje in delo v Krajevni skupnosti Vrhovo in v abeine. TS Gre za tri večje naložbe, sofinancirane z evropskim denarjem, ki jih bomo tudi predali namenu v času občinskega praznika. Prva je obnova nekdanje podružnične osnovne šole v Jagnjenici v okviru projekta Stara šola za nove ideje. V tej stavbi bodo svoje prostore dobila naša društva, dolgo ovuščena stavbabo spvt dobila svojo na-membnott. D rugi večjievrop-ski jerojekt je «esaaski ribji krog, katerega cilj je oživljanje de^adiranega območja čkrog ribnika ob Savi. Tam bodo urejenipohodništa učna pok kolesarska steza, ribolovna trasa. Septembra bo končan prvi del obnove območja. Tsetjj evropaki projeVt iavaja-mo vo sodelovanju o domačim zdraottvenim domom:namen projekta, ki nosi naslov Cvnter zo starejše - nosa energija, je olvjšati eivljenje starejšim prebivalcem mesta in oOčine ter jih tudi bolj poaezati. V pritiL čju zdravstvonaga doma bodo urejeni prostori za druženje, dei projekta je tudi pridobitev vrzila za vožnje stargjših občanov. Papirnica je po uvpešnem okrevonju po stečaju speS kljuvno podjetje, ki zogota-vija gospodarsko in socialno stabilnost s kraju. Kako je v Radečah z majhnimi, zagonskimi podjetji? Papirniea res vleče voz, a zelo dejavna so tudi manjša in zagonska podjetja, na tem področju v občini tes ne spimo. Morda to ni tajo vidno, vendar se kaže premik na bolje. Takšen saetel primer imamo v središču meata. Stavbo nekdanjega Metalesa,ki je bil dolga leta v stečaju, je kupil codjetnin, ki bo nadaljeval jcroizvodnjo. Včasih se pošalim in revens če vssk clan samo odpre in zapre vraia, jr žes nekaj naredil, ža zato ker bo prostor pokošen in urelen. Grz za podjetje Stilvar iz Celja, družina zicer pziha-ja iz Zasavja. Izrekel sem ji doCsodošlico, izmenjali smo mnenja, verjamem, da bo tr drsžinsko podjetje lepo sprejeto pri abčanih in mu žolim čim več uspeha. Kakšne ukrepe rte k občini spaejeli za epodbujznje pod-jetništoa? V pzoračumi smo za prihajajoči razpis za spodbujsnje -ovrstnih aodjetij namenili nekaj denarja. Znosek ni valkr vzndar je nekje treba začeti. Verjvmem, da bodo aposlrv-nem okžlju znas prepoznati prispevek občine lat pomemben, še zlasti v luči tega, ia bomo imeii v prihvdnjih Oveh lztih v olečini še stntus iakv imenovavega proklemtkeea območja. Ta stetus podjej ob zaposlicvj osebe za eno leto omogoča vračilo prispevkov. Nekaj se torej dogaja na gospodarskem rotlsočju. Tega sem zelo vesel. Foto: SHERPA Papirnica okrevala, zdaj na poti k nekdanji slavi Na obisku v podjetju Radeče papir Nova Čeprav razvojobčine Radeče ni več tako tesno povezan z usodo papirnice kot prvd stečaj em leta 2012, je ta še vedno eden ključnih dejavnikov razvoja in socialne varnosOi v občini inkraju Spomin na huda leta in pas stečaja, Iii so takt) globoko pssegli v gospodarsko in socialno tkivo v Radečah, je še živ in bo stežka pozabljen A papirnica je, potem ko so jo prevzeli arabski lastniki in j«? dobila novo vodstvo, začela novo, bolj spodbudno poglavje svojaga poslovanja . Pred prazmkvm občine smo po dolgih letih obiskali proizvodnjo papirnice Radeče papir Nova. RO BE RT GORJANt »»Stroj .tiri, ki proisvaja naš paradm komercialni program, vsem dobro znan kopirni papir, je pops^o-ma zaseden1 kar pomeni, da smo se na tem trgu do«ro usidrali. Danes delomo brez taasv tudi papis za farmacijo, zi eno največjih podjetij v Sloveniji, kar je dokaz, da s kakvnostjo prihajnmo na zavidljivo raven.žo d rugi strani se predstem oeredo-točamo na proizvodkio papirja za denar, potne liste in druge vrednostne dokumente na stcoju pet za različne država ps svetu. Na tem področju smt naredni veli. korrk naprej, nekaj z testnim vložkom, nekaj z agevti, a povezovanjem, tudiz drugimi tivZarnami, .risotni nmo že v nelikem clelk sveta. Š e naprej išsemo nove priložnosti in verjamemot dn jih dobro izkorikčamo. A jz ta pot vzliko bolj tenova kot na stroju pet,« smo ve uvodnvm delu pogovora lahko slišali od slanov uprave sodjetja Raslečk papir Nava, mag. Leopolda direktor- ja zv finance in tudi hserin-ske družba Mufkm, Mateje Kajzbe! direOtorice za prav-nz in kadrovske zadeve, teer Tzmaža Režuna, direktorja za področje proizvodnje in tudi župana Občine Radeče. Cene celuloze v nebo Leto 2017 je bilo prodajno najbolj uspešno, kar zadeva proizvodnjo vrednostnega programa na stroju pet. Leto kasneje so v družbi - enako kot globalno vsa papirna industrija - preživljali težke čase zaradi stanja na svetovnih borzah, ko so cene glavne surovine, celuloze, šle v nebo. Kljub temu so z dobrim po- slovanjem v skupini leto 2018 končali pozitivno. »Prihodki so se sicer zmanjšali glede na leto 2017, dodana vrednost pa se je povečala. Tako ostajamo pri približno 40 milijonih evrov prihodkov, skupaj Muflon in papirnica, kar nam NA PRAZNIČNEM OBISKU 31 i se vse začne: razta loze v surovinsko n zagotavlja stabilnost pri poslovanju,« je povedal Leopold Povše. Ob tem je še dodal, da je njihov trg komercialnega papirja omejen na logistično področje v obsegu tristo kilometrov od papirnice, kar jim omogoča, Leopold Povše, direktor za finance in hčerinske družbe Muflon da svoje kupce oskrbujejo kakovostno in po konkurenčnih cenah »Pri vrednostnih dokumentih delujemo na svetovnem tržišču. Ta trenutno predstavlja dvajset odstotkov celotne prodaje, delež poskušamo intenzivno večati. Trenutno smo najbolj prisotni na azijskem in afriškem trgu, prizadevamo si prodreti tudi na ameriški oziroma latinskoameriški trg, kjer so prvi posli že sklenjeni. Meja vrednostnega programa je pač svet,« je še pojasnil Leopold Povše. Kot je še povedal, je konkurenčnost mogoče zagotavljati samo s stalnim napredkom na področju poslovanja, z obvladovanjem stroškov, dvigom kakovosti in inova-tivnimi pristopi. V družbi sledijo zadnjim zahtevam na tržišču, kar zadeva varnostne elemente pri vrednostnem papirju, opravili so tudi kar nekaj inovacij. K temu sodi tudi sodelovanje na mednarodnih konferencah in sejmih o varnostnem programu. Tako so se, kot je navedla Mateja Kajzba, na primer udeležili tovrstnih dogodkov na Mal- ti, v Kostariki, sledili bodo dogodki v Singapurju, na Japonskem ... Prepričani v lastno znanje »Z lastnimi sredstvi in znanjem, ki ga imamo v radeški dolini, lahko konkuriramo svetovnim proizvajalcem na trgu vrednostnih papirjev,« je še dejal Povše. Tomaž Režun je dodal: »Če sta bili še pred nekaj leti aktualni vprašanji o stroju pet, ali lahko dela ali ne in ali je šlo podjetje v stečaj zaradi njega, danes teh vprašanj zagotovo ni več. Z delom in s posli na svetovnem trgu smo dokazali, da je uganka o stroju pet, ali je sposoben narediti dober papir ali ne, izginila, saj smo dokazali, da lahko soustvarjamo prvovrsten papir za bankovce, potne liste .« Tudi na področju komercialnega papirja, ki ga proizvaja stroj štiri, sledijo novostim in izboljšujejo izdelke. Pred časom so tako v družbi preobrazili paradni prodajni artikel -kopirni papir A4-format v vseh treh kakovostnih izvedbah (A, B, C) - in tudi osvežili njegovo embalažo s privlačnejšo, sodobnejšo podobo. »Ne gre samo za to, da bi isto čokolado zavili v drug papir, ampak je izboljšana tudi kakovost našega najbolj razširjenega izdelka. Verjamem, da bo lahko še bolje služil ne samo podjetjem, ampak tudi gospodinjstvom,« se je slikovito izrazil Tomaž Režun. Družbi Radeče papir Nova gredo trenutno tudi na roko razmere na surovinskem trgu, saj so se cene celuloze umirile in zdaj se res lahko osredotoča na kakovost lastnih izdelkov in širjenje prodajne mreže. zo. V Muflonu, ki nikoli ni bil v stečaju, tega strahu ni mogoče čutiti. Sicer pa je dialog strpen in konstruktiven.« Na njeno področje spada tudi sodni spor z nekdanjim direktorjem Igorjem Rakušo, ki traja Aleš Knavs, vodja proizvodnje stroja štiri Mateja Kajzba, direktorica za pravne in kadrovske zadeve Stabilne kadrovske razmere Za doseganje tega cilja potrebujejo strokovnjake in iščejo ključne kadre za posamične zahtevne trge. »Tako smo se okrepili s sodelavcem iz ZDA za nastope na ameriških trgih, s strokovnjaki za obdelavo tržišča na Poljskem, Slovaškem, Češkem in v Rusiji, načrtujemo tudi okrepitev s špansko govorečimi strokovnjaki,« je pojasnila Mateja Kajzba, direktorica za pravne in kadrovske zadeve. Osvetlila je tudi splošno kadrovsko stanje v družbi: »V zadnjem letu smo zmanjšali število zaposlenih za približno dvajset do trideset na način, da so se nekateri zaposleni predčasno upokojili. Trdih načinov odpuščanja z odpovedmi pri nas ni bilo,« je pojasnila. Dialog s socialnimi partnerji je ocenila kot stabilen: »Pri zaposlenih v papirnici, kjer imajo izkušnjo stečaja, je sicer mogoče še občutiti določeno nervo- v stečaj. Takrat je bila kriza, služb ni bilo. Sam sem imel to srečo, da je Muflon še deloval in sem dobil zaposlitev tam,« se je spominjal bridkih časov radeške papirnice. Aleš Knavs je povedal, da se na prvi pogled v proizvodni hali, kjer deluje stroj pet, ni kaj bistveno spremenilo, so pa na stroju štiri opravili nekaj manjših investicij v vrednosti približno sto tisoč evrov. »Pri papirnem stroju je tako, da moraš opravljati investicije vsakih pet let, sicer stroj zastari in ostaneš zadaj. Postavili smo tudi nov rezalni stroj, ki izboljšuje kakovost razreza na večje formate.« Ob tem je še dejal, da je več vlaganj v obnovo bil deležen stroj pet, katerega zadnjega posodobitev je stala 18 milijonov evrov. Ob teh igrah številk s stroji, po katerih imajo svoja imena, se nisem mogel upreti vprašanju, kakšna je bila usoda prvih treh strojev. »Teh strojev ni več: >enka< je bila stara že sto let, >dvojka< je ugasnila že leta 1980, stroj tri je prenehal delovati leto pred stečajem, določene dele pa smo uporabili za obnovo papirnega stroja pet,« je dejal Aleš Knavs. Prihodnost radeške papirnice je torej v znamenju številk štiri in pet. Po tem, kar smo slišali in videli, jo očitno čaka svetla prihodnost, zaradi česar je tudi v občini in kraju spet več optimizma. Foto: SHERPA že nekaj časa in po svoje obremenjuje delovanje družbe. »Vse pravnomočne sodne odločitve, ki smo jih prejeli v družbi, so bile rešene v našo korist. Odprtih je še nekaj postopkov,« je dejala Mateja Kajzba. Brez vlaganja v stroje ni napredka in posla Po pogovoru s člani uprave nas je Aleš Knavs, vodja proizvodnje v podjetju Radeče papir Nova, popeljal na ogled proizvodnje, in sicer stroja štiri, kjer proizvajajo t. i. komercialni papir, ki še vedno predstavlja glavnino proizvodnje v Radečah. Delovanja stroja pet, ki izdeluje papir za denar in potne liste, si zaradi razumljivih, varnostnih razlogov nismo mogli ogledati. Aleša Knavsa smo najprej spomnili na obdobje ob stečaju podjetja. »To so res bili težki časi, ko smo se morali sprijazniti s tem, da bo šlo podjetje 32 REPORTAŽA Pestro dogajanje na razstavi in odprtju večnamenskega objekta Ob stoti obletnici ustanovitve slovenskega nogometnega kluba v Celju »Takoj po preobratu je bil ustanovljen prvi slovenski športni klub v Celju, ... in danes se nam zdi to še vedno čudno, da je bilo treba čakati na ustanovitev slovenskega športnega kluba do leta 1920. Neizčrpani zakladi junaške sile, krepke volje nacionalnega ponosa, neodoljiva potreba po sproščenju dolgo k tlom prižete borbenosti, želja, dokazati pred svetom, da so včerajšnji podložniki po mednarodno priznanih vrlinah enaki gospodom in Bog daj našemu narodu kult jeklenih mišic in zdravega duha ter nacionalne zavesti ...« sta pred stoletjem v uvodu zapisala predsednik odbora Jakob Rebernik in tajnik Miruš Tomc na letaku slovenskega športnega kluba. DEAN SUSTER Zapis, prežet s čustvi, je treba razumeti, saj so Slovenci iskali svoj prostor pod soncem (med Nemci) tudi v nogometu. Objavljen je bil v celoti v monografiji, ki je izšla pred dvajsetimi leti. V tisti knjigi je zajeto skoraj vse, z urednikom Jožetom Volfandom so jo pisali zgodovinarji in športni strokovnjaki. Desetletje kasneje je sledil nekakšen ponatis ob dodanih podatkih iz novih desetih let, v Narodnem domu je bila (zelo uspešna) slavnostna akademija. Zato so mnogi pogrešali prav tiskovino in slavnostno prireditev. Za slednjo je sicer še čas, decembra bo minilo sto let od ustanovitve kluba. Zato pa je Celje dobilo razstavo z velikimi fotografijami, v katere so z začudenjem zrli pred- vsem mladi nogometaši, zlasti v obutev tedanjih igralcev, in posodobljeno Skalno klet. Na razstavi so bili veliki junaki Kla-divarja iz sredine šestdesetih let prejšnjega stoletja - Ivan Anza Hribernik, Ivan Bauman in Anton Perc. Baumana, odličnega nogometnega učitelja, ki ga je kasneje presegel sin Dejan, je prireditev očitno prevzela v tolikšni meri, da mu je vzelo sapo. Po hitri zdravniški pomoči je bil kmalu pri sebi. Hriber-nika, čeprav je v devetem desetletju, telo še ni izdalo, zato še steče za žogo. »Naj se zaletijo vanjo« Pestro dogajanje ob stoletnici v nogometnem Celju se je začelo v soboto dopoldne na Trgu celjskih knezov s slavnostnim odprtjem slikovne razstave, ki je nastala na pobudo NK Celje. Ustvarila sta jo Muzej novejše zgodovine Celje in Zgodovinski arhiv Celje ob pomoči številnih zbirateljev. Direktor Zgodovinskega arhiva Celje Borut Ba-tagelj je bil ponovno slikovit: »Razstava ima namen predstaviti bogato nogometno zgodovino najširšemu krogu, ljudje se morajo zaleteti vanjo. O vsebini ne gre razpredati, namreč razstava je pred vami.« Odkrito je priznal, da ne bi smeli gledati zgodovine nekega športa samo skozi oči enega naroda. Soav-tor razstave je Sebastjan Weber, višji kustos v Muzeju novejše zgodovine Celje. NZS za novo travo Sledila je selitev na Skalno klet, kjer so se na odprtju novega večnamenskega objekta zbrali nekdanji nogometaši. Tam so bili glavni projektant Valter Ernst, predsednik NZS Radenko Mijatovič, dolgoletna vodilna moža kluba Marjan Vengust in Darko Klarič, predsednik NK Celje Miloš Rovšnik, predsednik Medobčinske nogometne zveze Celje Vlado Močnik in direktor ZPO Ivan Pfeifer, ki mu je pripadla uvodna beseda: »Vrednost investicije je 880 tisoč evrov. Ob sotočju § J 1 1 A ^Шј ш ^ 1 j ^^ Ivan Anza Hribernik je eden najbolj priljubljenih celjskih športnikov vseh časov. Savinje in Voglajne načrtujemo gradnjo igrišč, ob finančni pomoči NZS načrtujemo na štadionu Z'dežele zamenjavo dosedanje trave s hibridno.« Vidno zadovoljen je bil Miloš Rovšnik, ki je večkrat izpostavil pomembnost zbornika, izdanega pred dvajsetimi leti: »Spoštujemo vse delo, ki je bilo opravljeno doslej. Za častitljivo obletnico se skriva ogromno odrekanj. Ne smemo pozabiti, da je v Celju še Nogometni klub Šampion.« Del celjske identitete Bojan Šrot je, preden je odprl razstavo, dejal in nasmejal: »Dolgo sem že župan, nekateri menijo, da že predolgo ...« Njegovi znanje, volja in moč so bili usodni, da je Celje dobilo štadion, ki je drugi največji v državi. Zdaj je dodal še en kamenček v svojem celjskem športnem mozaiku: »Prejšnji objekt je bil dotrajan, dvakrat je bil temeljito poplavljen. Pri gradnji novega objekta smo bili racionalni in preudarni. Nogomet je pomemben del celjske identitete. Pridite na tekme, plačajte vstopnico.« Dodal je, da se mu toži po imenu kluba Kladivar. Arhitekt Valter Ernst je povedal: »Objekt s tribuno zdaj stoji ob sredini igrišča. Upoštevati smo morali, da je ostal prostor za igrišče za mali nogomet.« V Evropo si želijo »Vesel sem in ponosen, da se v Celju še naprej vlaga v nogometno infrastrukturo. Leta 1998 smo skoraj obupali po poplavi. Na srečo se vizija nadaljuje, navdušen sem. Dobili bomo nove, uspešne rodove celjskih nogometašev,« je bil resnično zadovoljen Marjan Vengust, oče štadiona pod Golovcem, nekdanji izjemno uspešen predsednik, ki je klub v seštevku vodil petnajst let. Po osamosvojitvi je ob Vengustu celjski nogomet najbolj zaznamoval Darko Klarič: »Skoraj 25 let sem bil vključen v tukajšnje dogajanje, za toliko časa sem mlajši od kluba. Vesel sem glede tega, kar se dogaja v Celju. Ce sem pustil nekaj sledi, sem zadovoljen, bilo mi je v veliko zadovoljstvo. Obenem je bilo zelo naporno. Večkrat sem počival na Trojanah, ko sem se pozno ponoči vračal domov.« Šrot je dodal: »Ceprav klub deluje s skromnimi finančnimi sredstvi, upam, da se bo v zaključku sezone uresničila nekajletna želja, torej da bo naše moštvo zaigralo v kvalifikacijah za evropsko ligo.« Foto: SHERPA REPORTAŽA 33 Шт НШИ Nekdanji nogometaši Kladivarja, tudi Bojan Bevc, so z zanimanjem gledali starejše fotografije. Desno stoji Aljoša Džumhur, ki je član upravnega odbora NK Celje. V njem so še Miloš Rovšnik, Izidor Krivec, Bojan Šrot, Marko Cvikl, Roman Moškotevc, Tomaž Subotič in Branko Veršič. SS Nekdanji igralci Kladivarja so vselej židane volje. H Lepo je tfj bilo videti skupaj Marjana Vengust (desno) in Darka Klariča, od katerih je lahko Miloš Rovšnik dobil kakšen dober nasvet. Na ogled razstave je prišel tudi Velenjčan Almir Sulejmanović. Potem ko so ga (nerazumljivo) odslovili iz Rudarja, kjer je bil uspešen trener, je dobil in sprejel ponudbo sežanskega Tabora. Ko je igral v obrambi Celja, je ekipa dosegla svoj največji uspeh. Leta 2005 je osvojila slovenski pokal. Poleg Sulejmanovića so bili v ekipi Aleksander Šeliga, Marko Križnik, Matej Šnofl, Oskar Drobne, Nejc Pečnik, Marijan Budimir, Primož Brumen, Dare Vršič, Dejan Robnik, Simon Sešlar, Duško Stajić, Dominik Beršnjak, Sebastjan Cimerotič ... Vodil jih je Marko Pocrnjič. Alenka Obrul (desno) je krajši čas vodila klub v vlogi predsednice. Ob njej je Katarina Karlovšek, ki je skrbela, da je vse teklo kot po maslu tako v mestu kot na Skalni kleti. 34 PORTRET Terezija Bastelj predstavlja kostume, ki jih je oblikovala Slikarka iz starodavne tkalske rodbine V Galeriji Štekl v Gornjem Gradu je na ogled razstava domačinke, akademske slikarke Terezije Bastelj. Na razstavi z naslovom Križajo se nitike so na ogled kostumi, ki jih je oblikovala ta umetnica. Gre za kostume, ki so nastali v zadnjih dveh desetletjih. BRANEJERANKO »Prvi kostumi so bili del mojih likovnih predstav na različnih mestih z različnimi akterji. To so bile ponavadi likovno-glasbene, likovno--plesne ali likovno-pripovedovalske predstave,« je povedala Basteljeva. To so bile na primer Predstava za dve obleki na dvorišču celjskega Prothasijevega dvorca, Nevidna prisotnost v Friderikovem stolpu celjskega Starega gradu z balerino Sonjo Kerin, Najina prosojnost v šoštanjski galeriji ter predstave v Galeriji Velenje, ljubljanski Galeriji Krka ... Ponekod so bili vključeni njeni svetlobni objekti, kot jih sama imenuje. To so od znotraj osvetljene slike v različnih oblikah in to kot zaprti kvadri, zaprti valji, ploskve ... Poleg njenih olj in akrilov seveda. Med temami, ki Basteljevo najbolj privlačijo, so odnos moški-ženska in težave v njem, kar je splošen problem. Tkalska rodovina Umetnica Terezija Bastelj izvira iz stare zadrečke tkalske rodbine. Tako uporablja za svoje kostume tudi stare materiale. »Pri hiši je bilo še precej ostankov lanenega platna, volnenih materialov in tudi raševi-ne. Etnografinja Marija Makarovič mi je nekoč pripovedovala, da je raševina skoraj izginila in da je v širšem slovenskem prostoru tako rekoč ni več. Pri nas doma je bila na srečo ohranjena majhna bala,« je povedala Basteljeva. Raševina je stkana iz lanene in volnene niti ter je črno obarvana. Vsi ti materiali so bili za Basteljevo spodbuda, da jih je uporabljala za svoje kostume. Ti so predvsem iz naravnih materialov. Veliko ji je pomenilo srečanje z Ljobo Jenče, zbirateljico slovenskega ljudskega izročila, pevko in pravljičarko. »Ljoba me je obogatila z vsem, kar ustvarja, ter še bolj s svojim odnosom do vsega tega. Glede tega sva si zelo podobni,« je ugotovila Basteljeva, ki je zanjo oblikovala več kostumov. Jenčetova je tudi nastopila na odprtju njene razstave v Galeriji Štekl. In izročilo, ki ga Jenčetova ohranja, je bilo Ba-steljevi vedno blizu, saj je bila v njenem rodu beseda vedno dragocena, tudi v knjigah. »Ta odnos je bil tako rekoč svet, če se lahko tako izrazim. Zato, ker mi je to dragoceno, želim to prenašati na druge ljudi, da bi vse to zanje postalo vrednejše,« omenja umetnica iz Gornjega Grada. Opaža, da je vse to danes zapostavljeno in da je kultura v drugem ali celo tretjem planu. »Za marsikoga je tisto, kar je pridobitniško, pomembnejše, vrednejše. Če o tem razmišljamo, vemo, da je kultura osnova obstoja, še posebej narodovega,« razmišlja Terezija Bastelj. Da bo v prihodnje drugače, moramo kaj storiti, je prepričana. V nasprotnem primeru se nam slabo piše, zlasti našim zanamcem. Iz rodbin kiparjev Basteljeva se trenutno posveča figuraliki, v olju ter veliko v akrilu. Zelo rada ima tudi kolaže. Povsod rada uporablja tudi tekstil. »Zadnje čase mi najbolj odgovarjajo mešane tehnike. Rada imam vse tehnike, Šokatnikove statve Statve, ki so jih uporabljali predniki Basteljeve, so danes v gornjegrajski muzejski zbirki. Na njihovo domačijo so jih pripeljali v 17. stoletju, ko se je tja primožila Knebuska s sosednjega hriba. Obrt so nadaljevali predvsem moški potomci, ki so tkali še vse do leta 1955. Tkali so tako doma kot po večjih kmetijah. Manjše dele statev so prenašali v posebni, tkalski torbi. »Občudovanja vredno je, da je stkal dober tkalec v enem dnevu - v ne prav svetlem prostoru in ob obilnem prahu - za približno ped platna. To je bilo garaško delo, ki ni bilo dobro plačano,« ve potomka tkalcev. Platno so uporabljali na primer za prte, posteljnino in brisače. Iz raševine so izdelovali moške hlače, suknjiče in zgornje dele odej. »Naše prednike občudujem. Te stvari so cenili na drugačen način, kot jih mi danes, saj so bile pridobljene z večjim trudom kot danes. Danes vse to bolj ali manj poceni kupimo v trgovinah,« opaža. Tkal je še stari oče Terezije Bastelj, Šokatnik. Tkati in sestaviti statve je znal tudi njen oče, ki je umrl pred postavitvijo svojih statev v gornjegrajskem muzeju. Strokovnjak za postavitev statev je ugotovil, da so Šokatnikove statve od drugih drugačne, da delujejo na drugačen način. Ker ni nikogar, ki bi jih znal sestaviti, niso več postavljene tako, da bi lahko na njih tkali. pri katerih sem lahko počasnejša, da lahko veliko razmišljam in se poglabljam,« je povedala o svojem zadnjem obdobju. Ustvarjala je tudi motive v emajlu, slikala je na steklo in ustvarjala freske. Med njenimi velikimi deli so freske v cerkvi v Lovrencu na Pohorju ter likovna oprema večje kapele pokojnega profesorja Rafka Vodeba v Turnem pri Gorici pri Slivnici. Ustvarja tudi kiparska dela. In kako je prišlo do študija Terezije Bastelj na likovni akademiji? Mama je bila gospodinja, oče je bil delavec. Oba sta imela čut za lepoto in tudi za umetnost. Predana sta bila na primer operi. Izhajala sta iz rodov, kjer so bili umetniško nadarjeni ljudje. Mama je bila iz rodu Savinškov iz Nove Štifte, od koder izhaja njen bratranec kipar Jakob Savinšek, sin pisatelja Slavka Savin-ška. Po očetovi strani je Basteljeva izvedela za leta 1661 v Gornjem Gra- V dvajsetih letih ustvarjanja kostumov Terezije Bastelj je bilo kar nekaj veselih dogodkov. »Nekega dne je potrkal na naša vrata nekoliko bolj oddaljen sosed Pahovnik, ki me je zelo razveselil. S podstrešja mi je prinesel v papir zavito balo, v kateri je bilo približno deset metrov nebeljenega, hodnega platna, ki ga je stkal moj stari oče,« je povedala Bastljeva, potomka tkalske rodbine. Tega platna Pahovnikovi niso nikoli uporabili, po vsej verjetnosti so ga - kot povsod drugod - nadomestili kupljeni izdelki iz trgovin. »Sosed Pahovnik mi je nato rekel: »Kar ti uporabi to platno, saj vem, da ga boš bolje, kot bi ga jaz!« Od veselja bi ga najraje kar objela,« se spominja Terezija Bastelj. du rojenega slovensko-avstrijskega baročnega kiparja Marka Šokatnika (Marxa Schokotnigga), ki je bil rojen na njeni domačiji. Priznan kipar je bil tudi njegov sin Joseph. »Kot majhen otrok sem mamo večkrat prosila, naj mi kaj nariše, vendar ni znala risati. Risanje je bilo zanjo nekaj najbolj mučnega. Kot kaže, je bila le prenašalka tega daru,« se spominja Terezija Bastelj. Terezija je pozneje doma veliko risala, kar je opazil njen stric, ki je portrete odnesel v Hrastnik k prijatelju, ki je bil akademski slikar. Slikar je bil navdušen. Končalo se je z njenim študijem in diplomo na ljubljanski likovni akademiji. Vrnila se je v Gornji Grad. Nekaj let je poučevala v velenjski osnovni šoli in vodila likovne tečaje ter delavnice v Šaleški in Zgornji Savinjski dolini. V Gornjem Gradu je tudi organizirala likovne kolonije. Razstava kostumov Terezije Bastelj, ki je postavljena v gornjegrajski Galeriji Štekl, je na ogled do konca septembra. Na razstavi so predstavljeni tudi kostumi, ki jih je Basteljeva oblikovala za nadaljevalko ljudskega izročila Ljobo Jenče. PORTRET 35 Katarina Aman je Šaleško dolino ujela v grafiko »Namenoma sem se izgubljala po mestu« Velenjski grad, kip maršala Tita, Dom kulture Velenje, Kaju-hov dom, dvorec Gutenbuchel, osnovne šole, cerkve ... Vse to in še mnogo več sestavlja črno-bel mozaik Šaleške doline, ujet v grafike. Znane podobe je na papir prenesla Katarina Aman. Ta se ne posveča le likovni umetnosti. Sodelavko Medobčinske zveze prijateljev mladine Velenje zanima tudi kamišibaj. Iz žepa strese tudi marsikatero zanimivost o mestu, kjer živi, saj je tudi lokalna turistična vodnica. TINA STRMCNIK Ko je Katarina Aman pozimi 2017 opazovala belino snega in kontraste, ki jih dobijo stavbe v svežem sneženem zametu, se ji je porodila ideja o manjšem številu grafik z najbolj prepoznavnimi velenjskimi znamenitostmi. Najprej je s to vejo likovne umetnosti na papir zajela podobe nekaterih kipov in stavb, ki so ji pri srcu. Na primer stavbo osnovne in srednje šole, ki ju je obiskovala. Ali kotičke, ki so jo spominjali na prvo ljubezen. Druge motive je odkrila tako, da se je načrtno izgubila v Šaleški dolini. Število matric in odtisov je naraščalo. Ob podpori lokalnega muzeja je pod naslovom V srce vrezano Velenje izšlo šestdeset Katarininih grafik, ki so bile predstavljene tudi na razstavi ob 60-letnici muzeja. Motivi so bili uporabljeni še za protokolarna darila velenjskega muzeja. A njena umetniška roka se po tem dogodku ni umirila. Začela je izdelovati še grafike, ki vključujejo podobe iz Šoštanja in Šmartnega ob Paki. 123 del je bilo avgusta predstavljenih v Vili Bianca, kjer je sedež Zavoda za turizem Šaleške doline. Še več se jih skriva po predalih mlade velenjske ustvarjalke. Morda jih bo predstavila na razstavi, za katero načrtuje, da jo bo pripravila v Šmar-tnem ob Paki. Skrivnostno do konca Ko je zaznala kakšno zanimivost, ki jo je želela natisniti na papir, jo je obiskala in si jo natančno ogledala. »Že takrat sem dobila namig, kako bi bilo najbolj dobro narediti grafiko. Pomagalo mi je tudi, da sem motive fotografirala v pravi perspektivi. kot kulturni biser in ne več le kot zgradbo, kjer so stanovanja, poslovni prostori ali druge vsebine.« Od ilustracije do kamišibaja Študirala je likovno pedagogiko na Pedagoški fakulteti v Mariboru, kjer je tudi magistrirala. Svojo ljubezen do likovne umetnosti je med drugim izrazila v ilustracijah, ki jih je pripravila za knjigo z naslovom Želva Bogdana. To delo je napisal Andrej Podvratnik. Ilustriranje jo je pripeljalo tudi do odkrivanja še ene zanimive veje umetnosti, in sicer kamišibaja - gre za tako imenovano papirnato gledališče, ki izvira z Japonske. Predsednik Kulturno--umetniškega društva Boštjan Oder »Nekatere zanimive točke Šaleške doline sem si ogledovala že prej, ampak sem jih predvidevala za ilustracije. Z grafiko se takrat še nisem ukvarjala, posvečati sem se ji začela za magistrsko delo.« Nato sem zrisala idejno zasnovo, preizkušala sem, kaj mora biti vidno in kaj črno. Najbolj zahtevno je bilo ustvarjanje grafik za podobe, ki so težje dostopne,« je povedala. Kaj je nastalo, je videla šele na koncu, ko je matrico, premazano z barvo, odtisnila na papir. Nekaterim negativom, kot je bil na primer tisti za Kajuhov dom, je posvetila več časa. Včasih je morala tudi nadomestiti del matrice, dolepiti kakšen kos linoleja, da bi s to umetniško tehniko zajela vse podrobnosti stavbe. Nekateri motivi so uspeli že v prvem poskusu. Ali gleda po tem umetniškem projektu na svoj domači kraj drugače kot prej? »Zagotovo, prej sem šla mimo stavb in sem jih dojemala drugače. Marsikatero zdaj vidim jo je namreč povabil, da bi likovno opremila kamišibaj zgodbo z naslovom Drevo. Besedilo zanjo je prispeval velenjski literarni ustvarjalec Ivo Stropnik. »To je bil zame velik zalogaj. Preden sem se lotila priprave ilustracij, sem spoznavala osnove. Učila sem se, kako kadri-ramo sliko in kakšne so zakonitosti ilustracije.« Zdaj mlada Velenjčanka ilustrira tudi kamišibaje, ki jih piše sama. Zgodbe, ki jih skriva leseno gledališče, imenovano butaj, tudi pripoveduje. Najbolj uživa, ko ji uspe presenetiti mlado občinstvo, otroke spodbuja tudi, da pri zgodbah sodelujejo - razmišljajo, odgovarjajo in pojejo. S pripovedmi, kot je tista o Vili Rožle, jim približa tudi zanimivosti iz zgodovine. Kamišiba-je ustvarja tudi za odrasle. Katarina Aman se ukvarja tudi s kamišibajem. Je avtorica sedmih zgodb in njihovih ilustracij. Pojasnila je, da kamišibaj ni namenjen le otrokom, ampak tudi odraslim. Za slednje so velenjski kamišibajkarji med drugim pripravili zgodbe na temo erotike. Delo z mladimi je sanjska služba Sogovornica, ki je od letos tudi lokalna turistična vodnica za območje Šaleške doline, je bila več let prostovoljka Medobčinske zveze prijateljev mladine Velenje, zadnje leto in pol je tam tudi zaposlena. Svoje delo v zvezi je opisala kot raznoliko in ustvarjalno. Zveza izvaja humanitarni program za mlade, nudi jim učno pomoč, pripravlja ustvarjalne delavnice, druženja, športne igre in druge dejavnosti. Med počitnicami otroke popelje na letovanja, kjer marsikdo / »y dolini je £ veliko biserov, ki jih ne poznamo, čeprav smo domačini.« prvič vidi morje, ali jim omogoči počitniško varstvo. Čeprav je Katarina Aman mentorica mladim, se od njih veliko nauči tudi sama. »Otroci me učijo potrpežljivosti. Poleg tega zdaj razumem, kaj je potrebno, da pri njih zbudim osredotočenost in jo obdržim. Dali so mi tudi zavedanje o tem, kaj vse zmorejo in da si seveda želijo še več. Ustvarjalne delavnice zame tako že dolgo ne pomenijo le to, da otrokom ponudim papir, škarje in lepilo. Ko potegnem črto, je delo, ki ga opravljam, zame res prava služba.« Foto: GrupA ( Obiskovalcu razstave ne bo ušlo, da je ustvarjalka v črno in belo barvo ujela veliko kipov. Ti so ji tako v estetskem kot grafičnem smislu ljubši kot stavbe. Grafike z motivi iz Velenja, Šoštanja in Šmartnega ob Paki so tudi kot nekakšna turistična razglednica Šaleške doline. »Ko sem iskala motive, sem se v domačih krajih igrala turistko,« pravi Katarina Aman, ki je med drugim članica Turističnega društva Šalek. 36 REPORTAŽA Zeliščni vrt Majnika je razkošje raznovrstnih zelišč in vonjav Nobeno zelišče ni čudežno Kaj je biodinamično vrtnarjenje? Biodinamična pridelava hrane je še en korak naprej od biološke pridelave, saj ne samo da ne uporablja umetnih gnojil in škropiv, temveč jo zanimajo tudi življenjske sile v hrani, saj nam prav te dajejo moč in zdravje. Pri tem upošteva ritme v naravi, ki vplivajo na to, kakšen pridelek bomo imeli. Ali veste, da je bolje nadzemne dele rastline in plodove nabirati dopoldne, ko zemlja izdihuje, ker imajo takrat v sebi več moči? Nabiranje korenin in presajanje pa je bolje opraviti popoldne, ko zemlja vdihuje in gredo moči rastline v podzemni del. Na poti proti Žički kartuziji stoji Zeliščni vrt Majnika, ki ga urejata mama Majda in hči Katja Temnik. Raznovrsten vrt je nastal kot posledica dolgoletne Majdine želje, da bi imela vrt, po katerem bi vodila obiskovalce. BARBARA GRADIČ OSET Majda Temnik si je s prvo nagrado za uspeh v srednji šoli kupila knjigo Richarda Willforta Zdravilne rastline in njih uporaba. Takrat si je zaželela, da bi kdaj moč zdravil- nih rastlin uporabila v svojem poklicu. Njena poklicna pot je nato šla v drugo smer, a želja, da bi imela svoj zeliščni vrt, je ostala. Hči Katja te želje ni imela. Bila je namreč poklicna košarkarica. Pred devetimi leti je bila tudi kapetanka slovenske košarkarske reprezentance, kar šest let je bila zaposlena v klubih v tujini. »Nikoli si nisem mislila, da bom ostala v Žičah. Videla sem veliko sveta in vedno mi je bilo to odkrivanje doživetje, še vedno grem rada po svetu. A trenutno se mi je že težko peljati v Ljubljano. Ko samo pomislim na gnečo na cesti in na čas, ki ga bom zaradi tega izgubila.« Navadna in premium zeliščna sol Majnika sta bili jeseni izbrani med 20 najboljših slovenskih kulinaričnih spominkov v alpski regiji. Premium sol je dobila tudi bronasto priznanje strokovne komisije. Ko so se energije združile Majda se je po upokojitvi začela ukvarjati z biodinami-ko in s pridelavo kalčkov, Katja se je po končani karieri lotila natančnejšega preučevanja filozofije Rudolfa Steinerja, začetnika antropozofske medicine. Ugotovila je, da lahko to združi z mamino ljubeznijo do narave. Najprej sta v najem vzeli sosedovo njivo, jo s pomočjo prijateljev prekopali in zasadili prve rastline. Uradno odprtje vrta je bilo leta 2012. Pred dvema letoma sta kupili še opuščeno kmetijo s petimi hektarji zemlje in jo spremenili v obdelovalno površino. Njuno bogato zeliščno ozemlje leži blizu Žičke kartuzije, kjer so pred stoletji živeli kartuzijanski menihi. Znani so bili po svoji zeliščnih vrtovih, kjer so vzgajali zelišča in z njihovo pomočjo zdravili ljudi. Tik nad vrtom Majnika so imeli kartuzijani svoje vinograde. »Ni naključje, da je naš vrt tik pod vinogradi,« se je nasmehnila Katja. »Takšen vrt bi imela tudi jaz!« Ko je Majda v devetdesetih letih prejšnjega stoletja opravila izpit za lokalno turistično vodnico, je tako slovenskim kot tujim obiskovalcem med drugim z veseljem razkazovala lepote Žičke kartuzije ter dvorca Trebnik s krasno urejenim zeliščnim vrtom. »Takrat je bilo na dvorcu zelo lepo, ljudje so radi prihajali. Vrt je bil odlično zasnovan in tudi dobro predstavljen. Vedno sem si govorila, da če bom kdaj imela zeliščni vrt, ga bom imela za oglede, ker mi je bilo zelo pri srcu, kako so ljudje izpovedovali svoje izkušnje. Bila sem presenečena, kaj vse so imeli v domači lekarni in kako so znali uporabljati domača stara znanja,« je razložila Majda Temnik. Zeliščni vrt Majnika ni samo ekološki, temveč je v sozvočju z naravnimi energijami. Nadgradnja biološkega kmetovanja je namreč biodinamično kmetovanje, katerega začetnik je bil Rudolf Steiner. Ta je v začetku 20. stoletja opozoril na resne posledice uporabe kemičnih sredstev in umetnih škropiv v kmetijstvu. Biodi-namika kombinira biološko kmetovanje z razumevanjem ekoloških dinamičnih procesov. »Velika škoda bi bila, če bi ostali samo pri setvenem priročniku Marije Thun, čeprav je za začetnike že to veliko. A ko se izobražuješ na tem področju, se odpira mnogo več. Steiner je nekje zapisal, da so preparati za gnojenje samo vmesno obdobje, dokler se človek sam ne razvije toliko, da ko bo šel po polju, bo gnojil s samo svojo prisotnostjo. Mogoče si to težko predstavljaš, a ko začneš sebe spoznavati kot poseben mikrokozmos in ko vidiš, kako v tebi delujejo določene sile, potem ti marsikaj postaja jasno.« Čeprav imata enega boljših biodinamičnih vrtov v Sloveniji, certifikata Demeter še nimata, a želja je, da ga pridobita do leta 2021. »Rastline in ljudje, ki jih tukaj srečujem, mi veliko dajejo. Zame je to najbolj smiselno, kar počnem. Razvijam sebe in se vedno bolj spoznavam.« Katja Temnik je predstavila razmišljanje Johannesa Entfell-nerja s predavanja v waldorfski šoli. Spregovoril je namreč o umetnem dušiku, ki na človeka deluje popolnoma drugače kot dušik v biodinamiki, kjer s kompostom ustvarjajo popolnoma novega. »To je dušik, ki duhovno hrani. Hrana, ki jo jemo, lahko ostaja v prebavi, lahko pa duhovno nahrani. Če ne moremo prebavljati šefa ali sodelavca ali sosedov, to ni živčna bolezen, teh ljudi enostavno ne moremo prebaviti. Če se kakovostno prehranjujemo, potem je tudi naš socialni stik dober. Kakšni ste v stiku z ljudmi? Vas delajo nestrpne? REPORTAŽA 37 Pri ameriškem slamniku je treba uporabiti nadzemni del, se pravi cvetove, jeseni še korenine. Če na vrtu ne bi živele tudi račke, bi nadležni polži pojedli vsa zelišča. Korenino svetlobe poznamo tudi pod imenom jam ali tudi svetlobni koren. »Mi koren zrežemo na tanko in ga posušimo. Nato ga zmeljemo v našo sol z drugimi zelišči. Ker nima izrazitega okusa, je zelo dobra kombinacija.« Korenina svetlobe ima zelo pestro sestavo hranilnih snovi: škrob, beljakovine, maščobe, aminokisline, saponine, polisaharide, sluzi, vitamine in 31 različnih elementov v sledeh. Korenina svetlobe oziroma Dioscorea batatas, ki jo vzgajajo zaradi njenega gomolja, saj ima izjemno pestro sestavo hranil. Poleg tega ima korenina svetlobe zmožnost hranjenja svetlobnih etrov, ki so danes živilom odvzeti zaradi visokotehnoloških predelav. Papeževa sveča ali lučnik Mogoče odgovor najdete tudi v hrani, ki jo jeste.« Opazovanje narave Katja Temnik opominja, da je treba naravo opazovati. »Narava kakšno leto tudi ne Na Zeliščnem vrtu Majnika z veliko skrbnostjo vzgajajo ekološka zelišča po biodinamičnih metodah. Skrbno nadzorujejo tudi sušenje. rodi. Bistvo je, da je ne prisiliš. Ko sta dve leti nazaj na veliko obrodili kamilica in melisa, je narava nakazala, da ju bomo zelo potrebovali za zmanjšanje stresa in za pomiritev. Bolj ko razmišljaš na ta način, bolj poslušaš naravo. To je sklenjen krog.« Katja se ne boji konkurence in podobnih vrtov. »Mislim, da so podobni vrtovi samo dobri za nas vse, kajti vsi imamo dovolj za prodajo. Želimo si, da se kakovost pridelkov poviša. V Sloveniji manjka načrtne raznovrstnosti, saj izginja. Ne samo iz narave, tudi s slovenskih kmetij. Ko na kmetiji gojijo eno ali dve kulturi, nastane paradoks, da kmetje kupujejo zelenjavo v trgovini. To ne gre.« Bolezen je znak za spremembo Zeliščni vrt obiskujejo ljudje, ki se doma že ljubiteljsko ukvarjajo z zeliščarstvom in bi radi svoje znanje nadgradili. Veliko jih k njima pride po nasvet ob bolezenskih težavah. »Ko nekdo zboli, se zamisli in spremeni način življenja. Vedeti moramo, da nobeno zelišče ni čudežno, če ob tem ne spre meniš načina življenja. Če začneš drugače razmišljati, če vidiš, zaradi česa si zbolel, je to začetek ozdravitve. Bolezen je opozorilo, da si šel v napačno smer. Odkar je ze-liščarstvo postalo moj način življenja, skoraj da še nisem zbolela. Saj me kaj oplazi, a to ob prvih znakih odpravim. Veliko je mogoče narediti s preventivo in tudi s pravim ritmom prehranjevanja. Recimo močvirski oslad je naravni aspirin proti glavobolu in prehladu. Ko me pozimi načenja prehlad, vzamem rastlino in mi pomaga,« je dodala Katja Temnik. Marsikaj se da na daljši rok pozdraviti, nič ni čez noč, kar bi učinkovalo. Če imaš potrpljenje, se marsikaj reši. »Največ se naučiva od strank, ki nama povedo, kako so kakšno bolezen pozdravili. Gospa s hormonskimi težavami je z veseljem razložila, kako se je na dolgi rok pozdravila z njivsko preslico in brezo oziroma kako so si ženske uredile menstruacijo s pomočjo plahtice. Največ povratnih in- formacij dobim za pegasti badelj, kako imajo po njem dobre jetrne teste.« Iz malega zraste veliko Zeliščni vrt Majnika res ni velik, a prav neverjetno je, koliko zelišč pridelata Katja in Majda na tem področju. »Zelišča omogočajo, da na majhni površini veliko pridelaš, saj lahko nekajkrat na leto porežeš rastline. Vemo tudi, da kolikor bomo vložili, toliko bomo dobili. Ni nam pomembno, koliko prodamo, pomembno je, da je toliko cenovno ugodno, da je ljudem dostopno. A če imaš denar za čips, potem imaš tudi denar za čaj. S košarko in prevajanjem sem veliko več zaslužila kot zdaj, a moje delo je zdaj precej bolj smiselno. Če bi delala samo za denar, potem bi mi bilo bolj udobno, če bi ostala pri prevajanju,« je zaključila Katja Temnik. »V tem neudobju sem našla svoje udobje.« Foto: GrupA Vsaka rastlina ustvarja svoj kisik. »Zdravilne rastline dajo tisto, kar telo potrebuje, in nimajo stranskih učinkov,« je povedala Katja Temnik. 38 REPORTAŽA Anja Antolič in Barbara Marčič na kolesih ter Oliver Tič peš že skoraj leto na poteh Južne Amerike Vse svoje nosijo s seboj in živijo svoje sanje Anja in Barbara morda pravkar poganjata kolesi po prašni bolivijski cesti. Niso vsi vozniki ravno po-osebljenje uvidevnosti, a večina ljudi, ki sta jih doslej srečali, potrjuje njuno neomajno vero v dobroto človeštva. Ni vsak kilometer poti čisti užitek, a pod črto je vsako njuno javljanje dokaz, da po večletnih pripravah živita svoje sanje. In prav tako Konjičan Oliver. V približno letu je na najdaljši cesti sveta prehodil že več kot 7.300 kilometrov. SASKA T. OCVIRK Na enem zadnjih javljanj sta svojim sledilcem na Faceboo-ku Anja in Barbara ravno razlagali, kako sta se s kolesi prebili do bolivijskega mesta La Paz. Kako simpatično spremstvo s taksijem so jima pripravili trije fantje in kako so jima po stopnicah nesli težki kolesi, ki ju v dvigalo pred gondolo nikakor ne bi spravili Mimogrede sta omenili, kako sta na eni od cest srečali špansko govorečega junaka, ki zdaj že enajst mesecev hodi po najdaljši cesti sveta. Pred kamero se jima ni pridružil nihče drug kot simpatični Konjičan Oliver. Če je pred odhodom potožil, da mu je španščina španska vas, mu je po skoraj letu vsakodnevnih srečanj z domačini jezik že povsem domač. »Če se seveda ne zgodi kakšen Anja in \ nesporazum,« Barbara potujeta s proračunom petih evrov na dan. To je zagotovo rekordno nizka vsota. Hvaležni bosta za vsak evro, ki jih boste primaknili za nepredvidene stroške na račun SI56 0510 0702 7543 952, Anja Antolič, Sveti Štefan 3, 3264 Sveti Štefan ali z donacijo na njunem FB-blogu. Oli. zareži Svoje sledilce je nasmejal tudi s fotografijo pobrite glave. Brivcu je namreč dejal »todos, porfa-vor«. In ta mu je res obril vse lase z glave. Barbaro iz Rač in Anjo iz Sv. Štefana smo tudi v Novem tedniku na pot pospremili oktobra lani. Mesec pred njima je na pot iz Ushuaie, najbolj južne točke Južne Amerike, krenil Oliver Tič iz Slovenskih Konjic. Pred dvema letoma je prehodil ZDA od vzhodne do zahodne obale. Zdaj se je namenil prehoditi Severno in Južno Ameriko od skrajnega juga do Aljaske na severu. Za približno 24 tisoč kilometrov bo skupno potreboval tri leta. Trije slovenski junaki so se na začetku poti že srečali. Tokrat so si privoščili vratolomni kolesarski spust po najnevarnejši cesti v Boliviji, imenovani tudi cesta smrti. 65 kilometrov dolga stara makadamska cesta je v svoje prepade nekdaj vzela tudi do sto življenj na leto. Danes je precej varnejša. Vožnjo s kolesi brez vzmetenja pa si človek poleg čudovitih razgledov zapomni vsaj še zaradi enega razloga. A Oli je konec tega dneva vseeno zaokrožil z besedo - vrhunsko. Med slovenskimi rojaki v Argentini Dekleti na kolesih običajno prevažata vsaka po petnajst kilogramov opreme in še potrebno količino vode, kar je vse prej kot mačji kašelj. Oli se je v dolgih mesecih hoje tako ali tako že povsem odvadil kakršnihkoli prevoznih sredstev. Anja in Barbara sta doslej prekolesarili Argentino, Čile in Bolivijo. Trenutno sta v Peruju, pred njima so še Kolumbija, Gvatemala, Panama, Honduras, Nikaragva, končali bosta predvidoma v Mehiki. Oliver bo svojo pot nadaljeval proti severu čez ZDA in Kanado. Od petnajstih držav na dveh celinah ima trenutno za sabo tretjino poti. Odkar je prepešačil gorski prelaz v Andih na 4.200 metrih nadmorske višine, je njegov korak še bolj samozavesten. »To je bil najbolj zloglasen del poti. Tudi to je bil eden mojih ciljev - da pridem višje od 3.500 metrov kot v Rocky Mountains leta 2016. Zaradi hitrega vzpona - v enem dnevu sem se dvignil za približno 1.500 metrov -sem imel nekaj težav z dihanjem. Ampak po nekaj dneh se je tudi to uredilo.« Malo težje se je privadil na nizke temperature. Nekajkrat se je živo srebro spustilo tudi pod minus deset stopinj Celzija. »Drugi vrhunec na poti je bilo prečkanje najbolj suhe puščave na svetu, puščave Atacama. Tudi dvesto kilometrov poti se nisem mogel oskrbeti, tako da sem moral v svojem vozičku tovoriti hrano in vodo za ves teden.« V Boliviji je hodil po največji puščavi soli na svetu. Lahko si predstavljamo, da se mu počasi že toži po domačih zelenih travnikih. Naporno pot mu lajšajo gostoljubni domačini. V Argentini so ga kar organizirano gostili naši izseljeni rojaki. »To je čisto posebno poglavje. Od vsake slovenske družine se mi je bilo težko ločiti. Tako neverjetno prijazne in gostoljubne so bile. Najbolj me je presenetilo, kako dobro ohranjajo slovenščino tudi mlajše, v Argentini rojene generacije.« Podobno je bilo tudi v Boliviji. »Ne glede na revščino v državi so mi bili ljudje na vsakem koraku pripravljeni pomagati.« Če bi bilo enostavno, bi zmogel vsak Neverjetnih dogodivščin je Oliver že zdaj zbral za celo knjigo. »V San Salvadorju de Juyuju v Argentini me je na cesti ustavil moški in mi ponudil prenočišče. Na koncu sem pri njem ostal dva dni. V tem času sem bil povabljen na štiri piknike, za nameček sem brezplačno dobil še čisto nova očala.« Dobrih ljudi, ki mu ustavljajo na cesti in ga zalagajo s hrano, tudi sicer ne manjka. Največ preglavic mu povzroča vreme. Veter mu večino časa piha v prsi in mu otežuje hojo, šotor je v takšnem vremenu sploh umetnost postaviti. »Vse sem že doživel. tu .V- •• ... •- , "./• -V- ■■ ■ , .. ..V., .-.. * ■ .C',.:-. REPORTAŽA 39 »Nobenih slabih izkušenj nimam. Na pot sem šel trdno prepričan v dve stvari - če razmišljam pozitivno, se mi dogajajo pozitivne stvari in 99 odstotkov ljudi na svetu je dobrih. Doslej se mi to potrjuje na vsakem koraku.« »Če odštejem težave z dihanjem in močan veter, me nič ne spravi iz tira. Vsak večer sem hvaležen za nov dan in za vse prehojene kilometre. Hvaležen sem, ker živim svoje sanje,« pravi Oliver. Srečanja z domačini so vedno posebno doživetje. Od 42 stopinj v Argentini do minus 14 v Boliviji. Pred dnevi me je nekega jutra presenetila celo debela snežna odeja. Ampak to je pač del avanture. Če bi bilo enostavno, bi se vsi podali peš od Argentine do Aljaske,« se zasmeje Oli. Na srečo je mogoče prenočišče ob poti dobiti že za nekaj evrov. Seveda lahko o ogrevanju in topli vodi za tuširanje človek le sanja. Časa za razmišljanje ima Oli na pretek. Ampak se z njim ne obremenjuje preveč. Večinoma na poti posluša glasbo ali »žametne« glasove lam, ki se jim na cesti ni mogoče izogniti. »Seveda razmišljam tudi o tem, kaj bom počel, ko bom prišel do konca te poti.« Časa, da se odloči, ima na voljo vsaj še dve leti. Odmaknjeni, a prelepi kraji Barbara in Anja sta svojo kolesarsko pot začeli po čudoviti pokrajini na jugu Čila. »Cesta Carretera Austral naju je vodila mimo številnih slapov. Ledeniška voda je bila pitna in tega sva se kasneje pri prečkanju puščavskih območij Argentine in Bolivije še kako nostalgično spominjali.« Med kolesarji je ta pot precej priljubljena in dekleti sta na poti spletli veliko prijateljstev. Nikakor ne bosta prvi, ki bosta prekolesarili takšno razdaljo, a zagotovo bosta med redkimi, če ne bosta celo edini, ki jima bo to uspelo s tako skromnim proračunom. »Tudi zato sva iz Čila predčasno zavili v Argentino. Ta je bila najini denarnici bolj prijazna.« Čeprav se izogibata najbolj razvpitim turističnim in še bolj mestnim središčem, sta si doslej ogledali celo vrsto čudovitih krajev. Najlepše jima je čas preživljati z do- Oliver je s svojim vozičkom prehodil že več kot 7.300 kilometrov. mačini. »Najdlje sva bili v gosteh pri družini fanta, ki sva ga pred letom na njegovem kolesarskem potovanju po Evropi gostili v Ljubljani. Njegova družina nama je za deset dni odprla vrata in srce v San Juanu v Argentini. Prvič sva se zares spočili in imeli čas za temeljit servis koles in opreme.« Makaroni kot glavna jed in sladica Po pol leta v Argentini in mesecu v Čilu ju je navdušila Bolivija. »Takoj čez mejo je bilo vse drugače. Azijski avtomobili, številni brez tablic, gospe v tipičnih bolivij-skih opravah, neverjetno zanimive tržnice, kjer obilen obrok dobiš že za poldrugi evro.« Za razliko od večine kolesarjev sta si vzeli čas za vijuganje po bolivijskih mestecih in za ogled lokalnih znamenitosti. »V vasi La Higuera sva spoznali 72-le-tno Irmo. Ko je bila stara 21 let, je postregla zadnji obrok hrane argentinskemu revolucionarju Ernestu Che Guevari in je danes posebna znamenitost kraja.« Čudovito bolivijsko krajino kazijo predvsem smeti in pomanjkljiva higiena. Prav to je bil verjetno razlog, da sta zboleli. Barbara celo tako hudo, da je morala pomoč poiskati v bolnišnici. »Ampak če to odmisliva, naju je ta država očarala. Ljudje so nama radi priskočili na pomoč. Zaradi tehničnih težav s kolesi in težav z zdravjem sva jo res potrebovali.« Kar seješ, to žanješ, sta prepričani. Medtem ko je Oliver malo zavil s poti, sta mu popravili šotor in voziček. »Počasi bom že res imel slabo vest. Punci, res sem vama neizmerno hvaležen za vso pomoč,« jima je poslal pozdrave na spletu. Na spletu lahko našim popotnikom sledite tudi sami. Naučili se boste marsičesa. So za večerjo že spet makaroni?! Nič hudega. Polovico jih prelijemo s paradižnikom, polovico posujemo s sladkorjem. In uživamo v glavni jedi s sladico. Foto: FB The Bike Wanderers in Oliver Tič 40 REPORTAŽA Po Benetkah in njegovi laguni Med beneškimi kanali je treba potovati z vodnim avtobusom. Septembrski čar Benetk Po mestu v znameniti laguni Benetke imajo svoj čar, a še večjega jim dajejo velike prireditve svetovnega slovesa. Septembra je beneški filmski festival, čez leto je beneški likovni bienale, spomladi je karneval ... Od konca avgusta do 7. septembra letos je bilo mogoče srečati v mestu kanalov veliko zvezd Hollywooda, saj so po mestu hodili Meryl Streep, Brad Pitt, John Malkovich, Julie Andrews, Penelope Cruz in številni drugi mali bogovi in boginje filmskega platna. Niti Evropejki, Catherine Deneuve in Monica Bellucci, nista manjkali. BRANEJERANKO V množicah, ki hodijo ali se vozijo vsak dan po Benetkah, so se ti pomembneži seveda lahko skrili in uživali mir. Filmski festival je na beneškem otoku Lido, dolgem enajst kilometrov, ki ga slovenski turisti manj poznamo kot središče srednjeveškega mesta. Kavi za tisoč evrov Sicer pa kdo ve, kaj je Benečane bolj vznemirjalo v začetku tega meseca - velika Mostra ali načrt beneškega župana, da bo tam, kjer turistov najbolj mrgoli, kajenje na prostem v prihodnje prepovedano. Župan Luigi Bru-gnaro, ki je strasten kadilec, letos sploh vzbuja pozornost. Od letošnjega poletja je na javnih mestih prepovedano uživanje hrane in pitje, kaznovani so tudi pomanjkljivo oblečeni ter seveda prostitutke, ki se pogajajo s strankami ter tako ovirajo spodobne državljane. Tridesetletni par iz Berlina je tako letos poleti pil najdražjo kavo na svetu, ki ga je stala kar približno tisoč evrov. Iz nahrbtnika sta vzela kuhalnik in jo začela pripravljati, vendar sta bila ob nepravem času na nepravem mestu ter ob pravem policistu. Pri znamenitem mostu Rialto, najstarejšem od štirih, ki se pnejo nad Velikim kanalom, Canalom Grande ... Turista sta bila iz Benetk celo izgnana. In tisti, ki se odpravljate v Benetke, si na javnem mestu nikar ne privoščite slastnega sendviča iz svoje popotne malhe (najdražji sendvič v vašem življenju vas utegne stati do dvesto evrov). Še huje, če boste po hoji po Benetkah močno utrujeni, si ne drznite na kakšni klopci celo zadremati ... Populistični župan Brugnaro je pač milijonar, ki najbolj navadne smrtnike očitno zelo težko razume. Pred dvema letoma je (ne) vsakdanji župan celo presenetil z izjavo, da je treba v Benetkah vsakogar, ki bo na javnem mestu vzkliknil »Alah je velik!« (Allahu akhbar!), ustreliti. To je izjavil po terorističnem napadu v Barceloni in po prijetju treh domnevnih teroristov, ki so načrtovali napad na most Rialto. ločitev o vstopnini je sprejel mestni svet v začetku letošnjega leta. Mestni upravi in županu so namreč trn v peti enodnevni turisti - od celotnega števila 25 milijonov na leto je teh več kot polovica. V mesto, ki mu na zemeljski obli ni para, sem prispel -torej brez vstopnine - z ladjo mestnega javnega prometa. Z Benetke, ki so posebne na marsikaterem področju, imajo tudi posebne težave. Kar tretjino prebivalstva predstavljajo meščani, ki so stari več kot 65 let. Pred dvesto leti so imele celo približno 180 tisoč prebivalcev in so nekoč bile med največjimi mesti Evrope. Vstopnine še ni V Benetkah vstopnine za enodnevne turiste, ki bo stala tri evre, zaenkrat še ni treba plačati. Mesto je svetovna kulturna zakladnica. V Benetkah so pustili svoje sledove slikarji, kot so Tizian, Carpaccio, Tintoretto in Canaleto. V mestu so ustvarjali tudi skladatelja Vivaldi in Monteverdi, komediograf Carlo Goldoni, pisatelj Casanova, iz lagune je odšel na dolgo pot svetovni popotnik Marco Polo ... Pomembne so tudi beneške kulturne ustanove. Gledališče Teatro La Fenice uživa po požaru, ki ga je prizadel leta 1996, spet svojo staro slavo. avtom sem se pripeljal po dolgem in ozkem polotoku, ki se vije od obmorskega letovišča Jesolo do kraja Punta Sabbi-oni. Od tega vozi do Trga sv. Marka morski avtobus in to na redni javni ladijski liniji. Ena vožnja z beneškim javnim prometom stane 7,5 evra. Tiste, ki se odpravijo z avtomobilom naravnost Golobi na Trgu sv. Marka ... Njihovo krmljenje je po novem prepovedano. Benetke si lahko ogledamo na hitro ali pa jim posvetimo veliko več časa, pozornosti. To si vsekakor zaslužijo. Nepozabno doživetje je vožnja po Cana-lu Grande, nekdanjo moč mesta ter njegovo bogastvo in moč pa razkriva Doževa palača na Trgu sv. Marka. Čudovite so tudi mestne cerkve, od bazilike sv. Marka do cerkve Santa Maria della Salute, ki je zgrajena iz istrskega marmorja. do Benetk, stane parkiranje v ogromni mestni parkirni hiši na otoku Tronchetto (v bližini železniške postaje) 20 evrov na dan. Okolju prijaznejša je pot z vlakom, ki pripelje v samo središče starega mesta, na železniško postajo Santa Lucia. Promet v Benetkah je poglavje zase. Po kanalih je najbolj draga vožnja z gondolo, ki je še ena od številnih mestnih znamenitosti. Vožnja z gondolo stane od 80 do sto evrov na uro. V mestu na vodi je seveda temu primeren tudi promet. Poleg vaporettov, vodnih avtobusov, vozijo po kanalih motorni čolni karabinjerjev, gasilcev, prve medicinske pomoči, vodni taksiji ... In voda, morska voda je tako bogastvo kot prekletstvo tega mesta. Med poplavo leta 1966 je segla skoraj dva metra visoko, leta 2008 več kot meter in pol ... Beneške maske 365 dni v letu ... V mestu je veliko trgovin in stojnic, kjer jih prodajajo turistom Tam, kjer je nekoč neprostovoljno hodil Casanova. Most vzdihljajev povezuje doževo palačo in srednjeveški zapor. НВНГ V Benetkah ni težko zapravljati ... Znamenito mu-ransko steklo z enega od beneških otokov V mestu svetovne umetnosti. Lepota bazilike sv. Marka IZ SVETA ZABAVE 41 Glasbenik SoulGreg Artist je izdal novo skladbo z naslovom Še živim, za katero je posnel tudi osebnoizpovedni videospot. Pesem je tudi naslovna skladba prihajajočega dobrodelnega koncerta Viljem Julijan za otroke z redkimi boleznimi, ki bo v petek, 13. septembra, v Križankah. Skladba Še živim je nasta- zahrbtno neozdravljivo bo-la v času, ko sta se glasbenik leznijo njunega fantka, ki je in njegova družina borila z v njunem naročju preminil le- tos maja. V pesmi SoulGreg Artist izpoveduje, da se kljub največji osebni tragediji ob izgubi sina odloča za življenje in ljubezen. »Še živim, upam, ljubim, dovolim, vesolje nima več moči, v meni pesem sreče zdaj zveni,« pravi refren skladbe. V videospotu so prikazani utrinki iz vsakdanjega življenja njegove družine, ki živi naprej kljub odsotnosti Viljema Julijana, ki je ves čas v njenih mislih in srcih. Ob izidu skladbe je SoulGreg Artist na svoji Facebook strani zapisal: »Gre za skladbo, ki sva jo pisala skupaj z Viljemom Julijanom, ko je bil še med nami. V trenutkih, ko sem bil na tleh in nisem vedel, kako bom brez njega, mi je njegov globok pogled vedno znova podaril neizmerno upanje, saj je bilo v njem zapisano, da naj ne obupam, da naj ustvarjam, da naj ljubim in da naj živim.« 90,6 95,1 95,9 100,3 radio cehe Vedno? 1 Илжзј/ novi tednik Vedno? 2 ш№ј1 Poskočni muzikanti imajo nov duet Upam, da si srečna je naslov nove balade Poskočnih muzikantov, ki so tokrat ponovno odšli v zabavnejše glasbene vode in k sodelovanju povabili lanskega superfinalista oddaje Slovenija ima talent Tilna Lotriča. Odličen vokalni duet Martina Juharta in Tilna Lotriča naznanja dobro popotnico pesmi, za katero so glasbeniki videospot posneli avgusta na dvorcu Štatenberg. Zgodba v skladbi nakazuje na pravljičnost in večno aktualno ljubezensko tematiko, ko se fant sprašuje o svoji neizpolnjeni ljubezni. Zagotovo lahko vsak najde delček zgodbe zase iz svojega življenja. »Skladba govori o ljubezni, o razhodu iz razmerja v mlajših letih in obžalovanju tega v zrelejših letih. Govori o malenkostih, ki jih dva, ko sta bila še zaljubljen par, nista znala dovolj ceniti,« opisuje na kratko Tilen. Pod glasbo in besedilo se je podpisal Nino Ošlak, kot soavtor besedila je sodeloval tudi Igor Pirkovič, za glasbeno produkcijo sta poskrbela Nino Ošlak in Franci Zabukovec. Videoprodukcijo so Poskočni muzikanti ponovno zaupali mladi in zagnani ekipi Globus records. Gašper Rifelj tudi dobrodelen Gašper Rifelj je skladbo Manj je več preoblekel v novo zvočno podobo. S to skladbo je med drugim pred časom nastopil v Domu starejših občanov Novo mesto. Utrinke z nastopa je strnil v novem videospotu. Skladbo Manj je več je Gašper Rifelj prvič predstavil na festivalu Slovenska popevka 2012. Pesem nosi močno sporočilo, ki pa ni ostalo le pri besedah. Udejanja ga z malimi gestami in s koncerti, saj v tem vidi svoje poslanstvo. Ena takšnih gest je bil koncert v novomeškem domu starejših občanov. »Kako malo je treba, da nekomu na obraz narišeš nasmeh, mu polepšaš dan. Skladba mi je pokazala pravo pot, pot, kjer štejejo majhne pozornosti,« je povedal pevec, ki želi koncerte prirediti tudi po ostalih domovih za starejše po Sloveniji. Besedilo skladbe je delo Leona Oblaka, avtor glasbe je Matjaž Jelen. Za snemanje in montažo je poskrbel Erazem Gliha. Spot je režiral Gašper Rifelj, ki se trenutno dejavno pripravlja na nastop na festivalu Popevka 2019, kjer bo 15. septembra zapel v duetu z Evo Boto. Foto: Erazem Gliha od m dodtbtt Koža »Prerod neonacista.« Resnična zgodba je vsekakor zanimiva, a ne le to, filmi iz takšnih in podobnih kotlov sovraštva bi morali biti pogosto na programu kinematografov. A ne prav v tej obliki. Scenarij se zgodbe loti tako, da biografijo likov predstavi brez dramatičnega loka, namesto da bi premogel ambicioznost predstaviti celostno sliko, ki bi vstopala in morda celo strašila skozi prav vsak kader. Ne le da je vsak posnetek dvakrat predolg ali osredotočen na nepotrebno - film v tej obliki kljub nekaj dobre igre nima prav nobenega trnka. Manipulacija brez domišljenosti in poznavanja okoliščin. OCENA: 4 / 10 Angel je padel »Predsednik v komi, agent na begu.« Gre za tretji del franši-ze, ki jo je začel film Padec Olimpa in nadaljeval film London je padel. Že prvi izdelek je deloval kot neke vrste izgubljeni oddaljeni sorodnik filmov Dan neodvisnosti, Misije nemogoče in Umri pokončno. Sorodnik, ki ga nikoli nočete najti ali priznati. Da obstaja (precej grozen) drugi del in zdaj še tretji, je pravzaprav neverjetno. Filme je očitno možno vzeti kot »dobre stare« filme preganjanja. Toda mnogo preveč delov zapleta niha le med sprožanjem nejevernosti gledalca in totalno predvidljivostjo. Nick Nolte je tokrat tisti, ki s svojo prepričljivo ostrino dvigne raven filma za stopnjo ali dve, a nič več kot to. OCENA: 4 / 10 PETER ZUPANC Moj dedi je padel z Marsa Uninega dedka ugrabijo vesoljci. Med brskanjem po kleti naleti na robota, ki bi lahko pomagal pri iskanju. Pomembno: slovensko-hrvaško koprodukcijo sta režirala Marina Andree Skop in Dražen Žarkovič. Prevarantke na Wall Streetu Striptizeti z Wall Streeta združita moči proti svojim strankam. Pomembno: v komični kriminalki med drugimi igrata Jennifer Lopez in Cardi B. Igor in Rosa Čeprav starejši par živi pod isto streho, se drug drugemu izogibata. Dokler ju okoliščine ne pripeljejo do soočenja ... Pomembno: v filmu režiserke Katje Colja igrajo Boris Cavazza, italijanska TV-igralka Lunetta Savino, Branko Djurić - Djuro in drugi. (PZ) 42 PODLISTEK / BUKVARNA ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE Srečko Puncer (1895-1919) (3) Kako dobro sta ga razumela mati in oče! Sama sta veliko razmišljala o tem, da bi Srečko nadaljeval šolanje in bolelo ju je, ko sinu nista upala ustreči. Njuni dohodki so bili preskromni glede na to, da sta imela precej majhnih otrok, eden je bil celo spet na poti. Odločila sta se, da bosta za Srečka storila vse, da bi bil po svoji volji srečen. Mati ga je jo-kaje s tal potegnila k sebi, ga objela in poljubila, ne da bi lahko spregovorila besedico. O vsem so razmislili. Morda se ne bi branili priskočiti na pomoč nekateri imovi- tejši Braslovčani — trgovec, župnik, nadučitelj, župan. Vsem je bila znana Srečkova nadarjenost. In mati je šla na pot, ki ji ni bila težavna, saj je šlo za mnogo, šlo je zanj, za Srečka, za njegovo prihodnost. Bila je mehkosrčna in pred imenitnimi gospodi ni mogla prikriti solz. Ni se potrudila zaman. Obljubili so, da ji bodo dali vsak nekaj kronic na mesec, vsaj v začetku šolanja njenega sina. Potem se bo že videlo, kako uspešen bo Srečko pri študiju. Svetovali so ji, naj zaprosi za štipendijo. S pismom ga bodo priporočili celjski dijaški kuhinji in pod- pornemu društvu, da mu pomagata. Dodali so, naj se pri njih oglasi v zadnjih dneh velikih počitnic. Poljubila je župniku roko, vsem drugim se je globoko priklonila in je pohitela domov, da jih vse razveseli z novico. Njen Srečko bo študent — prvi izmed Puncerjev! Se nadaljuje ... Vsebina prispevka povzeta po: Fran Roš, Srečko Puncer (1895-1919): Njegovo življenje, delo in boj, Celjski zbornik 1971-1972, str. 209-271. Pripravil Srečko Maček www.kamra.si kamra Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje. novi tednik vMnc? г илшс?ј/ ALBUM S CELJSKEGA Šmarje pri Jelšah 1869-1909 Razglednica Šmarja pri Jelšah je bila izdana leta 1909. Avtor fotografije je Fran Jur-kovič (1850-1921), šmarski nadučitelj in kronist. Kot napreden, izobražen in nadvse razgledan učitelj je v svojem 47-letnem službovanju v Šmarju pustil velik pečat. V šolo je uvedel telovadbo, za- sadil šolski vrt s čebelnjakom in z drevesnico, vodil več pevskih zborov v Šmarju ter izdeloval učne pripomočke za naravoslovne predmete, za katere je bil večkrat nagrajen na razstavah v Gradcu. Vodil je šolsko knjižnico in sodeloval pri ustanovitvi narodne čitalnice v Šmarju. Bil je pobudnik za gradnjo nove šole in uvedbo slovenskega jezika pri pouku. Njegov konjiček je bilo fotografiranje. Prve fotografije Šmarja in Šmarčanov so nastale skozi objektiv njegovega fotoaparata. Na razglednici je označil letnici 1869-1909, kar označuje obdobje njegovega bivanja v Šmarju pri Jelšah. Legenda pravi, da je bilo nekoč v Šmarju veliko jezero in da so na njegovem otoku postavili Škapulirsko kapelo, ki so ji sčasoma prizidali sedanjo cerkev. Cerkev je bila prvič omenjena leta 1236 kot »Sancta Maria«. V njeno bližino so na jelše postavili trške hiše. Zaradi bližnjega srednjeveškega dvorca, ki se prav tako imenuje po jelšah, dvorec Jelše ali Jelšingrad, so kraj poimenovali Šmarje pri Jelšah, nekoč St. Marein bei Erlachstein. V 17. stoletju je Šmarje zaznamovala kuga, zaradi katere je v župniji umrlo več kot dvesto ljudi. Da bi odgnali bolezen, so na hribu nad Šmarjem še isto leto sezidali cerkev, posvečeno kužnemu zavetniku sv. Roku. Skoraj sto let kasneje je podjetni šmarski župnik dr. Matej Vrečer dal cerkev sv. Roka okrasiti s štukaturami in freskami ter s tem ustvaril eno najlepših sakralnih notranjosti na Slovenskem. Med letoma 1743 in 1753 je med šmarsko župnijsko cerkvijo Marijinega vnebovzetja in cerkvijo sv. Roka postavil Kalvarijo. Na tisoče romarjev je že v 18. stoletju za praznik Marijinega vnebovzetja in za god sv. Roka, 15. in 16. avgusta, obiskalo Šmarje. Na portalu www.kamra.si objavila Knjižnica Šmarje pri Jelšah Rubriko pripravlja Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje, info: 03 42617-00 (Srečko Maček), medijski pokrovitelj: Novi tednik Elizabeth Pantley: Z otrokom lahko sodelujete Od bitke do miru pri hiši Obdobje trme pri majhnem otroku marsikaterega starša spodbudi, da seže po kakšni knjigi o vzgoji. To, da je trma pravzaprav vztrajnost, sem že osvojila in me ne vrže več iz tira. A ker ne želim, da se vsaka otrokova vztrajnost konča s pravo bitko, s potoki solza in smrkavim nosom, sem z veseljem prebrala konkretne predloge, kako v hiši narediti red in mir. Način, kako nekaj povemo, je pomemben na vsakem področju življenja. Prava komunikacija ima odločilno vlogo tudi v vzgoji. Drugače je, če otroka nekaj prosimo na dolgo in široko ali če mu neko navo- dilo povemo jasno in ob tem tudi pričakujemo, da nas bo naš potomec ubogal. Tudi če obvladamo ta bistven nasvet, se je dobro naučiti še nekaj veščin, da se naša močna volja ne bo šibila, ko nas bo mali prestolonaslednik pogledal s svojimi velikimi žalostnimi očmi ali ko se bo ves razburjen vrgel po tleh knjižnice ali kakšne trgovine . Omejitev sicer ne postavljamo kar vsevprek, svetuje avtorica knjige, a ko na podlagi tega, kaj so naše družinske vrednote, vendarle rečemo ne, je pri tem treba vztrajati. Pri tem se ne oziramo na to, kakšne vrednote in vzgojo zagovarjajo sosedje, kakšne pa babice in dedki. Od tod izvira znamenit stavek »ker sem jaz tako rekel«. Se spomnite, kako vam je šel na živce, ko ste bili majhni? No, to je znak, da deluje, a le, če ga ne uporabljamo nepretrgoma, ampak samo ko je to res potrebno. Ko nas otroci sprašujejo, zakaj morajo domov ali zakaj je že čas za spanje, jih namreč ne zanimajo pravi razlogi. S svojimi vprašanji želijo le doseči, da bi si starši premislili. A naša najpomembnejša naloga ni, da osrečimo svoje otroke, ampak da jih pripravimo za življenje, poudarja avtorica. Med nasveti, ki so se mi zdeli še posebej uporabni, je bil tudi ta, da lahko razgreti malčkovi glavi pomaga, da se odloča med dvema izbirama. Na primer ali bo igračko v trgovini na police vrnil sam ali jo tja vrne mama. Ali pa nasvet, da težave rešujemo skupaj z otrokom, ki ga vprašamo, kako se počuti, kaj predlaga in kaj bi rad za rešitev problema naredil sam. Dobra ideja se mi je zdela tudi, da družinska pravila zapišemo in jih torej nekoliko bolj premišljeno uredimo. Ob tem seveda pripišemo tudi, kakšne so posledice, če otroci pravila Elizabeth Pantley je mama štirih otrok in avtorica številnih knjig o vzgoji in starševstvu. Med drugim se je podpisala tudi pod delo Otroško spanje - brez joka v sanje ter pod knjigo ABC odlične vzgoje. prekršijo. Najboljše posledice so logične posledice. Ce gre otrok pozno spat, bo prihodnje jutro težko vstal. Ob tem z njim sočustvujmo, svetuje avtorica, jeze pa nikar ne ka-žimo. Tako bo sam lažje prišel do zaključka, da je za svoje dobro počutje odgovoren sam. Ob branju sem se opomnila, koliko pomeni, če otroku preprosto opišemo stanje. Na primer - koš za smeti je poln, barvice so na tleh, pes hoče ven ... Ideja, ki se je pri moji triletnici najbolj obrestovala, je, da stvari oživijo. Tako pri nas doma zobki vzklikajo, da bi radi bili tudi oni čisti. Pižama pa si želi obleči malo navihanko, ki bi sicer raje naga tekala po stanovanju. Spet drugič pomaga humor. V bitke se je namreč treba spuščati preudarno . Mnogo zanimivega se skriva v poglavju, kjer Elizabeth Pantley opisuje, kako krepimo otrokov občutek o njegovi lastni vrednosti. Pa smo spet pri komunikaciji. Ce se odzivamo pozitivno, negujemo otrokove sposobnosti in darove, ga zares poslušamo, njegove občutke jemljemo resno, ga spodbujamo in mu na različne načine in večkrat na dan pokažemo, da ga imamo radi, bomo naredili veliko. To, da vzgajamo s svojim vzorom, najbrž ni treba dvakrat poudarjati. Tudi s tem, kako se na svoje težave odzivamo sami in s kakšnim pristopom jih rešujemo, dajemo otroku pomembno popotnico. Avtorica nas opomni, da smo starši dolžni poskrbeti tudi za lastno zadovoljstvo, si vzeti čas zase, za svoje dejavnosti in za svojo dušo. Le če bomo zadovoljni sami, bomo lahko dobro skrbeli za svoje otroke. TINA STRMČNIK BRALCI POROČEVALCI 43 Skupinska slika večine udeležencev ob koncu grabljenja. Sandi Pinter je s sinom in hčerko drugi z leve zgoraj. Spravilo sena na planini pod Kamnikom Vroč avgustovski ponedeljek je bil v Savinjski dolini, na domačiji Pinterjevih, poseben, vesel in nadvse družaben dan. Več kot trideset moških in žensk se je z vilami in grabljami spopadalo s pokošeno in posušeno travo. Slednjo so spravljali ob vznožje planine, kjer so jo nalagali na nakladalko oziroma so jo s strojem balirali v bale. Pogled na množico pridnih mož in žena, ki so od daleč izgledali kot velike premikajoče pike sredi velike in strme pla- nine, je bil nekaj posebnega. To vidimo le še redko. Meter za metrom so z vilami in gra-bljami vedno večjo količino posušene trave spravljali proti vznožju planine. Ob tem je koga tudi potegnilo v nagrmadeno seno, tako da se je le s težavo skobacal iz njega. Seveda ob tem ni manjkalo smeha in spodbujanja drug drugega, da bi čim prej končali. Ob res vročem dnevu so zadolženi za pijačo komaj uspevali odžejati vso to množico. Še posebej je prijal dobro ohlajen domač jabolčnik, razredčen z vodo, marsikomu pa je šlo v slast tudi kaj drugega. Kosijo zaradi ohranjanja planine »Nekoč so to strmo in ogromno površino ročno kosili s kosami, pri opravilu je sodelovalo veliko koscev, ki pa jih je zdaj težko dobiti. Želim si, da bi kdaj takšno košnjo ponovili in obudili spomin na tiste čase,« je povedal gospodar Sandi Pinter. Ta pobočje enkrat na leto kosi s kosilnico, kot je kosil že njegov pokojni oče. Košnja zaradi strmine ni enostavna, strmino s prijateljem kosi skoraj cel dan. Na domačiji Pinterjevih sta poleg gospodarskih poslopij dve družinski hiši, v stari živi mama Ljudmila, v novi Sandi z družino. Sogovornik ima že kar nekaj let dopolnilno dejavnost na kmetiji. Žena Sonja hodi v službo in je kuharica v Celju, 17- letna hči Maja je dijakinja, 7-letni sin Maks je osnovnošolec v Osnovni šoli Prebold. Zaradi dopolnilne dejavnosti imajo na kmetiji tudi lepo urejene prostore za druženje in razna praznovanja, kjer pod streho sprejmejo več kot trideset gostov. Sandi je pravi mojster za pripravo dobrot na žaru, izpod peke in v krušni peči. Ker je mesar, se ukvarja tudi s predelavo mesa v suhomesnate izdelke, ima tudi veliko hladilnico za mesnopredelovalno dejavnost. Vesel zaključek s pravo pojedino Ker imajo na kmetiji veliko živine, bo planinska krma še kako dobrodošla. Po besedah sogovornika je pomembno tudi, da s košnjo vzdržujejo in ohranjajo planino, saj bi se sicer hitro zarasla, enako kot marsikatera druga v Sloveniji. Ko je zadnje količine sena po-hrustala balirka, so delo končali udeleženci spravila. Čakala jih je bogata pojedina za skupno mizo v nadvse prijetni Sandijevi kajži. Ko je bila zunaj že trda tema in je bilo druženje na vrhuncu, so začele padati prve dežne kaplje. Sandi je skoraj zavriskal od veselja. Če bi se to zgodilo uro ali dve prej, bi bilo veliko truda zaman, saj bi dež zmočil velik del sena. Obiskovalci so ob odhodu z veseljem obljubili udeležbo pri spravilu sena tudi ob letu osorej. DARKO NARAGLAV Pegazova potepanja Topli avgustovski dnevi so primerni za potepanja. Tako smo na željo stanovalk in stanovalcev obiskali Paviljon kaktej v Cerovcu pod Bočem ter rojstno domačijo naše medicinske sestre Mojce. Na domačiji, imenovani Pomona, nas je sprejel njen brat Janko Zupanec. Notranjost avle Pegazovega doma smo spet polepšali - tokratna razstava likovne sekcije Likos iz Murske Sobote je v naš dom pripeljala Prekmurje. Paviljon kaktej je občudovanja vredna zbirka več kot sedem tisoč različnih kaktusov in ostalih sočnic iz vsega sveta. Lučka Lipnik nam je predsta- vila najstarejši kaktus Ario-carpus, star več kot 60 let, in najmanjši kaktus Blossfeldia, ki v širino in višino ne preseže enega centimetra. Med drugim smo si ogledali še posebno obliko kaktusa Dirty Old Man Cactus, ki izžareva zmagoslavje, in taščin fotelj, ki potrebuje 40 let, preden prvič zacveti, ter kaktus, ki prinaša denar. Kmetija Pomona je skrbno zasnovana v tradicionalnem podeželskem štajerskem slogu, odlikujeta jo domačnost in izbrana oprema. Nahaja se ob smrekovem gozdu, in sicer ob rojstni hiši gospodarjevega očeta iz leta 1880. Janko Zupanec je prijazen gostitelj, ki nam je ponudil viljamovko ter metin in zeliščni liker iz 32 zelišč. Mojca je spekla odlične štručke, za kar se ji lepo zahvaljujemo. Marinka je raztegnila harmoniko in ob petju ter plesu nam je bilo prav »luštno«. Naša avla barvito diši po prekmursko - štorklje, reka Mura, panonske s slamo krite hiše, kmečka opravila, konji, sončnice ... Obiskalo nas je deset slikarjev in se nam predstavilo s svojimi mojstrovinami. Hvala likovni sekciji Likos iz Murske Sobote, da je pripeljala umetniška dela v naš dom, ter domskemu pevskemu zboru pod vodstvom Marinke Mastnak za popestritev odprtja likovne razstave Prekmurje se predstavi. MATEJA FIDLER, delovna terapevtka Druženje delovnih invalidov Člani Medobčinskega društva delovnih invalidov Celje se zelo radi družimo, tako spoznavamo nove ljudi in tkemo prijateljstva. Dan žena, dan mučencev in materinski dan so dnevi, ko imamo priložnost in izgovor, da se poveselimo in družimo. Združili smo prijetno s koristnim in si ogledali zgodovinsko vrednoto ter zanimivost - Mesto pod mestom. Prijazna zgodovinarka nam je najprej osvežila spomin o zgodovini Celja in ljudeh, ki so v mestu delali in živeli, ter o današnjih zanimivostih. Omenjeno razstavišče si je vredno ogledati. Po ogledu smo se odpravili v gostišče, kjer smo se o videnem in slišanem pogovorili. Sledil je kratek kulturni program z voščili. Po okusni hrani je sledilo druženje ob glasbi in plesu. Materinski dan že vsa leta obeležujemo z obiskom porodnišnice Celje. Novorojencem podarimo Miline co- Eno od številnih veselih srečanj članov Medobčinskega društva delovnih invalidov Celje patke in Urškine vizitke. Mamicam smo tudi letos zaželeli vse dobro, novorojencem pa obilo otroške radosti ter brezskrbne razposajenosti. Življenje je dar, rojstvo je čudo in nepopisna sreča. V okviru svojih programov vsako leto poskrbimo za druženje invalidov na Gorenjskem. Z dvema avtobusoma smo se v deževnem jutru odpravili proti Brezju. Naša dobra volja in petje ob harmoniki Janka in Domna sta upočasnila naliv, tu in tam nas je pozdravilo celo sonce. Po sveti maši smo se družili še z invalidi iz Laškega, ki so se odpravili na isto pot. Nato smo se odpravili v Moravče in se okrepčali z okusnim kosilom. Ob glasbi in petju ni bilo časa za slabo voljo in nerganje. Na srečanju invalidov v Logarski dolini in na Kopah smo v športnih igrah prejeli pokal. Dnevi ob igranju pikada in drugih športnih iger so bili dobro obiskani. Družili smo se tudi ob delavnicah in predavanjih, ki so bila zelo poučna. V kuharski delavnici smo pekli potico in si izmenjali recepte ter izkušnje. Vrata odprla Shrambica V pisarni našega društva so se pridno nabirale zelo lepe in uporabne stvari. Prejeli smo tudi tehnične pripomočke, ki jih člani niso več potrebovali. Vse to smo shranili v prostor Shrambica, ki nam ga je dodelil župan Občine Štore. Ljudje si lahko stvari ogledajo in brez kakršnihkoli dokazil dobijo, kar jim pride prav. Za urejenost Shrambice skrbi naša Verica. Odločili sva se, da v omenjeni prostor povabiva uporabnike Doma Lipa Štore. Z njimi smo se družili in vsak varovanec je našel nekaj koristnega zase. S sodelovanjem delavcev v Domu Lipa smo postavili še stojnico in k njej povabili težje gibljive varovance. Z veseljem so se udeležili druženja in na stojnici je vsak našel nekaj zase. Ob pogovoru o časih, ko so bili doma, o tem, kako živijo danes in da so obdarjeni, se je utrnila marsikatera solza. Varovanci kar niso mogli verjeti, da si lahko izberejo stvari brez plačila. Na kopalni dan smo se odpravili v Malo Nedeljo, kjer smo si nabrali nove moči, se razgibali in poveselili. Druženje s sočlani ima neprecenljivo vrednost. Spodbujamo drug drugega in velikokrat lepa in topla beseda zdravita bolje kot najmočnejša tableta. DRAGICA MIRNIK, predsednica MDDI Celje 44 BRALCI POROČEVALCI Mladi celjski hokejisti navdušili v Italiji Mladi igralci HK True Celje smo si na mednarodnem turnirju Železarček na Jesenicah, kjer smo prikazali privlačno igro, prislužili povabilo na turnir U11 v Eppan (Appiano) na Južno Tirolsko. Na turnirju so sodelovale še tri ekipe iz Švice ter po štiri iz Avstrije, Nemčije in Italije. Po nočni vožnji z minibusom od Celja do Bolzana smo bili že nestrpni in smo komaj čakali, da vidimo dvorano in da začnemo igrati. Po začetni živčnosti smo se kmalu razigrali in po prvem golu je šlo lažje. Tekmece smo mleli drugega za drugim in dan zaključili s polnim izkupičkom zmag. Dan, preživet v ledeni dvorani, kjer smo se med posameznimi tekmami zabavali in sklepali prijateljstva, je bil za nas največja nagrada, ko smo dobro igrali, pa smo bili še bolj srečni. Organizatorji so poskrbeli za pre- hrano in pijačo med turnirjem, po končanih tekmah so pripravili pravo veselico na ploščadi pred dvorano. Tam smo celjski hokejisti povečerjali in se nato odpeljali v bližnji Bolzano, kjer smo prenočili. Kljub naporni nočni vožnji in celodnevnemu igranju smo bili še vedno razigrani in polni energije. Trener in tehnični vodja sta nas poslala na počitek, kajti bujenje je bilo naročeno ob 7.00, nato sta sledila zajtrk in vrnitev v Eppan. Čeprav smo po prvem delu premočno vodili v svoji skupini, smo tudi zadnjo tekmo predtekmovanja vzeli zelo resno in se kot edina nepora-žena ekipa uvrstili v nadaljevanje tekmovanja, kjer v boju na izločanje nismo smeli narediti napake, če smo želeli osvojiti pokal. To nam je uspelo, turnir smo osvojili brez poraza z razliko v zadetkih 81:23. Za najboljšega vratarja turnirja je bil izbran naš Nik Alagić. Za nagrado bo dobil novo hokejsko palico. Veselje je bilo nepopisno. Izkazali smo se kot disciplinirana ekipa primerno vzgojenih vitezov, kot si sami pravimo. Vrnitev domov je sledila v zgodnjih jutranjih ponedeljkovih urah. Fantje smo upali na opravičilo za šolo, ampak trener Domen Ram-šak nam je zabičal: »Če jutri kdo ne bo v šoli, ne sme priti na trening!« In česa takšnega si mi seveda ne bi privoščili. Prvi šolski dan je bil naporen, ampak poln lepih spominov na zadnji počitniški konec tedna. Celjsko ekipo smo zastopali Nik Alagić, Blaž Bezjak, Gašper Čakš, Mihael Jagetić, Tim Valenčak Koštomaj, Matevž Beričič, Jakub Svitok, Žiga Kuhar, Nadarij Moliakov, Samo Liška, Urh Roškar, Jan Rudolf, Tomi Šuster, Maj Jamšek. Igralci U11 HK True Celje Foto: HC EPPAN Od leve: Jernej Bojanovič, Vito Rome in Radoš Švagelj Vojniški balonarji drugi v državi S podelitvijo odličij se je na zaključni slovesnosti v dvorcu Rakičan 1. septembra končalo Slovensko odprto državno prvenstvo v letenju s toplozračnimi baloni in svetovno pred-prvenstvo Murska Sobota 2019. V skupni mednarodni konkurenci je med 35 piloti iz 16 držav zmagal aktualni svetovni prvak Dominic Bareford iz Velike Britanije. Najboljši Slovenec je bil Vito Rome iz balonarskega društva Uranos na 6. mestu. Rome je ubranil tudi naslov državnega prvaka. Na drugo mesto se je uvrstil Jernej Bojanovič iz Vojnika. Največji balonarski spektakel pri nas je s čudovitimi pogledi na množico pisanih balonov v zraku pet dni razveseljeval številne obiskovalce v okolici letališča in na družabnih omrežjih, organizatorjem in tekmovalcem pa je prinesel obilico koristnih izkušenj za prihajajoče sve- tovno prvenstvo ter popestril turistično ponudbo Murske Sobote in celotnega Pomurja. Tekmovanje je organiziral Balonarski klub Roto v sodelovanju z Mestno občino Murska Sobota, Letalsko zvezo Slovenije in Aeroklubom Murska Sobota. V petih tekmovalnih dneh so, zahvaljujoč izjemnim vremenskim razmeram, tekmovalci uspeli izpeljati vseh predvidenih devet poletov. Piloti iz Avstralije, Avstrije, Belgije, Brazilije, s Češke, Hrvaške, iz Kanade, s Kitajske, iz Latvije, Litve, z Madžarske, s Poljske, iz Ruske federacije, Slovenije, Velike Britanije in ZDA so lahko pokazali svoje spretnosti v različnih nalogah, kot so lov na lisico, 3D--oblika, najdaljša daljica, ladjice potapljat ..., tako da se je tudi širša javnost lahko seznanila, kako tekmujejo na balonarskih tekmovanjih. Tekma je bila ves čas napeta, oči so bile uprte v Dominica Bareforda, aktualnega svetovnega prvaka iz Velike Britanije, ki je tudi tokrat zbral največ točk. Drugi je bil John Petrehn (ZDA), tretji pa Avstralec Matthew Scaife. Tekmovanje je imelo tudi kvalifikacijski značaj, saj se na svetovno prvenstvo, ki bo naslednje leto, udeležita samo po dve ekipi iz vsake države. Med Slovenci je bil najboljši predstavnik mlade generacije slovenskih pilotov Vito Rome iz balonarskega društva Uranos, ki je s končnim 6. mestom v skupnem seštevku tudi ubranil naslov državnega prvaka. Drugo mesto je osvojil pilot Jernej Bojanovič iz Vojnika, ki je prav tako tekmoval za balonarsko društvo Uranos. Njegovo ekipi sta sestavljala še Dušan Bojanovič in Gregor Koprivc. Ekipa si je želela uvrstitve na svetovno prvenstvo in je tako dosegla svoj cilj. Tretji je bil Radoš Švagelj iz balonarskega kluba Roto. Svetovno prvenstvo v letenju s toplozračnimi baloni bo prav tako v Murski Soboti, in sicer od 19. do 26. septembra prihodnje leto. ZG, JB, foto: osebni arhiv Jernej Bojanovič iz Vojnika se je uvrstil na drugo mesto med slovenskimi tekmovalci. Sodelovanje l in »azijskega ubljanske univerze Harvarda« Paviljon Lie Between, za katerega so slovenski in kitajski študentje prejeli drugo nagrado V Gorenju smo študentom urbanizma in arhitekture s Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani letos poleti omogočili edinstveno mednarodno izkušnjo. Devet slovenskih študentov se je z mentorji odpravilo v mesto Aiyuan na Kitajsko, kjer so s študenti prestižne Univerze Tsinghua sodelovali na mednarodnem študentskem arhitekturnem natečaju. S paviljonom Lie Between, ki so ga postavili v kitajski vasi Guoyan, so osvojili drugo mesto. Študentje fakultete za arhitekturo so s študenti pekinške Univerze Tsinghua zgradili paviljon, s katerim so sodelovali na mednarodnem arhitekturnem natečaju, ki ga je priredila univerza Tsinghua. Za udeležbo na natečaju se je potegovala 101 prijavljena ekipa z vsega sveta. Organizatorji so izbrali le 15 ekip, ki so svoje načrte lahko tudi umestile v prostor. »Veseli nas, da smo prvič dobili priložnost sodelovati z Univerzo Tsinghua, ki velja za najboljšo na Kitajskem, pravijo ji tudi azijski Harvard,« je povedala izr. prof. dr. Alenka Fikfak s Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani. »Vsi smo bili prvič na Kitajskem in zelo hitro smo morali razumeti tamkajšnjo kulturo ter se spopasti z njo. Študentje in profesorji smo skupaj delali na terenu. Krajani so nas zelo lepo sprejeli, hodili so gledat, kako napreduje gradnja, nam nosili sadje, lokalna skupnost je zagotovila tudi nekaj gradbenih delavcev, ki so nam bili zelo v pomoč.« Paviljon Lie Between gradi na konceptu povezave z duhovnostjo človeka, ki sledi ideji »ležati med nebom in zemljo«, postavili pa so ga v znamenitem stoletnem hruškovem nasadu. »Oprli smo se na idejo odprtega gledališča, prostora, namenjenega srečevanju, druženju, igram, povezovanju. Tudi domačini so ga takoj prepoznali kot odličnega za igranje kart in pitje čaja,« je dejala Fikfakova. Končane paviljone je nato ocenila mednarodna komisija, študentje ljubljanske fakultete za arhitekturo pa so v končnem seštevku v močni mednarodni konkurenci dosegli drugo mesto. »Sodelovanje pri tovrstnih projektih je zelo koristno za vsakega študenta, saj se tako najbolje spoznajo z materiali, vidijo napake pri gradnji ter se soočijo z izzivom, kako prenesti projekt s papirja v resničnost,« je poudarila Fikfakova, »zato smo hvaležni Gorenju in skupini Hisense, da sta študentom omogočila to izjemno izkušnjo.« Na fakulteti za ar- hitekturo načrtujejo tudi nadaljnje sodelovanje z Univerzo Tsinghua. Letošnji projekt bodo oktobra predstavili na razstavi, kamor bodo povabili tudi kitajske kolege. Gorenje, foto: Gorenje BRALCI POROČEVALCI 45 Gasilci veterani končali tekmovanje PGD Vransko je pripravilo 10. tradicionalno tekmovanje s starimi ročnimi in motornimi brizgalnami. Šesto tekmovanje je bilo tudi zadnje v letošnje ligi Savinjsko-Šaleške regije. Pri tekmovanju žirija točkuje starost in pristnost brizgaln, edinstvenost tekmovalnega orodja, starost in izvirnost osebne opreme tekmovalcev ter hitrost zbijanja tarče. Brizgalna mora biti stara 50 in več let. Pri moških je zmagala ekipa PGD Topolšica, in sicer pred ekipo Kapla - Pondor, tretja je bila ekipa Paška vas, četrta Parižlje-Topo-vlje in peta Gotovlje. Pri ženskah je zmagala ekipa Kapla - Pondor, druga je bila Topolšica. Pri ročnih brizgalnah je zmagala ekipa Braslovče pred ekipo Požarne brambe Vransko. Pred začetkom tekmovanja sta zbrane nagovorila tudi predsednik PGD Vransko Nejc Ropas in župan Občine Vransko Franc Sušnik. In kakšen je bil skupni končni vrstni red v kategoriji motornih brizgaln po šestih tekmah? Pri moških se je na prvo mesto uvrstila ekipa PGD Topolšica, drugo mesto je zasedla ekipa Paška vas, na tretjo stopničko so stopili gasilci veterani Kapla - Pondor, Pri ženskah so v kategoriji motornih brizgaln prvo mesto osvojile članice ekipe Kapla - Pondor, drugo mesto je pripadlo ekipi iz Topolšice, tretje pa ekipi iz Kaplje vasi. V kategoriji ročnih brizgaln so bili pri moških najboljši člani Požarne brambe Vransko, sledili so jim gasilci iz Braslovč in Letuša. Pri ženskah pa so bile v tej kategoriji najboljše gasilke iz Braslovč. TT Ekipa veteranov iz PGD Braslovče je v tekmovanju s starimi ročnimi brizgalnami po šestih tekmah na koncu osvojila drugo mesto. Zlata maša lazarista, misijonarja Janeza Puhana Madagaskar je poseben otok. Njegove barve so močnejše in sporočila včasih globlja. Ker je treba ljudem pogosto pomagati svet sestaviti iz najbolj osnovnih stvari. Kamnov, desk in celo zrn riža. Med slovenskimi misijonarji, ki so na tem otoku pustili izjemen pečat, je bil trideset let tudi lazarist Janez Puhan. V avgustu je svojo zlato mašo obeležil v Do-bju pri Planini. Z Malgaši je delil vse dobro in slabo. Spal je na tleh in jedel, kar je bilo skromnega na voljo. Po desetletjih njegovega predanega dela so za njim ostali živahna cerkvena občestva, cerkve, šole in zdravstveno-socialni centri. Leta 2001 se je moral zaradi zdravstvenih težav vrniti v domovino. Danes živi v skupnosti pri sv. Jožefu v Celju. Bolezen mu je skoraj povsem uničila sluh. A to vedno nasmejanega duhovnika ne ovira pri delu. Kot duhovni pomočnik svoje misijonarsko delo nadaljuje v župnijah Dobje in Kalobje. Prav Puhan je posadil prvo seme oratorijske dejavnosti v Dobju. Ob njegovi zlati maši so mladi zaokrožili že deseti oratorij. Janez Puhan je eden tistih sončnih ljudi, ki v vsem vidi dobro in v vsako skupnost prinese veselje. Tudi zato so ga Dobjani vzeli povsem za svojega. Priprave za praznik zlate maše so jih zaposlovale več mesecev. Na desetine ljudi je tedne pletlo zelene vence, urejalo prostor, pripravljalo pogostitev in še tisoč drugih malenkosti. Na nedeljski slovesnosti, ki se je je udeležilo več kot šeststo ljudi, se je vse skupaj zložilo v ganljiv mozaik hvaležnosti in veselja. Sveto mašo je vodil misijonar z Madagaskarja Jože Adamič, slavljencu je njegovo najljubšo malgaško pesem zapel zbor laičnih misijonarjev, nekdanjih sodelavcev z Madagaskarja. Bilo je veliko lepega petja in globokih besed. Zlata maša se bo v anale kraja zapisala kot nepozaben praznik. Vsi krajani si zanj zaslužijo posebne čestitke. Poseben pečat so praznovanju dali otroci, udeleženci oratorija. Tudi z veseloigro Trije vaški svetniki. Smeha ta dan res ni manjkalo. Janez Puhan je zlato mašo sicer proslavil tudi v Ljubljani in v rodni Bogojini v Prekmurju. Praznovanje v Dobju je bilo vseeno nekaj posebnega. Otroci so mu ob koncu podarili javor. »Še čez leta in desetletja bo sredi Dobja Janezov javor pripovedoval zgodbo o duhovniku, ki je imel neskončno rad ljudi. In o tem, da so ljudje imeli radi njega,« so zaključili svoje voščilo. SO, foto: JANEZ MEDEN Drevo namesto droga »Vedno, ko grem mimo tega drevesa, me zmrazi. Le kako so lahko to naredili?« je ogorčena bralka Verica Štante. Drevo bi lahko bilo lepo zeleno, zavetje pticam in prijetna senca ljudem, tako pa ga bodo morali podreti, če ne bo samo padlo. Neodgovorneži so nanj, namesto da bi postavili drog, pritrdili verigo, ki onemogoča dostop do parkirišča pri nekdanji Tkanini oziroma pri podhodu pri pošti. Veriga se je tako zajedla v drevo, da se je žal posušilo. Industrijska krajina in cvetoči vrt V Savinovem likovnem salonu v Žalcu bo do 5. oktobra na ogled skupinska razstava del 18 članov likovne sekcije Kulturno-umetniškega društva Žalec. Ti na razstavi, ki nosi Industrijska krajina in cvetoči vrt, predstavljajo 40 del. Na odprtju razstave je zbrane najprej pozdravila vodja kulture na ZKŠT Žalec Nastija Močnik, v nadaljevanju je o likovnih delih in temi razstave govoril mentor likovne sekcije akademski slikar mag. Uroš Potočnik. Razstavo je odprl direktor ZKŠT mag. Boštjan Štrajhar. V kulturnem programu je nastopila Tina Ostruh, profesorica flavte. TT 46 RAZVEDRILO Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. Imena Kako je ime Slovencu, ki gre v hribe? Gregor Kako je ime Slovencu, ki se utaplja? Tone Kako je ime Špancu, ki nima avta? Carlos In kako Srbu brez avta? Nikola Jajce Kmet je šel na potovanje v Afriko in našel nojevo jajce. Navdušeno si ga je ogledoval in ga odnesel k domačim kokošim. »Moje dame, saj vas ne kritiziram, ampak takole to delajo v tujini.« Ne sliši Mož in žena se malo glasneje pogovarjata kar sredi gledališke predstave. Po nekaj minutah se oglasi moški, ki sedi za njima, in reče: »Oprostite, ampak nič ne slišim!« Mož odgovori: »Še sreča! To, o čemer se midva pogovarjava, se vas sploh ne tiče!« Šale nam je poslal Nande Jakopič iz Laškega. Opozorilo Župnik je imel pri župnišču zelo polno jablano. Da bi sadeže obvaroval pred krajo, je obesil na vejo list z napisom »Bog vse vidi«. Ko je zjutraj šel pogledat, je videl, da so manjkali sadeži, na listu pa je bilo dopisano: »Pa nikomur ne pove.« Lasje Neka ženska je prišla k fotografu s sliko svojega pokojnega moža in mu rekla, če lahko sliko poveča, da jo bo imela v okvirju na steni v spomin na moža. Imela je le eno sliko in na njej je bil mož s klobukom na glavi. Prosila je fotografa, če je mogoče narediti sliko tako, da ne bi imel klobuka. Fotograf: »Kakšne barve las pa je imel?« Žena: »Saj boste videli, ko boste odstranili klobuk!« Pokrovi Ženska pride v trgovino z avto deli: »Lahko dobim štiri kolesne pokrove za yuga?« Trgovec: »Lahko, zdi se mi, da gre za pošteno menjavo.« Dva stvari Babica pošlje dedka v trgovino in ga opozori: »Ker si senilen, ne pozabi, da moraš kupiti dve stvari: kruh in mleko. Si si zapomnil? Dve stvari!« »V redu, dve stvari,« potrdi dedek. Ko pride iz trgovine, ima samo ščetko za zobe. »Kaj je s teboj?« ga jezno nadere babica. »Saj sem ti lepo povedala, da moraš prinesti dve stvari. Kje imaš zobno pasto?« Zaroka Žena: »Če ne bi bila poročena, ali bi se spet zaročil z mano?« On: »Daj, ne začenjaj prepira!« Oven Tehtni ca Ni pomembna zunanjost, šteje to, kar je znotraj. Tipičen primer tega je hladilnik. Ni važno, kaj si, važno je, kako se počutiš. Kar nekaj idej se vam bo porodilo v tem tednu. Negativnih aspektov ne bo, zato boste imeli proste poti za svoja ustvarjanja. Pred vami se lahko pojavi težja odločitev, vezana je na dolgoročne spremembe, ki se predvsem dotikajo vašega doma. Mars, vaš vladar, biva v znamenju device, pridni, delovni in marljivi boste, zato si obetajte dobre rezultate. 3ik Lev Astrologinja GORDANA je dosegljiva na 041 404 935 in na Facebookovi strani Astrologinja Gordana. Veselili se boste sprememb, ki vam bodo polepšale dneve, ki se bodo kar hitro minevali. V medsebojnih odnosih se vam obeta majhna sprememba, ki lahko prinese velike preobrate. Bodite ponosni na vse dosežke in dvignite sebe visoko v nebo, ne dovolite, da vas slabe energije napolnijo z dvomi in s pomanjkanjem samozavesti. škorpijon Z veliko energije in moči boste opravili svoje delo in pri tem zadovoljno zrli v svoje rezultate. Nekdo vas bo prijetno presenetil, spomin na preteklost bo v tem obdobju močno povečan, zato boste brskali po svoji notranjosti in iskali rešitve iz stisk, ki se vam pojavljajo v podzavesti. Uran v vašem znamenju bo poskrbel za spremembe, predvsem za rojene od 26. do 28. aprila. Postavili se boste za svoje ideale in se na trenutke morebiti odzvali preveč sunkovito. Za obsojanje dejanj nekoga ne boste imeli osnove, zato umirite svojega duha. Vaš vladar je še vedno retrograden, zato boste veliko energije vlagali v misel, kako izboljšati svojo finančno situacijo. Strelec Dvojčka Zastoji in ovire vam ne bodo predstavljali večjih obremenitev, zato se boste nasmejali ob kakšnih nerodnostih nekoga, ki vam je zelo blizu. V mislih se boste podajali v preteklost in se spominjali trenutkov, ki ne minejo in jih čas neprestano obuja. Vaš vladar v znamenju device bo s svojim vplivom še kar naprej pomagal, da boste razrešili kaos na nekaterih področjih. Rak Nenehno hitenje in iskanje novih poti je že utrujajoče za vse v vaši okolici. Treba se bo malce umiriti in poiskati nove načine delovanja. Pred vami je dinamičen teden, v katerem se boste ukvarjali predvsem s tem, kako obrniti nasprotja, ki prihajajo v vaše življenje. Idej bo kar nekaj, ena izmed njih bo odlična. Kozorog Bivanje Venere v devici vam bo pomagalo, da doži-vite dneve zelo intenzivno, ne glede na to, da ste včasih utrujeni od nenehnega poglabljanja v določene težave. Ko boste dosegli trenutek umiritve, se boste veselili dni, ki prihajajo in potegnili iz vsega nekaj posebnega zase. V ljubezni se vam obeta kar nekaj osrečujočih trenutkov. Sanjali boste z odprtimi očmi in iskali razloge za svojo otožnost. Vpliv Saturna v vašem znamenju vas bo v mislih odpeljal daleč stran, v preteklost. Močneje vpliva na vse, rojene v prvih dneh januarja. Od vas zahteva večje spremembe, nikar pa ne ponavljajte napak iz preteklosti, so vas že predrago stale. Energija bo nihajoča. Vodnar Veliko energije boste vlagali v komunikacijo in dosegli lepe rezultate. Mimogrede se vam lahko utrne tudi kakšna odlična misel, zato se prepustite energiji. Ustvarjalni in delovni boste, polni notranje moči, kar se vam bo odlično obrestovalo na delovnem področju. Odločali se boste za pomembno zadevo, od katere boste želeli potegniti tisto največ. Delali boste načrte za prihajajoče dni in iskali možnosti, da uidete dolgočasju in monotoniji. Prav posebno se boste razveselili nečesa in komaj čakali, da poveste novice naprej. Vaš vladar v znamenju bika bo še naprej vplival predvsem na ljubezensko in finančno plat vašega življenja, zato se pripravite na spremembe. Ribi Devica Kako malo je potrebno za srečo in uspeh, boste znova ugotavljali in veselo zrli v urice, ki bodo minevale. Preteklost bo imela močan vpliv, zato ne pozabite na harmonijo, ki ste jo dosegli nedavno tega brez večjega truda.. V partnerstvu bo prišlo do resnega pogovora, od vas je odvisno, ali bost zadevo pripeljali do srečnega ali nesrečnega konca. HOROSKOP JE PRIPRAVILA ASTROLOGINJA GORDANA. Sentimentalno boste zrli naprej in v mislih kovali načrte, kako najbolj uspešno izpeljati želene cilje. Dobili boste presenetljive novice, ob katerih vam bo srce močneje bilo. Vaš vladar je retrograden v vašem znamenju, zato bo moč domišljije močno povečana, pazite se pretiranega optimizma. novi tednik vMw г ишој/ 90,6 95,1 95,9 100,3 radio cehe Vedm г цлтој/ Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 519 265, 090 64 30 in na Facebookovi strani Dolores Astro. RAZVEDRILO 47 Nagradna križanka UKANA, TRIK Oh, draga, v meni si... Križam Ke & usamKe MESTO NA POLJSKEM SLABOTEN ČLOVEK (SLABŠ.) UPRAVNA ENOTA V FRANCIJI ANZE ZEVNIK 20 JUŽNOAMERIŠKI GRM PRIPRAVA ZA REZANJE IRENA POLANEC ŠVEDSKI PISATELJ HANSSON NATEGOVANJE TATUM O'NEAL IGRALEC VIHAR NEKDANJI UGANDSKI PREDSEDNIK AMIN ŽELEZNIŠKA SMUČARSKA, TEKAŠKA LJUBEZEN DO REDA EMILE ZOLA PRIPRAVA ZA DVIGANJE SIDRA JAPONSKA NABIRALKA BISEROV STRAN PREBIVALKA ZELENEGA OTOKA PIANIST BERTONCELJ IGRALEC ŠKRLEC VERNIK, KI NI DUHOVNIK POVRŠINA, OBMOČJE JANEZ DRNOVŠEK ITALIJANSKI SKLADATELJ (LEONARDO) KDOR RAD JE MLEKO VERDIJEVA OPERA NIZKA TEMPERATURA PEVKA ŽNIDARIČ BREZOBLIČNA MASA VERSKI POGLAVAR TIBETA 12 13 KDOR JE VKOVAN NEKD. LUKS. SMUČAR OSEBNI DOHODEK DEL MARIBORA VRSTA USNJA AMERIŠKA IGRALKA BASINGER NEMŠKI ČLEN AMERIŠKI NOBELOVEC (AL) 17 ROMAN TONETA SVETINE JUŽNOAMERIŠKI INDIJANEC KDOR VSE VIDI KRAJ PRI OPATIJI DRUGA OBLIKA GENA SAMOSTAN NA GORI ATOS ODMEREK ZDRAVIL KOTNI PLUG NAVIGACIJSKA NAPRAVA POČELO TAOIZMA MESTO V BOSNI ŽIVAL, KI LETA Povsod z vami TISOČINA KILOGRAMA JAN ŽIŽKA AMERIŠKA IGRALKA (CAMERON) LITINA PEVEC KOVAČIČ POVEČANJE, DVIG 15 AMERIŠKA GLASBENA SKUPINA NAJVIŠJI VRH KARAVANK 18 AFRIŠKA DRŽAVA JANKO PAJK MESTO V MEHIKI 16 ŽELEZOV OKSID MESTO NA MADŽARSKEM 19 VLADO NOVAK FRANCOSKA JUNAKINJA ORLEANSKA SREBRO NASLOV-LJENEC (REDKO) 14 BARIJ SUHA REČNA STRUGA PRILOGA K ČEVAP-ČIČEM 10 ZNAK ZA ENAKOST KDOR IGRA NA TROBILO JAVNA KUHINJA SLADEK POOBEDEK SUDOKU 378 2 4 1 6 9 5 3 5 7 9 3 6 3 2 5 4 7 2 6 4 9 4 6 9 8 SUDOKU 69 8 9 1 2 3 4 2 5 4 8 2 5 7 1 9 6 1 6 9 3 1 4 3 REŠITEV SUDOKU 377 REŠITEV SUDOKU 68 5 3 6 2 4 1 9 8 7 2 4 8 9 3 7 5 1 6 7 1 9 6 5 8 3 4 2 6 7 4 8 9 2 1 3 5 8 5 2 1 7 3 4 6 9 1 9 3 4 6 5 7 2 8 3 8 7 5 1 6 2 9 4 9 2 1 7 8 4 6 5 3 4 6 5 3 2 9 8 7 1 9 5 3 6 7 8 2 4 1 6 7 1 2 4 9 8 3 5 8 2 4 1 3 5 9 7 6 3 4 6 8 2 1 5 9 7 7 1 5 4 9 3 6 8 2 2 8 9 5 6 7 4 1 3 1 9 2 3 8 6 7 5 4 5 6 8 7 1 4 3 2 9 4 3 7 9 5 2 1 6 8 3 4 5 11 2 6 KRINKE 9 BELIČNIK 8 7 novi tednik Vedrn г илто?ј / Ime in priimek: Naslov: Obkrožite: a) sem naročnik Nagradni razpis 1. nagrada: knjiga Kuharske bukve - Vlaganje, shranje- vanje in zamrzovanje živil ter majica NT&RC 2. nagrada: knjiga Celjske Mohorjeve družbe in štiri kave v Caffe Štenga v Celju 3. nagrada: kuhinjski krpi NT&RC 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 Telefon: b) občasni bralec Novega tednika S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izžreban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si. Podpis: Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka, 17. septembra. Geslo iz številke 36: Uspešno novo šolsko leto. Izid žrebanja 1. nagrado, knjigo Kuharske bukve - Vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil ter majico NT&RC, prejme: Justina Ljubek iz Celja. 2. nagrado, knjigo Celjske Mohorjeve družbe in štiri kave v Caffe Štenga v Celju, prejme: Monika Mastnak z Grobelnega. 3. nagrado, kuhinjski krpi NT&RC, prejme: Ana Simončič iz Šempetra. Nagrajencem čestitamo. Nagrade jim bomo poslali po pošti. ROČNO IZBRANI SUDOKUJI NAJVIŠJE KAKOVOSTI Z VAMI ŽE OD LETA 2006 00% V^f DVOMA 48 RUMENA STRAN Pogrešan minister Slogan letošnjega Mosa je Ne dovoli si pogrešati. Glede na pisano zasedbo manj in bolj pomembnih državnih in občinskih gospodarstvenikov ter politikov, ki so se udeležili torkovega odprtja, bi lahko rekli, da se je večina poistovetila z njim. Edini, ki si je - upravičeno - dovolil biti pogrešan, je bil gospodarski minister Zdravko Počivalšek. Mosu je dodal nekaj črk in se na dan odprtja največjega sejma pri nas mudil v Moskvi. Je pa zbrane skladno z digitalnim razvojem nagovoril z velikega ekrana. Foto: SHERPA Slovensko-kitajski poslovni forum je zacvetel že prvi dan. Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Boštjan Gorjup je bil številčne kitajske delegacije zelo vesel. Kitajske goste je toplo pozdravil tudi celjski župan Bojan Šrot. Tako njih kot vse ostale udeležence letošnjega sejma je povabil tudi v staro mestno jedro, ki je, kot se je izrazil, letos še lepše, saj je ocvetličeno. »Če ne boste obiskali tudi našega knežjega mesta, se lahko zgodi, da vam bo žal,« je še dejal Šrot in priznal, da je s tovrstnimi vabili precej vztrajen, češ da goste in udeležence sejma tako nagovarja in vabi že 21 let. »Če ti bodo na Lopati delali preveč sive lase, bomo na sejmišču gotovo našli primerno rešitev zate,« je izvršni direktor Celjskega sejma Robert Otorepec (desno) polepšal dan celjskemu podjetniku Petru Pišku. Če sta se res pogovarjala o tem, sicer ne vemo, bila pa sta prešerne volje. Za konec poletja akustični Mi2 Zaprisežena košarkarja na nogometnem štadionu V deževni soboti je odprtju slikovne razstave ob 100-le-tnici ustanovitve slovenskega nogometnega kluba v Celju sledila otvoritev novega večnamenskega objekta, Športnega centra Skalna klet. V njem so slačilnice za igralce in uradne osebe, prostor za fizioterapijo, pisarne s pomožnimi prostori in tribuna za obiskovalce. Na Skalni kleti je bil tudi eden izmed najbolj znanih celjskih parov s priimkom Zupančič. Bori, tri desetletja mlajši od kluba, je v eni izmed garderob pripravil risarsko delavnico na temo nogometa, ki so se je udeležili mladi igralci. Lilijana Praprotnik Zupančič (Lila Prap) pa je morebiti ocenjevala kakovost stavbe, saj je diplomirala na fakulteti za arhitekturo. Foto: SHERPA Na zadnji avgustovski ve-Pevec čer se je celjski lokal Špital nekdanje za prjatle napolnil z obože-skupine valci znane slovenske rok Strelnikoff skupine Mi2. Vasja Člani skupine imajo svo- Ocvirk je je zvesto občinstvo, ki jim koncert sledi po koncertih vsepo-poslušal vsod po Sloveniji. Drugo v ženski leto bo zasedba proslavila družbi Mar- 25 let delovanja, a na kra-jete Mraz snem prostoru pred Vodnim (prva levo) stolpom je nastopila prvič. in Nene Na koncertu so navdušili s Močnik. starimi pesmimi v akustični preobleki in tudi premierno s pesmijo Adam in Eva. Oboževalce so tudi razveselili, da pripravljajo novo zgoščenko. Foto: SHERPA novi tednik