Posamezna številka. stane X Din. Leto IV., štev. 129« V Celfu, soboia dne 11. novembra 1922. PoitnlDB plflcana i gotovlm. ^Bštudijska knjižnica IV ^^h^^B ^^L^^K ^^L _^M ^M ^H ^^HAb I do«. i*is_ _ LjubljanaJJ J^^^| HÜ^ ^J^^ Wttß ^^^wL Stane letno 48 Din, mesečno 4 Din, za Inozemstvo letno 120 Din- — OgiasI za mm viSine stolpca 40 p. Reklame med tekstom, osmrtnice in zahvale 50 p. Posamezna Stevllka staue 1 Din Izltaja vsafc toroK, cetrtek in sobolo. ________________________________ Urednistvo Strossmajerjeva ul. St. 1, I.nadstr. Telefon St. 53. Upravni&tvo Strossmajerjeva ul. St. 1 pritličje. Telefon St. 65, fc=a Račun kr. poštnega čekovnega urada štev. 10.066. =3 Gospodarski cilji fašizma. . Pod zgornjim naslovom jc izšel *z- pod peresa odličnega avstrijskcga pn- bücista in pulitika v' dunajski »Die Bör- se« sledeči zelo zanimivi članek: »Temeljna miscl fašizma v Itu.llji je. da mora zmagovito delo najti odtncv v vseh podroejih in da mora ozdraviti v?c moraine in materijalne razmere. Naloga fašizma je, da popravi vse, kar sta vojna. in komunizem uničila, glavno nalogo si je pa nadet, da vzbudi pri nedisciplinira- nih in zavednili delavcrh ijubezcn do dela. Italija jc odvisna od inozemsiva, zlasti ker ji rnanjkajo tri glavnc stvan: žito, pctrolej in preniog. Tcrnii pornanjkanju hi. sc piisio ! oko-m Jc z intenzivnim deiorn vsakega ] posameznika, zato teži fašizem za tcm, \ da postane prolefnrii-if nnnns celega :ia- j roda. ; Fašizem ho.c ^nivm v sklad a- I grarno politična vprašanja, ki so v vsa- | ki provinci drugačna. Urediti hoče pro- jj blem lastništva s posebnim zakonom. V j agrarni komunizem nima zaupanja, ki | je doživcl v Rusiji polom in kateremu je poslodlca kmetska buržoazija. Sovraž- nfk je državnega socijalizma, ker se po- Jjcdelstvo more uspešno voditi sanio j ¦od tehničrio izvežbanih moči. a nikdar \ od birokracije. i Kakor dajc veleindnstrija pri pa- \ metnem poslovanju veliko produkcijo. L1 1 je zvezana s primeroma malimi stroški, j tako morajo dajati tudi veliki komplefcsf ; zemljc veliko produktov, če iih bode ob- delavalo izšolano osobje in bodo proati- | cirali veli'ko več, kakor raztrgano male | parcele posameznika. j Fašizem se zaveda velike soci.ia*nc t tunkcije, ki io ima kmeti.istvo ter je pre- pričan, da mora vsak, ki ne ofodehije skrbno zemlje, pravico do nje ipso facto ' izgubiti1. Opira se pri tem na rimsko pravo, ki ima lastništvo za soeijalno funkcijo. Kdor obdelujc zeniljo, ja mors obdelavati z ljubeznijo. Zato morajo bifi med delavcem in gospodariem soJidarm odnošaji. Vrhu tega mora deiavec po- znati tchTiičn.o - aclministrativno, eko- nomsko in financijelno,stran poljcdes stva. da postane s tcin načinom dcla sposobcn pridobiti si posestvo in dati jamstvo, da. bode zemljo vzorno obdelo- val. Sanio zdrav kmctski stan je hrbte- : nica posameznega naroda. Lastninska \ pravica je po fasistovskem nauku re- i alizacija najzdravejšega iu najplodonos- ! nejšeg-a individual-izma, ki dajc posa- | mezntkn možnost, da razvije vse svoje | silc za splosno dobro. I Indivklualizein je. kakor trdijo fa- j šisti, podlaga vsemu ljmfskemu napred- ku in izvor civiiizacijc Zato je iašizem i sovnižnik koinunizma, ki je brutalno ! rrichanično izenauenjc vseh iiiidskili ' sposobnosti1. Fašizem zahteva sindikalističiic or- j jianizacijc, v katerih je harmonično zdni- j ženo duševno in tel-esno de!o, nadalie | nioderno agrarno zakonodaio. Malo po- J sestvo najboije odstrani zapreke meo ] kapitalom in delom. Gospodarski cilj i fašizma jc neodvisnost od inozcmstva. i Da se more to doseei, ic treba, da bodo ' poljski pridelki doma industrijsko prcac- larii. Zato je treba uslanoviti nove ban- i ke in zavodc, ki bodo financirali dobaxe I surovin in umetnih gnojil. treba je po- siaviti tvornice za izdciovanje po?jL- dcKs'klh strojev, urediti prometna sreo- stva, ceste in reko. Uporabiti se morajo najnovejši izumi tehnike in organizirati lokalna industrija. Za sedaj se ie poka- zal fašizem kot nasprotnik konservativ- i ne buržoazijc, ki jc finance, iiidustrijsko i produkcijo, trgovski prcmct in politiko d'obila v svoje rokc, pa se 5c vrliu te^n da podpirati od države. Nasprolnik ?e kiipitaliiitiške avtoKracije. vu koje uiosto hočc postaviti one, ki duševnc in teles- no delajo. Tako se pojasnji.je, da so biji prvi fašisti malomeščani, dijaki. uraa- j niki, častniki, delavci in profesijonisti. Fašizem je zakleti sovražnii: vseh py-i- ! vilegij'cv, vsake oligarUije in plntokraci- ' je tcr smatra narodno ekonomijo kot iavno funkcijo. Uspeh bode zagotovljen. če sc do država in najboljše lr.oci niedsebojno podpirale. Itaiija mora voditi racijonalno in energicno kolonijaino politiko, mora ščitfti svoje i/.seljence. sploli mora po- st aviti eelo izse-ljevalno politiko na sin- j dikaiističiio podlago. da ne bodo izse- Ijencj stopali v tuje arg.unizaci.lo. j Fašizem pobija idcologijo zimanje ! politike Italije, ki je nascdla Iažnjivnn i prorokom in je bi!a samo orodje angkc- \ Skega gospodstva. Ziivezniki nimajo nr- i kakega razuinevanja za vuiuno in si- gurnost Italic, zato zahteva fašizem, da se I\Jeka priklopi Italiji ter si zopet po- more do blagostanja. Med Trstoni in Keko ne sme priti do gospodaiskega bo- ja, drugače bodeta obe mesti oskodova- ni. Fašizem hoče urediti dobre par«- brodne zveze med Jadranoin in orien- tom. Fašizem uvide'va vezi med nacijo- ; nalno ekonomijo, zgodovino in politiKo posamezni'li narodov. Treba je posve- : liti posebno pazljivost južnoitalijaiiski Juki Bari, ki je velike važnosti za tr- i govske zveze z Balkanom, luki Brindisi i pa radi prometa z Levanto j Vpostaviti je treba zopet zveze z I bivšimi sovražnimi državarni. Italija je, j kakor drugi zavezniki, zelo zainteresi- I rana pri rekonstrukciji Nemčije, ker bi propast Ncmčije lahko potegnila za se- boj tudr druge narode. Nemciji bi se ithj- ralo d'ati sredstva za dclo in življenje. Francoska zapušča Itaiijo, Angleška )c njena neprijateljica v orientskem \pra- sanju. Na ta način sniatra fašizem pv- i litično situacijo na Vzhodu in Zapadu. j Težnja fašizma je Jobrobir vseh na- rodov in njihovo osvoboienjc izpod Jar- | iria plutokracije in demagogije. Fašizem hoee najvfšji razvoj posameznika z vse- ini potrebami nrejenega življenja. On J bočc vlado sposobnih, kjer bode du.šev- j no in telesno delo združeno. Naciionali- ztvm je za carinsko trgovino, fašiztm za I svobodno. Nacijoiiaiizein je za metalno j inüusfrijo. fa&lzew za poakdelstvo, ki je edini in pravi ciel bogastva1 Italije In * katerim se njen narod največ bavi. Fa- sizem stremi za mirno ekspanzijo, ki iz- važa sanio nadproduktc svojih močl >n [ svojega bogastva in ki ne maniicstira v hegemoniji ensga naroüa nad drnglm. I Pi^litiosrae wests, j Popolr.a soglasnost v demokrat- ! skem klubu. Na seji 9. tm. jc sklenil de- mokratski khvb, da se ne p-oda ostav- ka. Izvoijeni odbor treh članov je bil [ pooblaščen, da vodi pogajania z radikai- skim klubom. V odbor so biii izvoljenl posl. Davidovič, Pečič in Wilder. Clan!, ' ki so hoteli koalicijo razdieti1 so se od- j rekli besedi. Ta prevrat se prlpisuje po- \ /ivom somisljenikov, ki so odločno oCl- \ svetovalj vsakoršno krizo. Raznrava t> rekonstrukciji kabineta se bo vršiia po- zneje. Soglasiio se je pa izrekel klub, naj stopi v vlado Davidovič. Stamboli.iski v Beogradu. lMie 9. rm. je prispel v Beograd bolgarski mlni- strski predsedm'k Stamboiijski v spreni- stvu bivšega poslanika na našem dvoru Koste Todorova, tajnika zunanjega rm- nistrstva Minkova in poslancev BojacJ- žijeva in Radeva. Na kolodvoru je bil navzoč pri sprejemu tudi pomočnik našega zunanjega ministra Panta üa- vrilovic. bolgarski poslaniški odprav- nik, bolgarska kolonij.i in novinarji. Ob 10. uri se je vrsila konferenca Stambo- jijskega in Todorova .s Pa.šičein, Nin- čičem in nasim poslanikom v Soi'iji, Mi- lanom RaJtičem. Razgovori so se vrSUi v ljubeznivem tonu in jc bii dosežen sporazum glede pastopanja pri morebu- nih \padih boigarskih komitašev v na- so kraljevino. Opoldne je bil Stamboiij- ski pri dr. Ninčiču iia kosilu. FopoIcJnc , rib 6. uri je sprejel bolgarski mhiisfrski predsednik Stambo'iiski v salonu toi- garskega poslaništva preJsravnike ju- goslovanskega liska, Stamboiijski je iz- vajal v svojem nagovoni: -üospodje, vern, da bo prvo vprasanje, ki mi ga boste stavili, zakaj sen priše! v Beo- grad. Vsaj do krvave bratomornc vojne se nismo poznaü. Ako bi se bili poznaü. bi do tega ne prislo. Ne gnv^rim sccJaj •i> tem, da je bib Bolgarska dolgo Časa pod tujim jarmom, pod katerim jc mno- j go trpela. Ko sem stonil jaz ??a čelo vla- j de, scrn začel delati na to, da bi se zrav- ! nala pot do zbližan.ia cbch narodov. Ako prcgledujete naše no vine, ne morete oil leta 1919 najti niti besede, ki bi bila na- i perjena proti zbližanju obch narodov, niti kake moje besede, ki bi bila proti temu zb]ižan[u. Prepričan sem, da se | ima z mojim prihodom v Beograd likvi- dirati stanje dveh držav v prošlosn. Alogel bi vam povedati, da sem že prvi dan, ko bivam v Beogradu. s svojinn uspehi popolnoma zadovoljcu. Zlasti u I dana-snjjm sestankom, ki sem ga irnel z ministrskim predsednikoin Pašičem in ministrom dr. Ninčičem sem vrlo zado- voljen. Jutri se bom razgovarjal še z nekaterimi drugimi. ministri. Popoldne pa se mi ponudi prilika, da bom sprejet v avdijenci pri Nj. Veličanstvu kralju. Sedaj vam odgovorim na vsa vprašanja, i ki mi ji'h bostc stavili, prosirn vas pa, da tfnstafa Hcraa! in Hemalisti. D. Vaka. (Revija »Cas«.) Slučajnostim in svojemu jeziku se imam zahvaliti, da poznam danes popol- noma povest Mustafe Keinal. Bila sem povaibljena k doktorju R. F. Frew, ki je bil dnhovnik Anglcškc vere in je živel v Carigradu. blizu tarn, kjer sc začenja | Oalata. I Pri Frewu nas jc bila žc prccejsnja družba. Bili so Turki, Anglezi, Američa- ni, Grki in drugi. Frew je bil gostoljuben človek, hodil je ad mize do miz-c in sfcr- bel zato, da smo imeli gosti vsega dovoTJ. ] Mene je posadil na zofo med dva TurXa, to se pravi: na eni strani je sedel Tureic z jako inteligentnimi oemi, na drugi pa Turkinja, jako izobražena žena. Bila sem precej zato.pljena v Pogo- j vor z mojo znanko, ko zaoazmi, kako .*c | začel Frew pogovor z mekim v?sokTnr rm_ J navadnim človekom v angleski uniTor- j mi. Ko sem ga zagledala, sem takoj za- { cutila-nekaj zopernega. Iz Frewevesn J pogovora sem spoznala, da govorita nz- \ kaj o meni. Sc bolj me je prcpričalo to, | da se je vcčkrat ozrl po meni. Doktor ! Frew se obrne do drugih gostov. no^i ; došlcc pa scde nam nasproti. »Vi ste torej iMrs. K.« pripomni. Jaz potrdim in vedno bolj mi posta?a zoprh. Castnik na'daljuje: »Izvcdel sem nt-- kaj o vas, kar me izredno zanlma, ca, skoro kratkočasi —- vein, da bo enaKo tud'i vas.« Sum po d voran ah poneha nacnkra?. Castnik zravna glavo in se .smchlja tc~ mu, kar je slišal. »Povedalo se mi je,« nadaljujc ter govofi tako razločno, da bi ga slišali tu- di drugi okoli stojeCi, »da stc Grkinja po krvi. Ali je res tako?« »Popolnoma res«, mu potrdim. «No,' in zdaj pride tisti smešni del. Reklo se mi je, da ste vi z nami, s Turki. Ali stc kdaj sljšali kaj bolj neumnega?« »Mogoče je tako — za vas.« »Ampak kaj takega jc res n'ezmise!- no.« V tihi dvorani začiitim nekako so- vraštvo do tega častnika. To me opogii- mi, dvignem oči in zapazim pri klavirju nekega Turka, šibke postave redke bra- de z dvojico globoko vstavüenih, žarečih oči. Te oči so mi rekle, naj vdarim lai vdarnn krepko. Odvrnem mirno: »Cc bi imeli vi več izobrazbe in nekoUko boljše srce, bi la- hko razirmeii kaj takega.« Vdarilo je to častnika, toda znal se [ je vzdržati, »Jaz ne morcm verjeti,« : vpiie. »In drugi tudi ne.« »Jaz pas se oglasi Turek na mojl ( strani, ženska pa, s.katero sem scdcla, je | iskala moje roke. Tnrek pri klavirju po- ; kima zadovoljno z glavo. in stvar je bi- ; la končana. Ta nastop mi je pridobil pr?- ! jateljstvo Dževdet Beja, načehiika zdrav ¦ stvenega oddelka, svobodomiselncga člo- , vckai, ki jc bil eden izmed. tiste čctvorT- ce, katera je zapoeela mladotursko gv- banje. Njegovo prijateljstvo ni bilo sa- mo prijetno zame, ampak tudi koristno, ker je bil on tisti, kateri me je prcdstav>l velikemu Turku, princu Sabahedinu. Dolgo sem pričakovala. da pride tr- sti Turek od klavirja do mene in da se bova spoznala. Toda ni ga. bilo, da si sem opazila, da se pogosioma ozira name. Kasncje pravim dr. Frewu, da ga želnn spoznati, a ko smo ga iskp.H po dvorani, ga ni bilo nikjer več. j Drugi dan me poklicc tcieion. »Ali je to Mrs. K.« »Da. Kdo pa govori. prosiin;\< »Vi me ne poznate. toda jaz vas ot>- čudujem. Ali mi dovolite, da PTidcin-tfo vas in se spoznam z vami?« j »Kako pa je vase ime?<< I «Moje ime ne pove nieesar. Upam j pa, da bo enkrat drugače. Kdaj pa m»- rem priti do vas?« »Pridite zdaj«, odvrnem. »Imam po» tire časa.« »Dovolite mi, da pridem tedaj, kadar boste razpolagali bolj s casom.« Dogovoriva se za nasiednji dan. Ob dogovorjenem či\su grem po stopnicah, da počakam napovedancga gosta. In pred satoo zagledam Turka, ki je slone! [ pri glaso'virju in s katerim sem se zclela spoznati. »Aaa — jaz vas pa poznam.« pra- vim. »Vi ste tisti, ki ste mi povedali r očmi, naj vdarim z bescdo tistega čast- nika v angleški obleki pri dr. Frewu.« »Vi ste čitali mojo žel.io in stc stor'li tako, da iijcodite meni?'< Posmcjem sc. »Bila je taka želja, ki sva jo imela oba. Kdo pa ie tista figu- ra?« ! »Levantinec in ogleduh. Marsikateri dober Kcmalist jc prcgnan na Malto ra- di tega človeka.« »O-o-o. Pripada torej inteligemüne- mii oddelku?« j Turek si' posmeje. »Evropa vedno j oblači grda dejanja v visoko doneča i- ! lnena. Inteligentni castnik. Levantinec je Stran 2.__ __* NjjJ .A^J^O B|rA * •;yv. 129 \am najprej na kratko odgovorim na vse ono. kar so prsale no vine zadnji čas, zlasti pa danes, po inojcm prihodu v Beograd.« V nadaljnjem govoru je re- agiral nato Stambolijski na vse napade, ki so jih v zadnjih dneh zlasti bcograjski listi proti lijeniu in proti Bolgaiiji izne- sli. Izjavil je, da njegova vlada ne strc- mi za rcvizijo mirovnih pogodb, ampak zahtcva obratno njih toeuo izvršitcv, že zato, ker ima po njih zagotovljen dostop do egejskega morja. Dalje je Stambolij- ski izjavil, da je njegova vlada ostra rasprotnica komitašev s katerimi se na- haja v ncprcstani borbi. Važna je iz- java Stambolijskega, da se je Bol^arija iskrcno odrekla vsem pretenzijam i?a Macedonijo. Ukrepi fašistovske vlade. Pri seji italijanskega rninistrskega svcta je Mus- solini povdarjal, da se je notraiiji polo- žaj zboljšal, vendar pa še ni normalen, kixY se tiee odnošajev med državljani. Nedeljske poboje hoee zadušiti, tudi če treba. da zapre ob ncdeljah vseh 200 ti- -soe gostiln. Svobodo ti'ska hoee ščititi, vendar se too uporablial zakon proti \sakomur za vse tiskovne prestopke. Glede zunanjega položaja jc izjavil, da je zelo koeljiv, Na njegov predlog so bill up-okojeni poslaniki grof Sforza, ba- ron Aliotti, baron Fasciotti in legacijski svetnik Machetti Ferrante. Zahteve angorske vlado. Kemalisti so sporočili francoskemu vrhovnemu poveljniku Pelleju sledečc zahteve: 1. takojšrna izpraznitev Carigrada; 2. Ijud- sko glasovanje v zaliodni Traciji; 3. vračilo Momla, rcvizija sirske me je in avtonomi'ja otokov nasproti maloazijske obale; 4. popolna neodvtenost Turčije; 5. vojna odškodniua šest miüjard zlatih frankov. Celjske noiri&e. MESTNO GLEDAUŠČE V CELJU. V eetrtek dne 16. tin. se vprizorl Molierjcva komedija »Namišljem bolnik« izven abonetnenta. P. T. abonente opo- zarjamo, da si pravočas.no preskrbrjio vstopniee ker jc predstava izven abon'c- menta. Ne pozabite na Martiuov večer, ki ga priredi ženska Ciril - Metodova po- družnica v Celju v soboto dne II. nov. ob 8. uri zvečer v veliki dvorani Nar. dnma. Prosinro obilne udeležbe. V ma- lv dvorani sc vrši pies, pri katercm igra posebna godba. Odbor. Na Marthiovem veceru v Nar. domu, ¦ki se vrši danes v soboto v prid CM!) bo'do dvorane zakurjene, na kar sc cenj. občinstvo opozarja. Vstopnina se bo s hvaležnostjo sprejemala tudi od onih, ki hi bili zadržani, večera sc osebno »<- deležiti. Opozarjamo na razglas lnestncsa magistrata celjskega, v katcrem cs;a>c mestna obeina v najem Kumrovo pose- 5.tvo na Dostu potom javnc' dražbe. Opozarjamo na razglas mestnega magistrata celjskega, glede uporabe e- Jekrričncga toka za one, ki plačajo pav- sa!. Prva plesua vala Sokola sc vr51, kakor že objavljeno, v nedeijo 12. no- vembra ob 3. uri popoldne. Vstop samo članstvu z legitimaeijo. Vstopnina 3 Din. Podružnica jugoslovaiiske Maticc v Celju priredi v eetrtek 16. tin. ob 8. uri zveeer v niali dvorani Narodnega doma poljudno predavanjc »o živlienju in trp- Ijenju naših bratov na neodrešenem «- zernljn« >o priliki obletnice rapalske pc- de kva'litete in iieinka lahko primerja»a z Borodinovim Nokturnom. Dozdeva se mi, da smo Jugoslovani najbolj spre- jemljivi za rusko glasbo. Tista otozn-ost in milina, ki preveva ruske skladbe — ali ni to naše, domače? In tako predna- šanje! Vsi smo čutili pri koncertu, da so si mojstri svetovna nriznanja prc- tekJe sezone pošteno zasluzili. Ponosni smo, da v svoji s,lavi niso poziibili na nas ter so nastavilt koncert v Celju kot otvoritev turneje po Jugoslaviji. Prepn- čani smo, da nas v kratkem zopet obi- šeejo. Slavko Osterc. Ustanovii! občni zbur trgovskega gremija za okoliš okrajnega glavarstva I celjskega se je vrsil dne 26. oktobra tl. v Narodnem domu. Zborovan.'a so se ude- ležiii obrtno zadružni komisar gospod Zaiožnik, delegati gremija trgovcev v Celju g. Stermc'cki in g. Drofenik ter lepo število greinijalnih clanov iz sod- ii111 okrajev Celje. Vransko, (iornjigrad in Šmarje. Zveza trgovskih gremijev iu zadrug v Ljubljani se je oprostila, ker jc odbor bil tisti dan zadržan. ü. kornr- sar Založnik otvori v imenu polit. oblasti zborovanje ter naznani, da so gremij. pravila potrjena ter poroea o delovanju zadruge trgovecv za sodnj ok raj celjski, zveze trg. gremijev in zadrug in obitno zadružnega nadzorništva za usianovi- tev gremija od leta 19J9. naprej, ter po- sebej povdarja, da se zadrtiga trgovcev v Laškem ni. mogla odločiti za včlanje- nje v gremij, ker ni nričakovati, da Di njen okoliš pripadel skupno z ostallmi otkraji poid isto pokrajinsko oblast. Po- ročilo še izpopolni načelnik zadruge tr- govcev za celjski okraj g. Pilih. Nato so se vršile volitve gremijalnega odbora. Izvolijo se: naeelnikoni Viktor Pilih, trg. v Žalcu, namestnikoni Josip Zidanšek, trg. Spodnja Hudinja, odbornikom Josip i^olane, trg. Petrovee, Iv. Vizovišek. trg. v 2alcu, Jul. Kovaeie, trg. v Vojniku, Vinko Kukovec, Jes. trg. Lava, Josip Sa- veli in Fr. Mastnak, trg. v St. Jitrju, Ant. Naglič, trg. Store, Blaž Scxlin. les. trg. Bukovžlak. Jernej Zariah, üaberje, Rudolf Pevcc, trg. Mozirjc, Fr. Cajnar, trg. Kokarje, Josip Frisian, trg. Ciornii- grad. Ferdo Pustek in Kill. Wagner, trg. Šmarje, Fr. Oset st. trg. Vransko, Maks Cukala, trg. Ojstrška vas. Ra- cunskim rcvizorjem se izvolita g. Anton Vodenik, trg. v Petrovcah in Fr. Oi»et ml., trg. Vransko. Po voütvi se je izra- zila želja, da pri'de prej ko slej do spo- jitve Gremija trgovcev v Celju z novo- ustanovljenim gremijem okoliškim, ker •imata oba iste interese in cilje. Trgov- ski gremij za celjski okoliš pristopi k zvezi trg. gremijev in zadrug za Slove- liijo v Ljubljani. ter se izvoli za zvezni zbor 12 delegatov. — Za olajšavo gre- inijalnih poslov se sklene ustanoviti 3 zaupniška mesta s sledeeim okolišem in delokrogoni, kakor jc določeu v § 26 za- družnih prtivil in se ob enem izvolijo ti- le zaupniivi: 1. Pevec Rud'olf. trgovec \ Mozirju za sodni okraj gornjegrajski. 2. iPustek Ferdo, trg. v Šmarju za sodni okraj šmarski in 3. Cukala Maks, trg. v Ojstrški vasi za sodni okraj vrnnski. U- stanovi se tudi odsek za lesne trgovce. ter se je jzvolil odbor 5 clanov. Ustano- vitev odseka trgovcev z zivino se zara- di sla'be udelc'zbe te stroke n.i /born za- casno odloži. Vodstvo gremija!nih po- slov sc povcri g. Sirnonišeku, dosedanj. tajniku zadruge. Clani se naj do ureditve pisarne v Celju obračajo do načelnika v Zalcu in na g. Sinronišeka, uradnika pri okr. glavarstvu pritličje levo. Končno izreče g. Artman v imenu vsega irgov- stva iskreno zahvalo Jos. Poluncu, ki je zadrugo trgovcev za celjski okraj skozi 25 let vodil z veliko vnemo. kakor tudi njegovemu vrlemu tajniku g. Simoniše- ku. Tern besedam sledi živahno odo- bravanje. vseh zborovaleev. l3red za- kljuckom zborovanja izreec g. Cuka;a / zahvalo obrtno zadružnenui komisarju g. Založniku za trud, ki ga je iniel za u- j stanovitev gremija, nakar zakljuei pred- I sednik g. Pilih zborovanje. D o p i s i* Vitanje. Vernih duš dan due 2. no- vembra tl..vršil se je v Vitanju živinski in kramarski sejem. na katcrcga sc je prignalo preccj živine. Cena je bila z o- zirom na obce poman.ikanie krme zelo nizka in mesarji so si lahko izbirali po- edine komade za klanje primerne. Z o- zironi na nizko nakupno ceno nam je neumevno, da mesarji sc vedno zahte- vajo za ineso po 48 do 52 K za kg, rneci tern ko so ccne mesu v nekaterih kra- jih v skladu z nabavno ceno že davnc.t znižanc in se prodaia ista kvaliteta na dcželi po 36 do 40 K za kg. Bo pač tre- ba korenite remedure in naredbo o po- bijanju draginje izvrševati kar naistro- žje. Tudi na.se ostirje bo treba rnalo poti- pati. Novo kislieo točijo ponajveč po 40 K liter, v raznih časopisih pa čitanio, da | znaša nabavna cena za novo vino od 12 d'o 16 K za liter. Torei dclajo ti go- spodje z ncdovoljenim dobičkom do ]Q{)% in še črez. Ali res ni pomoči zoper to nczakonito odiranje konzumenta? O- blasti naj sc že vendar enkrat zganejo in zatro to koruptnost, ki nima primere. — Zvedcli smo. da ie dalo županstvo preklicati javno, da smc veljati seženj metcrskili bukovih drv v Vltanje postav- hcnili 1000 K, sežeuj mehkih drv ali pa oklcškov pa 600 K. Prav tako. 7a ta ko- rak smemo biti aiaseinn županstvu 1c hvaležni. Priporočali bi mu pa še, da bi sporazumn-o z v to pokticanimi faktorji rcvidiralo tudi nekoliko vinske cene pw naših gostilničarjili ter niesne cene pri liasih mesarjih, da pri'de tudi v tern ozi- ru do potrebnega reda. — Kakor smo posiTcii iz easniških vesti. i men oval je dcželni šolski svet v Ljubljuni iiaduči- tclja na Stranicali gospoda Ooleša zn nndučitelja v Vitanju. Pozd»avljamo tq imenovanje z vescljcm, ker jc imenovn- ni., kakor smo doznali, vrl narodnjak m naprednjak, izborna: učna moc. Mali kroff vitanjskih Slovencev pomnožil se bode zopct za štcvUo ene osebe, kar je za naš od nemeurstva še vedno prožeti trrs hviilevredüa pridobitev in moramo vsa- ko ojačenje slovenskegn živl.ii. pozdrav- Ijatiod srea.« Mozlrje. Iz Mozirj-; snio dodatno k d'opisu v -našem Usln siev. 127 prejeli še ga neke drugc r.tran; sledccc: Dopisni- ki\ se v splosnem priznava. da so \hv- stcvi in cestc v :ihs:'mi okra:u rcsnično v tako kritvcncT. .;iiiii.iu. da se je bati, da bode v bodoe'e vsak odvo/ iz postaje Rečica ob Paki proii gornii Savinjski tlolini sploh ncnio^oj in bodo naši voz- niki kateri od'vazajo tovore iz postaie, resnieno kje med I'scico ob Paki in med Mozirjem obtičali v biatu, ter da v krat- kem odreče ves vozni provnet. Vpraša se pa dotiČMic gospüde, kateri to nadTo- go danes najboij na svoji koži občuMjo, kje so bili ti.gospod.ie za Ciasa voine. tudi takrat ni bilo v tern oziru nmogo. ali pa prav nic boije. Ciospodje, ki ste za časa vojne ceic case na varneni se- in ogleduh. -- kuplien z angleškim zla- tom.« Primem ga za rokav. «Vi in jaz bo- va prHatelia.« »Jaz bi «mrl za vas.« mi zagotovi z crijentalsko navdušenostjo. »Tega pa ne smete storiti. Mrlvi ne morejo pomagati živim. Ponavljam: jaz in vi postaneva prijatelja. Povedati vam moram, da imam rada in spoštujcm Ari- gleže. Kar se tiče kupovanja z angleškim zlatora, Bej Rfcndi. se bojim, da najdete zlato v Angh'ii dandanes samo še ]x> muzejih.« »Naj vam povem samo toliko, da jüi tako sovražini, da bi jih moral pobiti zV s tem.« »Ampak zakaj?« »Zato, ker nas mlsliio uničiti.« »Jaz pa pravhn. da ie' to namera Mu.stafe Kemala.« »Mustafa Kcnial,« vzdihne. »On je nas junak. On je naš odrešenik. Jaz vam* moram dopovedati, kai je njegov namen. Ko boste izvedeli to, ne bosre govorili, kot ste malo prej.« »Jaz mislim, da ga deloma razumem in če bi bila Turkinja, bi bila najbrze Kemalistka.« »Potem ste žc Kemalistka,« pravi navdiuseno s plarnenoin. ki jc posebnosr orjjentalskih narodov. «Kot Orkinja si želim, da bi bil Mu- stafa Kemal v peklu — ainpak jaz ne o- pazujem stvari samo Taz ta vidik. S turškega stališča se Kemal bori za pra- v-o stvar. Njegovo gibanje prepričuje Cvropo, da je še živijenje v vas. Tako dalcč je to dobro. Bo li porabil to prili- ko, ki je nastala s padcem Mr. Venizc- iusa, da sklene mir, ali Pa bo stavil nc- navaidne zahteve, katerih ne bo mogovc sprejeti?« »On ni tak kot Enver. On je človek. ki misli. Enver je bil pijan slave, Mu- stafa Kemal je trezen v svojih mislih.« »To je krasna sodba,« vzkliknem. »Ampak vi Turki ne morete biti du- ševno nilidar trezni, veste.« »Mustafa Kemal more biti. Morate iti v Angoro in ga si>ozn:rti.« »Angora ie baš moj namen.« »Ah, to je dobro. Baš radi tega sem hotel priti do vas, da vas prosim, oe bi ne šli v Anatolijo in videli uašega veii- kega poveljnika.« »Kako pa ie to, da niste v Anatollji vi sami, ker ste tako vnet Kemalist?« »Jaz mu služim boljše tukaj.« Ta odgovor .scm slišala iz ust vsa- kega Kemalista v Carigradu — mladega all starega, moškega ali ženske — hi te besede niso poinenjalc praznega izgo- vora. Kampanja Mustafe Kcmala je bila v Mali Aziji, vendar pa ni bilo nič manj važno delo v Carigradu. Ugodne razme- re bi utegnile razširiti vojno v Anatoliji tudi v Carigrad in Traciio. »Ali poznatc Mustafo Kemala? Kaj j za ene vrste človek jc to? Ali jc čist | Turek?« ga vprašam. «Jaz ga dobro poznani. On ni čiste turške krvi. On je judovske krvi iz 3o- luna. Sevcda so ti izpreobrnjeni in jim pravhno Dunmchi. On je bil od nekdaj vojak. Bil je poveljnik Dardanel. On je tisti, ki je dal Angliji po glavi.« »Oh, Bey Efendi, ko bi vi1 Turki vsaj malo lnisliU, da bi se vaš tenipcrament ne igral z vašo pametjo.« »Ali ni bila to pametna beseda, kar ] scm povcdal? Ali nismo mi premagali Anglije, mogočne Angiije v Dardane- lah?« »Vi ste dosegli to, kar vam jc An- glija pustila.« »Prosim, pojasnite mi, kaj inislite?« »Ko je Rusiia videla tcsnobo, v Ka- tero je zašla Anglija potem, ko ste -/«- počcli vojno vi in koje postala Belgija nemška dežela, je prettla, da sklene po- seben mir. Če bi se bilo zgodilo to, bi bila vrgla Nemcija vso svoio armado na zapadno froiito in Francija bi sc ji ne inogla ustavljatL Da je Rusija ostala v vojski, jc zahtevala 'Carigrad. Anglija je morala sprejeti to. Obljubila je Carl- grad Rusiji, pod pogojem scveda, če ga vzanie. To je vse.« j »Ampak — ampak. zgubila ic dvc- I sto oisemdeset pet tisoč liudi v Darüa- nelah. Ali žclite povedati, da jih jc izgn- bila zastonj?« »Če bi bila Rusija dobila Carigraö, bi morala v desetih letili Anglija \ üjsko- vati se z Rusijo. In tedaj bi znašala izgw- ba .desetkrat dvesto osemdeset pet tis-oc ljudi.« »Ali iniate dokaze za to?« »Samo to, da Anglija vsclej vidi stvar, za katero se zavzame -- in ena- ] ko je bilo z dardaneisko kampanjo.^ Vzame iz žepa vrvico dragil1 kam- Hov in jih prcsteva. Ozira se v me, vo- tem pa skozi okno na lepe vrte ob Zla- tem rogu. Zopet se dotaknem njegovega ro- kava. «Vi mi lahko zaupatc vase misli.« «V ameriškem poslaništvu jc rekel eden izmed vasih častnikov rnojeinu ¦bratrancu pred par dncvi, da ste vi pri- jatetjica Lloyd Qeorga. Da vas je on 1 poslal semkaj kot svojega agenta.« Stev. 129. 4 » NOVA DO B A « StsAD 3. deli in si |>oluHi svoje praznc žcpe, ž.m- kaj ste mcd vojno ruko nioleali, ali s*e rešpektirali avstrijske oblaMi tako so- tutiK), da ste Iioljli :, tsm takrat stediti? Za casa.vo.ine ste ime-h zadosU piilike j-.osinžiti st-. brezslevilno pn ccni razp*v- k,ži-jiv"ih delavnili MioJi, zadosli sle imeli • ijriUUe poslužifi sc in napolago da.nil r'iUJiilj vojnih vjctnikov in fieguncur, katcri hi sc zamogli .iedn-aJvo La kor dAigoil, nidi v ]iaseni ok"ii.i»i pritegniii 'uikttinu dein,- iia srotisoče iakih rcvc- ¦fce-v je lcjia.ri.lo po razuih taborišcih in i;- ¦ miralo gladu. česar hi iirn v niišciri n- kraju iic brio potrebno, for- bl sc na fan iKiOhi bi'lo•' Tiia-ršikatercrnu • takeniu iv- • vtlu prihmriilo zixljenje. a storü» hi se ¦n Tumi močmi marsikiij j>otrcbiK-^a in vti was ok raj koristnegn. Se.'edu po |,iC! zvoniti je vedno prejw.uo. -¦ Kni je pn /"/elezniskn zvezo Rečica Kamnik? Sv;ij . je x. lo.«UiJm mosumi. knterj veže Jei) trg' Mozirje si prijazuo. vasjo Loke/ Ali je' io oboje Ie za eusa obOinskih.. volitev in affitacjj strategičnega ponienn? — Oospodje, ki ste imeJi za easa vojii-e yendar najlepšo priliko vse to urediiL ali niste Inieli takrat zadosii vpiiva prl politieni ekspozituri i>a tja sari do nom- škega Gradca? Za jedno malo juZino' i.'.umoceno z buteljko, se je vendar cro- s-.'glü marsikaj! PftrüC'iio durilo kralju Aleksandru. Te dm je prispel v tržasko luko brzo-, vuruik »Presidentc Wilson« paroplov- lic družbc »Üulich«, ki .ie pripeljal s se- l-oj od im »PacriiSk: obalk bivajočega •luKoslovana krasno 1/delano sollo, kot uar Jcralhi Aleksandru. Sedlo je sprern- 1J3.1 od Newyorka dö Trsta poseben u- radxiik imeuovane druibe. Istolako ga je spremJjnl od Trsta do Beogradn. kjer v-ö jo izroči) dvornemu maršalu. Kratflca prl openii predstavi. V ro- rek je prisostvovala kral.iica Marlja v spremstvu kne/.t Arzena hi prinea Pav-' la operi »Hoffrnannove pripovedke«. Obcuistvo je kraljico navdivs'eno py- zdravljalo. Uradiiiška deptUacija Pvi luinistrih dfr. Žcrjavu iji dr. Kuiiianudijjji. Uradni- šlvii deputacija se jo prijavil.i 7. tin. v iiarod'iii skupSčini tcr je piosila dr. Ku- kovca, da jo predstavi tinaiiCn.emu mlni- stru dr. Kumanu'diju in ministru za s-o- cijaluo politiko dr. Žerjavu. Nato se je vrSila enourna konferenca, katere so se udelciili poleg obeh minisirov in po- slanca dr. Knkovca vsi članJ deputaciic Pod vodstvorn predsednlka udnizenwa Milana .lovanoviča. davčnega upravi- •telja LOegga in nadnpravitelja Jo?a Bek.ša iz Ljiibljane. FTorniuliraii so svo.ic /ahtcve v trcli točkali: szenačenje dra- ifinjskih dok lud t odpravo ilraginjskili razredov, ukinjenjc inaksimiranja In en- kratni nabavni prispevek. rmančni mi- nister je sprejel zahtevo o izwiacenju draginjskih doklad ttr jl* načeloma rzja- vil, da je pripravljen pristati in narodni sknpščini predlagati vse, kar je praktič- iu) izvedljivo. Vsako povi'sanje državnih dohodkov se bo porabilo izkliuCno 'šamn 2-j. državne nameščence. Deputacija >e vzela zagotovilo izenačenja doklad na ZTianje, glede maksimiranja pa, da Mi, da se sploh opusti. UradniStvo Je pri§!o zadnje mesece v tak položaj. da ne mo- re vzdržati več brez iiredne pomo^i. Minister dr. 2erja\' je podpiral s stvar- nimi püdiitki zahteve uradjilstva ter /ahteval odločitev v na)krajSem času. VpokoieficL Na seji ministrsJteäa sveta 8. tin. je vlada sklenila, da se sprev- »*e v uiadniiki zakcm tudi določba, s ka- tero se ui-ejuje vprasanje upokojeiicev, ki so biii upokojeni pred spreietjem sluZ- beiie prajfinatike, ki imaio dobiti enavie prejemke kakor bodoči upokoienci. Ki*or >e bil upokojen prcj pred dokončanjem sliiŽbene dobe in reflektira na poküjnmo po novi prasmatiki se morn podvreCl prcjjledu službiTifga zdravnika. Ob«inl zbor KinetUske druibe /a Slovenljo se je vršil 8. mi. v Ljubljani. Otvoril ga Je predsednik Qustav i'irc, Jd je najprej po/dravil nav/oče«a Uh- Ijcdelskeffa rninistra iv. l'uclja in Sma .(iddclka zu kmetijstvo v Sloveniii Iv. Sancifia,. nakar je podal slik-o velikeKa uomeiia Kmetijske cinižbc. ki je pra^no- vaia leta 19i7 svojo lSO-luinico. S\ oj icovor je zakJjučil 3 pozdravoin na kra- >lja Aleksandra. Minister Pucelj je po- /dravJl delegate v imenu ccntralne vla- de. Püzival je vse k vztryji.icmu in slož- nemu dein. Ü delovan.ni gluvnesa odbo- ra id podal poroeüo Uijnik \\d. iKine(o\ ait.v« /. mc- scčno ))riio^o »Kojilcrejec'. Poiočilo l^Ünika in družbeni j)rt;raC:im so naw.oö: s.oft'kisno odobrlli. V ci'jljsi ra/pravi so je sprcjel predlo&, nii sj ndnina zvisa na MO K. «JOO.üOO K. kliere je izposlov;:! ini;.Lster Pncelj, .-e hodj poraoiir?.:! po- k:\\'rc primanikM.tiu ;»Arm.'tova!ca". l'ii vcütvali prcus'.'düik.": in podprcdsedi;lkn jo t;i'o oddanih \7A y.lasov. A:\ pred.^cj- i.ika je bil zop-Jt :.'.v)i,«M dosedanji rreä- .':"-d:i;k (instav Plw. za podpredseduika !.;:!! Pipan. i',1 volitvali oJ! ornikov je K'-aujska iz\'o';i«i kandidale SKS. J'ran- '. a Crna^ojt:. Ai^üiia Aledeaa in Ivana ¦^inmi'blja. Sia.Lr-ava pa kandidale kic- ri!;-.i!ne Kmeck;.* /vo/.e' 'Mojzi:;- /'.nfnui- C"ča, Jakoha .!aii;t jii Mrhrjo!:i l" t ciiCli.». IV.- voliivvili sc je predseoiiik *Iiisl:*\ l're zahvalil <'a :/!\:ty.i-'.ii.) '/an'KiüA m '/:\\üsicil obeni bor. »CUllcr Zeitung« priobüüa je \ svo- ji ncdeljski izdaji št. 80 z due 5. now tl. tianek pod naslovorn >^Kiae iiierkwürdi- b;c Jagdsescliichte«. v katert-m nie blati in sramoli v Zaum, ki ,ua Je vajenn. !z,:n Casov, ko'je nastopala še p0 R/ 30 D (doslej 16 D), fini turski v zavo:- clvn 25 x 6.50 D (doslei 3.50 D), imi her- cegovski 25 g 5 D (doslej 3 D), srednje- fini tnrSki 25 k 2..50 D (doslej 1.875 D). iiajfijiejšr ogrski 25 g i.875 D (doslej 1.5 D), doniaei tobak 25 a 1.50 D (doslej 1.25 D), dunavski 50 g 3 D (2.50 D). Ci- garete veljajo odslej: makedonske >-Kk- stra« 70 p komad (doslei 50 p), malte- donska speeijaliieta 45 p (32.5 p), na- rentske 60 p (45 p), egiptovske 45 p (32.5 p), »moeris« 35 d (25 p), danvs^e 27 p (15 p), «sport« 15 p (12 p) in ogrsKe 10 p komad (doslej 8 p). Tobak za zvc- čenje v klobasah ki je velial doslej 00 Din 1 kp;, velja po podraženju 70 Diit. Cudno. dn je monopolska nprava T;ovei in konsnnif.nti? Studlj naših dijakov na NeoiSkem. Beograjski listi priobčujejo, da je nenv sko ministrstvo prosvete obvestilo in f^oslovansko vlado, da se sprejmct n.T nems.ke visoke šole še 125 .lusro-lovannv. Transportlraiije orodia za Invalltte. Ministrstvo socialne politike le dolo^lto, d:i se iuvalidom. ki dobi'vajo brezph*no nhrtniško in poljsko orotlie od mmlsrr- stva, ono transportira na stroSke mini- strstva do njihove poslednje zelezni5K'e ali parobrodne postaie. FHtplni saniostojna republika. Iz Ma- nile prihajajo vesti, da .ie senat na Fill- pinih naznanil vladi in parlamontn Se- vernoameriških Zedmjenih držav s\"ojo resolucijo, s katero proglaša samo.stojno Filvpinsko repuhliko nod nrotektanitom Zedinjenih držav. Po vodnom kaiialu iz llamliurga v Baku. Pred kratkim je odšel iz Mam- bnrga nemški pamik «Pionier«, ki je last hambnrške parobrodne drivz.be Avgusta Bolten po kanaüh, znanih pod iiiienom »Marien Kanal Sistem« ter jj prispel v Nižji Novgorod 8. oktobra. l^ Nižjega Novgoroda bo odšel parnik oo perzijske luke Enieli. odkoder bo odplul v Baku. Parobrod vozi s seboj uernšku blago. Nalezlilve bolezni v JuKoslavijii. Po podatkih ministrytva iwrodnega zdravja , Me bilo nalezljivih bolezni v Ju^oslavijt: | koz 30 slučajev (12 smrtnih). trebušne- j ga legarja 482 (43 smrtnih), pegavice I slučaj, mrzlice 4, griže 1212 (292 smrt- nih), difterije 94 (21 smrtnih). ošpic 81 \7 smrtnih), injluence 76. trahoma 5416 (I smrtni), malarijc 5108 (15 smrtnih sln- cajev). Siimonior vsled bede. V Trstn se "e /;iStrure in brata so bili urcdni.ki, tiskarK' in upravniki lista. Starejsi Ghosejev brar se je i)ri teni cielii tako izvežbal, da K* sestas'lja! svoje clanke na pamet in jrli isiočasno stavi!. Največja luiklada tegu !i.-Ua, ki se je zv;:i »Arnrita Bazar Par- rika« je znašala 500 izvodov. i'rutje so vedno bolj napredovali, lako da so prc- nesli 1. IS72 svoj list v K; i Ik tiro ter gu :-::ičeli< izdajati dvakrat :i.i tedeu. List su I- hiiro razširil in postai glavni organ ja\nega niišljenja \ Indiii. Tedanji pad- kralj lord Lytlon pa Iistti :ii bil nakro- n.ien in je izdal zakon. da so prepovedan? vsi listi, ki ne izhajajo v angleskem jen- ku. a ta korak angleške vladc je bil brc*- usi)ešen. Bratje Ohose so \-cdeli1, da m*- jo indijski inte'igonti in drugi boljsi I?u- dje tudi angleskr zato so zaceli izdala?' list v angleskem jeziku. List je imel ".?.- vrstne informacije. Nobena naniera an- gleške nprave ni ostala prikrita in jih ie list neusmiljeno kritikoval. Dandan^s lc ta list največji indijski dnevnik. Ti- ska ma je velikanska in opremliena r. najinod'ernejsimi stroji. uhose je prežl- vel svoja brata in k umrl zadnie On! v Kal'kuti v visoki slarosti petinosemde- sei let. Dvainštiridesetletnica potresa v Zagrebu. Due 9. tm. je miuilo 42 let od velikega katastrofalnega potresa v Zn- grebu. l^otres je napravil veliko škode na raznih hišah in na stolnici. Po mestu je zavlada'f tak strah. da so bežali Ijndje v Sisek in v hrvatsko Zagorje. Nekaj dtii je mirovaio vse društveno življenje. Ob tej priliki je pokazal veliko skrb in po- žrtvovalnost pisatelj Avgust Senoa, ki ie bil tedaj mestni sodnik. Nakopa-1 si je pa bolezen, ki ga je spravila v grob. Kauonik dr. Franjo Rački ie ravno tna- ševal, ko je priSel na.ihii.iši sunck. ostnl jc toliko časn v cerkvi, da ie dokoncwi mašo. Pošt.-čekovni promet v Srbiji sc otvori 10. novembra 1022 pri slcdefiM poštah: 13eograd-Beiv.a. Pnkuika, NK, Lcskovac, Krusevac, Aleksandtovae, Zupa, Cačak, Užice, Valjevo, Vranir, Kumanovo, Skoplje, V-eles, Stip, Prilep. Biloli. Ohrid, Prizren, Mroševac, Pristi na in Mitrovica kosovskn. N'avedene pnSte bodo sprejemale uphiOila na jm» ložnice račimoimetnikov |)ri Oekovnih zavodih v Zagrebu in v Liubljjani rcr po§ini hrauilnici v Sarajevu in bodo w sile tudi JzplačUa na čekavne nakaziiv ce, vse to do otvoritve poštne hranllnicr v Beogradu za račim postno čekovue ga zavod'a v Zagrebu. Narodno gospodarstvo. NOVE DAVCNO . PRAVNE OUREDBE V UNANCNEM ZAÄONU ZA »-ETO 1922/1923. (Obiava trgovske in obrtniške zbornici za Slovenijo v Ljubljani.) Finamhii zakou za 1. 1922/1923 vse- iiii.ie polcg proračunskili določb v glav- neni določila začasnih zakonov o pru- ntčunskUi dvanajstinah za 1. 1921 in 1922. u\aja pa poleg tega tudi Jiove daveno- pravne odredbe. ki se ričejo sledečih davkov: 1. Zemliarina. Enoini državur pribitek, 'določen v začasuem zakonu z dne 27. jimija 1921 na 120%, ie zvišan na 150% (cl- 152 stev. 1). II. Hišna liajmariua. 1. 5% hišna najmarina. ki se ,ie po- birala od poslopij, obdačenih po zakonu z dne 28. decembru 1911 drž. zak. St. 242 je iLkmjena (cl. 164). 2. Qlo'ba zapretena posestnikoin, ki na ura.dni poziv ne vTo- Stran 4. * N o V_A_J>_.Q ** a u ¦ btfev 129 že napovodi o hisiii najemnini se zviSuje od 20 K na izmero do 100 Din (čl. 152 zadnji odstavek). III. Doliodiilna. 1, Davcni minimum, to je znaseK, s katerim se pri&ie dolznosi pjačavati dchodaino, je tudi za 1. 1922 izjemoma tioločen na 10-000 K. Ta minimum pa nc velja. 2a službene prejemke zasebnih na- rneščencev, ki se obda&jo po določiiih e!. 139. Citacija CI. 115 \m Č,!. 155 St. 3, ki obravnava obdaCenje slui-benih prejeir.- kov zascbnih namešcencev ie oiiviano le tiskovna pomoca, ker se more določilo tcga čiena uporaWjati edino le v zvezi s 01. 139 financrwga zakona. Po čl. 139 so oproščene davka tivdi1 draginjske ao- klade zasebnih nameSCencev, kou'kor ne presegajo pri cnakih dri*žinskRi razm*- iah dratfitijskih doklad državnili narrse- šeencev. Splošnega inerila se za o;bdaCe- nje shiibenih prejemkov zasebnih name- ščencev ne more postaviti, ker se ravna odmcrim postava po številu družinskih Cianov in draghijskem razredu, po katc- rcin dobivajo, oziroma bi dobivall ar- zavni iiaineščenci v dotičjicm kraju dra- Ä'injske doklade. Zaradi tocrtr Jnlormacye je dot>ro obrniti se na pristoitio davCno okrajno oblastvo. (Olavarstva, davJna admmistracija v Ljubljam.) Pom on le u- g-odnosti ie velik". IV. Plaäarina. tPlacarina se po Cl. 155 št 3 fin- za- kona za leto 1922/23 uklnia. ' V. Oavščhia «a tantiteöU". Osebe, naaiesčene- s službeuo po- j.;odbo proti stain] plači kot vodilni ciJ- rektorji delniškiii družb in komanditniti (iofoiiSkih dru-žb so biii do konca I 1921 Klcde prejemkov, id so jih dobivali oa ¦ciružbe kot upravni. svetniki itd., zavezn- ni plačarini. Vsled odprave plaCarme co- •Jača el. 154 odst. 3 fin. zakona, da so ?J nrejemki zavezuni brez ozira na služLe- no razrnerjc prejemnikov davščini tanti- jeme. VI. hivalidskl davek. a) Po a. 85 fin. zakoua za 1. 1920/21 s^ invaKdski davek. ni pobiral od omit hranilniH vlog pri denarnih zuvodili, Ka- tcrih letne obresti ni-so znašale več nej.70 ^0 Din. V fin- zukonu za J. 19Z2/23. (čl. 113 zadnji odstavek) je meja davčne prosro- sti zviša-na na 100 Din. b) Po čl. 117 fl- uančnega zakona je pobiranje invalidskc- ga davka zaenkrat onieieno na davCnc prod pise do konca I. 1922, odnosno za Oas ud 31. iulija 1923. VII. Davek za poilovni proinet. S čl. 116 fixiancneKa zakona za leto 192211923 su popoinoma izpremin.ia Cl. 11 zakona o davku na poslovni promer. Izpremenjeni člen v bistvu le poojstru?e pravilnik 0 tern davku, da so upraviC-ent zahtevati knjlgo opravljenega prometa s pristavkom davčnega odbora edino »c predstojniki davčnih oblastev. Kdor ne ugodi pozivu predstojnika davenega ob- lastva, izgubi pravico pritožbe proti oü- !očbi davOnega odbora, s katero to sa.m oceni visino opravljene^a prometa. Dav- cni zavezanci so dolžni hraniti knjigo o- PTavljenega prometa dve lcti po izpta- čiiu 'd!avka za vsako posamezno doDo, plačilo pa se smatra za pravilno izvr*fc- 110, ako se davčneinu zavezancu v enem letu po piačilu nc prijaviio nomislekl gle- de pravilnosti. prijave ali vodstva knjig. Delegacija ministrstva Jinanc v Ljubljani objavlja uradno: (Jeneralni in- spektorat ministrstva financ opozarja z nizpisom z dne 21. oktobra 1922 .1 br. 20,138 dodatno k odločbi z dne 29. sep- tembra 1922 J br. 16.364 (Ur. list St. 106/329 ex 1922) vse one, ki imajo pc- trebo za legHimacijo, s kateiö bi mo&Ti incsočno nabavljati inozemska plačilna siedstva v svrho vzdrževanla študentov, bolnikov all sorodnikov, da kot dokaz potrebe 7.'x legitimacijo priLoiiio proSnjl potrdiki šoiskih oblasti, sanatorija aw zdravnrkov, oblasti kjer se nahajajo su- rodniki in koliko ^asa ostaneio. Legit?- macije se bo moglo dobiti le na osnon teh dokazov, inejtem ko se potrdilo našin policijskih ali občmskili obUisii ne no smatralo kot dokaz. lzdaja in tiska: Zvezna tlskarna v Cellu. OdKovorni urednik: Lie. Edvard Shunlc. Nujfii poziv vsem, prizadotim hišniiu poscstnlkora Celja i« okolice — ter v u- po^evaule stanovanjskwnu uiadu y Ce- lji»! Od več strani se Ciijeio pritoŽDe j hSnih pose.stn.ikov, da se iim po jedni strani hi'sna nainuirina nečuveno visoko predpisuie, na ui\i^i strani so pa v svo- Ji'h hišah, od ka*eri!i zahteva oblasi; ved- 120 višje davke, popoiiioina brezpravni. V tern oziru so naiboJj prUadeti oni hiSni posestniki, !:I so kupiii hiše po J. jann- aiiju 1916, icer nimaio pravice do vstlit- ve, ti pričalculeio z nestrpno^tjo nov sia- novanjski pravilmk. Kakor je iz glasJia društev hiSaih posestnikov >Moj htir.o v Ljubljani 11 ?*ev. S rajvidiio, so nare- dila Udružou.u hi^nilj posestnikov iz Slovemje, Ilrvatski» in Srbijc na prisioj- ncrn mestu enc^-.o-.e kcrake in Citanu: tainicaj predvsem zahtevo. da imc.i hiš- ni gospodar z:i scbe in svojc- dnižiuo ve- dno in povsod pravico do priineriitga stanova-nja v lasi-üi liiži. I'ozlvam v>,e prizadete 'iU-k.- ^.").---'jdar.ic da ;)1)iaviii.: vse podobn^ r'ricece slučaje, kakor je to pri meni, da se ^brnimo iiemndoina na pristoina mesla v nitšo znšOito in se pri tern zavedajmo dobrj. da kdor ima J'jjZ- nost-i, ta naj iaia iuli pravice! \ci irram v moji hi5i v Zavuclii i\. 77 iui jamiara icios jedno sobic:> z jednini r.kno;i;. v iwUeri stanujem z niojo sestClansks: r^d- !/iiiü. Olasorn Jav;;:c knjižice sem pla- ca! hišnc najnn<-!>»; za lotos ?7l? I.'in f': p, 10% hišv>n:ijri!.ir:!iskega ;!'.>vJi^:i K Din, dimriikarski In rnestnoosk^.ni^ki rucun bodeta Loto/o znaia'a mi I :n, skupaj 404 Din '«5 p, stmnk;i mi pa j;la- (.;i najemnine meseč.r.) J^ \'\\\ 50 p, \u- vw letno 390 Din, ter jc \: tegi razvidno; 0r\ imaarj iaz nioio stanko popoinoma zastonj v ixioii nisi. Stranka i:na tri so- be, od katerih še ciaje je.:Uio v pcxlhajein za rnesečao 150 !')in, in ko ;.e pred krax- kim menjala .uodn:i.!t;mn:k'j, sejn ji jaz /a isto sobo poiiujiU mesečno 250 Din, pa mi je še dati ni hotelai Oj ti pomiiova- nja vredni h"i5ni posestnik, v jcdni sobici se moraš tlačiti s svojo dru/ino, in ko si si hotel rešiti svoje pohistvo in si ga djal na hodnik pod strcho, ti ga je stran- ka vrgla s tožbo na dež in sneg! Vse moje pro^Tije za .spremeiutev neznosnih razmer se pri stanovan]sküir.n uradu iz merii popoinoma neznanili vzrokov doslettno odkLanjaio, v nasprotni ineri, kakoT se stanovania v obuiočiu urada neprestano nakazujejo. se ravna proti merii okoličanu - domačinu. Ta teden sem vložil ponovno prošnjo na Stano- vanjski urad, da podeli do\oljenje za sodnijsko odpoved stranki oziroma da jo sam izseli, ker moram takoi začeti z nujnim popravilom moje hiše v tistem delu, kjer sianuje yiranka «ad inoirni spodnjimi, mojetnu kmetiisksinu obraiu ncobhodno potrebaimi prostori, to je nad hie vorn, kletjo in skla discern. Kdor gre proti Skalni kloti m'mio moie hi^c, že od zunaj vidi, da je popravila pcrcb- na, tembolj od znotraj, kakor jo \ piošnji priioieri'em stavbnem načrtu in stavb- nem dovoljenju občine Okolica Celje od 4. tn*. natančno razvvdno. Prosim toraj Stanovanjski urad, da u«odi sedai moji upravičeni prošnji nexmidoraa, takoj prt prvi seji v pondeljek dne 13. tm. Na vrlui nad mojo liišo stoji znamenje za- tiranja in trde roke, žalostne razvaline starega celjskega gradu. PoruSila ga je tiačanov trdna vera v pravico in zmago. Prizadčli hišni posestniki, na plan, na daji s pritožbaml! — Martin Pore, hiA- ni posestnik in cSabelar, Irgovina s cube- larskhni. potrebžčlnarni, Zavadna stev. 77 pri Celju. POSLANO.: OdFrto pismu sšnnov;inisKi oblastj J. stopn^e v Cülju. PodpLsait'r stm bi* v sredo, d'ne 9. tin., pri g. žnpanu kot pred- sedniku stanovanjske komisiie, da sem r.aznanil nuko prazno slanovanlc ter op- ericm prosil zanj. Ugoiovilo se ie. da sem jaz prvi kompetent za to stanovanje. Na moic vpra^anje, če morem računati *; torn, .da bod em doWl to :4anovarj]e, >c tf. iup'Aii popoinoma pravLluo povdarrj, da.on ne more nlčesar obljubiti, ampalc radevo resi celokupna komlsija pri sen,' ki bo na ^ele v pondeljek. Pač pa sc je našel drug rnoŽ, ki kar sam Lake zodevc nreja. Agent Stern, id spioh ni več pra- vomočen clan komisije, ie pq nakJjučju zvedel za to stanovanje, s'e] hitro k hiSni poscstnici, jl dejal, da :e od stanovanJsKo komisije, zaliteval kljuco od stanovanja ter pla-čal stanarino. Preskrbel je to sta- «ovanje svojemu «SefiK Dobniku, najbr- 2e proti zatrdilu večne hvaleXnosv.. Stranka se je tudi brez kakega nakaziia od .staiiovanjske komisije na svojo rosn vsclUa. Ta slučaj je očiten prestopcK proti stanovanjski naredbi in inora sta- novanjska cvblast potxobno licrcniti', o»a ne bodo najemniki in gosp-odarji zgubJJi zanpanja v stanovanjsko komteiJo. Otmtir Mlchälek, * Za vsebino poslanega odgovaria uredništvo le v okviru zakona. No sue zarocll nj ihovib velikili pr ednosii Nf IV #7/22/3. Oklic. Po prcdlogü lastniküv i-'ze, Prainc?t, Janeza in Jožeia Nachbergtjr, poswstni kov na Ložiiici pi! Celju svev. 6, so p-o javrit dražbl 11.1 prodaj kmečka posestva njive, travuiki in hosta s poslopji, so- spodarskirni potrebščinarni in sicer vl. št. 75 in 277 d. 0. Medlog, vl. St. 12 d. 0. Lisce ter vl. St. 207 d. 0. Ostro^ao, ki rrerijo skupno 9 ha 5 a 94 m* in 3 konji, b glav goveje živine, 0 .svinj, 5 vozov in ni'zno gospodarsJco orodje. Vzklicna cena za poslopje in zem- ljiÄca je iv000.000 K, ono za prerničnjne bo doloc-il na dan draibc sodTii cenilec. Draržba se bo vršila dne 20. noveislhra J922 ob y/^ na 9. w\r) na Ložnici pri Celju štev. t> in sicer za. posestvo od :iA na 9. do 11. uxe, za pre- rničiTine pa od 11. ure naprej. JPonudbe pad vzklicno ceno sc ne •sj.)rejmejo. Na posestvu zavarovanhn npnitoain ostanejo njihove zastavne pravice bre* ozixa na p.rodajno ceno. Va-dij znaša 100.000 kron. l->ra5bene pogoje je niogoce' vpo- gledati pri podpisauomu sod'iScu. -2- i Okrajyio sodlšče v Celju, odd, IV., dn.o 25. novembra 1922. Štt.v. 3M03/2/. Mestna elektrarna je ugotoviJa, da naro(!iiiki električnega toka, ki nirnajo Ztwcii, tomvr-č plačaio pavSal za tok, vporabljajo ;.!i več zünnc ali pa rnoč- nejSt* Žarnice, kakor pa je prijavljenih odnosno kot odgovarja plačanernu pav- Salu (40 para ?.a svefo na mesec). Občinstvo se opozarja, da bode uiestna elektrarna v boaoüfe pri ugo- tovitvi takih in sličnih nedostatkov dotično instalacijo takoj iz svojepa cmreZja odklopila. Mestnl maj^lstrat celjskl, dne 5. novombra 1922. 2upan: dr. Hražovec s. r. Delavke ' ' za lahko delo se sprejmejo pri Pinter & Webea* tovarna bonbonov Zagrad ftiev. 31, Celje. Naznas&flo. Vsem trgovcem, modistkam in cenj. občinstvu naznanjam, da sem otvoril zalogo s KlobttKi an slamniRl v Celju, Oosposka ulica St. 4. 45—35 * tent, posodami za pra~ ženo kavo.raznc tchtniec vse v dobrem stanju se ugodno proda. Pojasnila daje F^EGE 5 PliflHUTA, 3 Celje. 3 Stavbeno in galanterijsko kleparstvo I Franjo Dolžan Kr«alja Petra oesta CELJE Kralja Petra cesta I lK"?rSuje vna «fiela točno In solldno. a S = Cene zmerne. I 53 Proračuni na razpolago. 52—44 I —^— ________^ SUKNO 82 50—42 pristno čaško za moSke in volneno za ženske obleke in razno manufa;«- furo kupnte r*adi divektnega imports po čudoviio nizkeh cenah samo v veletrgoviroi in razposiljalnici R. St ermecki, Celje. Shan 6. »NOVA D O B A « Štev. 129. POSOJILNICA V CEL1U MARODNI DOM (NA OGLU V PRITL.ICJII) Stanje hran. vlog čez K 52,000.000 — | Vrcdnost rczerv čez K 14,000.000-— bprejema iiranilne vloge na hranilne knjižlce hi tekoči račun ter jih obrestuje po 4'|2°|0 brez odpovedi. 5 - 5'|2°|0 z odpovedjo, večje sfalne naložbe po dogovoru Qbawlja vse denarne, kreditne in posojllne tramakcije najkulantneje. Regflstrov. fereditna in stawbena zadrugazom.zav. tf^Ä|B-- ri«§ifti»BOY» ul» 15 *r Vdjtl "LASTNI DOM" 0)pre|ema hranilne vloge In jih obrestuje po 5% toje 5 Din od »to, proti odpovedt po 5'/37o Din od sto. Prl večjih naložbah po dogovoru. Poziv k substtrlDclJl delnic. Ministerstvo za trgovino in industrljo v Beogradu je pri- pravljalnemu konzorciju za ustanovitev zavarovalne d. d. v Mariboru z odlokom z dne 10. okt. 1922 VI. St. 4435 dovolilo, da prične s pripravljalnimi deli za ustanovitev zavarovalne d.d. s sedežem v Mariboru. — To novo podjetje se bo nazivalo: jugoslovanska zavarovalna d. d. v Mariboru. I. Izvlecek las statuta: § 12. Trajanje tc družbe časovno ni omejeno. § 2. Namen družbe je prevzemanje direktnih ter indirektnih zavarovanj proti ognju in direktnih ter indirektnih življenjskih zavarovanj v območju kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. § 3. Delniška glavnica se določa na 2,500.000 Din in sestoji iz 10.000 komadov na ime se glasečih delnic a po 250 Din nominalne vrednosti. § 4. Prevzemna cena vsake delnice znaša 300 Din in mora vsak delničar takoj ob subskripciji vplačati a) 50°/0 nominalne vrednosti delnic in b) diferenco med nomi- nalno ter prevzemno ceno, ki znaša 50 Din pri vsaki delnici. Z ažijskim prebitkom se krijejo v prvi vrsti izdatki, združeni z osnovanjem družbe. Ostanek pa se dodeli splo- šnemu rezervnemu fondu. % 5. Za ostalih 50°/0 nominalne vrednosti delnic pa podpiše in izroči vsak del- ničar menice v prid družbe. § 15. Prvi upravni svet, ki obstoji iz 5 članov in 2 namestnikov, volijo konce- sijonarji in znaša poslovna doba prvega upravnega sveta pet Jet. i? 18. Po preteku poslovne dobe prvega upravnega sveta izvoli glavna skupščina delničarjev novi upravni svet, sestoječ iz 5 čianov in 2 namestnikov tudi za dobo 5 let. § 27. Ko so emitirane delnice 2e pqdpisane, skličejo koncesijonarji ustanovno skupščino potom objave v treh v Ljubljani, Zagrebu ter v Beogradu izhajajočih urad- nih listih. § 28. Ustanovna skupščina je sklepčna, ako je najmanj toliko delničarjev na- vzočlh, da predstavljajo njihoye delnice vsaj 3/in delniške glavnice. § 30. Ustanovni skupbčini je pridržano: a) sklepanje o ustanovitvi družbe ter o štatutu; o štatutu seveda le v okviru oblasfno odobrene oblike; b) volitev nadzorstve- nega sveta; c) konštatacija, da je štatutarično predpisani del delniško glavnice v go- tovini 2e plačan. Ustanovna skupščina sklepa o ustanovitvi družbe in o štatutu s tako večino glasov, ki predstavlja najinanj XU vsen podpisateljev delnic ter vseh delnic, ki se emitirajo, V vseh drugih slučajih sklepa ustanovna skupščina z absolutno večino glasov. § 4. Dodelitev delnic izvrši prvi upravni svet kar najhitreje; za nedodeljene del. nice se vplačani denar vrne najpozneje tekom 14 dni po ustanovni skupščini. II. Podpisovanje delnic začne 5. novembra 1922 in se konča 11. decembra 1922. III. Javni subskripciji izročena delnice se bodo podpisovale pri: Kreditnem društvu mestne hranilnice v Mariboru, Ljubljanski kreditni banki v Ljubljani in njenih podruž- nicah,Jadranski banki in njenih podružnicah, Trgovski banki (prej Slovenski eskompt- ni banki) v Ljubljani in njenih podružnicah ter Posojilnici v Mariboru. Marlbor, dne 3. novembra 1922. . 1284 3-3 Pripravljalni konzorcij snujoče se zavarovalne d. d. „ZORA" v Mariboru, Aleksandrova cesta št. 12, pisarna dr. Karola Slokar, odvetnika v Mariboru. Seno. Mi im, wm, i\% Mil sadie in druge deželne pridelke RupUJe in prodajft Oset Andre}, Maribor aieksandrova ceata S7 81869-39 Telefon 88 29-7 Kava, čaj, čokolada, moka Iz banatsklh mlinov in vse špe- cerljsko In kolon. blago po zelo znižanih cenah pri tvrüki w Ludovik PeleR - Celje A Nakup deželnih prldelkov 99 !04-57 oglelie si manulakturao trgovino «^21 ^v Cenjenemu občinstvu naznanjam, da sem otvorila fi\^i ^SI/l iilll i na SlomSekovem trgu v Deökowi hiši llM^ai«ALMll^a w Ce|jU| pojcg fame cerkve 1264 13—5 BB JjJ W^B ^BLw ^Lw b^L« b^A ^bA «B^bT Ab4 ^Ib^bV ^b^bw b^L^Bb^bV a^am ^bV H wBL ÜL JL^L\ Bogata izbira vseh vrst, od najnavadnej- I^v^, \T*+*f*%\ čs\t §ih do najfinejSih vedno v zalogi. Spre- JflJ%ft V I dllldv jemam tudi popravila po najnižji ceni. •-''*-'•-'• *^B»%| ** • T>govs3ftct 2s fisiBantepijskim in modniin blagom^ > žcKskaan in mo&klm periBom tei* igi*a5ami < FRANC KRAMAR 144 50-39 poprej Pi5«5ca & Kramai* Na arobno 1 CBLJE Na debelol Zaloga cigapetniii papist*Lkov i^a st^očnic. I UtlVIZL: WAKAZ1LA VALUTE AKRED1T1VI "O VEÖJB DAXJB VBKANA VMMUS PO DOOOVORU __________^V^