ft** PROSVETA -YEAR Ceaa list« > M-SO GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTEB MUTTIS Chicagjo, DU robota, 23. novembra (Nov. 28), 1929. Office «I Publication t N67 Bo«tli UrMaU Ata Premiri A—ptaac« j» atUfai, .t b^mUI r«U «I UM. A«t «r TjST ••uchpumi h.h Yrrli STEV<-NUMBER 276 14, lilt. f delavci in ti" Green, Lewi» in enajst drugih delavskih voditeljev starega kopita obljubilo Hooverju, da ne bo novih zahtev za višje mezde, vodilni magnatje industrij so pa na drugi strani obljubili, da ne znižajo plač kljub polomu na Wall Streetu. Ford izjavil, da zviša plače Železničarji zastavkali Družba izzvala stavkajo vse strojevodij železničarje; skupine razen r Washington, D. C. — V četrtek je predsednik Hoover kon-feriral z vodilnimi magnati industrij v Združenih državah in i voditelji delavskih unij z namenom, ds mu pomagajo "ohra-■iti prosperiteto," katera ae po-ireza radi poloma vrednostnih papirjev na borzah. D*n$s Hoover konferira z zastopniki far-marskih organizacij. S tem bo Krija njegovih konferenc za "obrano pros peri tete" menda zaključene in danes ali jutri objavi Hoover poročilo o rezultatu stih. Industrijski magnatje, katerih je bik> 28 in med katerimi rta bila tudi Henry Ford in 0-ren D. Young, so s Hoover jem rred zaključili, da je "ameriški nisiness v splošnem zdrav," na~ eo pa ao sprejeli program, ki 1-na ohraniti businsss pri zdravili Program med drugim določa tranirje msd delom in kapt- abn r Magnatje so se obvezali, k ne bodo znižali mezd v indu- Do stavke je prišlo, ker je dru-itrijah vsled poloma v Wall žba v začetku tega meseca od-kreetu, na drugi strani so pa slovila več unijskih uradnikov, editelji delavskih unij obljublH Nato so vse stroke glasovale o looverju, da tekom krize ne stavki, sa katero se je izrekla »do stavili novih sah tov glade velika večina delavcev. Edino strojevodje niso sodelovali z o-staliml železničarji. Družba skuša obratovati s ursdniškim d4- i s aknbl Obrat je *e- ¡Bg^** lo omejen. Stavksrji se posvetu- ?««• ** jsjo z železničarji ostalih družb, katerih proge držijo skozi Peori-jo. Peoria, UL — (P. P.) — PH Toledo, Peoria & Westem železnici je stavka, ki je obenem prva stavka železničarjev pod Watson-Parkerjevo postavo. Prizadetih je nekaj nad 600 delavcev hi stavkajo vse stroke, razen strojevodij. Ta železnica sicer ni vsinega pomena, ker je povsem lokalna; ima le okrog 200 milj proge, ki drfi iz Indiane preko Illinoisa v Iowo. Kljub njeni neznsnosti je druž ba veliko bolj arogantna napram delavcem kot največje kom-panije. Unije so skoraj eno leto iskale potov za doseženje pogodbe. In bile so končno prisiljene oklicati stavko. Watson-Parker-jev zakon, katerega namen je preprečiti stavke na železnicah potom arbitracije, je bil od etrs-ni te mete družbe ignoriran. da rita* plač, pat pa bodo «h odrih kooperirali z tri jami." Henry Fdrd, avtrf i *oj po konferenci izjav rila plače svojim 100,000 dslav m. "Mezde ne smejo Iti dol in idi ne amejo ostati kakršne so -m« koliko jih še odslovi, da bo hko dal ostalim malo povišal Drujfi magnatje so tudi nasedali velike projekte sa eks-»Mijo businessa in daU. Jedrski trust js izjavU, da nje- >v* podružnica The American W & Wire Company začne *d«ti tri nove tovarne v Dono- • Pa., ki bodo stale pet mili- flov dolarjev. OUa Steel Company in Mid-«d Steel Products v Clevelan- 1 "ta naznanili, da ne znižata «d« v tem času. Pennaylvanska železniška dru- * naznanja, da začne takoj iz-j™ »voj program elektrifika- v katerem js predvidenih »milijonov dolarjev stroškov. te*a Objavljajo ogromne *"ke v Projektih javnih del 1 V"J deieli. Voditeljev delavskih unij. ki «onferirail a Hooverjem, je tr'najst. Bili so sledeči: ""am Green, predsednik Ame-del«v»ke federacije, Pr. tajnik federacije, Woll, prvi podpradsed-V«d«racije, John L. Lewis, rudarske unije, Wii-2. Hutchil». predeednik te-u"»Je, William J. McSor-r predsednik departmenta i "brnh d,|«vctv pri ** ^eradji, John P[ J-tajnik departmenU k«vi-B M predeednik •^m^nU Mesniških deiav-' * Johnston. predeednik 4' '^omoüvnihatrojo-r m°thy Shea, predsednik ' Plemiških kurja- Nova slika industrijske M. avtokracije New York—Barvanje las je najnovejši pojav indnatrij-ske Amerike. Laae si barvajo starejši delavci po izpovedi podpredsednika državne delavske federacije E. Kovale-skleja radi tega, da obdrše aH pa dobe novo delo. Varok temu ni vprašanje lepote, tem-več odpuščanje starejših delavcev. O tej novi iznajdbi Iznajdljivih ) Amerikancev je Kovakakie pričal pred komi-si jo sa zavarovanje starih delavcev. Pelževa jastiea v Pennsylvanljl Zaslišanje o sodnljzkl prepovedi proti pieteninarjem «e vedno pa dnevnem redu 1. • ' m - v/ jHr jfA flkKifi Indu. wmm , s^^BBai— suppr- slrijsko depresijo Tovarne znižujejo produkcijo in zapirajo vrata; breapoeelaost velika , Charieaton, 8. C. — (F. P.) Industrijska depresija je že v večji meri vsbuknila na dan tudi na jugu. V obema Karolinama, Virginiji in v Tennesseeju je produkcija v vseh industrljsh pričela rapidno padati. Mnoge tovarne so znižale obrat na štiri ali pet dni v tednu, nekatere so znižale število delavcev in v nekaterih slučajih so tovarnarji enostavno zaprli vrata. Rezultat tega je, da je tisoče delavcev brez dela in tisoči delajo le del časa. Znižanje produkcije sicer ni prišlo nenadoma, ker proces je v teku že zadnjih par mesecev; vendar se je s pri-četkom tega meseca zdatno pov-spešiL Podjetniški krogi frrsvijo, da je do tega moralo priti radi nadprodukcije. V spartanburškem distriktu je nad ducat tekstilnih tovarnarjev sklenilo, da znižajo produkcijo sa ne «nanj kot 27 odstotkov. To bodo dosegli s znižanjem obrata na štiri dni v tednu. Bo-dočnost je toraj dokaj kilava ln tisoči bodo imeli izredno lepe božične praznike. IimLAIIU «ML jutranja pwt- Bocutlui Me dajaH vttjl dev* Canberrn, Av^raMja, 22. nov. —Delavska *ada Avstralije je včeraj predložila zbornici svoj bndget. Obenem je vlada naznanila. da je prejšnja vUda pustils deset milijonov deficita, ki gs je treba pokriti s novimi davki in carinskimi dohodki, tods vsč-ji del zvišenih davkov odpade na bogataški razred. He vse letne dohodke, kl presegajo $15.000. se naloM 90 odstotkov davka. Beaton, Pa. — (F. P.) — Zaslišanje o začasni sodnijski prepovedi, katero skuša Kraemer kompanija iz Nazaretha spremeniti v trajno prepoved proti ple-teninarski uniji, se vleče na o-k raj nem sodišču že nad en mesec. Bilo je ponovno odloženo radi tega, ker to zavlačevanje nudi družbi boljšo priliko sa zdro-)itev stavke, do katere je prišlo, ko je družba odlovila šest delavcev, ker niso ns sodni j i priča-i tako kot je družba želela. Zaslišan je bil tudi agent tovarniških vohunov C. B. Russel, katerega je družba najela, da je tovarno upeljal "yellow dog" pogodbo in organiziral špionažni sistem, na katere stvari se j ako razume. Sodišču je tolmačil besedo komunizem, kl je "something insidious, which may be vprašanje, aH se odgovoril, da ae Ishko čuti z možgani. Za pobijanje "komunizma" ima družba veliko denarja, ne pa za izboljšanje plač. ,, *___i Senator DIH zahteva Podpira HefUnovo resolucijo, zahteva akcijo od •'«Bb^ Id Wsshington. — (P. P.) — Senator Dil) iz državs Washing-tons se je pridružil senstorju Heflinu in zahteva, da odsek za zunanje sadeve hi državni tajnik pod vzameta korake sa ukinitev Mussolinijeve moči v Združenih državah. Senatu js povedal, da je prejel is svoje države več pritožb proti fašističnim aktivnostim. Enako je izjavil tudi njegov kolega senator Jonee. Pritožbe sta izročila državnemu tajniku. K stvari je govoril tudi senator Heflin, ki je pred nekaj tedni predložil resolucijo o fašističnih aktivnosti v Ameriki In katera je bfla izročena Borahove-mu odseku sa unanje zadeve. Heflin je senatu recKiral o Musso-linijevi suprssiji prostozidarjev v Italiji, o političnih umorih fašističnih nasprotnikov In o preganjanju. Ponovil je zahtevo, da državni tajnik podvzame akcijo sa protekcijo ameriških državljanov pred Mussolinijem. Him plen v Bolgariji Dunaj, 22. nov. — Najboljši vlak v Evropi. Slmplon oriental ekspres. je bH včeraj ustavljen in oropan blizu bolgarsko-jugo-akatnske meje po bolgarskih banditih. Roparji so šli Is kupe-ja v kupej In obrali vae potnike ter ubili dva In vel dragih ranili, ko ao se soperstavljall Haitičanje sahtevijo volitve In odpravo vojaltt diktature i Mežico Qty, 22. nov. — Po-polen resultat n*ofir.Hn*ga Ste-tja glasov, oddanih sadnjo nedeljo pri volitvah predsednika mehiške republike, je kot sledi: Rtlbio U1S.S70, Triane ik> munist) 19.022 In Vaaeoneelo» 18^14 glasov.____ Washington. — (F. P.) — Zunanji department ima opraviti z novo revolto Haitičanov, ki i h te vajo več potttlčne in gospodarske svobode. Hooverjevi administraciji so predložili peticijo, da ukine diktaturo ameriških pomorščakov in prisili diktatorja Bornoja, a da razpiše splošne volitve v prihodnjem letu. Administracija je prvotno mislila to zahtevo enostavno prezreti, češ, da bi baltiške mase ne imele od spremembe nobene koristi. V zunanjem departmentu je bilo celo slišati, da bi prišle mase Haitičanov z dežja pod kap, ker bi sprememba pomenila, da bi se v vlado ponovno usidrala haltišks buržuazija, kl je pred revolucijo sadela na tilniku ljudakih mas in jih izsesavala do izkrvaveloetl. To supermoralistično stališče sunanjega depaiimenta je bilo v sadnjih par dneh toliko spremenjeno, da je 'Stimson sedaj pripravljen l|M#rju priporočati imenovanje *poaebne komisije, ki naj preišče »Mitični pololaj v provinci in administraciji priporoči nove smSrnice, ako so po-rebne. Do tega je nedvomno pripomoglo stallščs ameriških kaplta-i s tov, Id Imajo svojo drugo domovino na Haltiju. Pridružujejo se namreč sahtevi za politično spremembo v provinci največ lz raslega, ker eo tudi oni podvrženi .mornariški diktaturi. S predsednikom Bornojem so sicer zadovoljil, ksr Je njihova grača; presegati pa so jim pričeli ukasi mornariškega povelj-ništva, M nadzoruje gospodar-sko rekonstrukcijo te ameriške province. Haiti je majhna "republika" v južnem delu karlbijskega otočja (južno 04 Floride). Prebivalstvo forijo po večini črnci. Njeni pravi gospodarji so ameriški bankirji, kl Imajo finančne Interese v deželi v obliki posojil, in ameriški kapitalisti, kl poMdujej* plantaže, na katerih raatejo rasni tropični pridelki. To pojasnjuje vprašanje, zakaj Je ameriška vlada sainteresira-na v deželo, ki Je faktično "naša" provinca. Zadnja revolucija je nastala v deželi sa časa Wilsonove administracije. Ker Je revolucija ogrožala "ameriške" interese in ker dolarska diplomacija zahteva in predvideva "moralno" odgovornost za mirno izkoriščanje ljudskih mas Centralne in iužne A-merllce, kar pomeni, da Združene države skrbe za "mir" in "red" v malih republikah, je demokratični Wilson poslal nad baltiške upornike ameriške mornarje. Po prihodu ameriških mornar-ev je bila revolucija kmalu končana. Dežela je bila rešena s tem, da so mornarji postrellll o-krog tisoč Haitičanov in uvedli vojaško diktaturo. Haltlčane so vladali aSmrlški mornarji vsč let. Leta 1922 je ameriška vlada toliko popaettla. da je bil Borno Imenovan predsednikom republike, kl j« na krmilu ves čas. Ds je on pupet bankirjev is Wall streeta. nI potrebno omenjati. Ustava, ki je bila sestavljena v ameriškem zunanjem departmentu In odobrma s pomočjo a-meriških bajonetov, tudi določa, da se leta 1980 vrše splošne volitve državnih poelaneev. Diktator Borna je pred par meseci odložil. da lahko «sm vlada šs tudi v bodoče ia de volitev ne misli razpisati. Haitioka buržuazija «e je sedaj obrnile na zunanji department, da odpravi civilno In vojaško diktaturo. Hoover obdblžen poloma na borzah Waahington, D. t .—I»rog-reaivcl ln demokratje v senatu so v četrtek v teku vroče debate obdolžili Hooverjevo administracijo, da je ona odgovorna sa borzni krah In kaotfčni položaj v Industrijah. Senatorji ao Izjavili, da ja administracija mirno opazovala vae leto, kako so voMkt Spekulant je molsli kredit pa ae ni ganila. Sele sdaj. ko as je srušH delniški trg In stoji dežela pred veNko kriso. ae je Hoover sdramll la sladkega Ohteienl ielavoi v Hariesv eprešiesl Dušni paatlrv Južni Karolinl poroča javno bičanje s ske organlaatorjel v- Marlon, N. C, — Alfred Hoff man, organizator United Tez-tile WQrkers unije v,Severni Karolinl, Je bil 21. novembra opro ščen pred tukajšnjim sodiščem in s njim vred so bili oproščeni štirje drugi obtošenci, kl so bili obtožsni "upora proti državi." ZagovornkŠtvo je predlagalo, da se obtožnica zavrže ln sodnik O. W. Cowper Je ugodil ter oprostil delavce. Sodnik Je že zadnjo soboto napovedal ta korak, ko je povedal državnemu pravdniku, da Je obtožnica bres podlage. Greonville, S. C. — Rev. D. B. Hahn, pastor tukajšnje bapti-stične cerkve, je sadnji četrtek na Javnem aestanku dejal, da morajo biti organlsatorji tekstilnih delavcev slsčsal do koše, privezani k stebru ln bičani aa rtonlji, ki so bili tepeni od drha-li, "dobili ksr so sasložlll,M toda on rajši vidi, da so "vsi tujci, kl pridsjo od sunaj reformirat razmere v tukajšnji tekstilni industriji, javno tepeni t" pi*elskav(y Vidi vae rdeče — v Iglah New York. — (F. P.) — Ko-munlsem, socializem, ateisem in pacifizem so stvari, ki so v ameriških šolskih institucijah izredno rasvite po zatrdilu polkovnika E. M. M arah al la, prajšnjegs predsednika Milltary Intelligence asosiacijs. Govoril ie pred vladnim klubom v hotelu Astorju ln Je navzočim povedal, da je čas, da se napravi konec poduku teh perverznih Idej na ameriških šolah. Seznanjanje otrok s temi 'de-jami Js tudi odgovorno, ds je v Rusiji prišel na površje komunizem, kl vlada eno petino gemlje. Priporočal Je vladno preiskavo o razširjanju perverznih idej v a-meriških šolah. Preiskavo bi mo-rall voditi po podcovalkovem mnenju starogardistl, kl so bolj zanesljivi kot progresivni sens-torji. _ Dva nhlta v poljskih lagrsdlh Varšava, 22. nov. — Snočl Je bil krvav spopad med komunisti in policijo v židovskem delu Varšave. Pollcljs Je ustrdlila dvs demonstranta, ranila štiri In 57 Je bilo aretiranih. Medtem so bile velike nacionalistUae demonstracije v Lvovu proti sovjetski Rusiji. Drhal Je aapadia sovjetski konzulat In konzul Je oddal več etrelov na nanadalce, dokler ga nI rešila polletja Depresija je mogočnih voda na mlin magnatov Truat elektrike upa doaečl bogat plen. Hooverjeva admtniatra olja naklonjena "robustnemu tndlviduallsmu" Washington. — (F. P.) — Tekoča industrijska depresija sna biti pravi blagoalov aa mogočne magnate Javnopravnih induatrij. Znamenja so tukaj, da bo postal trust elektrike še veliko večji o-rjak in da bo pobasal velika jju-daka bogastva v vrednosti stotine milijonov dolarjev. To ae tiče predvsem rasnih velikih elektrarskih projektov, sa katerih poeest ln rasvoj ss bije vroč boj med trustom elektrike la njegovimi nasprotniki, ki sahtevajo, da vlada rasvije projekte v Jjudsko korist Ts projekte tvorijo bouldersk! nasip na reki Colorado, Flathead rezervacije v Montanl, Muscle Shoals v Alabami in preostanek vodnih sil nlagarskih slapov. Potrebno je povdariti, da Je razvoj teh projektov Izredne važnosti aa slehernega Amerl-kanca, ker prvič predstavljsjo neizmerno bogatit vo In drugič pomenijo, da *>odo privatni Interesi prilll do vsllkanske politične ln gospodarske moči v slučaju, ako se jih polaste. Radi tega se ie toliko časa bije krčevit boj, ker prva kot druga stran se ssveds važnosti končna rešitve tega vprašanja. Sedanja situacija Je Uradno naklonjena javnonapravnim msgnstom. To Jo razvidno med drugim tudi is tekočih konferenc, s katerimi skušs Hoover preprečiti večjo Induatrijsko depresije. Da je en aašotni nasprat» nik vladnem)! lastništvu fcdu-strij ln razvoju teh elektrarskih projsktov po vladi, ni potrebno povdarjatl. Kar Je potrebno povdarjatl, Je to, da je on eedaj še posebno naklonjsn Ideji, da te projekte dobe v roke privatni interesi. Njegovo stališče Je, da as bo brasposelnost veliko hitrejše sni-žala, ako dobe In rasvljejo te projekte privatni kapltaliati kot bi ae to zgodilo, ako Jih prične razvljstl vlada. Na konferencah /.agotovlja kapitaliata, da «mejo pričakovati vsa vladne pomoči pri vseh korakih, potom katerih se prepreči večja brezposelnost. Za to staMMo bo ljudstvo Jako drago plačalo. Naj resnejša situacija s stališča ljudskih interesov js v zvezi bouldefskega projekta. Notranji tajnik Je U tega načrta napravil nivo godlo, kl Je seveda v korist privatnim Interesom. ZasMianjs Je bilo zaključeno dne 14. novembra. VriMlo se Js o Wllburjevem zaključku, proti kateremu so protastlrsls rasna mesta države California, ker niso s nJim najmanj zadovoljna. B svojim odlokom nI le napravil pravo konfuzljo s oz-rim na distribucijo elektrike In upravo elektrarne, kadar bo dograjena, temveč sna ves projekt priti v posest Southern Csllfor-nls Edlsen kompanija, kl Je del trusta elektrike. Zakon določa, da Imajo občine prednost pri nabavi elektrike boulderskega projekta. Wilbur Je to določbo enostavno ignoriral, oziroma jo je po svoje Interpretiral. Določil Je, da dobi polovico električne sile v svrho distribucije trust in drugo polovi-eo vsa kalifornijska mesta, kl so vložila aplikacijo. Proti tem odloku je na Jod ločne Jže protestiralo mesto Loe Angele«, kl je stavilo ponudbo sa pr^vz^tj« vse elektrik«-, katero bi potem delilo s ostalimi mesti. SNnaon posvaril kitajsko vlado Ne dopade ae mu sedanji imbrog-llo s Rusijo In naravno tudi ne civilna vojna Waahlngion. - (F. P,) - Od-—Odprava poeebnih takosvanlh ekstraterltorlalnih pravic, kl dajejo posebne pravice tujcem na kitajskih tleh in katerih odpravo sahteva Kitajska Že več let, je zopet splavala po vodi. O tem je zunanji tajnik Stimaon ponovno obveatil Kalšekovo vlado, kl jo tudi pri ameriški vladi padla v nemilost. Stimaon pravi v noti, da so gotovi dogodki sadnjih par mesecev omajali zaupanje pri ameriški vladi. Ti dogodki se nanašajo ha saseženje Vzhodno kitajske železnice, kl Je "tuja" (ruska) last in radi česar se vrže na mandžurskl meji praake med rusko In kitajsko armado. Druga stvar Je tudi eivllna vojna, ki ss vedno bolj širi in kl je resno pričela ogrožati Kalše-kov režim. Njegova armada nI kos revolucionarjem, kl ss pomikajo proti Hankovu. To Je drugi raslog, da ns misli ameriška vlada na sklep pogodbe aa odpravo posebnih pravic, vsaj toliko časa ne, dokler Kitajska ne dobi odgovorne In stabilne vlade. . Pred enim letom je ameriška vlada obljubila Kitajski, da je pripravljena pridati razgovora ss gradualno odpravo -g^ J§ Ruhte povabljen v New York Mezleo CRy, 22. nov. ~ Novoizvoljeni mehiški predsednik Paseual Ortiz Rubio je bil danes brsojavno povabljen, naj obišče New York. Povabilo Je poslal bankir Thomas W. Lninont. ki je predsednik smeriške flnsnčne komisije, katera je dala posojila S tem odlokom se ne zadovoljuje tudi Southern CaJlfornlJa BdJaon družba, kl je vložila a-pUkaciJo sa vsčJI odstotek elektrike. "Gotovo ne želite etimuli-rati gibanje se Jevne lastništvo s tem vladnim projektom, ki bo sgrajea s ljudskim denarjem", pravi družba v peticiji. Da Wll-hur ne želi tega storiti, je dokss njegov odlok, ki obenem omogo- odgo- dena. Ra4i sedaajega kaosa tudi ni misliti, ds bodo sunanje države, katerih državljani Imajo Hf^paspodarske tate™** 044 ltJtaj«kem, pripravljena ns ukinjanje te institucije, ki Je nadvse krivična ss Kitejos. Kkatreteritorialnost pomeni, da Imajo tujaaamal na Kitajskem diisvo v držsvi j v vseh ve-šjlh mestih imajo svoje občinska vlad»-, ki «o neodvisne od kitajske. Tujesemskl kapitalisti so Isven kitajskih zakonov ln imajo polsg občinskih vlad tudi svoja sodišča, pred katera Ishko tirajo Kitajce, ki žive v mejah tujih kolonij. Na drugI strani pa kitajska sodišče na morejo soditi državljanov zapadnlh velesil. V AJ^n^^Mtttt tAwnld ne aflH^^o vei "pritiskati" London, 22. nov. Stara formula Izražanja v zbornici Je šla včeraj v koš, ko je torijski poslanec Sir Frederick Hsll prišel v veliko sadrego v teku debate o vladni predlogi za zavarovanje breaposelnih delavcev. Predlogo Je sagoyarjala miss Margareta Bondfield, minleterka dela, ko Je Hsll po starem običaju vpra-ŠaJ; "May I press the right ho-noreble lady" («mem pritisniti čaktito gospo, namreč sa beee» do). Od vseh strani zbornice je zadonelo: "Ne, ne, ns smete Je pritisniti T Hali ae je brž oprostil In spremsnll svoje besedilo. Dokler so bili sami možjs v zbornici, so ss lahko "pritiskali," toda sdaj, ko so tudi ženske med ajlml, ne smsjo več "pritiskati" (sa besedo). / čaje privatnim Interesom, da bodo Imeli kontrolo v upravj elektrarne. Radi sedanjega položaja Je povsem možno, da bo administracija daiala na te, da pride vee projekt, kl bo sgrajen s ljudskim denarjam.-v roke privatnim Interesom pod pretveso, da ae s tem povspsšl povratek "prospe-ritete". Možnost, da se privatni lateraai polaste ostalih projektov, Je danes 80 procentov boljša kot Je bila pred par meseci, ker v te smer Je pričel delovati ves vladni s parat. —. PROSVETA the enlightekiisnt m umwA »u»*»«« » MB icraon ABOONB roorot- «flutk 2MT-M PUOSVKTA UvaOlt An. or t» npnuTiD r. J gSOSlSga SOBOTA, 23. NOV Glaáovi iz naselbin VIKTOR PARMA KOT CLO-VEK IN SKLADATELJ »riMV (OÄ. sustj, I* »M. J» t MM Čikažani te ne zanimajo Clkâikt mestne finance so na psu. Mesto je na prafu bankrota. Clkaško dnevno ¿ee** pisje je vsek den polno alarmov o gospodarskem položaju mesta. Zadnji teden je bil krik, da bo najbrž treba zapreti javne žele sa dva meeeca, ker ni denarja sa kurjavo ia druge stvsri. Osemsto mestnih nameščencev bo od-slovljenih in 8200 drugih dobi 60 dni breapia* ¿nega "dopusta" z namenom, da mestni blagajnik prihrani na plačah. 2e same grožnje te vrste so sramota sa velemesto — drugo mesto v Ameriki — ki ee ponele s čudovitim napredkom v stoletih svojega obetanka In ki namerava ta napredek po» kaseti vsemu svetu na svetovni razstavi. Vaa-kdsnje pojasnilo m to sramoto je, de eo graf-tarji v javnih uradih zapraviU ves mestni de-nar. Ampak mestni krukarji, pa naj so »a toliko požrli, so drobne mužice napram onim magnetom, ki odirajo Clksžane na drugi, debelejši strani leto za letom, dan za dnevom in uro za uro. Pred nekaj tedni je bil v buletlnu National Popular Government lige v Ottawi. Kanada, o-bjavljen rsčun privatne elektrarske družbe, ki je zaračunala nekemu odjemalcu elektrike v omenjenem kanadskem mestu $6.18 za 682 ki-lovatnlh ur porabljenih v dveh mesecih. Račun ja bil objavljen s protestom, čel, da je previsok. Ako bi dotičnik. ki protestira v Ottawi, bival v Chlcagu, bi plača! za 680 kilovatnlh ur elektrike $22.861 Zakaj protestira? Ca veruje v Bogs, naj gs zahvali, da živi v Kanadi in ne v Chlcagu! To dokazuje, da Samuel Insull računa Cl-kažanom štirikrst več sa električni tok kot privatna družba v Ottawi l Kljub temu ima kanadska družbs dobiček, ker drugače bi zaprla vrsts in bi ne konkurilaia z mestno elektrarno. Ciksžsni bi krili stroške jsvnih šol in vseh drugfh zavodov in še bi jifli lepi milijoni ostali v mestni blsgsjnl ssmo s ono vsoto, ki jo vsako leto preveč plačajo za samo elektriko 1 In namesto, ds mečejo ne cesto nameščence, in celo šolske otroke, bi Mil modrejšt če bi vrgli ne cesto Insulta In druge magnete In ssml obratovali svojo mestno elektrarno, plinarno, cestne In nadcestne železnice Itd. To-ds Clkažanl se ne saalmsjo za to vprašanje. Rajši plačujejo visoke račune se vse, visoke dsvks; rajši vidijo korupcijo in prazno blagajna Svobodni volile! mesta Chlcaga zaslužijo ves šmlr, v ksterem kobacajo do vratu. Mussolintfevi Mussolini Je bil raskrinkan, da njegova pest drži tudi ameriške Italijene za vrat. Italijanske nssclbtne v Ameriki so Mussolinljeve kolonije ne gleda na to, koliko Je ameriških državljanov med Italijani. NIČ čudnege pe nI, če Je Mussolini spestil ameriške Italijene in jih privezal na fašizem, ko vidimo, da mu promU nentnl Američani somi delajo štafažo. Hearstovi listi redno objavljajo članke, ki ■o podpisani od Mussollnija la v katerih se povzdiguje fašizem v deveta nebesa, vee drugo se ps smeši. Razni drugi ameriški listi radi pohvalijo italijanskega diktatorja in njegov rcžfm. Ce torej ameriški mogotci aaml delajo propagando sa fašizem, ali naj bodo ameriški Italijani sUbšl? Se nekaj. Ameriški carinski censorjl so zelo strogi napram komunističnim tiskovinam iz inocemstvs. češ. da so "Akodljlve našim demokratičnim ustanovam." Mussolinijevi članki pa imajo svoboden vstop! Ti niso škodljivi sa našo nervozno demokracijo! Koliko Stavite, da je bil tisti iUlijaneki bankir, ki je odneael svetemu očetu milijon lir, dober katolik? Sveti oče ne raupa denarja brezvemkemu bankirju — in se «pet zmoti. Polomi Človeku kosti, nuni ga v graben In mu red, naj bo sadovutjen s položajem, ki mu ga Je zapisala božjs previdnost. — John Ruskln. Ko Je senator Moses govoril o "jsrkaasih/* morda je mislty one modre državljane, ki volijo zmagovite kandidate asdnjlh dvajset let Končno so Izvedli prohibid jo na borzi. Is-preželi so ves sok. Suša! Da spoznaš kateregakoli člo veka zlasti umetnika, moraš po znati rod. iz katerega je izšel okolico, v kateri je živel in raz mere, ki so ga oklepale, vezal' in ollkovale. Parmov rod izhaja iz beneške krajine. P r a d e d Viktorji Parme je bil Anton de Mattel polkovnik beneške republike ded Markus de Mattel Je služi v armadi Napoleona I. in je bi z njim na Ruskem. Kasneje j< služil kot major v Avstriji in a oženil s Nemko, Marie Maefl» ferjevo. H* teh dveh, Matilda ee Je otnožila z Ivanom Parma Ivan Parma je bil rojen v Podturnu pri Črnomlju, kjer J« bil njegov oče Anton mitnlčar Ivan je študiral na dunajski u niverzi jus, postal je policijsk uradnik in se v Tfttu oženil ; Matildo d* Mattel. Oba sta bil odlično muzikalna in sta z velik' in izredno vnemo igrala klavir Zlasti Matilda je bila umetnica i nekem rokopip« spomin«* Parmove rodbine se čita: Nje ne, Matfldine roke eo kar šviga le v elegantnih zamahih po U sturi in njeni prsti so se navidezno komaj dotikali tast Sin teh dveh mttflkalnih ro dKeljev Je bil Viktor. Se prav mlad ee Je začel učiti klavirje In goeli. Mali Viktor Je preživa mladostna leta deloma v Trstu, deloma pri materinih sorodnikih v Benetkah ter Je hodil v ljudsko šolo na Reki in v Za-dru. Očeta so pa premeščali iz kraja v kraj. V Zadru je Viktor začel posečatl gimnazijo ter jc kot nenavadno muaikalen talent še dijaček sodeloval pri raznih orkestralnih koncertih ter je igral tri leta violino in cello celo pri opernih predstavah. Gledališki in filharmoneki orkester v Zadru je bil sestavljen le iz civilnih domaČih muzikov, večinoma diletantov iz najboljše meščanske družbe in iz dijakov. Nato Je prišel dečkov oče službeno v Novo mesto, kjer je Viktor še nastopal kot solist violinist v narodni Čitalnici ter potem navdušeno plesal. Ker je živel dotlej po ¿rvatsko-ttalijonskih mestih, je Viktor pač slabo govoril slovenžčlno. Zato je v Novem mestu padel radi sloven- Ko. je bil star 18 let, so ga po-slsti »Urši prvič k teti Alojziji v Metliko na počitnice. Kot nekako legitimacijo, po kateri naj bi teta spoznala, ko dospe Viktor k nji, pa sta roditelja poslala najprej Viktor je vo fotografijo. Na sHki Je ¿il videti ifejhen deček a vijolino v roki. In res je kmalu'*sa fotografijo dospel s pošto deček z vijolino; bU je za svoja leta premajhne rasti, lepih gostih dolgih črnih las, ki so mu pokrivali v kodrih glavo kakor lasulja is starih časov ali kakor jo nosijo črna plemena Afrike. BU je silno srčksn, veeel in zgovoren deček živih oči in nemirne na t ure in so mu kUi1 le "JagnJiČek" ali "Viki." Njegovi krasal lasje, ki jih je podedoval bogve po kakšnem pradedu. pa so mu začeli sivetl že v gimnaziji in so mu postali popolnoma sivi, ko je štel koma? 21 let. Kaaneje so se mu docela ubelilt ln seveda polagoma tudi zredčili. Zadnji dve leti Je študiral na gimnaziji v Tridentu na Tlrol-skem. kjer je tudi msturiral. 2c v Novem mestu Je ustanovil med dijaki orkester ter dlrigl-ral, v Tridentu Je Imel tudi svoj dijaški orkester, in zanj tudi komponiral polke in valčke. Na Dunaju Je študiral pravo ter se večinoma sam preživljal s poučevanjem na gosli in klavir. Več časa kakor pri »tudi-jah pa je prebil na koncertih in pri gledališčih, slasti opernih in operetnih predstavah. Kakor njegov oče. Je na Dunaju često stradal, a nikoli ni zgubil humorja. Z vso resnobo se Je posvečal komponlranju in je pose» čel Rmknerjeva originalno geni-| jalna predavanja. Kot Izvrsten v iolinlet dober pianist in celllst, ] kot dirigent majhnih orkestrov Je imet sa kompoalrsnje še pre- cej praktičnih izkustev in znanja, ki si ga Je pri Bruknerju izpopolnil še teoretično. Oče mu je bil jx>tem kot po-icijski nad komisar premeščen v Ljubljano, kamor Je Viktor prihajal na počitnice in se pripravka! za izpite. A obenem Je kom-K>niral In loti! se je celo prve tvoje operete, ki naj bi sa ime-lovala "Princ Lizika." Besedilo irvlh dveh dejanj ste spisala z združenimi močmi. Viktor ju je udi komponiral, a za zadnje dejanje jima Je zmanjkalo gradita. Tako Je vsa kompozicija običaja za vedno, melodije pa je /iktor Parma mnogo let kasneje ¡porabil deloma za avojo prvo ¡aj boljšo opereto "Caričiae A-nazonke." > J 2e kot akademik je Parma za- Ukl minule dobe, nego v moder nI glasbeni fbrmL — Mnogo motivov ima prsvi slovansk znašaj. "Slovenski Narod* Je koneta tiral sijajno lep in impozantes uspeh. Zgodovinski pomen te Parmove prve opere je v tem da je oblika slovenske izvinu opere prvič razširjena na višjo stopnjo moderne opere, tehnike operne scene pa spretnejša." J« pisal kritik "Slov. Naroda." Enako pohvalno sta pisala čar zopisa "Slovnec" in "Laibachei Zeitung." Dne 2. aprila 1896 naj bi pri reprizi na korist opernemu zboru Parma sam dirigiral* svoje opero. Zato je moral seveda kot c. kr. okrajni komisar prositi deželnega predsednika Heina za dovoljenje. Baron Heine je njegovi prošnji ustregel pod pogojem, da na lepaku ne bo naveden njegov uradni značaj in da sc na odru ne sme pokazati. In baron Heine se je sam udeležil te reprize. Občinstvo je prirejalo Permu viharne in brezkončne o* vacije. Parma ni šel na oder, s končno so ga le prisilili. Hein ee Je pa umaknil v ozadje lože in Zamera Jo bila Ivprizorjena Je bila 16- ^ OU 1806-prvič. Opera "Urh, grrf Celjski" Je izvirna opera v treh dejanjih, ki Ji Je besedilo sa! Anton Funtek. Bila je i vu slovenska opera, kajti I GLAS SJÍJU. To je slika in pot, po kateri /e hodil pisatelj skledetelj, da nam je priredil opero, ki jo bo pevski ¿bor "Zarja" v Clevelan-du vprizoril na Zahvalni dan 28. nov. Pokazuje nam tudi, da ni bilo potrebno samo, da je človek imel talent, ampak je bilo treba tudi železne volje za dosego svojih ambicij. ^ (Po pevcu) Domi AMR iti Trinidad, Cela. — Iz dopisa, d ga Je pisal br. Joe Marela v — Andrej Ladiha, član SNPJ je te dni umrl v Garyju, Ind., «O poškodbami, ki jih je dobil pred več meeeei v premogovniku v Indiani. — John Zupan v Philadelt*hl-¿%rl>eirje bil prevarjen od dveh sleparjev za $8b00. Dobila sta ga k znano igro s "škatlo." — Frank Pešel, slovenski gro-bokop v Elyju, Mlnn., je bil zadnje dni težko ranjen na glavi, ko se je pripetila ekskplozija v peči v njegovi utici na pokopališču. Strelna kapica, kakržno rabijo v rudnikih, je prišla z drvmi vred v peč in povzročila razstrelbo. — Slovenski pevski zbor "France Prešeren" v Chlcagu i-ma jutri popoldne (nedelja 24. nov.} svoj prvi koncert v dvorani SNPJ. Program je bil v Prosveti. — V Jolietu Jutri koncertirs baritonist Mario Sabec iz India-napollsa. — Rojak James Kutner v Cle-velsndu je Izvršil samomor. Našli so ga mrtvega v parku. Bil je bres dela. Doma Je bil iz St. Vida. — V Clevelandu Je 16. novembra nadaljnjih 62 Slovencev ln Hrvatov dobilo državljanake pravice. — Anton Ferkul se Je smrtno ponesrečil v jami v Waleenbur-gp. Colo. Doma Je bil is Struške ftlre. v — V Chlcagu je umri Joe. Habjan, star 68 let in doms is Cešnjice nad Skofjo Loko —«8 rt1, aa kap Je zadela rojaka Matijo Horvata, starega 4? let In doma la Stmja v Prekmurju. — V Eveietftu, Mlnn., so zadnji teden umrli: John Pešel. star 60. Math Horvat, star TO in mrs. Mary MI he vc. sta rs 20 let ie ne bo konec našega epora ra-Ü delegata na 9. konvenciji- Br. Marela poziva, da naj pride res-lica na dan, zato mu odgovarjam, da ne bo mislil, da se skrivam za kulisami. Moje mnenje ie, da je najbolj pametno, ako /sak pred svojim pragom pometa in da so lokalne zadeve drultva ne obravnavajo v javnosti. Omenjenega brata bi rada vprašala, ako je bil navzoč na januarski seji in me je slišal, co sem se oglasila za besedo ln la sem zvesto poslušala M. K d je govoril kot da bi bil on gospodar št 06. Ko je on govoril, sem se zasmejala in to se je zdelo Martinu čez čast Ne razumem, kako si je on stvar tolma $L Resnica lahko pride v Javnost in jaz lahko dokažem, da resnica, o kateri govori J. M izvira izza kulis. Pregovor pravi, da kdor ni črn, tudi drugega ne črni. Rada bi znala, katere koristne stvari je Martin napravil za društvo in jednoto, ker ga J. M. opisuje kot nekakega genija. Ali so te koristi morebiti stroški, kateri so bili napravljeni društvu št 66? Radi zadeve je pri nas nastal spor, v katerega je posegel tudi po-yotni odbor, kar je tudi stalo $14, ln vae to je bilo v glavnem radi $9 dnevnice. Vsi tisti od društev št. 66, 201 in 881, ki pošiljajo dopise v Javnost, bi bili radi delegetje in glavna stvar so bile dnevnice Priporočala bi članstvu jednote, da zniža dnevnice, ako hoče preprečiti spöre med kandidat za delegate. Dnevnice naj se zniža na polovico, kar bi popolnoma zadostovalo za delo nekaterih delegatov in jednota bi s tem prihranila veliko denarja. Br. J. Marelu bi priporočala naj ko^ča z dopisi o razmerah v društvih, ker Je on šele nedavno prišel iz leskove doline in ne more vedeti, koliko je Martin M. že dobrega naredil. Ako meni kdo kaj dobrega napravi, ga plačam za njegovo delo in ga ne Kmüttipo jistih. ;v Mary Bubnič, članica št 06. Odgovor Trinidad, Colo. — V Prosveti z dne 8. nov. je priobčen dopis br. Joe Marela, v katerem pojasnjuje nekaj, kar nI vidri ne slišal. Slišal je zunaj, ne pa na sejah, ker ni bil navzoč na vseh zato on ne more razjasnjevati in dajati pojaanila. Piše, da nisem pogodil pravega vzroka glede br. Martina. Kar sem jaz zapisal, je on sam prinesel v javnost, zato ni moja kriv da, pač pa njegova. Piše, da to ni lepo in ne bratsko. Zakaj pa je zašel s to mešanico, ki jo je težavno raevoeljatl? Povem le to, kar ste naredili na Lud-kmu, Martin in oetall, tega smo se pri našem društvu držali in smo vam pustili prvenstvo. A-ko ni bil brat Martin izvoljen jaz tega nisem zakrivil, sstfl bU kandidat koi sem bil j Tudi nI bilo bratsko, ko eeje obtožilo celo društvo, pa še vedelo nI zakaj. To je pa menda bratsko, ker je bilo proti njegovemu načrtu in ker želi, da še kdo drugi pride z resnico na dan. Tudi jaz bi rad. videl, <|a kdo pride, ki bolje ve kot jaa, kak šen načrt je bil storjen, svetu jem pa mu, da bi bilo bolje, ako bi ne prišel a takimi otročarija ml na dan. Ed Tomšič, član št. 66. 2enin št. 700 J Mr. Ole A. Lee Je mnenjs. da fsnt k ženi, ne m*ra dekleta, ki že i ms moto-svoje mnenje Je utemeljevsl ns sodmji vi Chlcagu, kamor je dal prignati svojo ■ sto" Heleno ln njenega soproga Geor*V Razprava je dognala, da Je HHens^ Standard Correspondence Clubu, k) P** med mladeniči ln dekleti v svrho tenit^ lena se je opisala, de je "lepa. sUrs V ^ rdeče laae in da se ¿olgdčasi ToJ j Lee ln jI pisal. Kasneje se je ¿of«^' istočasno pisalo Heleni 699 drugih m ' Pisma eo se menjsls ln korrfn« J«» prepričan, da je nešel P™votrn^ njegove nevesta, ki se Je [0 Edna Roddy", pisale za T brt poslal. Prosils je drugič in je ponovilo še sedemkrst -- ^ £ dolsrjev, nevesta se pe I« ni hoieu ^ Ko pa je pisale po deseti "ženinu" malo svrflti v buči. 7f l[ | da nekaj nI v redu In najelje det«*im^ kmalu našel v Chlcagu ' ^ g ¡¿rr- Wovenefcl radloprogram vH v eeman pgsnssn na «naaio| lene Goodrich in n*el J« tudi n «eveiandu m otvori 1. deeem- »min«» jOtnovzhodnl del Novo Georgn, ki sto pridno u ni sedemsto "ženinom" ia LJ» Stavka Patarson, N. J. — Pri Pater-son Mutual Hoeiery kompanijl Je zaatavkalo 226 Vzrok stavke Je odslovi tov šestih delavcev radi pridruženja uniji. 8tavkarji zahtevajo, da družbe ponovno uposll odpuVe-ne delavce ln priznanje unije. Drufba Je prelomila stike z «nftL jo lete 1924. Telesne napake in genialnost Nietzsche je spoznal svoj položaj ja stro in Je sam zapisal, da mu bolezen,JZ di jemljejo mnogo časa in da ga vodijo k ofa vendar pa mora na drugi strani priznati jim sicer mnogo dolguje: sa njimi prihsfc čutje, ki silno dviga njegovo voljo do Tuberkuloza, znana «ahrbtnica, ki unii telo, pri tem pa povišuje bolnikovo čustv« in daje svojim žrtvam kajkrat ie tik prwj tjo občutek, da so telesno močnejši kot ■ poprej, je VplivaU na več genijev nego k* koli druga bolezen. Kaj bi bili brez nje S1m Synge ali Elizabeta Browning, čijih m0| umetniško ustvarjanje se ujema s tistimi I kimi leti njihovega življenja, ko je jetika bolj pustošila v njihovih telesih ." Tubed za je imela svojega nenavadno optimisti*, Emersona in nič manj melanholičnega h De Quinceya je zapeljala med uživalce <« vtisnila je svoj pečat slavnim anglosaškim leumom Thoreau-u, Johnu Lockeju in sir\i\ ter ju Scottu. Od novejših omenimo Ha vek Ellisa, Katharino Mansfield, Eugena ONi in Rusa Antona Čehova, ki so ustvarjali s sloveča dela v tuberkulozni vročici. Stari zof Voltaire je bil živ okostnjak, ki je i vnanjosti kazal, kako je gospodovala v nje zahrbtna morilka. & Priljubljeni angleški pripovednik Ro Loots Stevenson je bil zmerom bolehav življenje se je videlo, kakor da bi stal i nogo v grobu. Ko je bil star 34 let, ga j« pravila jetika za kroničnega invalida, ki i največ držal postelje in ni mogel cele teda ti govoriti. In vendar—leta, ko je najbolj t so bila zanj literarno najbolj rodovitna, rat, ko mu je življenje viselo na niti, j« ■ v postelji romana "Dr. Jekyle in Mr. H in "Otok zakladov." Blaznost je bila usoda Williama Cow ja, Isaaca Newtona; celo Poe, Dante G4 Rossetti, Coleridge, Baudelaire, Schopenh in Swift se ji niso mogli docela izogniti. C les Lamb Je kot 21 letni mladenič prebil tednov v blaznici. Poaneje ga je mučila gr melanholija, združena z večnim strahom, d bo zdaj pa zdaj popolnoma zapustila parne tem stanju so nastali njegčvi eseji, eni n« ših te vrste v vsej svetovni literaturi. Boswell nam pripoveduje, da je bil J< šen tako skrofulozen, da je oslepel na ene česu, v obraz pa je bil ves skažen. Zaradi bega tfda se že kot otrok ni nikdar igral z gimi otroci, dasi je vse prekašal po zaba sti. Nekateri njegovi življenjepisci sumijo je melanholija, ki ga je mučila vse življi koreniniia v dedni blaznosti. Preden je umi imel trpeti še za naduho, vodenico in pe .ki so mu ostale do zadnjega. Taka je bila da Samuela Johnsona, slavnega pisatelja ii stavijalca enega najboljših slovarjev angk ga jezika. Razvoj Beethovnovega genija bi lahko grafično označili od dne, ko mu je jel p« sluh. Ko je postal docela gluh, je njegovo ui niško stvarjanje doseglo višek. Pasteur, < največjih znanstvenikov, kar jih je kdaj i lo, je izvršil največja znanstvene odkritji prvem udaru kapi.. Sila, ki Žene nadarjenega človeka, da z načenjem premaga telesne defekte, je dins na. Tako nastale navade prilagojevanja (M nejo naposled končni cilj in. privedejo td človeka znatno dalje, nego bi se bil razvil ne bi bil imel svojega defekta. Normalno I vje, normalno felo bi nas nemara pri zelo t gih slavnih osebah oropalo tistih plodov nj vo čudovite izpremembe, ki jih pripisujemo nialnosti. Genije bi potemtakem ustvarjali gromna vzpodbujevalna sila, nezasliina en« ja, ki izvira iz njihovega bolezenskega stanj ki je — naj se nam vidi to še tsko čuda vzlic vsej svoji nenormalnosti vendsrle t« vir Človeškega napredka. Priredil Ig««t« (KONEC.) Ameriško življenje 1 Valet! St. Jons, N. P. — Trideeot milj dolga stena morske vode Je br.. Slovenska ura bo trajala Pundbodlje, in odnesla hiše la vsako nedeljo popoldne od dveh Uodl. Kolikor je doslej znano. Je do treh (vzhodni čas ali od ene do dveh po centralnem času) in oddajana bo s postaje WJAY. 26 oseb izgubilo življenje. Ka-k(f poročajo, je sma "Ohcet" )e Wie na sodniji. to* g kolikor se jih Je ' "bale". esti iz Jugoslavije PLAZ NA PROGI. - PRAVO- rASNO ODSTRANJENA VELIKA NEVARNOST (Lrvtrao.) Ljubljana, 6. nov. 1929. Niso bite Ae žrtve rajhenbur-noreče zaupane materi zemlji ie je pretila nova velika neteča na železnici na progi Ljub-Hanu Zidani most in aicer med Ltajama Zagorje in Savo. Tam iTjeppnoii (včeraj zjutraj) vsul pa progo plaz ter zasul oba tira. teodilo se jč tik pred prihodom jveh tovornih vlakov in ekspre-u, ki pa so jih v«e pravočasno ustavili ter ni bilo večje neare-5e, kot da je promet za kake 4 are stal. Na vsej dolžini nekdanje Juž w železnice od TrsU do Dunaja ,o smatrali za najbolj nevarno avako dolino, zlasti od Save do iidanega mosta. Najbolj nevar-ia pa je proga prav med Savo-jostajo in Zagorjem, Iker je tu lolina najožja in je vsa soteska z samega več ali manj krhkega umenja, ki se ob dežju rado raz-noči in v plazovih zgrmi v doli-io. Na tir pa ni treba prav veli-ub f>lasti, da lahko povzroči ve-jko nesrečo. Tudi struga Save ¡e tu najožja in deroča. Proga uma je prav za prav vsekana v lavpično skalovje, ki se dviga z evega brega Save v hrib. Na e-ii strani par metrov navpično javzdol struga Save, na drugi itrani skalovje. Teren je opaaen ¡lasti splomladi in jeseni, ko ze-o rado dežuje, kakor tudi pozi-ni, ko snežni plazovi grme na mo in je treba progo etalno aadzirati in obhoditi. Zadnje dni wno imeli dežja precej in bržko-le je to omajalo (kamenje in ilov-ute plasti. Včeraj zjutraj krog pol 3. ure je zaslišal železniški delavec Fe-itajn, ki stanuje blizu neke ču-rajnice med postajama Sava in Zagorje, silen ropot in grmenje n lomastenje. Sluteč, da se je [aj zgodilo, je naglo pohitel posedat in videl, da se je s hriba rsul velik plaz, ki je zasul oba Jra. Na progi je ležalo deset o-pomnih skal, od katerih je-naj-nanjša tehtala najmanj 8000 ig. Vse skale skupaj so imele [otovo svojih 14 kubičnih me-rov. Čuvaj se je takoj spomnil, da >rav v istem času imata odpel j a-i« postaje Save in Zagorje po ■n tovorni- vlak in da se utegne voditi velika nesreča, a oba zamorita v .plaz ter se prevrneta v lavo, ki je tu posebno deroča. Maribor — kraj samomorov Maribor, 8. nov. 1929. Maribor je res manjši od Ljubljane, kar se pa tiče samomorov, presega zadnje čase MariL bor Ljubljano. V dveh dneh, v sredo 6. in četrtek 7. novembra, beleži kronika tri samomore. V svojem stanovanju ob jarku št. 6 se je zgrudil v nezavest u- pokojenec Franc Pihferič, 60 let awfwju UIUlWJWpi star. Ljudje so pozvali zdravni- življenja, ki je vzbujala upravi- iT" , ,TT " "«.»»hi- aivijenja, ki je vz ka dr. Franka, ki je takoj odre- čeno občudovanje in pri dil, da naj moža prepeljejo v bol- nje 8 poj4Vi nico, da ss — ~ - • J, 11JW n pwjavi v AIVIJCUJU liu\ r- r«« T. in škega plemena že v najstarejših mogoče reši življenje. Predno pa ¿,glh umnega opaasovanja pri je dospelo reševalno moštvo z u ™ moštvo avtom, je Pihlerič že izdihnil. Pozvali so avto pogrebnega zavoda, ki je truplo prepeljal v mrtvašnico v Pobrežju. — Po mnenju zdravnika gre za samo-zastrupitev, za samomor. Obdukcija trupla bo bržkone to dom nevo potrdila. Drugi samomor se je izvršil i-stega dne zvečer. Neki neznanec se je nastanil v gostilni v Ve-trinjski ulici. Najprej se je neznanec v gostilni napil, potem paje odšel v gobo, kjer se je o-besil. Kakor se je kasneje izkazalo, gre za bivšega trgovca Rot-terja, ki je ie večkrat v družbi govoril, da "je vse zapravljeno" in da mu ne kaže drugega kot da položi roko na svoje življenje, namesto da bi polagal kake račune, ki itak ne pomenijo nič dobrega. Drugih podatkov o njem še ni. Tudi to truplo so prepeljali v mrtvašnico. V tretjem slučaju, ki se je dogodil v sredo zvečer, gre za neko popolno neznanko. V bližini meljsketga kanala je skočila zvečer krog 1. ure neznano dekle. Skoz noč je šel krik: "Hilfe pomočii" Na inah se je zbralo več ljudi na bregu, brodar in neustrašeni reševalec dravskih žrtev I. Merdavs, je takoj pohitel na svojem čolnu v smeri proti kriku, a zaman, te davno je zamrl krik, voda je neznanega dekleta odnesla že dalje. Daleč niže se je z zadnjimi močmi dvignil krik, a ponoči je pomoč težka. Neznano dekle je izginilo v valovih Drave. Trupla še niso potegnili na suho, in se sploh ne ve, kdo bi bi-samomorilka. Kljub temu pa neki ljubljanski dnevnik zatrdno ve, da je temu samomoru kriva napačna materina vzgoja.... Baritonist fiubelj je pred dnevi dospel na dopust iz Amerike, kamor se povrne drugo leto, ko dovrši svoje pevske študije v Wi je «tekel kar se je dalo do Milanu v Italiji. — Prav pohva-»rve čuvajnice, iz katere je tele-onično obvestil obe postaji o »lazu. Tako sta bila oba tovorna laka ustavljena na poetajah in «vaj je gotovo preprečil veliko »rečo. Če bi bil okleval le ne-coliko minut, bi vlaka odpeljala n nesreča bi bila tu. Prav malo »to je po progi iz Zidanega mota peljal tudi ekspres, ki so ga 'stavili v Zagorju. Vsi vlaki v **h smereh so bili takoj ustav-pni, obvestili so železniško dišijo v Ljubljani, ki je takoj dPMlala na mesto reševalno "oAtvo, ki je takoj začelo z razumevanjem kamenja. Levi tir * bil že krog 7. zjutraj očiščen. 1 kako silo in težo so nsvalile priča najbolj dejetvo, da k bila oba tira zelo deformira. tračnice zvite ter so Jih ""«li zamenjati. Potem je po tiru odpeljal ekspres, ki je ■jpel v Ljubljano namesto ob VJ) Me ob 8. uri. Znatne za-■«fe ho imeli tudi dunajski br-potniški • m beograjaki Jfvlak. Sele opoklan je bil o-tudi drugi tir, ki so gs »pokh* popravili. Tsko je bil ^■t popoldne apet urejen. Skoda ni velika, a utegnila bi ' vromna, da ni čuvaj za-r*1 Plazu in javil takoj «obema r im in jamo se veli- " ^niške n^rečo L 1917, ki P* doRodila mtd Zagorjem in ^m. kjer je ptaTzasul Z. ,n )*• speljal vlak v plaz r ' in zrušil r Savo. ft? lisici . so sicer ¡T ^ "d*t nesrečo, a je voja-r ^trsiflo in je bil do-rjr^voč. Časopisi pa o ne- ^ dsnes osUlo taj-**«fJe nesreča zahte-b» vojaški vlak in JT** biW vai «biti in ra-'Maj še ni bilo take l" ** teritoriju. il se je s svojim bivanjem v A-meriki in človek bi moral presedeti z njim dneve, da bi lahko izvedel vsaj del vsega, kar je videl in spoznal Subelj na svoji turneji širom Amerike. Z ljubeznijo, naravnost s spoštovanjem govori o prijaznosti naših ameriških rojakov, ki jih ne more prehvaliti. Pravi, da se bo v tem evropskem mirnem tempu odpočil, a da mu je vendarle dolgčas po Ameriki. Zadovoljen je. Pravi: "So ljudje, ki jim gre dobro, pa niso zadovoljni, a jaz sem zadovoljen." — Oglasil se je k predsedniku Zadružne banke, so-drugu Antonu Kristanu, da sta se malo pogovorila o Ameriki, ki jo oba precej dobro poznata. Novega v politiki? — Ni mnogo, vsaj slišati ni. Izšel je zakon o bonskih upravah, o dolžnost h in delovanju banov ter njihovih pomočnikov. — Pomočnik ljubljanskega bana tng. Serneca, dr. Pirkmajer je odpotoval iz Beograda v Ljubljano, da prevzame svoje posle. Velike župsnlje se nshsjsjo v likvidaciji ter preda-jajo svoje posle banom. Smrtna kosa. V celjski jsvni bolnici je umri S letni rudarjev sin Stanko Kovsč iz Zsbukovce. To je v dveh dneh že drugi Ko-vsčev otrok, ki je umrl sa škr iUM- ^{^^.«S&fj: ima v bolnici še ženo in najmlajše dete, obe obolela za to nevarno boleznijo. Dslje je umri v bolnici 86 letni upokojeni orožni-škl podnarednik Franjo Komar z Lopate pri Celju.—Na V^sh c zadela kap posest nico Msrijo Juvsnčlč. ko jeJls zvečer okrog gospodsrskih poslopij, da vidi, če ie vse v redu. Našli so jo mr-tro pojeg kozolca. — V LJublJs-ni J» umrli I»«* P"— NAROČITE SI KNJIGO -AMERIŠKI SLO' BNCL -- MRAVLJE Nova opazovanja sooiga G. WeNensteins Mravlje spadajo med tiste redke vrste žuželk, ki Žive v državnem občestvu. K tem pripadajo v prvi vrsti takoavane kožokrilke (med drugimi /ebele ose in Čmrlji, vendar pa opažu jemo nekaj vzporednega tudi pri termitih, ki niso z navedenimi žuželkami v nobenem sorodstvu, kakor bi utegnil kdo morda misliti. Kako so prišle mravlje na ta ko visoko stopnjo družbenega VITX I1 merja- v življenju clove- rode in njenih življenskih pomenov? Ker ji manjka najvažnejša nositeljica napredka tv j govorica, si moramo biti pred vsem «vesti, da je zahteval razvoj živalskih družbenih oblik kakršne so te, neizmerno dolgih razdobij, v katerih so se izkušnje posameznih individuov utrdile s podedovanjem v celotni vrsti. Po drugi strani pa mora mo dopuščati, da jim je v razvoju pdmagala že neka prirojena psihična sposobnost za ustvarjanje državnih občestev. Baš med žuželkami pa opazujemo takšne izjemne psihične sposobnosti kakor pri malokaterih drugih živalskih razredih in te sposobnosti se očitujejo slasti v zvezi z razmnoževanjem. Mravlje se delijo po svojih funkcijah v državnem občestvu v glavnem v dve skupini. Prvim je svrha edina ta, da rozmno-žujejo rod in ustanavljajo nove države — to so popolnoma razvite samice; drugim so namenjena najrazličnejša dela — to so samice z nerazvitimi spolnimi organi. Izjemoma se zgodi, kakor učijo najnovejša raziskovanja, da ležejo tudi te delavke jajca, ki so pa neoplojena in iz katerih se izvalijo le samci. Samci ne igrajo v življenju občestva nobene vloge ln imajo pomen le kot ohranjevalci rodu. Spolno razvite samice so tlite, ki ustvarjajo nove drŽave, kakor smo že omenili, in to se izvrši ns različne načine. Najobičajnejši je ta, da ae po poročnem poletu, oplojene po samcih in ko so izgubile krila, zakopljejo vsaka zase v zemljo, kjer prebijejo okrog 9 majecev brez vsake hrane, hraneč se edino z lastno mastjo in lastnim mišičevjem, ter izlegajo novi rod delavk. Te prve, slls drobne delavke, ustvarijo potem zve-zo z zunanjim svetom, skrbe za hrano, za dograditev gnezda in njegovo varnost. Vsska izmed teh nalog Ima svoje posebnosti, ki presenečajo tudi manj dojemljivega opazovalca. N. pr. že način, kako si mravlje gradijo gnezda. Čeprav po notranji u-redbi in slogu zdaleka ne dosegajo podobnih naprav čebel in os, vendar jih prekašajo po velikosti, mnogoetranosti in prilagoditvi zunanjim prilikam. Najbolj zanimiva Je ta prilagoditev. Ena in ista vrsta mravelj ne bo različnih klimatskih in okoliških prilikah nikoli zgradila dve povsem enaki gnezdi. V toplejšem podnebju in v ozemljih brez velikih temperaturnih razlik bodo gnezda tvorila n. pr. cele gričke, v mrzlejših pasih bo ležalo glavno ali celo vae gnezdo pod zemeljsko površino — lahko je uganiti zakaj. Vprašanje, kako se hranijo mravlje, nam odkriva sila zanimivo poglavje o razvoju njihovih državnih organizacij od najprimltivnejših oblik do naj-kompliciranejših. Ca zasledujemo te različne oblike, kakršne se nam kažejo n. pr. od najnižje organizirane družine tako zvenih "ponerld" do najvišje oblike "formidd" tk tem pripadajo naše goadne in vrtne mrav- svoja skladišča v gnezdu. Raz vojna črta bi šla torej od roparstva preko Živinorejstva do poljedelstva — približno tako, kakor si predstavi jamo razvojno črto v zgodovini človeške druš-be. Toda tu ne smemo biti prenagli s paraleltliranjem in sklepanjem fantastičnih sklepov. Gre enostano za splošno veljavne razvojne faze socialnega življenja, ki sta jim človek in mravlja enako podvrifcna, nič več. Isto načelo, ki velja sa razne razvojne stopnje človeške družbe glede funkcij, ki jih izvršujejo njeni poedinol, velja za mravlje. Kakor je mogoče, da tvorijo nizko razvito družbeno e-noto racU njenegu omenjenega delokroga lndivldut, ki zmorejo najrazličnejša dela, tako bi družba na visoki* stopnji ne mogla eksistirati brez manj ali bolj stroge delitve njihovih poslov. In sa oba ta skrajna slučaja nam nudijb državne organizacije mravelj dovolj vzgledov, ki gredo v najboljšem slučaju preko vsega, kar opazujemo to stvarno pri drugih socialno živečhi živalskih vrstah. Vsaka poedina mravlja ima vsaj pri najbolj raavitlh občestvih svoj določen delokrog, ki ga ne prekorači za nobeno ceno, kolikor ao morali dognati raziskovalci po dolgotrajnih in težavnih opazovanjih; Ta je ena skupina državljank, namenjena samo oskrbi novega zaroda, druga samo iskanju hrane, tretja samo gojitvi "živine" In "poljskih" pridelkov, četrta graditvi gnezda, peta stražni in vojaški službi. Čebele, ki imajo poleg mravelj najboljšo državno organizacijo v živalskem svstu, n. pr. ne poanajo tako stroge delitve funkcij, ker tu opravlja vsak posamezni individuum v raznih dobah avojega življenja vse te funkcij«» kakor so doks-zali pred nekoliko leti. Da tega pri mravljah — vsaj prt najbolj razvitih — ni, nam kašejo še fizične razlike med poaames-nimi skupinami mravljinskih individuov, taker imenovani poli-morfizem. Tako se odlikujejo ''vojaki" jobičajno z ogromnimi glavamijndpbro razvitimi če-ljudstvi. Pri n#U sredozemski vrati (Colobopsis.trucata Spin.) ima vojak, ki stoji ob izhodu gnezda, n. pr. tako veliko glavo, da mu služI kot nekakšna vrata. Ce hoče druga mravlja ven aji noter, zadostuje kratek "pome-nek" a tipalkami in stražnik se malce umškne, na kar takoj za-tvori izhod z glavo. Pri nekih vrstar ftkhgirajo večji indlvldui kot vojak.i Večino svojega času prebijejo brez vsakega dela, čim pa jo etratnlh ob vhodu sprožil alarm; se zaženejo v pred-dvorje gnesds, pripravljene na napad In obrambo. ||Nad vae zanimiva so bila opazovanja, ki so hotela ugotoviti, na kakšen način se mravlje hranijo. Ce je ugotovljeno, da so samo nekatere med oatalimi določene sa iskanje hrane — v nekem mravljišču, ki je štelo 60 individuov, ao bili samo trije poverjeni i to nalogo — tedaj gotovo nI preprosta zadeva preživljati vso kolonijo. In kakor nI preproeta, tako nI enolična. Vsska vrsta Ima v tem pogledu svoje metode, skupno ps jim je to, da aa krmijo medaabojno. Čim Je doapela n. pr. od nasrka-ne hrane odebeljena mravlja v gnezdo, ae postavijo njene to-vsrišice, ki so določene za službi» ob vhodu, v krogu okoli njs In ss S svoje strsni nasrkajo s kapljicami aCka, ki jih fztisns donašalka Is svojih ust. Nsto ss hitro vrne k nabiranju nove hrane, dočlm oddajajo njene ns- in prenasičene itruiiee del nasrkane hrane v gnezdu dalje. Pri tem pridejo s oskrbovanjem zaroda poverjene delavke sadnje na vrsto. Pri a-meriških mravljah is vrata My-mecocystus melliger je skupina delavk, tako imenovanih "Ion-4cév s medom" s močno povečano golšo, določena celo za to, da se nasrkajo s vsemi dobrotami, kolikor morejo, v njihovem telesu nsložena hrana pa služi vsemu mravljišču kot rezerva sa slabe čaae, ko hrane pri manj kuje. Če smo iz doeedanjih primerov razvidel!, kako komplicirano zmehaniiirano je ¿Iveljenje takšnem mraveljakem občestvu, nam bo naslednje dejstvo nudilo zanimiv vpogled v psihologijo drobnih žuželk. Zaznamovali so namreč mravlje, ki so hodile po hrano, vsako s različno barvno pegioo in ao ugotovili, da ni ao le vedno iste opravljale ta posel, temveč da so posamezne med njimi izbirale na svojih pohodih tudi vedno Isto smer in isti cilj. Kako se morejo orientirati nI še povsem dognano. Gotovo jim služi pri tem smer svetlobe in njih dobro razviti vonj in tip. Ker se pa niso vračale k istim točkam samo is dneva v dan, temveč tudi iz meseca v mesec in preko let, potem ko «o prezimile v zimskem spanju, je jasno, da jim je moralo pomagati tudi nekaj, kar nallkuje človeški sposobnosti do izkušenj, do logičnih sklepov, do spomine i To je vsekakor važno spoznanje, ki nam daje veliko misliti. Odpravljati takšna dt jstva s enostavno kretnjo: instinkt! bi bilo vsekakor znak neozdravlje omejenosti. Vsndar pa nam zato Še nI treba misliti, da so te presenetljive šivallce nekakšni človeški v miniaturi. Ogromna razlika med mlkroakopsko majhnimi mraveljsklmi možgani ln človeškimi možgani nam bo ustanovila vsakršna pretiravanja. Dosti pa Ja Še akrivnosti med nebom in zemljo, ki čakajo svojega razodetja. Slomška Narodna 1S04 Podporna Jsdiota Z6S7-S9 S«. UwndsU A v*., Cfcksffo, ttttnel« T»l Rwfcwtll 4M4 GLAVNI ODBOR 8.N.P.J. UPRAVNI OMIKi VINCENT C A IN K A H. prtttMdnlk.....MAT & Uwnü.U A**, OWosgs, I1L PREÜ A. VIDER. §L tajnik.........mi 8. Uwndals A vs., Chlesae. 111. BLAS NOVAK, tajslk bel. mi 8. Uwml«ta Avs* Ckloafo, I1L "čudež ozdravljanja" polagali (rado za aovaa Prcfrlganec aretiran na "čudodelnem" pokopališču v Mas-. sachueetteu Malden, Maaa. —. Samuel Co» hen, ki je prišel po bergljl na tukajšnje pokopališfle Sv. Krila In se dptaknil "čudodelnega" groba, v katerem lefti katoliški duhoven Patrlck J. Power, nakar Je zagnal berglo od aebe in krepko stopal z obema nogama s klicem: "Zdrav sam, zdrav seni, čudež, čudeži", ja bit aretiran zsdnji četrtek, ko mu je "čudež" prinesel čez sto doisrjev čistega proflta. Množica romarjev se j<* pobožno zbrala okoli "čudodelno ozdravljenega" moža In mu metala dolarje v klobuk. Ko je policija na poetaji vzela obvsso s njegove noge, je na* Šls popolnoms zdravo nogo, ki še nI bila bolna. Mol ja pač iz-koristil mnešico kstolišklh vernikov, ki že nekaj tednov romajo na omenjeno pokopališče, odkar ja nekdo raeneeel vest, da ss gode "čudeži" na dnhovnlko-vem grobu._ Solidni učni tečaj v M. Psulu «t. Paul Mina. — Prihodnji pondsljek otvorl centralna unija večerni pouk za člane unij in druge delavce. V večerni šoli ss bo poučevsls zgodovina delavskega gibanja, ki ja po mnenju voditeljev šole najvažnejši predmet za delavce. Večerna delavska šola obstaja v St. Paulu ža deset let /OHN VOGRICH, fl. blagajnik.......1657 S IttlJ fisalia,.. .2087 8. Lawndals Ava., Chicago, XU. Lawndala Ava., CMcajro, IU. HUP GOD1NA, upravi _ JOHN MOLU, uradnik fiailla..... 2fl®7 & Lawndala Avt.i Okiastsj IU. I__^ i- J ODBORNIKI ANDREW VIDRICH, »rvl podpradiadnlk, 60v RuimII Ava., Johmtown, Ps. DONALD J. I/)TRtCH, dmti podprad«., 19Š7 B. Trumbull Ave., Običaj. Ill JOHN J. ZAVERTNfK, fl. adravnlk........87*4 W. 20th St., Ohlesfo. Ill i OOBPODARBKI ODHRKt PRANK ALE8H, pradtadnik..........SIM S. Crawford Ava^ Oblasto, III JOHN OUP.....................MM Bo. Clifton Park Ave* Cbkafo, III JOSEPH 8ISKOVIOH.............................E. 74th Slraat, Clavaland, OMu, POROTNI ODBflKt i^Silii s?fKK' t™4'****..............«M »*♦, BprlnafieM, 111. muw »nJiirR...................................Baa 17» Arsis, Kana. ¿"HN TRCEW..................................Box L»S7, Strabana, Pa. FRANK PODBQJ................................Box «I, Park Hill, Ps. FRANGBS SAKOVfiEK.................101« Adama «i, No. Ohlesfo, III OKROŽNI ZASTOPNIKI! OEORO» 8MREKAR. prvo ofcrotja.......ltt Main Ave,, W. Altqulppa, Pa, JOHN LOXAlt JR., drufo okroljr........INK, lfltnd St., Olevaland, Ohio. FRANK UKflA. tratja okrotjf.,..........p 6 Bos SM, Mulberry. Kana FRANK K LI IN. Mrto okrolja.................Boa 06s, ChUholm, Minn. PRANK KU)PClC, pato okrolja............Rt. 4, Bo« M, Ola Blum, Waah. 1^".; NADIOKNI ODMMCt .................Mi® w. MIh 81m Qhiosfo, 111. t^XTlrSfSh'J...................m Hww 8t' Mllwsukae, Wis. MICHAEL PLE8HE. .............BIO Mkdlaoa Ava., N. Bh Pltt.burfb, Pa. vaa rimu. m m j ^t^vi v Ii a wll Miki eoSom^«*wa#e«wea a vta«ai«l «^Wmtkl, kl VSA nana. HI m Maai«j» aa uma* ai masüai fNMMva la M«Mi U m M««Ja si i lalaMtm . y m méim SkaJM« m MaUb« aaj m MUMJ* m Iti Vm H4in, f rnrf ■ ManiaMSiaa p^S. mJ m »Uit vss rsirolas m —imiUa r ai «am aal h milMa Posh Saja* VSI rsiZlVl aa ai M^tpl m aal a»ISfaia aa Jaka KOTS I lldMwMW.MhhM.OMlMI.mMl.Mmi ujsssm&sz r ñauan al al* teaaflt AaaM ba iHauiH »a tha |art«4lc(Ua a( tla ltaatavar% afftav ihaaM la Prevelika pohošaeet varok aa le-Čltev aakana - Pred nekim dunsjriclm sodiš-čem ss je vršila te dni raapra-va radi ločitve zakona. Te stvari so tam nekaj običajnega, ne-navaden pa ja vzrok, zakaj aa hočeta zakonca ločiti. Žena je bi-la pretirano pobešna ln se prav nič nI brigala za družino in dom. Cele poldneve je čepela v cerkvi, ostali čas je pa pomsaK» v neki katoliški knjižnici, kjer ae ss icpoaojevsle pobožne knjiga, nI I m v organizaciji pobotnih len. Ko pa je prišla domov, ja pa ao-pet po cele ure preklala prad hišnim pltarčkom. Za otroke ea nI brigala In ae ae po osle dneve potepali okrog, mesto da bl AH v Šolo, h' |>a so bili doma, ao morali s njo moliti. Svojemu mošu-delavcu nt celih deset let akup-nega življenja niti enkrat «kuhala jesti in dostikrat a kal k avoji sestri, da mu jo dala Jesti. Vse to so potrdili tudi sosedje. Mož nI mogsfveft vzdržati pri svoji žsni in jo j« zapustil. Sedaj ga Ja ona tožila «a alimente, on pa zahteva ločitev saltona, | v kar pa ona na privoli, šal, da ja zakon bog sklenil in ga aamo on lahko rssdruži. •od** Je bi-lo pa drugsvB mnenja in Ja potrebo po lošitvl priznalo. Port Doffs, la. — Zvesni sodnik Oeorge C. Moott ja iadal proti stavkarjem American Oyp-aum kompanlji «aodnljako prepoved, k« skoraj nima para v ju- «HMr milili noet jo v tem, da stavkarjem oe-lo prepoveduje pogovarjati m o stavki. American Oivil Libartias unija Js ponudila lagalno pomoč stavkarjam. pramrsvljs preživljale Uko ro-koč z mesno hrsno in so bile po sili nsv«ane na ropanje In pla-nltev. Poznejšo vmesno stopnjo bi tvorile Živaliee, ki ss pre-tlvljsjo z umetno hrsno, s sladkimi izločki raznih rastlinskih uši, ki jih. kakor znano, gojijo nersvnost v čredah. Torej mrav-|je — živinorajke! Toda najbolj razvito vrsše se praMe celo k »«-kakšnanui poljedelstvu, ker se hranijo s gobicami, ki jih same "pridelujejo^. In s zrnjem, s katerim neprertano napolnjujejo (OODAJti sra»aTi (¿•ra H aMI praS-taH|all latefrsTMM «ASa^ la Aparata aSe V rabé praMéaela -ab t Ball SOBOTA, 23. NOV ZLOČIN IN KAZEN Ako hrbet boli —Ka j treba storiti? j J r' / Kopaj m v rfH kopali. Mitfce _rt|_ L IT^dpirajr^NaidU**. sujnom ^ Gtrht* Slomt* 0gni* «afe hi ,9tmim* irHUb*. Privabil* bri, U »dp«i»f< otrpli« in a*» d« »tik««. Rabi * v 11 milnih M* Kupi rvtio Makianico ic ium, J*. Id fe vprirori Mi M»ffU pošalil I L i