tribuna
FEBRUAR 1997, ŠT. 2
mi ti se kunemo
študent študent študent
Pij anderlič je po krajši
dušcvni krizi spet našel
sarnega sebe in svojo
resnico,
(in vino veritmpress)
Ko je Mamma Pekka mdela, da je v prejšnji Tribuni nistno uvrstiii r Press cenzure. se je glohoko razžalostila in iskala tolažbe pri Viliju (Irandi-Ričiju. (če ne borno naredili intervjuja z njo, nas bo ukinilpress)
Nori mandiilar šludenl-ske rkule se je pohvalil da je čistokrvni Štajerc. (vsi drugačni, vsi enakopravni press)
Verska sekta Davida Ipavca Duchovny(k)a je izrazila moralne pomisleke glede tokrat v Torišču obravnavane seksualnosti, ker naj bi le-la žalila verska čuslva. Začudti pa sam urednik Ipavec ni rekel nic...
(za večji ugled  TRIBUNE bi se slikal tudi za Moški svetpress)
Nu izboru za negalivno osebnosl ŠOV je prepričljivo zmagal Jože Vozelj. Ohrazložilev: ker v 30 letih svojega življenja še nipogruntal, daje žc star. (ha ha hapress)
NaJUtisiem tekmovanjuje bilza najbolj pozitivno oselmost izbranjernej Zajec. Obrazložiiev: s svojo delavnostjo in zagnanostjo je ministrstvo za turizem preobmzil v najopaznejšo, najpriljub-/jenejšo in najkoristnejšo dejavnost ŠOlJ-a. (samo on lahko še reši Tribuno press)
Naš Milko Debilko ima zaradi balkanskih protisociulističnih demon-stracij velike težave pri načriovanju svojih bodočih držamiških obiskov. (zdaj lahko potuje le še r Peking in Havanopress)
Ker Slobo noče in  noče priznati opozicionalcem zmage nci občimkih volitvah. seje Vuk Draškovičpo nasvet odpravil k Vitomirju Grosu. (naučuga bo afne gnncat press)
Županora  izjava mesectt: Višje sodi-ščeje ugotovilo da nisem nor nor nor nornnr..... ()io comment press)
Kaj rečejo Peterletovka, ko pridc ta najmlajši res usran domov? - Sram le bodi, pucko! (Hskarski škratpress)
Novica dneva: minister za založnišlvo in javne  medije  še   ni zamenjal urednika TRIBUNE! (le kaj še čaku press)
Ekspanzija tujega kapitala je neizbežna. Na Čopovi 9 smo izvedeli za zadnjo reklamno akcijo Benettona. Združene barve Benettona sponzo-rirajopress cenzuro. Šefprcss cenzure je že dohil "škart" hiagovne znamke Benelton po zniiani ceni. (Dejan Benettone press)
KDO SE
spreneveda?
, anašnjega jutra je mladež, razseljena po študentskih domovih širom slovenske ' prestolnice, doživela presenečenje. Oči vseh so na oglasnih deskah uzrle papir. ki (menda) velja kot uradni dokument in ima to nalogo, da ljudstvo seznanja s sladkimi dodatki k vsebini Domskega reda1. Šefi so se odločili, da je svobode konec. Kot ste po vsej verjetnosti že odkrili, gre v večini primerov za prepovedi, ki po splošnem mnenju študentske raje ne bodo prinesle vesoljnega blagostanja. Kljub temu pa seveda verjamcm, da je težko razmišljati o vsebini prebrane večje količine študijskega gradiva, če v neposredni bližini nase opozarja trop zadimljenih mladcev. (Mnogi znanja željni in obetajoči umi slovenskega podmladka so prav iz tega razloga zapustili predavalnice in se raje odločili za kariero preprodajalca skodelic za kavo s škotskimi vzorci ali obeskov na Tromostovju.)
Ne bi se ustavljali pri vsebini najnovejših predpostavk (ki spominjajo na prvovrstni švicarski2 ementalec) - domnevam, da ste se z njo že srečali in se zamislili nad svojim bednim življenjem, ki bo poslej še bolj bedno. Tobačni zakon pridno reže peruti kadikem in kadilkam (če ne fizično, pa vsaj na papirju; o efektivnosti res ne bi razpravljali, kajti že znano reklo je, da je prepovedan sad najboljši-'). Najnovejša pogruntavščina se tiče študentske zabave, ki je odslej ne bo, oziroma se bo, če bo, smatrala kot kršitev. Izjema so zabave v TV sobah. Domnevam, da se idejni avtorji z omenjeno zapovedjo želijo izogniti prekomernemu hrupu, vendar obstaja neslutena možnost, da bodo nad (ne)učinkovitostjo prepovedi presenečeni, če ne celo razočarani. Študentski žur je pač ena izmed stvari, ki se ji reče tradicija in na katero te študijski veterani najprej opozorijo'. Dodatek k vrstici o tobačnem zakonu: sankcije, ki jim je podvržen kršitelj v študentskem domu, so krute: osebek, ki si zaželi tobaka, leti iz študentskega doma. Natančneje: če se zavijate v oblačke modrega dima v temu početju nenamenjenih prostorih (čajne kuhinje, hrami za fizkulturne aktivnosti, skupni prostori), vas v najkrajšem času doleti pakiranje kovčkov.
Toda tega je še veliko, veliko. Že samo najnovejšo metodo nadziranja ilegalnih nočitev v študentskih domovih bi lahko mirne duše označili kot podkupovanje. Hišniki ob odkritju vsakega neprijavljenega gosta prejraejo finančni dodatek oziroma »nagrado« v višini 20.000,00 SIT. Pa ne recite, da takšna praksa ne spominja na zlata 30. leta, ko se je vrtenje kolesja državne službe vsevprek vzpodbujalo s takšnimi ali drugačnimi prijemi. Samo da so to takrat počeli razni Caponeji, ki ^ih danes ne srečamo več. Vsaj v taki obliki ne. Gisto na koncu pristanemo pri dejstvu, da smo študentje nekritični, otopeli, brezvoljni. Kje so dobri stari časi idealizma, vere v prihodnost, mladostne trmoglavosti, kje so posamezniki, ki bi se upirali? Rla, bla, bla. Jaz pa pravim, da je vse čisto jasno.
' Letos je to rumena knjižica, v kateri piše, kaj v študentskih domovih smete in česa ne. Od tega trenutka smete zelo zelo malo. ;Je ementalec res švicarskega porekla?
'... in podobne variacije na to temo, npr. »sosedovi piškoti so slastnejši od naših«. * »Študent moraš bit', to je obdobje, ki ga moraš doživet'.«
DOROTETAPRAZNIK-FF
Kje je moj
neča jeklenih konjičkov na
»PARK PLAC«?
1 parkirnih prostorih študentskih domov je iz leta v leto večja. In kaj vse botruje taki gneči? Študentje pripeljejo vse več avtomobilov. Ti pa so vse močnejši in mogočnejši. Tako postaja parkiranje precej pereč problem študentov. Bitka za 'park plac' poteka skozi ves teden. Parkirna mesta pred študentskimi domovi se sprostijo edino ob koncu tedna, ko nekateri odpeljejo svoje avtomobile na pašo drugam.
Pri vsej tej gneči na parkirnih prostorih nas pogled na razne lepotcc sploh ne preseneti. Že smo se navadili na nekoliko bolj gosposke in nekoliko manj študentske avtomobile. Toda še vedno najdemo nekaj dobrih starih veteranov:
MARTANBROVČ-FS
TRIBUNA
tasopis /a študente številka2.letnikXLVII
l/.daja 801 v Ljubljant   : Kersnikuva 4. Ljubljana fel.:O6l 1317010/233 fax: 061 319448
e-mail: tribuna^sou.uni-lj.si url:http://www.sou-uni-lj.si tribuna/
FIČO - res zraven smetnjaka, a še ni za odpis. Njegova majhnost je prednost pri parkiranju. Njegovo moč odkrijemo na snežnih poljanah in strmih bregovih.
GOLF - eden boljših konjičkov na parkirnih prostorih študentskih domov, a zdaleč ne najlepših.
SKALA 55 ALI101- naš avto, ki čaka pod drevesom, da bo ugledal še eno pomlad.
MITTSUBBISHIPAJERO - uf, bigfoot, ta je skoraj prevelik za naš aparat.
R4ALIKATRA-študentska klasika, zmeraj v sredini.
(ilavni in odgovorni urednik: David lpavec
Iredniki tematik: Božo Benedejčič (ŠTl DENT) Karla Žele/nik (Kl LTl RA) Aleš Vovk fOBVEŠČEVALEC) Manca Mirnik (TORIŠČE) Polmia Dragaš (DOLGOČASNEŽ)
Oblika&prelom: ego Karikature: Tilen Jošar kri/anka: Tanja Šterk
Tisk: DELO TČR d.d.. Dunajska 5. Lfubljana Naklada: 10.000 izvodov Cena: 1 SIT
Časepis izhaja v slovenskem jt/iku.
Po mnenfu ministrstva /a kulturo
št. 4lS 1007/96 z dne 9.10.1996 se časopis
TRIBl NA uvršča med publikacije. za kalere
se plačuje 5"i< davek od prionieta
proizvodov.
Vse pravice pridržane. Kopiranje publikac ije ali kateregakoli njenega deta. na kakršenkoli način dovoljeno samo s pisnim soglasjem i/dajatelja.
KMčač vs.
KRIČAČ objavlja v Tribuni!
TRIBUNA
na izmed blagodejnih lastnosti, ki jih študentu omogoča status študentarije, je tudi prost dostop do interneta. Seveda sedaj lahko pričakujete arijo o elektronskih medijih, zato lahko tisti, ki jih ta zadeva ne zanima, preskočite ta članek. Med dobrotami te elektronske zgube časa je tudi WWW. In kaj vse človek najde tam! Poleg vsakodnevnih bedarij, kot so kuhinjski nasveti, lahko najdemo tudi članke "neznane", tajne študentske skupine, ki se imenuje KRIČAČ. Ča koga zanimajo vse nepravilnosti Študentske organizacije in drugih univerzitetnih organov, se lahko tam po mili volji nasmeje. Zastonj smejalnico najdete na naslovu http://lois.kud-fp.si/kricac (če vam to ne uspe, se prebijte preko naslova HTTP://WW.kud-fp.si). Tara boste našli podatke, ki vam bodo dvignili krvni pritisk (vsaj kave vam ne bo treba kupovati in piti), in sicer o domnevni vi.šini plače direktorja ŠOU-a, vmešavanja LDS v študentske volitve, vmešavanje SKD v delovanje Univerze v Ljubljani...
Njihova ponudba obsega sledeč jedilnik:
-  Kdo smo
-  Naše zahteve
-  Izvedene akcije (Pismo poslancem DZ)
-  Tajni podatki
-  Kako se povezati z nami
-  Vaša mnenja o ŠOU
-  Pismo pos/anca,Leva Krefta (ZLSD)
-  Pismo poslanske skupine SDS
-  Pismo Nove stranke (www.nostra.org)
-  Pismo poslanke Metke Karner-Lukač (SLS)
-  Pismo poslanca Milosa Pavlice (ZLSD)
-  ŠOU zatira svobodne komunikacije na Internetu?
-  Tribuna - nepravilnosti pri imenovanju novega urednika?
-  Razsodba Razsodišča ŠOU o nepravilnostih na Tribuni
-  Politična stranka LDS se vmešava v študentske volitve!
-  Politična stranka SKD se vmešava v avtonomijo Univerze!
Povej mi, kaj delaš, in povedal ti bom, kdo si
Kako stopiti v stik z nami? - konspiracija na višku. Odgovor se glasi: težko. Ker smo tajna organizacija, nas ne najdete ne v telefonskem imeniku ne na zemljevidu. Če ne poznate nikogar izmed naših članov (pravzaprav je lahko vaš najboljši prijatelj Kričač, pa vi tega ne veste), nam lahko pišete le preko elektronske pošte, se predstavite in poveste, kaj želite. Po isti poti nam lahko sporočite informacije o nepravilnostih na ŠOU-u, ki bi nas utegnile zanimati. Prav tako nam lahko sporočite, kaj si vi mislite o ŠOU-u, vaša mnenja pa si lahko tudi preberete. Če ne želite objave svojega imena, vas prosimo, da to jasno napišete - joj, stare mamce pa klepetajo že preko interneta. (ADINFORMATIONEM: del teksta je dodal avtor prispevka.)
Vrstice zgoraj so vzete iz predstavitvene strani KRIČAČA, torej neke "tajne" organizacije, ki se kot Robin Hood hudo bori za svobodo in pravice študentov. Nevarni bi bili lahko poleg njih še resni novinarji, ki uporabljajo ta vir informacij. Dejstvo je, da velika večina ne ve, od kod tajnemu društvu KRIČAČ te informacije. Priznam, dostikrat tega ni treba izdati, vendar bi lahko svoje podatke zavili v avreolo verodostojnosti. Skupina "anonimnežev", ki pisari in dopolnjuje domače strani pri KUD-u, za velikansko večino študentov ni verodostojni vir.
NE LEVO, NE DESNO,
NA
GOBEC!
Dragi volilci,
HAfaVNI </Zwy  fJUTM i-*«*"J?
Denimo, da informacije niso točne in da pride do obrekovanja ali razžalitve. Kdo bo tožen? Po pravilih o kaskadni odgovornosti bi bil to storilec, se pravi pisec, če pa se tega ne bi našlo, pa urednik te domače strani. Avtorja elektronskega pamfleta, ki se imenuje KRIČAČ, lahko dosežete na naslovu
E-mail: kricac@kud-fp.si
Internet: http://lois.kud-fp.si/kricac
Če povzamemo vse skupaj: "0 zlati vek zdaj muzam kranjskim pride!" Kričač je nosilec državljanskih in civilnih prizadevanj na Univerzi v Ljubljani. Če naletite na nepravilnost, jo bo ta objavil. Vendar obstaja pri tem neka težava: "nihče" ne pozna avtorja.
TORGSLADIČ-PF
E-mail: Jorg.Sladic@uni-mb.si
Proizvajalci javnega
voboda raedijev, sine qua non demokracije, predpostavlja (vsaj) tri stvari: zakone, ki to svobodo zagotavljajo, novinarje, ki so zmožni samostojnega in objektivnega dela, in medije, ki tako novinarsko delo posredujejo javnosti. V Sloveniji smo glede vseh naštetih pogojev že blizu male šole svobode medijev. Odraz zakonov na novinarsko delo sta "aferf Budja in Nežmah. Objektivnost novinarstva, ki je ozko povezana z mediji, ne bi smela zajemati le poročil, temveč tudi komentarje in mnenja. In objektivnosti pri mnenjih in komentarjih našim novinarjem in drugim piscem ne moremo očitati. Ni niti objektivno niti pošteno (ta beseda ima danes kar čuden prizvok, tudi če je ne omenjamo v zvezi z novinarstvom...), če nekdo napiše le tista dejstva, ki mu pač ustrezajo. Pri tem ni pomembno, ali to dela po naročilu ali iz lastnega ideološkega prepričanja. Tak človek naj se zaveda, da se ukvarja s stroko, ki jo je do obisti obvladal
Joseph Goebbels - s propagando. In ker v medijih prevladujejo prispevki takih ljudi, se postavi vprašanje demokracije v deželi... Dejstvo je, da je slovenski politični prostor razdeljen na dve strani: na stran, ki formalno to ni (neformalno pa gre za homogen tvor), in pa na pomladno stran, za katero se večkrat zdi, da je bolj enotna za publiko kot pa interno. Drugo dejstvo pa je, da so mediji pretežno v rokah, torej v službi, le ene strani. In ta stran jih s pridom izkorišča proti drugi ... Da ne bi koga pustili v negotovosti: medijt so v rokah strani, ki tvori koalicijo v parlamentu. Tehtnica se v korist koalicije
MNENJA
nagiba tudi pri radiu in televiziji, vendar s stališča demokracije stanje ni katastrofalno, dokler še moremo govoriti o tehtnici. Pri dnevnem časopisju pa ni nobenega tehtanja več. Na prvi strani DELA, tretjega najbolj branega dnevnega časopisa v Sloveniji (prve so Slovenske novice, drugi Večer - pač odraz nivoja bralcev), nas že dobrih pet let pozdravlja napis: Samostojen časnik za samostojno Slovenijo. V zadnjem času lahko vedno bolj dvomimo v prvi del tega napisa - v samostojnost DELA. Če je morda še samostojno, pa nikakor ni več neodvisno. Stvaritve, ki jih lahko beremo v Sobotnih prilogah, na primer, so težko berljive, nikakor pa niso prebavljive. Boris Jež, Dejan Pušenjak, Saša Vidmajer, Gregor Repovž, Stanislav Rozman, Miha Naglič, Spomenka Hribar (slučajno izpuščenim se opravičujem) niso nič drugega kot: a) pisci po naročilu ali b) pisci, ki jih je odneslo njihovo ideološko prepričanje. V obeh primerih pa ne gre za objektivne pisce, temveč za bolj in manj prefinjene propagandiste. Veliko je pisanja o nagajanju pomladnikov pri potrdirvah kandidatov za ministre. Mimogrede, od 16 predlaganih je bilo 6 zavrnjenih - zavrnitev pa njihove kandidature niti najmanj ne otežkoča. Malo pa je bilo napisanega o "univerzalnosti" nekaterih predlaganih kandidatov, ki so očitno primerni in dovolj sposobni za vse... Ni kritičnega komentarja o kandidatu, ki je bil s funkcije (za katero je ponovno predlagan!) v prejšnjem sklicu parlamenta odstavljen. V tem primeru se postavlja vprašanje, kdaj je premier naredil napako: takrat, ko ga je zamenjal, ali sedaj, ko ga je ponovno predlagal?... Pred leti, ko je za predsednika Republike Slovenije kandidiral tudi dr. Jože Pučnik, je hudo zgražanje v medijih (=javnosti) izzvalo dejstvo, da je njegova žena Nemka. Dejstvo, da je strankarski predsednik in izvenzakonski partner (izvenakonska skupnost je v Sloveniji izenačena z zakonsko zvezo) kandidatke za notranjo ministrico oseba s kriminalno preteklostjo, oseba, za katero se domneva, da je sodelovala s tajnimi službami, pa v "neodvisnih" medijih ni vredno omembe. V teh letih smo pač postali vsi drugačni, vsi enakopravni... Sicer pa bo tudi Tribuna kmalu drugačna in enako"pravna"-taka kot je tako in tako odhaja. Torej: ne pustite se zmotiti - berite dnevno časopisje in izvedeli boste, kaj mislite!
KLEMENPETROVČIČ-PF
dosjeji X
AMORALNEZI
Pred kratkim se je celotna zasedba Študentskega parlamenta odpravila na nekakšno rekreacijo v Čateškc toplice in okolico. 0 tem se ni tnnogo govorilo, saj bi utegnilo razburiti študentsko javnost in poslance postaviti v neprijetno luč. Kajti na omenjeni "ekskurziji" so izhranci žrli in pili kot v dobrih starih časih, ko je še obstajala ZSMS in je bil naš Anderlič Titov najljubši mladinec Na požrtiji novodobnih mladincev -zdajposlancev Študentskega parlamenta - se sicer niso spomnili na zmmemte mladinske delovne akcije. toda to še nepomeni, da so pozabili na nekatere druge znamenitosti naše herojske zgodovine. Verjeli ali ne. tudi nanjo so se spomnili, saj so zvečer v diskoteki kar tulili od nostalgije po Jugoslaviji Zgodil se je torej Balkan žur, kjer se je prepevalo "Od Triglava pa do Vardara", "Jugoslavijo" in še kaj. Levičarjem takšnega ohnašanja niti ne zamerim, saj so vedno poceli neumnosti, takšne alidrugačne. Nemivadnopaje, da so se jugonostalgikom pridružili tudi nekateri (alkoholizimni?) katoliški poslanci oz. predstavniki Samostojne akademske skupine (SAS). Morebitipa ne gre več zgolj za ideološke ali svetovnonazorske razlike, pačpa vprvi vrsti za opojen občutek, bitipri koritu, Tako nekako si razlagam spremenjeno ohnašanje nekaterih poslancev Štndentskega parlamenta, ki jih po naključju poznam že dlje časa. Tipičen primer človeka, ki ga je poslansko mesto 'skvarilo": šepreddobrim letom je hodil okrog v strgani trenirki kot najbolj zanikrn študent, dancs pa se razkazuje v novi obleki in zloščenih čevljih. Postal je japi. Bele nogavice, ki se svetijo izpod nekoliko prekratkih hlač, so edini dokaz, da mu do popolnega uspeha še malo manjka. Toda tovrsten tip Ijudi ni nobena redkosi saj so se v bistvu le dobro znašli - ob pravem času so bili na pravem mestu. In seveda kandidirali na pravi kandidatni listi, ki jih je zmagoslavno popeljala v Študentski parlament. Morala in etika? Ah. dajte no ... Le čemu bi se obremenjevali z njima? Kajti tovrstni osebki sploh ne mislijo zgolj na sedanjost, nikakor ne. Onigledajo tudi vprihodnost, ko bodo Študentski parlament zamenjali z državnim zborom. Plače bodo še večje, denarja bo neprimerno več. od morale pa ne bo ostaio praktično nič več. Morda nuilce pretiravam, toda namenoma, Moja kolegica Karla Železnik, sicer deklurirana liberalka, mi bo tokrat gotovo pritrdila, četudi se drugače ne gledava najlepše. Problem torejobstaja in vprašanjeje, kajse bo v resnici zgodilo s sedanjimi študenlskimi poliHki. Se bodo podali v pravo državno politiko in postali to, kar so danes njihovi, bog ne daj, vzorniki? Vsekakor bo potrebno spremljati "razvoj" najbolj ambicioznih študenlskih veljakov in njihovpohod na oblast, obenempajih neprizanesljivo kritizirati, če bo to potrebno.
Sedanji študentski poslanci so nam na vsak način usojeni in trpelijih bomo še eno leto, pa če nam je prav ali ne. Seveda niso rsi Utkšni amoralneži kot opisani primerek. todapo drugi strani pošlenjakov ni ravno napretek, čeprav obstajajo in se borijo za svoje ideale. Bojimpa se. dajih čaka še veliko težkih bitk. kajti snobizem injapijevstvo sta se že zelo razpasla na Študentski organi-zaciji. Verjetno jo bodo ponovno najbolje odnesli tisti ki niso najbolj spretnipri razmišljanju. Koi naprimer tisti butasti poslanec, ki je na seji ŠP predsednjočega vprašal, kaj pomeni grafit "Berite Tribuno in izvedeli boste, daje do pomladi še daleč daleč".
DEIANSTEINBUCH-PF
NEBO NAD SARAJEVOM
(Kriza evropske identitete)
e dolgo se pripravljam, da bi napisal članek o Sarajevu, mestu, ki je pred kratkim ' v miru doživelo svoj drugi božič in novo leto. Dramatično obdobje 1992-1995 se je, upam, za vedno končalo in logika moči se je podredila moči logike. Ali dobro leto zasilnega miru pomeni tudi konec sovraštva in verske vojne proti Bošnjakom, tem poslednjim Mohikancem združene Evrope, pa bo pokazal čas. Združena Evropa je po vsem tem le še mit, ki so ga pokopale sarajevske razvaline. Razvaline mesta, ki je stoletja poznalo pojme, kot so sožitje, strpnost, večkulturalnost. V Sarajevu se je končalo neko obdobje, ko smo še naivno verjeli v pravičnost in enakost. Toda izkazalo se je, da gre zgolj za še eno v vrsti zmot, ki so zaznamovale 20. stoletje. Nikakor ni naključje, da je agresivni srbski nacionalizem sprožil 1. svetovno vojno ravno v Sarajevu, mestu, ki ga je tako imenovana civilizirana Evropa pustila na milost in nemilost novodobnim
divjakom. Začetek in konec, oba v Sarajevu. Mektub, bi preprosto dejali Arabci: "Kar se zgodi enkrat, se morda nikoli več ne ponovi, toda kar se zgodi dvakrat, se gotovo zgodi tudi tretjič." Kakšen mektub čaka Bošnjake? Bodo preprosto izginili med nacionalistično Hrvaško in Srbijo, kot tiho upajo mnogi evro-politiki, ki bi se "Muslimanov" (v narekovajih) najraje elegantno znebili. Muslimanska država na tleh Evrope, mein Gott! Toliko sprenevedanja in zlaganosti, kot so jo pokazali do Bošnjakov (!), bi težko našli kje drugje. Po najnovejši evro-pravičnosti se napadeni, torej žrtev, ne sme braniti pred napadalcem. Kakšno orožje neki. ni govora. Bošnjakom so pravičniki iz Bruslja enostavno odrekli pravico do obrambe in jih s tem ponižali do skrajnosti. Vse to in nomine gentium Europae, v imenu združene Evrope. Zaradi francosko-nemške sprave, ki naj bi na kontinentu dokončno ustvarila nekakšno evropsko duhovno skupnost. Ravno o tem piše v decembrski Novi Reviji Francoz Gerard Raulet: meni, da je aktualni problem Evrope duhovna identiteta. Balkanizacija srednje Evrope, ki jo je sprožila bosenska vojna -mimogrede, zakaj še vedno govorimo o državljanski vojni na ozemlju bivše Jugoslavije?? -in ki je načela vprašanje morale, nas ponovno vrača v obdobje iracionalnosti. Kajti filozofska identiteta današnje združene Evrope je padla na izpitu ravno v Bosni. Dopustiti divjakom, da s topovi streljajo po civilnem prebivalstvu, ni zame nič drugega kot konec morale in civiliziranosti. Evropsko občinstvo se je sicer zgražalo ob tem, toda zgražalo se je tudi nad okrutnostjo nekaterih nekonvencionalnih hollywoodskih filmov. V čem je torej srž? Edmomd Husserl je na to posredno odgovoril že davnega leta 1935 na svojem slovitem dunajskem predavanju Die Krisis des europaischen Menschentums und die Philosophie: evropski človek je v krizi, ki je posledica velikih družbenih (in političnih) sprememb, ki so pomenile konec grške antike kot zibelke evrop(ej)stva in zaznamovale zlasti racionalistični novi vek.
Današnja frigidnost in otopelost evropske javnosti, ki - kot že rečeno glede Bosne - ni zmogla niti odločno pokazati na napadalca, ima torej zgodovinsko ozadje. Kritična duhovna identiteta evropskih narodov je po zrušenju vzhodnoevropskih totalitarizmov doživela orgastično olajšanje ob misli, da sedaj ni več rdečega sovražnika, ki ogroža njihovo potrošniško izobilje. Morala je nenadoma postala anahronizem iz časov železne zavese, ko je Churchill žugal Rusom in poveličeval zahodno demokratičnost in
svobodnjaštvo (liberalizem). Padec berlinskega zidu je torej degradiral zahodno javno mnenje in posledično dopuščal nemoralno obnašanje dvanajsterice do napadenih v bosenski vojni. Bošnjakom so evrokrati preprosto prepovedali oborožiti se, hkrati pa niso mignili z mezincem za njihovo obrambo. Ta pasivnost in licemerstvo sta imela formalno soglasje v vizionarski enotnosti Anglije, Francije, Nemčije in Rusije, držav, ki so se v tem stoletju že dvakrat spopadle. Kakšen je njihov mektub? Bošnjaki imajo vso moralno pravico, da jim privoščijo vse najslabše. To seveda velja tudi za Petra Handkeja, poduhovljenega avstrijskega gospoda, ki je nekoč dejal, da je Mitteleuropa (Srednja Evropa) zgolj meteorološki pojem. Njegov arogantni cinizem tudi sicer ne pozna meja. Lansko zimo se je čisto po heinejevsko podal na zimsko popotovanje k rekam Donavi, Savi, Moravi in Drini. Svoje nostalgično in jokavo pisarijo je podnaslovil kot Pravičnost za Srbijo, četudi o kakšni pravičnosti ni govora, niti o objektivnosti, ki bi bila tu več kot dobrodošla, saj imamo konec koncev opravka z vojno. Drago Jančar se mu je takoj uprl, tako kot se je bradatim črnim angelom, ki so iz varnih okopov streljali po razgaljenem mestu, koncentracijskem taborišču sredi Evrope. In kdo v tej "pravičniški" Evropi je še protestiral proti barbarom, ki so s topovi dokazovali svojo umetniško tradicijo? Susan Sontag, Američanka. Francoski intelektualec Henry-Bernard Levy je o obleganem mestu in oblegancih posnel dokumentarni film, tako pretresljiv, da ob gledanju nihče ni mogel ostati ravnodušen. A niti sto takšnih filmov ne bi premaknilo okostenele evrokracije, ki se je že davno davno odločila, da bo vse odločitve sprejemala za tesno zapahnjenimi salonskimi vrati. Tajna diplomacija nikakor še ni zamrla. Nasprotno, doživlja celo novo rojstvo. Različne formalne in neformalne bratovščine, združenja, tajne organizacije tudi danes niso brez vpliva na politiko, še posebej evropsko. Bodimo neotesani, prostaško neposredni in povejmo to brez ovinkarjenja. Denar pomeni moč, oblast in to je edino, kar v politiki kaj šteje. Argumenti so za naivne ali neumne, idealizem in pravičnost pa ostajata največkrat literarna pojraa. Visoka politika se dogaja za temačnimi kulisami, kamor nepoklicani nimajo vstopa. Od francoske revolucije je minilo že dobrih 200 let, toda najstarejša obrt se skoraj ni spremenila. Novodobna buržuazija sicer nima več plemiških nazivov, vseeno pa spretno igra šah na rovaš svojih "demokratiziranih" podložnikov. Bošnjaki so bili žrtvovani, ker so na diplomatski šahovnici predstavljali kmete. Vse drugo sploh ni pomembno. Evropsko javno mnenje se da - kot v Sloveniji, vendar pa veliko bolj elegantno - brez težav usmerjati in nadzorovati. Ostane nam še nekaj družbeno angažiranih intelektuakev, od katerih pa je resnično odvisno takorekoč vse: ali bodo znali prebuditi otopele evropske gospodinje in vzbuditi v njihovih ovenelih možeh nekaj slabe vesti. Pomembnost t. i. civilne družbe je neprecenljiva.
Država Bosna in Hercegovina je danes, dobro leto po prenehanju spopadov, mednarodni protektorat. Srbi in Hrvati so si priborili svoje krvave deleže. Zveri so (zaenkrat) site in zaprte v kletko skupaj z njihovim mednarodnim krotikem. Cirkus, dobesedno... Slovenija se je uspela rešiti iz tega cirkusa, čeprav bi nas zlasti Francozi (in tudi Angleži) najraje videli zraven. Ne smemo pozabiti na vztrajno francosko zanikanje naših osamosvojitvenih teženj, na nasprotovanje priznanju. Celo v zadnjem času se v teh krogih krepi prepričanje, da je naše prezgodnje priznanje povzročilo balkansko vojno. Seveda je to privlečeno za lase, kar pa še ne pomeni, da se avtorjem te teze lahko smejimo v obraz. Ti ljudje so namreč skrajno preračunljivi in prevejani politiki, ki nikoli ne delajo ničesar na pamet. Zanimiva, nikakor ne naključna, je sledeča podrobnost: brat zdaj že pokojnega francoskega predsednika Jacquesa Mitteranda je veljki mo/ster Velike prostozidarske lože Francije, ki je več kot trdno povezana s srbskimi prostozidarji. Tudi George Bush, ameriški predsednik (1988-1992), ki je bil gluh za slovensko samostojnost, je pomemben član prostozidarske bratovščine. K sreči nam tovrstni osebki danes bistveno manj škodujejo kot pred leti, vendar pa to še ne pomeni, da je naša samostojnost naslednjih 100 let zagotovljena. Balkanska dialektika privlači mnoge stratege, ki se še vedno niso odrekli ideji 0 nekakšni novi Jugoslaviji. Ob tem ne smemo prezreti tudi domačih politikov, ki se zadnje čase ukvarjajo z docela nenavadnim in nerazumljivim poslom: vztrajno gradijo mostove, pri čemer pa nočejo izdati, koga ali kaj povezujejo. Mostovi so tudi nadvse usodna prispodoba kulturnega dialoga in strpnosti, česar slovenskim Janezom baje ne primanjkuje. In ko smo že pri simbolizmu, naj tudi končamo tako: bosanski mostovi so v minulih letih največkrat klavrno končali - kot znameniti Hajrudinov most, ki se je zrušil v ledeno mrzlo Neretvo. Mladi bosenski vojaki so ga hoteli zavarovati z lastnimi telesi, a topovske granate so sejale zgolj smrt - tako človeštvu kot mostovom, vedno z enako neizprosnostjo in neustavljivostjo. A ljudje smo enako neustavljivi in neizprosni: Bošnjaki bodo zgradili nove, močnejše mostove. Naj si jih nihče več ne drzne porušiti!
DEFANSTEINBUCH-PF
LIPA, MIRJE
Lokacija: Borštnikov trg 3 (nasproti Študentskega servisa) in Tržaška cesta 5. Na obeh krajih se lahko najeste, če imate bodisi denar bodisi bone za študentsko prehmno (na štos o pomivanju posode ne padajo). Boni, s katerimi vas potreba po hrani lahko zanese še v gostilni Sestica (Stovenska c. 40) in Pod vrbo (Ziherlova ul. 36), so na trgu naprodajpo 215,00 SJT in jih lahko, če ste kolikor toliko dovzetni za dogajanje okrog sebe. odkrijete in v nadaljevanjit kupite na vseh za to pooblaščenih mestih. Imen ne bom ponovno navajata, ker menim. da ste imeii do tega trenutka že več kotpreveč časa za
pomnjenje (če ne, pa glejte okrog sebe). Utrinki o hrani, postrežbi, okolju, kjer se pasejo lačni želodci, ter ravnanju zgosti: Po vsakdanjem vzoru sta tudi v Lipi na razpolago dva menija. izbirate pa lahko še med jedmi na jedilnem listu (precej popuhrne sopizze).
Hrana: solidna; s kvantiteto porcij se lahko pohvali predvsem Mirje (porcije omenjam zato, ker se tni je pred dnevi potožil nek šludenl, češ da je v večini gostiln, restavracij in tnenz premalo živeža za njegov izstradan želodec). Dragi kolega, predlagam ti ohisk Mirja, kjer se boš najedel do smrti Splohpa vprostoru, imenovanem restuvracija, ni pričakovali nekega količimkega pretiravanja. Resta-vmcije se po svoji funkciji in namenu bistveno razlikujejo od tako imenomnih gosttln. Tistim. ki ste bolj lačne narave ali krepkejših telesc, torej predlagam prehranjevanje v slednjih tipih prehranje-valnic.
Okolje: nič kaj pretresljivo, celo Ijubko, če se vanj ne skuša stlačiti preveliko število lačnih in nervoznih Ijudi Postrežba: khm, khtn. Za eno ne najbolj prijetnih presenečenj so      nedavno     poskrbeli natakarji oziroma naiakur v gostUni Pod lipo, Naj vas torej takoj diskretno opozorim nd
par dejstev. če se vam neusmiljeno mudi, se raje ognite temu kraju inpokosite npr. v Mirju. Prihmnili boste kak šop živcev in uro ali dve. Natakarji $0 namreč cepljeni proti hitrosti.
Ravnanje z gosti: zadeva, ki najeda moje sicer relativno strpno vzgojene možgune, je odnos z vidika »Midva sva pa skupaj krave pasia, a ne?«. Če se počutite kot čtovek. ki je star nekje med dvajset in petindvajset let in se vztrajno bori za svoj prostor pod soncem ter bi pričakovali temu primerno obravnavo, vas tnoram razočarati. Vnaši družbi obstajajo l/udje, ki študentarije ne cenijo najholj visoko, zatorej je njihov odnos do nje manj čtoveški. VLipi se vas torej utegtiepotastiti take vrste občutek.
Čisto zu zaključek: anekdotiea iz mojih mlajših let. Nekega lepega popoldanskega dne sta me lačen želodec in časovna stiska popeljali napizzo na Borštnikov trg 3. Dobila semjo v rekordnih dvajsetih minutah, pojedla v rekordnih desetih do petnajstih in nato čakala gospoda
natakarja, da se odzove na mojepozive. Ker se na tretji stavek »Prosim, a bi lahko plačala?«, ni odzval nihče, v prostoru prisotno Ijudstvo pu me je že nekoliko čudno gtedalo. sem vstala in se začela oblačiti. V hipu je bil pri meni vidno presenečen tmtakar in zahteval plačilo. Podala sern mu bon ingapobarala, alipri njih vedno Iraja tako dolgo. Gospod je zajel sapo in izjavil: »A daj. punca. ne se mi tle razbnrjatf« Po izrečenem sem začutila svojpritisk nekje med256in 379, čemurje sledilo: »Vestekaj, kolikor vetn in v skladu s tem, kar navaja bonton, velja, da se ponudniki hrane obmčajo na goste in ne obratno. Topomeni, daje ena izmed vaših nalog dovzetnostza našeželje, da ne govorim 0 dostojni postrežbi« Gospodova čeljust se je v hipu znašla nekje pri njegovih gležnjih, nekaj trenutkov je zaprepadeno bolščal vame, nato pa v odgovor začel lajati nekaj 0 tem, da bodo tudi brez nas, študentvv, preživeli. Ljudstvo za mizami se je neizmerno zabavalo. Jazsem zapustila prostor in tne od takrat ni več na spregled. Ampak baje imajo novega natakarja, kije ves sladek... Moralni nauk: ko ješ v Lipi raje plačaj vnaprej.
DOROTETAPRAZNIK-FF
SLOVENIJA
PARTl v Trstu
ladi tržaški Slovenci, člani I Slovenskega kulturnega kluba in Mladinskega odbora Slovenske prosvete, že vrsto let slovesno praznujejo dan, ko je bila mlada država Slovenija tudi na svetovni ravni uradno priznana kot samostojna republika. Slovenski kulturni klub, ki letos praznuje 40. obletnico svojega obstoja, je bil pravzaprav verjetno edina slovenska mladinska organizacija v Italiji. ki je ves čas svojega obstoja gojila misel na samostojno in svobodno Slovenijo. V letih pred osamosvojitvijo so zato njeni člani budno spremljali spremembe v Sloveniji, se udeleževali protestnih zborovanj in potem praznovanj, v času vojne pa skušali pomagati z zbiranjem pomoči in podpisov v korist Slovenije. Skratka, ko je bilo najhujše mimo, so prav zaradi tega, ker živijo izven meja slovenske države, nadvse nestrpno pričakovali, kdaj bo ves svet uradno priznal njen obstoj.
Tako navdušeno in s takim zaupanjem so pričakovali uradno priznanje, da so kljub neštetim zavlačevanjem in preklicem tvegali in napovedali imeniten sprejera (party) za 18. januar 1992. Njihovo zaupanje je bilo poplačano: dva dni pred napovedanim partvjem je končno prišlo do težko pričakovanega dogodka. Slovenija je bila pred vsem svetom razglašena za samostojno državo. In Slovenija partv. ki je nastal skorajda kot improvizacija, je doživel tako navdušen sprejem, da ga je bilo potrebno naslednje leto ponoviti. Tako je postal neke vrste tradicija. Letošnji Slovenija partv, že šesti po vrsti, je padel prav na obletnico prvega, saj je bil na sporedu 18. januarja. Tudi letos se ga je   -udeležilo zelo veliko mladih in starejših gostov ter predstavnikov raznih mladinskih in študentskih interesnih organizacij iz matične Slovenije in zamejstva. Tako so bili prostori Slovenske prosvete v ul. Donizetti karpretesni.
Odborniki SKK in MOSP so imeli že od božičnih praznikov dalje polne roke dela s pripravljanjem in vajami. Delo se je
vsekakor obrestovalo, ker se je kvaliteta partyja letos še dvignila. posebno kar zadeva kulturni program. Pozdravnemu govoru predsednice SKK Miriam Čermelj je sledil recital z naslovom Drevesa se svojih korenin zavedo. Lepljenko pesmi, ki opisujejo zgodovinsko pot slovenskega naroda od naselitve do rojstva samostojne države, je sestavila in zrežirala Lučka Susič, izvajali pa so jo člani gledališke skupine SKK. Za glasbeno spremljavo je skrbel ansambel Kraški ovčarji, sceno si je zamislil in izdelal Štefan Pahor, napovedovalca pa sta bila Erika Hrovatin in Tomaž Susič. Prisrčen pozdrav je izrekel tudi častni gost dr. Janez Dular, minister za Slovence po svetu v prvi slovenski demokratični vladi, ki je poudaril, kako so Slovenci v času osamosvajanja pokazali veliko samozavesti. Slovencem, ki živimo za mejami matične države, pa tudi tistim, ki živijo znotraj njih, je zaželel, da bi tudi v bodočnosti še naprej dokazovali veliko te 'slovenske samozavesti".
Ob koncu je vokalna skupina Resonet, ki jo vodi Aleksandra Pertot. še dodatno ogrela ozračje z izvedbo nekaterih zelo priljubljenih slovenskih pesmi. Sledil je družabni del večera, ki je posebno mladim, ki so prišli na party iz zamejstva pa tudi iz raznih krajev Slovenije, dal možnost, da se ob prijetnih melodijah, pijači in prigrizku bolje spoznajo, navežejo prijateljske vezi in izdelajo še kakšeni načrt 0 nadaljnjih stikih in sodelovanju.
BREDASIUSUČ SLOVENSKIKULTURNI KLUB
HRANA:  Kje 1n kako?
spirale
svetom estetike se je spogledovala že v domačem Celju, kjer je kot srednješolka izdelovala plakate, vabila za razne prireditve, skrbela za scenografijo, bila maskerka v tamkajšnjem Modno revialnem teatru, lokalnemu občinstvu pa se je predstavila tudi z razstavo svojih slik in risb. Vse to, pa še kaj poleg, je Urško Vrečko pripeljalo v Ljubljano, kjer je leta 1991 vpisala likovno pedagogiko na Pedagoški fakulteti. Sprehajanja po ljubljanskih ulicah in hkratno natančno opazovanje detajlov, ki jih mesto na vsakem koraku ponuja, pa tudi in predvsem opazovanje ljudi pa so v njej vzbudili željo po večji in boljši kakovosti človekovega okraševanja. Bila je žalostna, ko je ozavestila, kako borno domišljijo imajo ljudje, ko gre zanje same, ko je ugotovila, da vse premalo poskrbijo za svoj izgled. Ali ga sploh ni bilo, ali pa tisto nekaj, kar so ga imeli, je bil tako žalostno brezdomišljijski. Nakit namreč. K sreči pa je njeno budno oko opazilo tudi nekaj izjem, in te so jo hrabrile ter napeljale k ustvarjanju. Tudi sama se jim je hotela pridružiti. Menila je in še zdaj meni, da je nakit v svoji zgodovini spadal med najbolj zanimive proizvode ljudske kulture, ter da je edini univerzalni jezik, katerega je usvarilo človeštvo. Bil je eden od pokazateljev družbenega statusa, ekonomske moči, verske pripadnosti, danes pa ima, po njenem mnenju, predvsem okrasni značaj.
Urška je najbolj srečna, ko vidi, da so ženske dovolj drzne, da si nadanejo nakit, predvsem nakit večjih dimenzij. In ta je njena domena. Prigovarjanjem, da bi naj po vseh teh letih ustvarjanja, že končno oblikovala stil, ki bi bil zgolj in samo njen, se zaenkrat izogiba. Pravi, da ni problem v tem, da ga ne bi mogla, namreč količina njenih idej je tako raznolika, da bi ji bilo žal, če jih ne bi udejanjila. Zdi se ji dolgočasno prilastiti si zgolj nekaj osnovnih form ter vedno izhajati iz njih. Njen nakit je torej zaenkrat še precej raznovrsten, se pa da opaziti, da je znotraj njenega opusa nekaj sistematično zaključenih kolekcij. Izziv so ji predvsem oblačila. V zadnjem času je pričela tudi šivati. Te svoje kreacije pa dopolnjujuje z nakitom. Ni pa to pravilo. Sodeluje tudi z nekaterimi modnimi oblikovalkami, saj dela zanje nakit. Torej dekle zelo rado dodaja pike na i, s čimer potencira izraznost kreacij.
In kakšen je pavzaprav njen nakiit? Poleg verižic, zapestnic se najbolj navdušuje nad prstani velikih dimenzij. Da jih nosijo ženske s karakterjem, pravi. Poslužuje se predvsem manj dragih materialov, ki pa jih s svojo oblikovalsko priciznostjo "požlahtni", torej imitira drage materiale. In ravno ti so tisti, s katerimi bi želela v prihodnosti delati. Vendar jo finance v tem omejujejo. Že material, ki ga uporablja sedaj, pravi v rahlem obupu, njen žiro račun občasno popelje v globoki minus. Se pa zaveda, da bo z vztrajnostjo nekoč morda premostila tudi ta problem. Čeprav je njen nakit raznovrsten, najbolj ljubi kovino srebrnih odtenkov ter kamne osnovnih barv, pa tudi ostanke razbitih ogledal. Forme so predvsem krožne. Velikokrat se opazi, da je želela narediti nekaj bolj strogega, racionalnega, neko ravno obliko, vendar jo je zmeraj zaoblila. V šali je dodala, da jo velikokrat zanese nekam v spiralo.
Izpopolnjevanje za likovno pedagoginjo zaključuje. Kmalu bo imela predstavitev diplomske naloge Reševanje likovnih problemov skozi nakit. Po tem pa si želi izpopolnjevanja znanj v zvezi z nakitom, pa ne takšnega strogo institucionalnega, saj se ji zdi, da jo ta v procesu ustvarjanja prece) omejuje, pa še preveč časa bi ji vzel nadaljni študij, recimo, oblikovanja. Morda pa bo zanjo idealna pot ta, ki jo je že ubrala. V centru Celja bo imela svojo galerijo z ateljejem, kjer bo tudi živela. Tam pa ne bo razstavljala samo svojih stvaritev, ampak bo odpirala pot še drugim sferam likovne umetnosti.
LITERARNI
dvojci
Oisti, ki ste kakšnega že obiskali ' veste, o čem bo tekla beseda, za ostale pa na kratko. Literarni dvojec je takšne vrste literarni večer, na katerem dva avtorja, praviloma je eden izmed mlajše, drugi pa iz starejše generacije, bereta svoja dela, vso stvar pa vodi in povezuje Mitja Čander. Na koncu lahko z avtorjema pokramljate, tik pred odhodom pa nazdravite s komer želite, seveda. Če vas takšna oblika literarnega udejstvovanja podrobneje zanima se ga mirno udeležite, za začetek pa vam bo Mitja Čander, katerega vloga je že omenjena o dvojcih, povedal še več.
TRIBUNA: Kako je literarni dvojec nastajal - nastal?
ČANDER: V takšni obliki je dvojec nastajal skoraj dve leti. Celo prvo leto se je stvar spreminjala, pravi začetek pa sega v marec 95. Ideja je skupna, razvili smo jo Sašo Jovanovič, šef enote za kulturo, Matej Bogataj, kasneje sva jo dopolnila z Dušanom Šarotarjem, danes mojstrom ambientalne postavitve. Osnovna ideja je bila pravzaprav v tem, da se nam je zazdel klasičen literarni večer preživela forma, želeli smo narediti nekaj, kar bi bilo za občinstvo res zanimivo.
TRIBUNA: Kako ste zadovoljni z obiskom in odzivom?
ČANDER: Po sodbah avtorjev in po naših sodbah sodi litetrarni dvojec med trenutno najzanimivejše literarne dogodke pri nas. Da je stvar res aktualna dokazuje tudi konstantno dober obisk- imeli smo že do dvesto poslušalcev. Pozitivno je, da je občinstvo mešano, prihajajo sicer predvsem mladi, kot tudi starejši obiskovalci.
TRIBUNA: Čemu posvečate posebno pozornost pri izbiri sodelujočih?
ČANDER: Sodelujeta avtorja, od katerih je eden iz starejše, že uveljavljene generacije, drugi pa iz mlajše, obetajoče. Do zdaj so nastopili npr. T. Šalamun, M. Dekleva, J. Virk A. Morovič, pa mlajši, prihajajoči Aleš Šteger Miklavž Komelj, Aleš Čar in drugi. Do zdaj smo izpeljali že 16 dvojcev. V časih, ko se zdi, da so ljudje bolj naklonjeni vizualnim dogajanjem se nam zdi uspešnost dvojcev še kako vzpodbudna.
TRIBUNA: Kakšno vlogo ima ambientalna postavitev Dušana Šarotarja?
ČANDER: Gre za performance v zelo blagi smeri. Verjamemo in zaupamo v primarnost in moč besede, ki jo scenska postavitev samo še bolj poudari.
BRIGITASTROTIN-FF
Ome revije ne ohranja skrivnosti, temveč pogumno 1 oznanja identiteto izstrelka. Namen? Uničiti homofobijo, razbiti večinsko šablono in tabu, zminimalizirati predsodke do same besede lezbijka in lezbičnega gibanja. Kako? Z veliko energijo aktivistk združenja LL. Pravzaprav revija Lesbo nadaljuje tradicijo lezbičnih revij; po Leszbozinu, ki je bil še fanzin v letih 1988 - 89, ter biltenu Pandora v letih 1993 - 96. Zelo kolektivno jedro same revije se je odpovedalo klasični uredniški zasedbi in pomembnosti položajev znotraj le-te. Lesbo je našel stalnega financerja v programu za demokracijo PHARE. Gre za pobudo Evropske unije, ki pomaga demokratizirati družbe v državah srednje in vzhodne Evrope. Vsebina revije se dotika socialnega, političnega in kulturnega področja, seveda s specifično lezbično problematiko. Ideja revije je socializirati samo lezbično populacijo, navzven pa promovirati in podpirati lezbično gibanje. Revijo sestavljajo redne rubrike, začenši s politično, namenjeno analizi in refleksiji politike, ki se na kakršenkoli način dotika lezbične populacije, na primer: legalizacija istospolnih partnerstev, nasilje nad ženskami in lezbijkami, komentiranje uradne politike. Politiki sledi kultura, predstavljena in komentirana z lezbičnega zornega kota. Druge stalne rubrike so še: Intervju, Novice, Strip, Literatura, kjer je moč najti tudi avtorske prispevke domačih in tujih umetnic ter prevode izvirnikov. Revijo zaključuje rubrika EXIT, ki predstavlja lezbične prostore doma in v tujini. Lezbična kultura je z ostalimi marginalnimi kulturami potisnjena v kot slovenskega medijskega prostora, čeprav v njem deluje in ga s svojo drugačnostjo multikulturalno gradi. Lezbijke skušajo zgraditi svojo identiteto na osnovi neke razlike, v tem primeru spolne. Naj se vzpostavi samoumevnost razlik, brez odvečnega koketiranja z mnenjsko podpiranimi kulturami! Ne prepustite se večinskemu okusu, povohajte kaj svežega!
Lesbo izdaja Lezbična korporacija UNLTD pri izdajateljski sekciji LL ŠKUC Ljubljana.
KARLA ŽELEZNIK -FF
BELETRINA
ŠOU študentska založba
ed novostmi, s katerimi je v ' prejšnjem letu postregel ŠOU, si posebno omembo zasluži Beletrina. To je knjižna zbirka. ki je v okviru Študentske organizacije začela izhajati prejšnje jeseni. Prvi dve izdaji sta bili pesniška zbirka Bile Matjaža Pikala in t.i. potovanjski roman Zimsko potovanje avstrijskega pisatelja Gerharda Rotha. Mitja Čander, glavni in odgovorni urednik zbirke, je v razgovoru navedel nekaj ključnih vzrokov za nastanek le-te. Ker se je večini slovenskih založb po privatizacij interes za izdajanje zahtevnejše in neprofitno naravnane literature močno skrčil se je bilo potrebno izogniti temu, da bi bila res kakovostna literatura morda že vnaprej obsojena na založniški neobstoj. V nekaj paradnih založbah namreč izdajajo predvsem knjige z zagotovljeno subvencijo. Gre pa tudi za to, da se predvsem v zadnjih dveh letih močneje oblikuje generacija 70-tih. To so avtorji, prevajalci, oblikovalci, ki iščejo svoj izrazni prostor, Beletrina pa postaja jedro te generacije v kvalitativnem smislu, pa tudi študentski spekter je tako pokrit.
Posebnost Beletrininih izdaj so domiselna knjižna kazala. Uredniško idejo je oblikovala Špela Trobec. S knjižnim kazalom knjiga zaživi kot dodelan estetski objekt.
Program zbirke je po Čandrovih besedah relevanten, sestavljen predvsem kakovostno, prijazno ceno pa omogoča Študentska organizacija s 40% subvencijo. Sodelujejo tudi s tujimi fondacijami, npr. z Avstrijsko kulturno institucijo, ki vzpodbuja promocijo svojih avtorjev izven meja. V tem letu v.meravajo pri Beletrini najverjetneje aprila izdati tri nova dela. To bodo Igra angelov in netopirjev Aleša Čara, Vladarka Andreja Moroviča in Izbrane pesmi Ernesta Cardenala v prevodu Cirila Berglesa.
BRIGITASTROTIN-FF
ljubim
REVIJA ZA LEZBIKE
LESBO
NEKOC JE BIL
TDF
•   •   •
a, nekoč, pred še ne tako ' davnimi leti, je živel Teden domačega filma in to v mojem mestu Celju. Po vseh dogodivščinah adolescentne dobe, sva ob polnoletnosti, mesto ob Savinji zapustila oba. Festival je bil ukinjen, jaz pa sem se v težnji po novem znanju podala v belo Ljubljano. Tu imamo zdaj Film Art Fest, v Portorožu pa se Slovenski filmski maraton. A gremo lepo po vrsti.
TDF se je rodil leta 1973. Tega leta so si bili vsi pomembni slovenski filmski ustvarjalci na posvetu v Celju enotni, da mesto postane organizator tradicionalnih filmskih srečanj. Takšna osrednja kulturno politična manifestacija naj bi to "delavsko" mesto družbeno, samoupravno in kulturno preobrazila, hkrati pa se estetsko in družbeno ovrednotila ustvarjalnost nacionalne kinematografije. In tako je tudi bilo.
Od filmov Ne joči, Peter, Nevidni bataljon in Sutjeska, preko Vesne, Kozare in Rdečega boogija do filmov Moj ata socialistični kulak, Kdo tam prepeva in Očka na službeni poti. Le kateri od celjskih in okoliških študentov se ne spominja filmskega utripa Celja v prvih novembrskih dneh, ko smo si pod vodstvom profesorjev ogledovali filme domače, takrat jugoslovanske, produkcije. Za izobrazbo, umetniško in ideološko, da postanemo pravi državljani. Občinstvo je podeljevalo celo svojo nagrado - Celjski vitez za najboljši film, NT&RC in Stop sta imenovala Igralca, Igralko in Debutanta leta, Društvo slovenskih filmskih delavcev pa priznanja Metoda Badjure, prvega slovenskega fimskega ustvarjalca (znanega po filmu o bloških smučarjih in Triglavske strmine). Leta 1990 je bil zaradi množičnih poplav na tem koncu Slovenije festival prestavljen na pomlad prihodnjega leta. Na - po novem -Dnevih slovenskega filma so se ze kazali spori umetnikov, vzroki pa so bili seveda finančni. Slovenski filmski ustvarjalci so ob načrtovanem uvodnem govoru kulturnega ministra Andreja Capudra, grozili celo z bojkotom prireditve. Minister je na srečo "zbolel" in festival se je dogodil, a z znatno manjšo udeležbo gledalcev in ustvarjalcev. Tako kot Jugoslavija, se je tudi TDF približal svojemu koncu.
Ne morem si kaj, da se ne bi TDF-a spominjala s filmsko nostalgijo. V številnih filmih je res šlo zgoij za družbeno moralno propagando, a vsi filmi so odsev časa v katerem nastajajo. Pa če so vzgojni ali provokativni. V Celju je zdaj v ospredju gledališče in njegovi Dnevi komedije. Celjskim ljubiteljem filma ne preostane drugega, kot da se navdušijo za hollywoodske akcije in limonade, za boljši prjpkus pa še kdaj skočijo do Ijubljanske Kinoteke. Tudi tam lahko včasih uzrejo kakšen slovenski film.
BARBARA VODOPIVEC-FF
RAILROAD JERK
The Third Rail Matador 1996
ailroad Jerk so še ena skupina, ki prihaja iz newyorškega rockovskega podzemlja in predstavlja del tamkajšnje izredno ustvarjalne scene. Resnici na ljubo je šele relativni uspeh Spencerjeve blues eksplozije vrgel na površje ustvarjalce, ki prav tako na samosvoj način reinterpretirajo izročilo štiridesetletne zgodovine rocka in se v podtonih ozirajo še dlje nazaj, v same izvore popularnoglasbenih oblik. Railroad Jerk so šli na svojem četrtem albumu The Third Rail najdlje v spajanju in razgradnji raznolikih vplivov. Nekaj povečane samozavesti lahko pripišemo dejstvu, da se je šele na prejšnjem albumu One Track Mind njihova zasedba utrdila in ustalila, saj le z dolgoletnimi skupnimi izkušnjami skupina lahko pridobi na polni prepričljivosti. Tako so si tokrat privoščili nekaj več svobode znotraj okvira klasičnega rhythm'n'bluesa, tiste svobode, ki jo je na najboljši način predstavil gospod Don Vliet s svojim Magic Bandom. Tako so v osnovi preproste pesmi postale notranje bogate, kar na drugi strani ruši razpoznavni tek posamezne pesmi, in te se nam usedejo šele po večkratnem poslušanju.
Railroad Jerk svojega obstoja ne gradijo na nizanju uspešnic, temveč na razvoju glasbenih izkušenj. Če na albumu The Third Rail ne najdemo toliko melodičnih in zapomljivih pesmi kot na predhodni plošči, še ne pomeni, da je plošča slabša. Je pač korak naprej v hkratni celovitosti in razgradnji. Tak razvoj je pogojen z karakterji posameznih članov zasedbe in njihovim enkratnim skupnim doživetjem. Po štirih albumih že lahko zatrdimo, da so Railroad Jerk solidna rockovska zasedba, ki bo vedno lahko ponudila solidne glasbene izdelke, ki pa jim bo vendarle vedno manjkal le korak do genialne spojine največjih. Railroad Jerk bodo nastopili v živo v KUDu Franceta Prešerna 2O.februarja s predskupino Chavez.
TANEZ GOLIC
BABY
CAN DANCE: move my heart
(STATERA)
, lovek se lahko prav lepo počuti ' ob misli, da ima marsikatera domača rockovska skupina za seboj že kar nekaj albumov na laserski plošči. Svoj opus zgoščenk so začeli širiti tudi BABY CAN DANCE, ki so v sredo, 22.januarja pripravili v trnovskem KUD-u Franceta Prešerna promocijski koncert svojega novega izdelka MOVE MY HEART. Ploščo je izdala dokaj neznana založba STATERA, posneta pa je bila v znanem studiu KIF-KIF. Kljub temu, da so v tem studiu nastale produkcijsko najboljše plošče slovenskega rocka, pa skupina s posnetki ni pretirano zadovoljna. Izjava ne preseneča, če računamo, da KIF-KIF slovi po izpiljenem zvoku medtem, ko BABY CAN DANCE veljajo za pripadnike surovega garažnega rocknrolla, ki ga vsi tako pogosto jemljemo za nadaljevanje svetle tradicije šestdesetih let. No, v njihovi glasbi pa je le preveč klasičnih elementov hardcora, da bi jih sodili zgolj po tem kalupu. Hočeš - nočeš se vsiljuje tudi primerjava s skupino, kot je Sonic Youth. Če nič drugega, pa zaradi tipičnega ženskega vokala v nekaterih komadih. Ta je ponavadi seveda energičen, deloma pa tudi tako zamorjeno pritajen, da ga inštumentalna trojka skoraj preglasi. Prevladujoča glavna vloga vokalov pa nekatere komade pogosto zanese v dolgočasje, ki izdaja pomankanje svežih idej. Žal se v zvezi s tem že dalj časa upravičeno zastavlja vprašanje, če ni morda tovrstni rock v svojem dolgoletnem obstoju vse svoje potenciale že izčrpal.
NIKOLAKLAŠNTA-FF
Baby Can Dance
Mave My Heart
DICKY B.HARDV
vinilni singel (FV)
icky B. Hardy so svoj ' dolgoigrajoči prvenec snemali na Nizozemskem. Za večino rezultat njihove odločitve ni opravičil naložbe. Vendarle njihovo dejanje izpostavlja težave slovenske rockovske produkcije, ki se ne kaže toliko v pomanjkanju ustreznih snemalnih studijev, temveč v pomanjkanju ljudi, ki bi ustrezno ozvočili delo pravovernih rockovskih zasedb. V začarani krog bi lahko uvrstili še nekonkurenčnost malih založb, ki se ukvarjajo s tovrstnimi skupinami in konec koncev kupce plošč, ki raje posežejo po izdelkih izvajalcev, ki so vsakodnevno prisotni v velikih medijih. Dicky B. Hardy se ne prilagajajo zahteVam trga. Ne v glasbenem smislu, ne s formatom male, predvsem v naših logih že skoraj pozabljene, vinilne singlice, objavljene ob pomoči Radia Študent oziroma njegovih sodelavcev. Resda so štirje posnetki na voljo v promocijske namene oziroma na koncertih, vendarle kažejo na držo skupine, ki jim gre v prvi vrsti za predstavitev lastne glasbe in šele nato za prodajne uspehe. To, kar je v tujini, pa ne le v "undergroundu", povsem običajna praksa, je pri nas komaj opazen primer. Tistim, ki jim je vsaj nekaj do glasbe, se bodo že potrudili, spihali prah z vinila, nastavili iglo in po vsega nekaj minutah zopet obrnili ploščo. Ostalim, (raz)vajenim praktičnosti kompaktnih plošč, pa bo tokrat dostop nekoliko otežen.
TANEZ GOLIČ
ZLATOLASKA,
KI JE BRATA GRIMM NISTA POZNALA
Oette Ostan Vejrup je gospodinja. ki je Sandiju Čolniku v televizijskem studiu servirala slanika, pripravljenega na avtohtoni danski način. Prinašanje hrane v studie TVS je sicer skrajno nezaželena dejavnost. In čistilke so Jette gledale z nejevoljo. A rekle niso nič. Njeni dolgi plavi lasje, spleteni v kito, so jih spomnili na pravljico 0 Zlatolaski, ki jo z vrha visokega stolpa reši prvak vjprps.tem plezapju po njeijjb. laseh. Kdo bi se sploh mogel znesti nad bitjem z angelskim pogledom in najbolj simpatično izgovorjavo šumnikov pod soncem?
Če bi se kdo le spustil v kaj podobnega, ga ožigosanje za nacionalista, ki ne pusti nedolžnim tujkam razvijati kulinaričnega talenta, ne bi obšlo. Čepravjette še zdaleč ne gre za kulinariko. Saj tudi Boris Ostan ni sodobni kuharski mojster Ivačič. Talent je oba obiskal drugače. Na pariški mednarodni igralski šoli Jacquesa Lecoqua sta se pokoravala zahtevam študijskega programa, v intirai zasebnosti pa vneto vadila najbolj udarne prizore Shakespearove tragedije dveh zaljubljencev. Boris je bil Romeo injette Julija v podobi čiste arijske lepotice. Nato je ljubezen razpotegnila njene korenine od skandinavskih fjordov, pariškega Eiffla vse do triglavskega vršaca, do poroke s slovenskim Romeom. Svoj dekliški priimek je postavila za njegovim, saj ni Borisa nikoli poskušala degradirati na nivo priveska. Zanj je zapustila družino, danski jezik, ki kup glasov sproducira nekje v ozadju ustne votline, svojo naravo, svoje morje, svojo nizko oblačnost, nebo, ki ga je pred kratkim vzel na posodo Trierjev Lom valov. V kakšnem Londonu ali New Yorku ne bi preživela. Toliko materializma, toliko hlastanja po več, tolikšna obilica vsega pa nobenega prostora za človeka! In nobenih oblakov.
Če dvomite v moč ljubezni, se Jette ne prikažite pred obličje. Razen če radi vidite, da vas kdo postavi na laž. Jette bi to storila na svoj preudarni, miroljubni način, brez ihte. Kako odprt in toleranten si do drug(ačn)ih ljudi, je le vprašanje ljubezni. Izgubljena danska hči je našla stik z našim ("gostoljubnim") svetom in svoj prostor v njem prav zahvaljujoč njej. Čeprav ji tudi tukajšnji izbranci, nagnjeni k pozerskemu snobizmu, niso pisani na kožo. In čeprav je bila kot Skandinavka najprej prisiljena ujeti skupni korak z vrednotami, ki jih cenimo Slovenci. A smo pač čudoviti plenilci src, dobri možje in zgledni očetje. (To ni odvečno slajenje z besedami!) Slovenski ata ne napiše filozofske razprave, preden svojemu otroku previje plenice. (Ne posplošuj, ker Jette tega ne počne rada!) Vse zasluge gredo Borisu.
Jette je pristašica erotike; tiste njene posebne vrste, ki jo zacuti igralec ob sodelovanju s pravim režiserjem s pravim tekstom v rokah in pravimi sodelavci ob boku. Vzletela je leta 1989 v značilni glejevski postavitvi Železniških informacij Petra Handkeja, kjer sta se z Borisom dokazala kot prav dobra kretničarja. Nato je, igralska minimalistka po prepričanju, začela čarati na raznih koncih in krajih slovenskega teatra. Požlahtnila je par režij Barbare Hieng - Samobor, z naslovno vlogo v Ivoni, princesi Burgundije MGL-u nakovala kar Borštnikovo nagrado. Damir Zlatar Frey bi njen potencial izbrskal tudi, če bi se Jette zavlekla za najbolj skriti Bogov hrbet (prevedeno to pomeni nastopa v Pomladnem obredju in v kasnejšem Frey-Mrakovem Begu iz pekla). Njeno sliko nosi Družinski album Mete Hočevar, v prosluli Handkejevi Uri, ko nismo ničesar vedeli drug 0 drugem pa sta s Sebastijanom Cavazzo skočila v opravo sanjskega kraljevskega para. Oblast nad njo ima trezna, samokritična distanca do samega sebe. A da bo kdajkoli v prihodnosti priplezala do statusa dive slovenskih gledaliških desk - kaj je to? Slovenci smo, tako ona, zelo samokritični in imamo premalo radi same sebe. Je to stvar (tnoje) avtosugestije ali pa nam je Jette, sicer Danka po srcu in duši, v smislu odganjanja samohvale res zelo podobna?
Ko je napočilo leto 1996, je zavladala v Mali Drami. V postavitvi Osbornove "kitchen-sink drame" je pri oziranju odvrgla ves gnev, četudi je tako prišla navzkriž z izvirnim naslovom dramskega dela. Preprosto ni šlo drugače. Gnev ji je tuj, blagi pogled toliko bliže. Janez Pipan je tista vila, ki je vedela, da zmore biti edino ženska kot Jette mila in dobrohotna celo, ko se zavestno spušča v posteljno zelje svoje noseče prijateljice. Jette kot izgubljen ptiček v nevihtnih slovenskih oblakih čaka na odpuščajoče poglede gledalcev. In jih seveda dobi.
Tu in zdaj potrpite še nekaj mesecev, preden vam bo z Ivom Svetino in Janezom Pipanom pokazala, "kako je umrl Zaratuštra".
Na tem mestu pa zaprepadenega občudovalca zapusti poslednji kanček soli. da bi 0 njej povedal še kaj več.
PRIMOŽTESENKO-AGRFT
INFORMATOR
februar 1997
Študentska organizacija Univerze v Ljubljani
Kersnikova 4, Ljubljana
tel.:13170 10,fax.:319448
http://www.sou.uni-lj.si/info/
ŠTUDENTSKI   SERVIS
Borštnikov tra 2.  Liubi.iana
Uradne ure:               pon. - pet.                  od 7. do I4.ure
pon. in sre.                od 14.30 do 17.ure
dežurstvo:                 tor., čet.                     od 14.30 do 17.ure
V času dežurstva ne vpisujemo novih članov in ne podaljšujemo članskih izkaznic!
TEL: 125-55-00, fax.: 221-244
V bližino Študentskega servisa te pripeljejo avtobusi št. 6,1,9 in 3- Najbližji postaji sta pred Filozofsko fakulteto in pred Dramo SNG.
NOVO   !        NOVO   1
NOVO   1
ŠTIDENTSKISERVIS ŠOl vam je spet korak bližje!!!
Za vas smo odprli NOVIPOSLOVALNICI, prav pred vašimi vrati. Sedaj lahko:
- dvignete ali oddate napotnico,
- se vpišete ali podaljšate članstvo,
- dobite informacije o nakazilih, dohodnini,... tudi v: poslovalnici ROŽNA DOLINA,
Cesta 27. aprila 31, Ljubljana (tel.: 123-65-80): vsak delovni dan od 8. do 14.
ure in vsako sredo tudi od 14.30 do 17. ure,
poslovalnici BEŽIGRAD,
Kardeljeva ploščad 15, Ljubljana (tel.: 165-33-70): vsak delovni dan od 8. do
14. ure in od 14.30 do 15. ure ter vsako sredo tudi od 14.30 do 17. ure,
NOVO! NOVO!  NOVO!  NOVO!  NOVO!  NOVO!
ŠTUDENTSKISERVIS ŠOU OPOZARJA VSE ŠTUDENTEIN DIJAKE NA NOVO TELEFONSKO ŠTEVILKO ZAINFORMACIJE 0 NAKAZILIH 090 55 54
Kot veste, srao za vas odprli novo telefonsko številko za informacije o nakazilih. Številka 090 55-54 je namenjena izključno tistim, ki jih zanima, ali je podjetje izpolnjeno napotnico že vrnilo, ali je račun že plačan, ali je zaslužek že nakazan,...
V  prvih dneh delovanja nove številke smo z vašo pomočjo ugotovili nekatere pomanjkljivosti, ki jih skušamo čimbolje rešiti in odpraviti. Ena od teh je, da nekateri, ki kličete prek telefona, ki ni priključen na digitalno centralo (tudi Telekom še ni tisto, kar bi moral biti, op. ŠS),
številke 090 55-54 ne morete poklicati direktno. Zato vse tiste člane, ki prek odzivnika dobijo sporočilo, da pokličejo številko 900, ali tiste, ki jih »meče ven«, ko pokličete našo številko, prosimo, da pokličete operaterja na Telekomu - tel. št. 900 in mu naročite, naj za vas pokliče našo številko 090 55-54. Tako lahko tudi tisti, ki ste priključeni na analogne (malo starejše) telefonske centrale, zveste vse o vašem nakazilu. Zahvaljujemo se vam za vašo potrpežljivost, zlasti pri malo manj hitrem podajanju informacij s strani vašega kolega, ki se trudi ustreči vašim željam po svojih naboljših zmožnostih.
ZaposHtve
Povprečne cene študentskega dela so med 360 in 1000 SIT/h, odvisno od
vrste, zahtevnosti in trajanja dela. Za strokovna dela je najnižja urna
postavka od 600 do 800 SIT/h.
Za fante so bolje plačana dela oddana sproti,   delo izven Ljubljane,
strokovno delo in zastopniška dela - terenska prodaja.
Za dekleta so ves čas na voljo predvsem dela v zahtevnejši administraciji,
prodaji, strežbi, čiščenju in akviziterstvu.
Dela, ki jih ponujajo delodajalci objavljamo in oddajamo večinoma sproti, zato je potrebno na primerno zaposlitev čakati v prostorih ŠS (največ možnosti za pridobitev zaposlitve je med 7. in 13. uro). Med 10. in 11. uro si lahko privoščite malico, saj v tem času ne oddajamo del, razen v primeru, ko želi naročnik dobiti študente takoj.
V vrsto čakajočih za delo je sicer vpisanih precej kandidatov, toda večina jih vendarle ne čaka ves čas na delo. Poleg tega imajo prednost pri oddaji zaposlitev tisti, ki gredo iz vrste, kar pomeni, da imaš precej možnosti, čeprav si vpisan v vrsto med zadnjimi. Kdor v dveh mesecih ne sprejme dela prek okenca zaposlitve, avtomatično izpade iz vrste, zato naj se vanjo vpisujejo le tisti, ki trenutno res iščejo delo!
Dela, katerih ne uspemo oddati sproti, objavljamo tudi na informacijskem ekranu (touch screen). Na njem so v času uradnih ur Študentskega servisa ves čas na voljo prav tako številne informacije o delovanju ŠOU. Tako lahko s pritiskom na ekran dobiš informacije o trenutnih cenah prehrambenih bonov, prostih stanovanjih, dogajanjih na športnem in kulturnem področju, delovanju Mednarodne študentske pisarne, Študentskega servisa in še marsičem.
Banka podatkov
Za dela, ki zahtevajo posebna znanja (računalništvo, znanje tujih jezikov...) kličemo študente tudi na dom, saj jih iščemo prek naše banke podatkov. Zato je pomembno, da pri vpisu izpolniš vprašalnik na osnovi katerega dobimo potrebne podatke o znanju in sposobnostih študentov. Več boš vpisal, več možnosti imaš, da dobiš zanimivo delo!!!
Denarna pomoč
Študentski servis nudi svojim članom denarno pomoč v obliki brezobrestnega posojila, ki ga morajo vrniti v dveh mesecih. Višina pomoči znaša 30 % od zajamčene plače v predpreteklem mesecu, dobijo pa jo lahko študenti, ki so v zadnjih šestih mesecih prejeli vsaj eno izplačilo prek Študentskega servisa. Trenutno višina posojila je 10.400,00 SIT.
Posredovainica sob
V prostorih Študentskega servisa deluje tudi posredovalnica sob. Ponudba stanovanj oz. sob je trenutno kar solidna, kar je predvsem posledica manjšega povpraševanja. Trenutno je na voljo okoli 70 stanovanjskih enot. Stanovanjske enote med katerimi prevladujejo eno oz. dvoposteljne sobe, so na voljo v vseh ljubljanskih občinah, nekaj pa tudi izven Ljubljane. Cene ležišč se v povprečju gibljejo od 100 do 300 DEM + tekoči stroški, garsonjer in stanovanj pa od 400 DEM mesečno navzgor. Posredovalnica sob deluje od pon, do pet. od 8. do 14. ure. Informacije o razpoložljivih stanovanjih oz. sobah dobite na informacijskem ekranu v času uradnih ur Študentskega servisa!
ŠS-POSLOVALNICA KERSNIKOVA 4
Kadarkoli se želiš izogniti gneči ne spreglej...
poslovalnice, ki se nahaja na Kersnikovi 4, v pritličju levo! V poslovalnici
lahko hitro dvigneŠ ali oddaš napotnico, podaljšaš člansko izkaznico in
dobiš številne informacije (o nakazilih, napotnicah...) v zvezi s poslovanjem
Študentskega servisa.
Telefonske informacije: 131-70-10.
URADNEURE:
PON., SRE.                                 8.30-14. in 14.30-17. ure
TOR., ČET.                                  8.30-14. in 14.30-16. ure
PETEK                                       8.30 do 14. ure
OSTALE  POSLOVALNICE
1.    ŠS   - .POSLOVALNICA  VRHNIKA
Cankarjev trg 4,1360 Vrhnika, tel:754-565, fax: 754-575
URADNEURE:
PON.,TOR.,ČET.                            9- -13.
SREDA                                        12. -17.
PETEK                                         9. -12.
2.    ŠS   -   POSLOVALNICA  RIBNICA
Gorenjska cesta 7,1310 Ribnica, tel., fax.: 860-710 '
URADNE URE:
PON., SRE., PET.                          8. -12.
TOR, ČET.                                  13. -17.
3.    ŠS   -   POSLOVALNICA  GROSUPLJE
Taborska 2 ,1290 Grosuplje, tel, fax.: 761-019 URADNE URE:
PON., TOR.,SRE., ČET.                 13. -17.
PETEK                                         9-13.
4.    ŠS   -   POSLOVALNICA KOČEVJE
Trg zbora odposlancev 41,1330 Kočevje, tel. 855-939, fax: 855-634
URADNE URE:
PON., SRE, PET.                          13. -17.
TOR., ČET.                                     8. -12.
ŠTUDENTSKA VLADA
Študentsko vlado sestavljajo:
resor za kulturo, ki ga vodi Marko Mikulin,
resor za izobraževanje, ki ga vodi Gal Kušar,
resor za socialo in zdravstvo, ki ga vodi Jožko Fornazarič,
resor za založništvo in medije, ki ga vodi Peter E. Grošelj,
resor za šport, ki ga vodi Marko Kolenc,
resor za mednarodno sodelovanje, ki ga vodi Uroš Vajgl,
resor za turizem, ki ga vodi Jože Knez,
resor za finance, ki ga vodi Gregor Sakovič,
predsednik ŠV pa je Janez Povh,
KULTURA
GLEDALIŠKA PREDSTAVA  -  "SUROVINA".
6. februar ob 19- uri v Klubu K4:
Pred vhodom v klet se zbira ob svetlobi bakel občinstvo, ki se utaplja ob glasbi kitaristov. Skozi vhodna vrata pomoli svojo mišjo glavico droban možic s tranzistorčkom. Izpod stopnic se sliši godrnjanje njegove žene. Skupaj z njo, tranzistorčkom in z vžigalicami prižigata in oživljata 12 življenjskih prizorov...
GALERIJA KAPELICA:
6. februar: Koncert godalnega kvarteta (Akademija),
7. februarja: Igor Štromajer - performance ob 21. uri,
11. februar: Ambrosia - performance sarajevske skupine, ki se bo v Ljubljani predstavila še v Moderni galeriji in na Metelkovi,
12. februar: Literarni dvojec.
Od 27. januarja do 7. februarja bo v klubu K4 potekala GLEDALIŠKA DELAVNICA - SEMINAR 'ČETRTA STENA". Vodil jo bo mladi kolumbijski režisser in igralec GABRIEL HERNANDEZ, profesor Kolumbijske narodne univerze in dolgoletni sodelavec Enriqueja Vargasa, ki je na letošnjem EXODOSU navdušil Slovence s svojimi PREROČIŠČI. V desetih dneh, kolikor bo trajala delavnica, se bomo srečali s senzorialnim gledališčem, šrnim gledališčem, senčnimi lutkami, akrobatiko, improvizacijami in drugimi zanimivimi temami, ki se bodo ob koncu zlile v enotno produkcijo. Izlet v svet domišljije, sanj in spominov, prebujenje čutov, ponovno srečanje z lastnim telesom, ki postane vir užitka in spoznanja. Delavnica bo potekala vsak dan razen sobote in nedelje med 12. in 16. uro.
PLESNI STUDIO INTAKT
KIE SMO?
Plesni studio Intakt iraa stalne prostore v mali dvorani študentskega naselja
v Rožni dolini, c. 27. Aprila, Ljubljana (pri menzi). Javni prevoz do dvorane:
mestni avtobus št: 14, izstop pri študentskem naselju.
INFORMACIIE:
Za vse dodatne informacije se lahko obrnete na Tanjo osebno v pisarni
Plesnega studia Intakt, Kersnikova 4, ŠOU - oddelek za kulturo, ali pa po
telefonu 061 131 70 10 int. 286 vsak torek in četrtek med 10.30 in 12.30,
(telefax 061 319 448).
USTVARJAJMOIN PLEŠIMO SKUPAJ! PRISRČNO VABLJENI
MEDNARODNI SEMINAR "PERFORMANCE ART"
KDAI:od l.do ll.marca,
GOSTUfETA:
Pavel Štorek - igralec (Praga),
Seminar 1: gledališče brez besed - neverbalna komunikacija,
Tema: "Fragilen humor v praznem prostoru".
Krishna Lee Hanks -plesalka in koreografinja (USA - Amsredam),
Seminar 2: gib kot izrazno sredstvo za plesno - gledališke miniature, Tema: "Plakati avtorja: Frits-a Van Hartingsveldt" PRUAVE: od 10. do 20. februarja na vseh INFO točkah ŠOU; prijava zajema: ime in priimek, naslov ali telefon in kratek Curriculum Vitae (opis dejavnosti); udeleženci bodo izbrani in o izboru obveščeni do 27. februarja. ČAS: Seminar 1 + Seminar 2 (ločeno) 1. - 2. in 8. - 9- marec (od 9- do 12. in od 13. do 17. ure) 3. - 7. marec:              12. -17. ure Seminar 1
18.-22. ureSeminar 2
10. -11. marec ob 20. uri: Predstavitev občinstvu CENA:      Seminar 1                  6.000,00 SIT.
Seminar 2                  6.000,00 SIT
KJE: seminarja bosta potekala v prostorih Društva za sodobni ples, Plesnega teatra Ljubljana in Plesnega studia Intakt.
POPUSTI:
Popusti  za kulturne prireditve v dogovoru  z drugimi  kulturnimi institucijami, ki jih študentom omogoča ŠOU Kultura: SNG Drama, MGL, SMG, Opera in Balet, Slovenska filharmonija, CD, Festival Ljubljana, Slovenska Kinoteka... Informacije o načinu uveljavljanja popustov dobite na INFO točkah ŠOU.
TEDENSKI   PROGRAM:
Ponedeljek: Tehno - etno kavarna, 22. - 02. ure; d.j.: D.J. Nataša,
Torek: Kick it, 22. - 02. ure; d.j.: D.J. Kemal,
Sreda: Fanka nam manka, 22. - 04. ure; d.j.: D.J. JAMirko,
Režija: Heawy Les Wanted,
Četrtek: Študentski žur, 22. - 04. ure; d.j.: D.J. Igor,
Petek: Independance, 22. - 04. ure; d.j.: D.J. Umek,
Sobota: Loony Toons, 21. - 04. ure; d.j.: D.J. Y!OC,
Nedelja: Gytime, 22. - 04. ure; d.j.: D.J. Nataša.
PONEDELJEK:
POTOPISNIVEČERI:
17. februar ob 20. uri: GVATEMALA - Tino Mamic &
koncert RITMIČNISPREHOD PO SVETU (RITMA) ob 22. uri;
Nino Mureškič, tolkalec s poreklom se bo predstavil na solo koncertu in vas
popeljal v magični svet svetovnih ritmov in predstavil razne tehnike
bobnanja + gostje.
24. februar ob 20. uri: MEHIKA - Mojca Strmšek
TOREK:
Il.februarob22.uri: Pustni torek
sreda seveda predstavlja - v torek: FIESTA LATINA karnevalski žur
KONCERTCUBISMO(Zg)
"Fanka nam manka' didžej kru: Callya (DJ), JAMirko (DJ) in Poha (DJ)
18.februarob22.uri:
KONCERT: THE NEW BAND OF GYPSYS - TRIBUTE TO JIMIHENDRIX
Jimi Hendrbc je prav gotovo najvplivnejši glasbenik rocknrolla. Vse, kar se
je dogajalo v rocku od sedemdesetih pa do danes, je v embrionalni obliki v
svoji blesteči, a kratki, komaj štiri leta dolgi karieri naredil Jimi Hendrix.
Sleherni takt rock glasbe, ki je nastala v zadnjih treh desetletjih, nekaj
dolguje Jimiju Hendrixu.
Skozi večer bo po ploščah in diskih praskal Dr. Bulič - Legenda.
PETEK:
7. februar: DRUM & BASS PARTY - d.j. CallYa in Aleksij, 14. februar: HOUSE PARTY - d.j. Samo (Ziirich - CH), 21. februar: FREE STYLE PARTY - d.j. Kesma, 28. februar: ESCAPE FROM NEW Y0RK 1997.
NEDELJA   -   GAVTIME:
ROZA DISKO, najtoplejši disko v deželi
9. februar: Pust - tradicionalna pustna nedelja z Evito Peron, najlepše maske
bodo nagrajene.
23. februar: GO - GO dancers
IZOBRAZEVANJE
1.  POGOJI ŠTUDIJA NA UNIVERZI V LJ.:
Projekt PŠUL nadaljuje s svojim bojem za študentske pravice: vse, kar vas žuli, vam dela krivico in povzroča sive lase, nam sporočite v nabiralnik, ki bo obešen v avli prostorov na Kersnikovi 4 (obregnili se boste vanj, ko boste šli po bone). Mi pa vam v zameno za zaupanje obljubljamo neizprosen boj za to, da vaše tegobe odpravimo.
Projekt PŠUL vam je na razpolago VSAK ČETRTEK od 12. do 14. ure v sobi 107. vodja projekta: Maja Korc, sodelavci: Tamara Ažman in Matevž Pezdirc, Jože Rovtar.
2.  ŠTUDENTSKA ORGANIZACIJA LJUDSKE TEHNIKE (ŠOLT):
ŠOLT organizira 30 - urne jezikovne tečaje (angleščina, nemščina, italijanščina, francoščina, ruščina in španščina). Ugodno ceno za študente omogoča Vaša Študentska organizacija Univerze v Ljubljani. Na ŠOLT-u se lahko udeležite tudi tečajev fotografije in drugih tečajev iz svoje široke ponudbe.
Za dodatne informacije in vpise se oglasite na ŠOLT, ŠD Rožna dolina, blok VI in VII ali pa po telefonu na št: 12-33-128, 271-187 vsak dan od 8. do 16. ure, ob petkih do 13- ure, ob sobotah pa do 12. ure.
3.  JEZIKOVNA ŠOLA BERTONCELJ - CIZELJ:
Organizira tečaje angleščine, francoščine, španščine, italijanščine in nemščine. Prijavite se lahko na Slovenski cesti 15, ali pokličete po telefonu 125-24-92.
4.  OPRAVLJANJE VOZNIŠKEGA IZPITA:
ŠOU omogoča opravljanje vozniškega izpita po najugodnejših cenah. Obrnite se na avtošoli ROAL, Kolodvorska6, tel.: 317-251IN 0609/640-303: pon.-čet. od 11. do 16. ure in PROMET OREL, Tbilisijska 54, tel.: 264-997; od 17. do 19- ure. Cene vožnje so zelo ugodne - 1 ura vožnje je za študente 1.400,00 SIT, tečaj CPP pa je brezplačen.
5.    TEČAJI  RAČUNALNIŠTVA:
Ugodne cene računalniških tečajev! Obrnite se na:
KOMPAS Xnet. Pražakova 4,1514 Ljubljana
tel.: 305-270,305-434,1321-041 fax.: 317-996 in
HOUSING Computers. Vodovodna 100, Ljubljana
tel.: 061 168 40 40.
SINEL, Cesta Andreja Bitenca 68, Ljubljana
tel.: 1590-828 fax: 1590-791.
Organizirani so tečaji računalništva za začetnike in nadaljevalni tečaji za
urejevalnike besedil, vodenje tabel in evidenc ter delo z modemom in delo v
omrežju Internet. Pokličite jih!
6.    TEČAJ  RETORIKE:
30- urni tečja retorike bo trajal vsak ponedeljek in torek od 16.30 do 21. ure, med 17. februarjem 1997 in 4. marcem 1997.
Za študente je cena tečaja 14.850,00 SIT. Prijave in vplačila na vseh INFO-točkah. Dodatne nformacije dobite na tel. 325-467.
7.    POTOPISNA PREDAVANJA:
Tudi letos nadaljujemo s projektom Potopisna predavanja. Vsi študentje, ki
vas zanimajo oddaljene dežele, neznane kulture in eksotična narava, lepo
vabljeni na predavanja.
17. februar: Tino Mamič - GVATEMALA
24. februar: Ivan Župič - ROMUNIJA, JUGOSLAVIJA, MADŽARSKA
VSTOPPROST!!!
8.  ŠTUDENTSKE ORGANIZACIJE VISOKoSOLSKIH ZAVODOV:
Študentski predstavniki fakultet, ki se zanimajo za ustanovitev študentskih organizacij visokošolskih zavodov članic univerz, lahko dobijo dodatne informacije v času uradnih ur na ŠOU, Kersnikova 4, soba 107, vsak torek od 12. do 14. ure, vodja projekta: Tilen Kokelj.
Uradne ure ministra za izobraževanje so v torek in sredo, od 12.00 do 13.00 ure,vsobi 107.
SOCIALA  IN  ZDRAVSTVO
1.  Boni:
Od meseca januarja naprej lahko kupite tudi bone za Mc DonakTs, Rio Ham-Ham (fast food na Slovenski), gostilno Majolko in gostišče Pri Mraku. Mesečno lahko kupite le 7 bonov podjetij, ki dostavljajo na dom (Hallo Pizza, Papino), fast foodov (Mc Donalds, Dairy Queen, Rio Ham-Ham) in za pizzerijo Parma.
Kdor bo kupil mesečno 20 bonov za gostinsko podjetje Klasje oziroma Daj dam, ga čaka prijetna nagrada. Ne pozabite, da je ob plačilu z bonom potrebno predložiti tudi študentsko izkaznico ali potrjen indeks. AAA-FER                     195,00 SIT, LOKVANJ                 245,00 SIT,
AGROBAR 1                 50,00 SIT, MARN (Smrekar)    235,00 SIT,
BF DOMAŽALE 255,00 SIT, MAXI-samopo.rest. 245,00 SIT, BOND                         190,00 SIT, MAXI Rom.,Em.kl.   290,00 SIT,
COOLFOREXIM 325,00 SIT, MERCATOR-ILIR. 280,00 SIT, ČRNUČE-Šmarcan 270,00SIT, MCDONALDS 390,00SIT, DAIRY QUEEN            255,00 SIT, PAPINO                   405,00 SIT,
DAJ DAM                    215,00 SIT, PARMA                     215,00 SIT,
DAJDAMMRAK 460,00 SIT, PLAVALAGUNA 225,00 SIT, DERI (VARNOST) 115,00 SIT, PLEČNIK. HRAM 355,00 SIT, DIJ.D.BEŽIGRAD 135,00 SIT, RIO HAM-HAM 110,00 SIT, D.D.I. CANKAR         145,00 SIT, SODEXO                  215,00 SIT,
DIJ.D. POLJANE        145,00 SIT, SEMENIŠČE               45,00 SIT,
DIJ. DOMOVIVIČ 145,00 SIT, STROJKO-Majolka 280,00 SIT, FIGOVEC                   325,00 SIT, SŠGTURŠKA           325,00 SIT,
HALLOPIZZA            400,00 SIT, SŠGT Novo mesto   190,00 SIT,
ICA                            265,00 SIT, STROJNA,LITOS.     195,00 SIT,
IMPREX TRADE        145,00 SIT, ŠTUD. DOMOVI       190,00 SIT,
INTEREUROPA           210,00 SIT, VIČ                          215,00 SIT,
KLASJE                       215,00 SIT, VIVO                        280,00 SIT.
LJUBLJANA                215,00 SIT,
2.  Nu/ina pomoč v iziemnih sociainih stiskah:
Pomoč je namenjena tebi, če si svoj problem poskusil-a rešiti s pomočjo
državnih in humanitarnih institucij, pa si bil-a zaradi specifičnosti problema
zavrnjen-a, potrebuješ pa hitro rešitev problema. V takem primeru se oglasi
na pogovor pri prorektorju za študentske zadeve na Univerzi v Ljubljani ali
pri psihologinji v Študentskih domovih na Cesti 27. aprila 31 v Ljubljani. Po
nujni presoji ti bomo poskusili rešiti problem.
Da pa bi lažje samostojno rešil-a problem, ti svetujemo nekaj naslovov:
Slovenska Karitas. Ciril-Metodov trg 9, Ljubljana;
Skupina Betanija za pomoč študentkam mamicam in družinam,
tel. (061) 323186,1320119;
Študentski servis. Borštnikov trg 2. Ljubljana:
nudi iskanje zaposlitve, denarno pomoč, pomaga ti najti čimcenejše
prenočišče, tel.: (061) 1254062,1255500.
v 58-ih območnih enotah izvaja program Rdeči križ Slovenije:
več 0 njihovi dejavnosti lahko izveš na naslovu: Mirje 19, Ljubljana,
tel. (061) 1261200.
3.  Trenino asertivnosti. samopomočna skupina žensk z buiimi.io:
Treningi asertivnosti so namenjeni študentom ljubljanske Univerze, ki imajo težave zaradi neasertivnega vedenja, kar rezultira predvsem probleme pri opravljanju študijskih obveznosti. Biti "asertiven" pomeni prepoznati pravice, ki jih lahko uporabljaš in braniš, ustvariti si jasno sliko 0 tem, kako čutiš, prepoznati vrednost teh čustev, izraziti sebe bolj jasno in preprosto... Bulimija je v našem primeru tista vrsta ravnanja, ko po prekomernem zaužitju hrane izzovemo slabost in to hrano izbruhamo. Poudariti pa moramo, da to lahko postane skrit in zelo pogost način reševanja stisk. Samopomočna skupina daje vsem, ki imajo omenjene težave, možnost, da z drugimi podelijo svoje izkušnje ter tako pridobijo podporo.
4.  Ceiosten pristop k motna.iam hran.1en.1a:
Skupina deluje v Kazini, Kongresni trg 1, soba 75 in 76. Oglasite se lahko osebno ali po telefonu št. 126-22-71, vsak petek od 14. do 17. ure.
5.  Skupina za ženske z motn.1am1 hran.1en.1a:
Dodatne informacije dobite vsak četrtek, ob 18. uri, v Ženski svetovalnici, Slovenska 53, telefon št.133-05-89-
6.   Kondomati:
Študentje, ponovno lahko kupujete kondome s kondomatov. Kondomate je prevzel v najem podjetje UNOCOM. Cena kondomov je nižja, kot je cena enakih kondomov v lekarni ali drugi trgovini. Za 2 B žetona za telefon dobite škatlico v kateri je 6 kondomov. Želimo vam varen sex.
7.   Avtoštoparske izkaznice:
Na Kersnikovi 4, na mestu, kjer prodajajo bone lahko kupite avtoštoparsko izkaznico. Cena avtoštoparske izkaznice je 500,00 SIT in ste nezgodno zavarovani za primer invalidnosti in smrti. Zavarovanfste pri zavarovalnici Triglav. Izkaznica velja tudi v tujini. Hitreje se štopa in varneje potuje v svet. Zavarujte se! Želimo, da vam ustavi vsak voznik, ki bo videl v vaših rokah avtoštoparsko izkaznico.
8.   Posredovalnica sob:
Posredovalnica sob deluje na študentskem servisu, Borštnikov trg 2. Sedaj že štiri leta brezplačno posredujemo informacije med študenti - stanojemalci in stanodajalci. Posredovalnica ima ves čas na razpolago več stanovanjskih enot, največ eno in dvoposteljne sobe pri družinah. Če ste brez sobe, poglejte na "touch screen" na ŠS in mogoče boste dobili ravno takšno sobo kot jo potebujete.
9. Kiub študentov invaiidov:
V maju je bil ustanovljen klub študentov invalidov. Študentje invalidi imajo drugačne in večje potrebe kot ostali. Če si študent invalid se pridruži klubu.
V klubu boste nakopičene težave poskušali rešiti najhitreje. Začasni sedež kluba je v Mesten logu 72, ŠD 4, apartma 30. Klub ima tudi telefon in fax, številka pa je 1250-023. Pokliči jih.
10.   Kiub Studentskih družin:
Informacije dobite vsako sredo od 17. do 18.30 ure na tel. 125-03-38,126-22-71.
V skrajni stiski pokličite tudi na tel. 222-306, vsak dan od 13. do 15. ure.
Informacije 0 vseh dejavnostih dobite v sobi 107, Kersnikova 4, na resorju za Socialo in zdravstvo.
ŠTUDENTSKA ZALOŽBA
iS!
NOVO! NOVO! NOVO! ČKZ 180-81
- intervju s Hano Arendt,
- razprave 0 energetiki,
- rubrika Čitalnica.
KOl>d  PauI ViriIio: HITR0ST OSVOBODITVE (La vitesse ^^                  de liberation) Avtor, ki ga lahko označimo tudi kot
misleca prostora in hitrosti, je utemeljitelj nove znanosti, imenovane dromologija, ki se dogaja na sečiščih zgodovine tehnike, urbanistike, fiziologije, vojaške strategije in logistike, fizike in estetike. Hitrost osvoboditve je njegova najnovejša knjiga, ki v zgoščenem esejističnem stilu, a zato nič manj sistematično in celovito, povzema in sklepa utemeljevanje dromologije kot ontologije realnega časa. Delo je prevedel mag. Stojan Pelko.
Kn.Hžna zbirka BELETRINA
Gerhard Roth: ZIMSKO POTOVANJE (roman)
Zimsko potovanje je roman enega vodilnih sodobnih avstrijskih pisateljev, v katerem so kontrapunktično izrisane vse tipične obsesije današnjega srednjeevropskega človeka.
Matjaž Pikalo: BILE (pesniška zbirka)
Bila (Bilja) ima svoj izvor v latinski besedi vigilija - bedenje. V Bilah najdemo drobce razgovorov z drugimi pesniki ali pa se nam skozi verze zalesketajo njihove silhuete, najdemo biblične motive in motive vzete iz folklore.
Pod našo streho izhaja tudi Very Cyber, Indeed. Sestavljen je iz člankov, zbranih iz celega sveta, ki govore o mreži (Internetu) in ljudeh (vsaj tako pravijo uredniki).
Vse, ki želite sodelovati pri nastajanju novih številk VCI-ja, lahko svoje prispevke odložite na vci@kud-fp.si.
ŠPORT
1.   SPORTNO  IZOBRAŽEVALNI  TEČAJI:
TEČAJI  BADMINTONA  -   nadalievaini
Kraj:        BTC, dvorana BIT Cena:       4.000,00 SIT / 10 ur Termin:    18.2., 6.3-, 25.3.
TEČAJI   SOUASHA
Kraj:        dvorana Squashland, BTC
Cena:       4.500,00 SIT/10 ur
Termin:    vsak prvi pon. v mesecu ob 945 dogovor 0 časovni izvedbi tečaja
TEČAJI JADRALNEGA PADALSTVA
Kraj:        Kimfly - Vodice Cena:       160 DEM (začetni t.)
125DEM(nadaljevalnit.)
Termin:    po dogovoru, prijavljeni pokličejo na tel. (061) 823-086 g. Marinčič ali ga. Kunaver
TEČAJI JAHANJA
Kraj:        KKJežica, Stožice 28, Ljubljana
KK Norik - jahalni center Janhar Cena:      9-000,00 SIT/10 ur
11.000,00 SIT/12 ur Pričetek:  individualno po dogovoru Prijave na zgoraj navedene tečaje potekajo na vseh INFO točkah ŠOU.
2.    REKREATIVNA VADBA:
Vpisi v športo - rekreativne programe za II. semester študijskega leta
1996/97 bodo potekali od 3- februarja 1997 dalje na vseh INFO točkah ŠOU.
Prijavnina: 3-000,00 SIT/ semester na vseh INFO točkah ŠOU.
OBVESTILO!!!
Med semestralnimi počitnicami bo rekreativna vadba potekala v Športni
dvorani v ŠN Rožna dolina in na Pedagoški fakulteti.
3.    SMUČANJE:
SMUČARSKI   TABORI   V  TUJINI
PIANCAVALLO
Termini:   15.02.- 22.02.1997
Cena:       349 DEM (cena vključuje: prevoz, najem apartraajev, 6-dnevno
smučarsko karto, organizacijo in vodenje
FRANCUA TIGNES
Prvomajska smuka na visokogorskih smučiščih prekrasnih Savojskih Alp
(1550-3500 m). Neskončni kilometri smučarskih prog za vse vrste smučarjev
so med seboj povezani z ogromnim kompleksom vlečnic, sedežnic in celo
dvema smučarskima vlakoma.
Termin:                      25.04.1997 - 04.05.1997
Cenatabora:              419 DEM
SMUČANJE  V  SLOVENIJI
IJUBEIJ - teden alpskega smučanja ali turne smuke in snowboardanja
Ste se mogoče naveličali gneče in urejenih smučišč? Radi odkrivate nove dimenzije "bele opojnosti"? Bi radi smučali po še nedotaknjenem snegu? Da, potem je skrajni čas, da se nam pridružite na tednu smučanja in smvboardanja na Ljubelju. ŠTEVILO UDELEŽENCEV: 22 Termini:   1.3. - 8.3-1997 (smučanje) Cena:       19-900,00 SIT
ENODNEVNI  SMUČARSKI IZLETI
Straža na Bledu vsak četrtek: 1.000,00 SIT,
Kranjska Gora ob petkih: 1.600,00 SIT (ob zadosnem št. prijav),
Krvavec ob sredah: 1.800,00 SIT (ob zadostnem št. prijav).
Cena: vključuje avtobusni prevoz in smučarsko karto in strokovno vodenje
POČITNICE
BOOM POČITNICE na RO€LI
Oddaljenost od Ljubljane je 122 km. Smučišče Rogla (1087 -1517 m), 15 km
urejenih prog, 2 sedežnici, 9 vlečnic, 3 otroške vlečnice, umetni sneg,
namestitev opreme na smučišču. Tekaške proge: 12 km urejenih prog.
Termini:
15.3.1997 - 22.3-1997, max 40 oseb / BOOM POČITNICE / cena paketa:
25.990 SIT,
22.3.1997 - 29.3.1997, max 40 oseb / BOOM POČITNICE / cena paketa:
25.990 SIT.
UČITELJSKI   TEČAJI   ALPSKEGA  SMUČANJA   IN SNQWBOARDINGA
TEČAJ UČITEIJA ALPSKEGA SMUČA^JA I. STOPNJE
Namen tečaja /e seznanjanje kandidatov z osnovnimi pedagoško-
didaktičnimi in metodičnimi načeli na področju poučevanja alpskega
smučanja. Tečaj bo potekal na Voglu.
Termini:   24.03-1997 do 28.03.1997, max. 30 oseb
Cena:       340 DEM
TEČAJ UČITELJA ALPSKEGA SMUČANJAII. STOPNJE
Na tečaj se lahko prijavijo kandidati, ki imajo predhodno opravljen tečaj učitelja I. stopnje (prejšnji vodniški tečaj). Namen tečaja je seznanjanje z nadaljevalno šolo tehnike in metodike alpskega smučanja, ter izbire kandidatov za vključevanje v nadaljni proces izobraževanja strokovnih kadrov za delo na tem področju. Tečaj bo potekal na Voglu. Termini:   24.03-1997 do 30.03.1997, max. 20 oseb Cena:       530 DEM
TEČAJ UČITEIJA SNOWBOARDINGAI. INII. STOPNJE
Namen tečaja je seznanjanje kandidatov z osnovnimi pedagoško -
didaktičnimi in metodičnimi načeli na področju učenja snowboardinga.
Tečaj bo potekal na Zelenici.
Termini:   19.02.1997 do 23.02.1997, max. 20 oseb
Cena:       470 DEM
POSEBNO  OBVESTILO!
Do dneva izdaje Informatorja so naši slovenski športniki študenti na Univerziadi v Koreji (Muju) osvojili že sedem medalj in sicer: moški smuk:              Miran Rauter - srebro
David de Costa - bron dekleta smuk:          Andreja Ribič potisk - zlato
Anja Kalan - srebro moški veleslalom:    Uroš Pavlovčič - zlato
Miran Rauter - bron moški super-velesl.: Miran Rauter - zlato.
Čestitamo našim odličnim športnikom ter jim želimo vso srečo tudi pri nadaljnjih nastopih!
MEDNARODNA  PISARNA
MATHEMATICAL RESEARCH  INSTITUTE
razpisuje 10-mesečni študij matematike na 4 nizozemskih univerzah na temi: "operations research" in "spatio-temporal patterns" Rok prijave za štipendijo: 1. marec 1997 Rok prijave za študij: 1. junij 1997
Navodila   in   informacije   dobite   v   Mednarodni   pisarni   ali   na http://www.math.ruu.nl/mri
BEST - Board of European Students of Technoioav
Tudi letos vabimo vse študente, da se udeležijo naših poletnih aktivnosti (Summer Courses) širom Stare celine.
- Leaders for the XXIst Century Institutions - Barcelona, 30 Jun -13 Jul,
- Automation in Production Systems: Greek Case Studies - Chania, 30Jun-12Jul,
- Energy Saving & Rational Management of Environment - Patras, 6jul-19Jul,
- Enviromental Cases Study - Kosice, 6 Jul -19 Jul,
- Renewable energies and environment - Valladolid, 6 Jul -19 Jul,
- Application of satelite systems in modern technology - Warsaw, 6jul-2OJul,
- Computer Aided Design in Architecture - Budapest, 6 Jul - 20 Jul,
- Technology Management - Veszprem, 6 Jul -19 Jul,
- Laser Technology and its Applications - Madrid, 7 Jul -18 Jul,
- Environmental Impacts - Torino, 13 Jul - 26 Jul,
- History and Future of Architecture - Tallinn, 13 Jul - 27 Jul,
- Internet: The best way to comunicate - Gliwice, 14 Jul - 28 Jul,
- Introduction to the ATM paradigm - Liege, 14 Jul - 25 Jul,
-Revival of Natural and Cultural Heritage of the Countryside - Ljubljana, 20Jul-2Aug,
- From Analogue to Digital Signal Processing in Radio Communications Bucharest, 21Jul-3Aug,
- Power Electronics - Coimbra, 27 Jul - 9 Aug
¦ Current Trends of Internetworking - Helsinki, 3 Aug -15 Aug,
¦ Multiphase fluid flow and heat transfer - Louvain-la-Neuve, 4 Aug -16 Aug,
- Room Acoustic Design and Computer Simulation - Copenhagen, 9Aug-23Aug,
- Dynamics and Control - Lund, 10 Aug - 23 Aug,
¦ Construction Principles of Bridges - Lund, 10 Aug - 23 Aug,
- Communication Technologies for Information Age - Cluj-Napoca, 10 Aug - 24 Aug,
- Sustainable Development - a systems perspective - Chalmers, HAug-24Aug,
¦ Safety and Reliability - Trondheim, 11 Aug - 22 Aug,
- Ars logica - Ars vitae - Ljubljana, 16 Aug - 27 Aug,
- Life Cycle Assessment in Building Technology - Eindhoven, 17 Aug - 30 Aug,
- Management Information Systems - Timisoara, 17 Aug - 30 Aug,
- Applied Optics - Stockholm, 1 Sep -12 Sep
¦ Ecology and Technology - Stockholm, 1 Sep -12 Sep,
- Architecture, City-building and Regional planning - Gent, 1 Sep -13 Sep,
- Software Employment in Modelling and Simulation of Complex Systems -Napoli, 7 Sep - 21 Sep,
-Design and analysis of buildings and architectural constructions - Brussels, 7Sep-20Sep,
- Probabilistic approaches in structural engineering - Roma, 8 Sep -19 Sep.
To je le del tistega kar vam lahko ponudimo. Pričakujte še več!
Informacije so vam na voljo od sredine februarja, vsak četrtek ob 19- uri, v
Mednarodni pisarni.
Rok prijave: 13. marec 1997
AVSTRIJSKA VLADA
razpisuje štipendije za poletje 1997 in študijsko leto 1997/98. Roki prijav so najpogosteje 15. aprila 1997.
JAPONSKA VLADA
razpisuje 2-letno podiplomsko štipendijo Monbusho za študij družboslovja, naravoslovja in tehnike na japonskih univerzah od 1998 do 2000.
Rok prijave: 1. maj 1997.
Navodila in informacije dobite v Mednarodni pisarni ali na Ministrstvu za šolstvo in šport.
OBVESTILA
TURIZEM
Pridite in se nam pridružite na
ra.1an.1u pustnih mask v Benetkah.
ki bo v soboto, 8. februarja. Cena: 2.000,00 SIT/osebo. Pozor: najboljše maske bodo nagrajene!!!
Karnevai  v Cerknid.
nedelja, 9- februarjal997
Program:
Odhod ob lO.uri izpred hale Tivoli, ogled Cerkniškega jezera, popoldne
udeležba na pisanem karnevalu Butalske zdrahe, ki se bo zaključil s
koncertom zabavnih skupin, zvečer bomo deležni tudi domače pustne
večerje. Nikar ne pozabite na svoje pustne maske! Cena: 990,00 SIT, ki
vključuje: prevoz, vsi ogledi in vstopnine, vodenje in večerjo.
Prijave in informacije: sprejemajo vse Info-točke ŠOU do 7. februarja
oziroma do zasedbe prostih mest.
ZA INDIVIDUALNE POPOTNIKE:
SOPOTNIŠKA CENTRALA - Sopotniška centrala ti omogoča posredovanje
med individualnimi popotniki ali manjšimi skupinami pri iskanju dodatnih
soptnikov ali družbe za individualna potovanja.
S tem si boste delili stroške, zabavo, družabna srečanja in vse kar se na
potovanjih dogaja.
Prijavite se lahko na INFO točkah in na SPD Erazmu. Vsak teden bomo vaše
prošnje tekoče vnašali tudi na internet in jih objavljali na plakatih. Poleg
tega pa bomo imeli tudi uradne ure, kjer vam bomo lahko pomagali iz prve
roke.
NOVOST: ZARADI BOLJŠEGA POSREDOVANJA SMO VAM NA VOLJO VSAKO SREDO OD 13.30 DO 14.30 NA ŠOU Turizmu SOBA 108 ( OSEBNO) LAHKO PA NAS POKLIČETE NA tel.št. 131-70-10 int. 290, 291 VSAKO SREDO OD 18.30 DO 19-30 (Borut).
POLEG TEGA PA NAS LAHKO NAJDETE TUDI NA INTERNETU, KJER BOMO
POSREDOVALI   INFORMACIJE   MED   POPOTNIKI   NA   homepage   K4:
http://www.sou.uni-lj.si/info/sopot.html    IN     homepage    ERAZMA:
http://www2.ARNES.SI/GUEST/LJERAl.
Izpolni obrazec, ki ga dobiš na INFO točki ŠOU, Kersnikova 4,1000 Ljubljana
in na SPD ERAZEM, Trubarjeva 7, 1000 Ljubljana ali ka preko Interneta:
http://www.sou.uni-lj.si/info/sopot.html
Siovensko popotniško društvo ERAZEM
IZKAZNICE
Mednarodne študentske izkaznice ISIC 1997 veljajo od trenutka izdaje do
31.12.1997. Uveljavljate lahko študentske popuste na smučanju, v muzejih,
galerijah, ob nakupu letalskih, ladijskih, železniških in drugih vozovnic
doma in v tujini, kjer te popuste nudijo (imamo brošuro s seznamom
popustov po državah). Prinesite fotko, dokaz, da ste študenti (indeks,
potrdilo. našo študentsko izkaznico) in 650,00 SIT (ali 555,00 SIT s
kuponom za popust).
Mednarodna izkaznica za mlade do 26. leta FIYTO: Omogoča podobne
popuste, predvsem jo priporočamo tistim, ki potujete v Turčijo. Prinesite
fotko, osebni dokument in 700,00 SIT (the izkaznic trenutno ni na zalogi, so
pa naročene, zato prej pokličite).
VOZOVNICE
rezervacije, železniške vozovnice, ladijske vozovnice, informacije 0 ostalih
ugodnih vozovnicah
AU PAIR - VAROVANTE OTROK V TUTINI
Anglija in Španija:
Potrebujejo dekleta, ki bi varovala otroke 6 mesecev, lahko tudi več (ne pa
manj). Prijaviti se morate dva meseca pred odhodom.
Nemčija:
Prav tako traja delo 6 mesecev, vendar pa se je potrebno prijaviti 6 mesecev
pred odhodom (zaradi pridobitve delovne vize).
Novo - Varovanje otrok v Ameriki!!!!!!
Traja eno leto, primerno za dekleta, stara 18 do 26 let, ki že imajo nekaj
izkušenj z varstvom otrok in ki bi rade preživele nepozabno leto v Ameriki,
se izpopolnile v znanju angleščine in predvsem nič potrošile.
Vse dodatne informacije dobite na Erazmu, splošne v času uradnih ur (12h-
17h), za natančnejše pa se oglasite ob sredah od 17h do 19h.
CAMPAMERICA
Vsako leto odide v ameriške kampe okrog 7000 mladih, ki so pripravljeni
delati z otroci. Brošuro s prijavnico dobite pri nas, prijavnico čitljivo in
podrobno izpolnete in jo z dvema fotografijama prinesete nazaj.
1EZIKOVNITEČAII
Posredujemo šole angleščine, nemščine, francoščine, italijanščine in
španščine v tujini. Tečaji so vseh stopenj in prilagojeni nivoju znanja
slušateljev. Organiziramo tudi namestitev pri družinah ali v študentskih
domovih (za tečajnike). Obiščite nas, še posebej smo vam za ta program na
voljo ob ponedeljkih.
SPD ERAZEM, Trubarjeva 7,1000 Ljubljana uradne ure: pon-pet, 12h-17h tel: 061/1331 076 fax: 061/1332-084
ŠOU TURIZEM - http://www.sou.uni-lj.si/turizem/
1.   Informativna mapa ŠOU:
Izdali smo Informativno mapo ŠOU, ki vsebuje vse potrebne informacije za
novopečene študente.
"Bruci" jo lahko dobite na prodajnih mestih prehrambenih bonov.
2.   INFO točke ŠOU:
Kersnikova 4 (131-70-10 int. 248):
pon.- čet. od 8. do 13. ure, od 13.30 do 18. ure,
petek od 8. do 13. ure, Rožnadolina (123-67-60):
pon., tor. od 9- do 13. ure,
sreda od 15. do 18. ure,
čet., pet. od 9- do 12. ure. Piran (066/73-868): vsak dan med 9- in 12. uro, Bežigrad - od sedaj naprej v Bloku B v ŠN Bežigrad (168-51-71):
ponedeljek od 10. do 13. ure,
sreda od 15. do 17. ure,
četrtek od 10. do 13. ure.
3.  Siužba pravne pomoči za študente:
Študentka, študent!
Če imaš kakršnokoli težavo pravne narave, se lahko v času uradnih ur
oglasiš v službi pravne pomoči za študente na Kersnikovi 4(1. nadstropje),
kjer ti bomo nudili brezplačno pomoč.
Uradne ure:
PON        13. -15. ure
TOR        10. -12. ure
SRE         10. -12. ure
ČET         10. -12. ure
V času uradnih ur nas lahko tudi pokličeš na številko 131-70-10 int. 282,283.
Berite Informator in obiskujte INFO točke in lepo Vam bo na zemlji.
Postavljene so nove domače strani ŠOU, ki vsebujejo mnogo informacij 0 sami Študentski organizaciji, 0 programih, ki jih za vas pripravlja ter še druge zanimivosti. http://www.sou.uni-lj.si/info/
ŠOU Informator izdaja Informacijska pisarna ŠOU v Ljubljani, za katero je odgovoren Aleš Vovk. Za dodatne informacije, pripombe ali predloge, se obrnite na Polono Čehovin.
Informacijska pisarna ŠOU, Kersnikova 4, Ljubljana; tel.: 131 70 10 int. 281, fax.: 319 448.
Studentski tekoči račun
http:// www.n-lb.si
sou    .
- tajna sluzba
Verjemite Sakoviču, modri trak naj bi v kratkem ovijal tudi Tribuno.
Vladar: Jožko, si zapisal? Socialar: Da. da, zapisal.
Turizem: En čin na širitev najinih projektov in en bum na nove poslovne prostore. Mediji: Na račun Tribune, seveda.
Fantje, čas je, da zavihamo rokave!
V študentsko diplomacijo prihaja Vajglov strah in trepet.
Mir v vladni palači -prihaja Temeljni Akt.
"Po alkobusu pride
streznitev," razmišljajožko Socialni.
Madik Marko piše scenarij za novo
nanizanko ŠOU straža. Pravi, da bo humoreska.
Peter Grošelj
(mediji):
"Pojutrišnjem
pa definitivno
ukinem
Tribuno."
KO VLADA
se na ogled postavi
(ZAKLJUČNO POROČILO ZA MANDATNO OBDOBJE 1995/96)
januarju so vzeli vajeti v roke novi ministri in s tem je začela delovati nova 1 študentska vlada. Ob tem bi se morali vprašati, kako uspešno je bilo delo prejšne vlade. Ne glede na vse aferice in zaplete, velja, da je prejšnja vlada solidno opravila svoje delo - to je skrb za interese nas, študentov. Med pomembnejše projekte, ki so bili uresničeni v letu 96, sodi tudi kreditno štipendiranje. Edina ostala zaključena projekta sta še "predstavitvena mapa" in "arhiv ŠOU". Projekti, ki so še v teku ali pa še niso bili zaprti, so: regionalna pisarna, študent in družba, knjižica ugodnosti in popustov za študente ipd. Na resorju za izobraževanje potekajo trije stalni projekti: dijaki, financiranje dejavnosti ŠOVZ in subvencioniranje obštudijskega izobraževanja. Kvaliteta študija ni najvišja, saj se študenti učijo večinoma tisto, kar profesorji sprašujejo na izpitih. Malo je konkretnih idej, ki dvigajo nivo splošnega znanja na posameznili področjih znotraj stroke, zato so zelo dobrodošli projekti kot so na primer učni potni list, izobraževalni tabori in ekskurzije, teden fotografije, tečaj komuniciranja in retorike, potopisna predavanja, študentska pravna pomoč; slednji so ravno sedaj odvzeli njene prostore. Dotacije na RZI po zagotovilih pristojnih niso bile namenjene praznovanjem in zabavam, ampak zgolj podpori študentom pri organizaciji obštudijskih izobraževalnih dejavnosti, ki so pomembno dopolnilo študijskega procesa.
Na resorju za socialo in zdravstvo je bil v ospredju problem Študentske prehrane, ki je zelo občutljiv sistem in bi ga država najraje ukinila. S protestom dne 16.1.1996, se je dosegel dogovor s takratnimi koalicijskimi strankami o subvencioniranju študentske prehrane. Pomembno vlogo je imela tudi komisija za nadzor, ki je vsak mesec kontrolirala obveznosti ponudnikov in ugotavljala morebitne zlorabe. Na področju invalidnih študentov je vlada odprla projekt, katerega rezultati so bili kmalu vidni: organiziralo se je razgibavanje v Centru Soča in zagotovila se je pomoč prek civilnega služenja vojaškega roka. Organiziral se je Klub invalidnih študentov (KIŠ), ki je do sedaj zbral vec kot 4 milijone tolarjev. Na področju gradnje novih študentskih domov pa se je Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve zgolj zavzemalo zanje, še zlasti v predvolilnem času. Po volitvah pa so seveda pozabili na obljube in morebiti bi jih nanje veljalo spomniti tudi s kakšnim javnim protestom.
Na resorju za šport so poskrbeli, da je bilo leto tudi športno obarvano. Spomladi so v študentskih naseljih potekale športne igre, v decembru je bil na Rogli tečaj za učitelje smučanja I. stopnje, v Cerknem in na Rogli je potekalo športno silvestrovanje in novoletni programi. Prodali so vseh 2000 smučarskih kart za Roglo, kar je spričo astronomskih cen "običajnih" smučarskih kart pač razumljivo.
Na resorju za turizem so organizirali novoletne izlete v različne evropske prestolnice (Pariz, London, Budimpešta, Rim...), prvomajske izlete, poletna potepanja po Dalmaciji, Škotski, Skandinaviji. Športne navdušence so popeljali na ogled formule 1 v Imolo in
KULTURA
Študentski minister: Marko Mikulin
, oglavitni namen resorja za I kulturo je, po besedah letošnjega ministra, 23-letnega Marka Mikulina, študenta četrtega letnika Ekonomske Fakultete, omogočiti študentom ugodne ali vsaj ustrezne pogoje za kulturno osveščanje in izobraževanje, pomoč pri čimučinkovitejši produkciji študentske kulture, skratka pomoč pri oblikovanju študentovega kulturnega jaza. Da bi slednje lahko uresničili, želi podpreti čimširši kulturni spekter, od klasičnega pa vse do alternativnega. Poleg kulture s komercialnim pridihom je, kot zatrjuje, potrebno posebno pozornost posvetiti tudi kulturnemu udejstvovanju, katerega glavni organizacijski in nenazadnje tudi finančni vir je ŠOU. Seveda pa kulturno ministrstvo ne bo podprlo vsakogar, ki se bo identificiral za umetnika in še to samo zato, da bi posrkal nekaj tako zaželenega denarja, je v pogovoru še zatrdil Mikulin.
Kakšna je po tvoji presoji vloga kulturnega ministrstva znotraj vlade?
Glede na to, da ima kulturno ministrstvo največ projektov, ima znotraj vlade kar velik pomen. Še več. Po mojem mnenju je eno najpomembnejših in najbolj obremenjenih ministrstev tudi glede na število študentov, ki se z idejami, prošnjami in projekti obračajo na nas.
Katere naloge si za letošnji mandat postavil na prioritetni seznam?
Poleg stalnih projektov in seveda študentskih ter mojih pobud si kot eno poglavitnih nalog zastavljam ureditev kulturnega centra. Nujno namreč potrebujemo prostor za izvajanje naših dejavnosti, saj se bomo le tako lahko
izognili velikim stroškom najemnin. Večnamenski prostor za koncerte, delavnice, pevske zbore in ostale aktivnosti je nujen tudi zaradi vse strožjih režimov v študentskih domovih.
Kolikšen bo letošnji kulturni kos proračunske pogače?
Tega seveda natančno ne vem, saj proračun še ni dokončno oblikovan, menim pa, da bo letošnja postavka nekoliko nižja od lanske, ki je znašala približno trinajst milijonov tolarjev.
S katerim ministrstvom boš poskušal vzpostaviti nekoliko tesnejše stike?
Mislim, da bo to ministrstvo za mednarodno sodelovanje, preko katerega bom poskušal organizirati pestro kulturno izmenjavo tudi onkraj meja. Eden takih projektov je na primer Vdor v 21.
Ministrski stolček zasedaš že približno mesec dni. Česa vsega ste se do sedaj že lotili?
Kulturno življenje je v zimskih mesecih nekoliko manj pestro, da ne rečem mrtvo, kjub temu pa smo se znotraj ministrstva lotili dveh projektov.
Pretekli teden smo v domu na Kisovcu pod Veliko planino zaključili likovno kolonijo ŠOU-a. Na njej je pet dni ustvarjalo okrog 30 likovnikov s treh likovnih fakultet, ki so ob koncu pripravili razstavo. Sredi februarja načrtujemo hkratno otvoritev razstave na ŠOU-u in v klubu Cankarjevega doma. Z razstavo bomo nato izvedli mednarodno turnejo v okviru Alpe Adria. Drugi projekt je letošnji kulturni praznik, ko bomo, predvidoma na četrtkov predpraznični večer, predstavili kulturni program z naslovom Surovina. Podrobnosti
Budimpešto, nekateri pa so se udeležili karnevala v Benetkah ali pa salona avtomobilov v Ženevi. Tisti z malo ali nič denarja pa so prekrižali svet s potopisnimi večeri v klubu K4. Na resorju za turizem pa niso samo potovali, ampak so v sodelovanju z društvom turističnih vodnikov Slovenije organizirali tudi tečaje za turistične vodnike, aktivno so sodelovali pri oblikovanju slovenske turistične ponudbe za mlade (brošura). Na resorju za mednarodno sodelovanje so navezali stike s Slovenci v Argentini, Avstraliji, Venezueli, Londonu in drugih krajih. Udeležili so se sestanka GA/EWWG-EISB v Budimpešti in navezali stike z ostalimi člani delovne skupine. V sklopu celostnega urejanja statusa tujih študentov v Sloveniji so dobili zahtevan sklep o namestitvi študentov v študentske domove. Pričeli so s pomočjo za slovenske študente na Dunaju, ki želijo dobiti katedro za slovenski jezik na dunajski filozofski fakulteti. Jeseni je z vso paro stekel projek Visoko šolstvo v novi Evropi, ki je bil decembra uspešno izpeljan in je požel veliko navdušenje med udeleženci - predvsem zaradi kvalitetnih predavateljev. Na področju mednarodnih odnosov je potekalo izbiranje direktorja ESIB, kjer je v ožji izbor priišla tudi ena bivših ŠOU ministric, vendar je to mesto s pomočjo močnega skandinavskega lobija. zasedla predstavnica Finske.
Na resorju za finance so najprej spremenili 26. člen Pravilnika o Finančnem načrha, ki se po noven glasi: "Razlika med prihodki in odhodki v bilanci dejavnosti ŠOU ne sme preseči planirane višine v negativni smeri." Več denarja je bilo namenjeno študentom, saj so se sredstva za študentske projekte in dotacije povišala za dobrih 38 odstotkov. ŠOU je tudi odkupila stavbo Študentskega servisa na Borštnikovem trgu 2 in zanjo odštela astronomskili 68 mio SIT. Denarja je torej na pretek in samo upamo lahko, da ga bo kaj ostalo tudi za druge. Recimo za študente, ki si le s težavo privoščijo študij. Teh je namreč vedno več!
SAŠA KODRIČ - Ff. DEIAN STEINBU CH - Pi
naj zaenkrat ostanejo še skrivnost. Kot sem že dejal, posvečamo veliko energije tudi mednarodnemu projektu Vdor v 21., s katerim naj bi oktobrske študentske kulturne dneve obogatili s pomladnim delom. Program se bo po predvidevanjih odvijal v začetku maja, temeljil pa bo predvsem na kulturni produkciji tujih študentov.
Boš v enem letu uspel izvesti vse načrte?
Iz enomesečnih izkušenj, ko se nam je že v
začetku nabralo ogromno materiala, sklepam, da je eno leto bistveno prekratko obdobje. Najmanj mesec dni namreč potrebuješ za spoznavanje, sistematizacijo in prilagajanje, dodatni mesec izgubiš zaradi sprejemanja proračuna, tako da za čisto produkcijo preostane le še deset mesecev, od katerih pa sta dva poletna. Prepričan sem, da bi bilo za efektivnejše delovanje študentske vlade primernejše mandatno obdobje dveh let
Pogovarial se ie: MITTA BLAŽIČ - FD)
SOCIALA IN ZDRAVSTVO
Študentski minister: Jožko Fornazari
Oe študent 3. letnika Pravne 1 fakultete. Rodil se je 1969- leta v Šempetru na Primorskem. Osnovno šolo je obiskoval v Šempetru, srednjo pa na Narovoslovnem srednješolskem centru v Novi Gorici. Po končanem vojaškem roku v Banji Luki se je vpisal na Biotehniško fakulteto, kjer je diplomiral. Obenem pa je že tretje leto vpisan na Pravno fakulteto.
Od kod odločitev, da si naravoslovje zamenjal z družboslovjem ?
Človek naj bi bil univerzalen. Vsak naj bi imel svojo stroko in znanje o medčloveških odnosih. Kljub temu je bila agronomija moj prioritetni študij.
Kaj ceniš pri ljudeh in oni pri tebi ?
Cenim iskrenost, delavnost in občutek za zdravo razraišljanje. Menim, da ljudje ne razmišljajo globalno. Človek bi se moral več učiti iz narave, ker tu veljajo zakonitosti ravnotežja.
Kako preživljaš prosti čas ?
Pel sem pri MPZ Vodopivci, igram klarinet in, če je le čas, veliko berem.
Kakšne so tvoje dosedanje izku šnje v študentski politiki ?
V prejšnjih letih senisem aktivno ukvarjal s študentsko politiko, sodeloval sem le pri posameznih projektih.
Kako bi ocenil pomembnost resorja za1 socialo in zdravstvo?
Sociala je študentom kruh, ostala ministrstva pa sol. To lahko pojasnim s čistc preprostim razlogom: študentje bi dosti bol občutili pomanjkanje bonov in prostorov v študentskih domovih kot pa pomanjkanje izletov.
Meniš, da se Slovenci bližamo trenutku, ko bo študij postal vprašanje denarja?
Ja. Študirali bodo lahko le tisti, ki ne bodo imeli problemov z bivanjem (domačini) in tisti s periferije, ki izhajajo iz premožnejših družin. Kadrovska politika se žal ne zaveda, da je znanje velik kapital, ki se obrestuje, obrača in predaja naprej.
Pogovariala se ie: SAŠA KODRIČ - FF
Posemesterska
Top job
IZPITNA MORA
na slovenskih univerzah
oločen del slovenske populacije se skuša v zgodnjih dvajsetih letih prigrebsti do tistega, čemur se uradno reče univerzitetna izobrazba, neuradno pa narejen faks s kombinacijo diplome. Po čudnih poteh usode je med ta del populacije prišel tudi avtor teh vrstic. Stara tradicija, da je na univerzah študijsko leto razdeljeno na semestre (polletja), je pri nas dopolnjena z izpitnimi roki med semestralnimi počitnicami. Ob vpisu na univerzo smo vedeli, da predavanjem sledi izpit. Vendar ni vedno tako enostavno, kajti določeni predmeti se vlečejo čez dva ali več semestrov, potem pa... Dejstvo je, da je za opravljen izpit potrebno določeno znanje, količina le-tega pa je premo sorazmerna s količino semestrov, ki jih je zavzel ta predmet. Do tu vse lepo in prav, ampak ko na koncu študijskega leta pridemo do osem plus izpitov, za katere je potrebno predelati vsaj 600 plus strani gradiva na izpit, se marsikateremu študentu utrne misel, o (ne)potrebnem študiju. Obstaja rešitev: redno hodite na predavanja in vaje ter pridno sodelujte in se učite med študijskim letom in na koncu lahko mirno požanjete svoje uspehe v obliki dooooooolgih letnih počitnic. Kaj pa drugi? No ja, na voljo imate razne šnelkurze, prepiske in izpitna pomagala, ki jih profesorji tako zelo Ijubijo, da si jih v priraeru najdbe prilastijo (ob velikem veselju vestnega študenta).
Takim težavam bi se dalo zelo lepo izogniti, korist bi imeli pa mi vsi: študenti, profesorji in znanstveni kader. Tarnala bi kvečjemu kakšna vedno prezasedena referentka, ki že besede študent sploh ne more več slišati. Predlagam, da se pri bolj obsežnih predmetih izpit razdeli na vsaj dva delna izpita in potem se ocena sestavi kot aritmetično povprečje delnih ocen. Ti delni izpiti pa bi se polagali ob semestrih. Morda bi to kratkoročno pomenilo večjo obremenitev študentov, a dolgoročno pomeni to precejšnjo olajšavo: namesto lepih zimskih počitnic bi se zimski izpitni roki popolnoma izkoristili in v poletnih izpitnih rokih nebibilo več take panike, pa tudi pritiska ne več takega, saj bi odpadlo okoli 50% snovi za druLi del izpita. Ko govorim o teh delnih izpitih, ne mislim na kolokvije, temveč na dejanski w,pft,1KYn pormentt po\ ocene. Glede kolvčine znanja bi bil obseg isti kot pri kolokvijih, vendar bi to imelo veliko večji pomen - ne bi bilo le predpogoj za predrok spomladi, teniveč pogoj za izpitno oceno. No, velespoštovana študentarija, kaj menite o tem?
TORGSLADIČ-PF
IZOBRAZEVANJE
Študentski minister: Gal Kušar
tudentski minister za izobraževanje je Gal Kušar, študent 4. letnika gozdarstva na Biotehniški fakulteti. Rodil se je 2. februarja 1973 v Ljubljani, kjer tudi živi. Obiskoval je SNŠ Bežigrad, ki jo je 1.1992 z odliko končal, in se nato vpisal na ljubljansko univerzo.
Poleg rednega izobraževanja se je vseskozi ukvarjal z obštudijskim izobraževanjem. Leta 1992 je skupaj s kolegom za raziskovalno nalogo z naslovom Izolacija aspartatne prteinaze ketapsina D iz goveje vranice prejel pohvalo na 5. srečanju mladih raziskovalcev ljubljanske regije. Od leta 1989 je član skavtov, kjer je bil tudi aktivni voditelj druge starostne veje. Delovanje ŠOU-a je spoznaval dve leti kot poslanec v ŠP. Bil je član finančne komisije (92/93) in komisije za mednarodno sodelovanje (94/95). Z delovanjem Univerze se je srečal kot član Študentskega sveta (93/94 in 94/95), na nivoju fakultete pa deluje kot član Društva študentov gozdarstva (predsednik častnega razsodišča 94/95, blagajnik 95/96, član nadzornega odbora 96/97). V preteklem letu je na ŠOU-u deloval kot vodja stalnega projekta Subvencioniranje obštudijskega izobraževanja. Soorganiziral in medijsko predstavil je tudi Sejem obštudijskega izobraževanja v CD.
Delo v študentski vladi vzame Galu veliko časa, vendar pravi, da si moraš prosti čas vzeti sam. Njegovi hobiji so povezani predvsem z naravo: pohodništvo, rafting, skavtstvo, branje knjig... Predavanj se letos udeležuje bolj malo, vendar meni, da se je mogoče s profesorji dobro dogovoriti.
Včasih pa je treba celo žrtvovati leto študija. Tako je med tednom minister, ob vikendih pa navadni Gal, ki skuša nadoknaditi zamujeni študijski teden in se sprosti v družbi svojih prijateljev. Na vprašanje, ali želi priti tudi v slovenski parlament, je odgovoril, da pred 35. letom nikakor noče v politiko. Meni, da si mora tisti, ki konča študij, najprej pridobiti strokovno prakso, nato urediti (družinsko) življenje in s tem postati razsoden. Mladi po njegovem mnenju še niso sposobni delati pametnih kompromsov, ker pozabijo na javno dobro in podležejo osebnim koristim - boju za denar in oblast. Je tudi mnenja, da v vladi ne morejo biti sami politologi, ampak predvsem strokovnjaki s posameznih področij. S poslanci je v dobrih odnosih. 0 poslanskih vikendih pa nima ravno pozitivnega mnenja. Ti se večkrat sprevržejo v razgrajanje po hotelih in to je slaba promocija za ŠOU. Poslanci naj se družijo, toda ne na račun stroškov ŠOU-a. Gal tudi misli, da so sejnine poslancev previsoke glede na to, koliko časa prebijejo študentski ministri na ŠOU-u za 55.000 tolarjev na mesec. Resorju za izobraževanje je letno namenjenih 25 milijonov tolarjev, kar je dovolj za normalno delo, vendar bo skušal stroške še znižati. Pozornost bo posvečal bodočim brucom in tistim, ki bi se radi dodatno izobraževali.
Kdor koli se bo pojavil pri njemu z resnično dobrim projektom, ga bo podprl.
Pogovariala se ie: SAŠA KODRIČ - FF
rojekt TOP JOB bo letos potekal ' od 14. do 18. aprila. Glavne teme bodo: zaposlovanje, visokošolsko izobraževanje, družbena odgovornost podjetij in podjetništvo. AIESEC bo to leto projekt pripravil že šestič. Projekt TOP JOB omogoča študentom spoznati, kaj podjetja pričakujejo od njih in jim pomaga poiskati zaposlitev, štipendijo ali strokovno prakso. Lanskoletni TOP JOB je prinesel 46 zaposlitev, 13 štipendij ter 51 strokovnih praks v podjetjih. Usmerili pa smo se tudi na osebni razvoj študentov, predvsem tistih, ki bodo aktivni in odgovorni člani v razvoju družbe. Pripravili bomo okroglo mizo 0 pomanjklji-vostih visokošolskega izobraževanja. Pripraviti jo nameravamo v sodelovanju s podjetji, vlado Republike Slovenije, Univerzo in študenti. Izvedli bomo tudi anketo med študenti 0 njihovih pričakovanjih glede zaposlitve in delovnega okolja ter anketo med podjetji glede njihove skrbi za razvoj zaposlenih in njihovem odnosu do okolja. Na področju družbene odgovornosti podjetij bomo organizirali predavanja na to temo. Z namenom razvijanja podjetniškega mišljenja bomo v sodelovanju s podjetji pripravili tekmovanje študentov pri reševanju nekega konkretnega problema (case study) na temo družbene odgovornosti podjetij. Na področju zaposlovanja lahko največ naredimo v sodelovanju z Zavodom za zaposlovanje. Skupaj z njimi bomo pripravili delavnico na temo: Kako najti zaposlitev.
Sklepno dejanje našega projekta bo sejem, ki bo 18.4.1997 v Cankarjevem domu. Na njem se bodo podjetja, ki iščejo mlade kadre, na stojnicah predstavila študentom. Kot dodatno zanimivost pripravljamo predstavitev podjetij po panogah, s kratkimi predavanji njihovih predstavnikov. V okviru sejma bodo potekali tudi osebni razgovori za zaposlitev med študenti in podjetji. Dodatne informacije: Organizacijski odbor TOP JOB, Mednarodna pisarna ŠOU, Kersnikova 4,1000 Ljubljana.
STANE ŠTRAUS
esor za mednarodno sodelovanje ' pokriva mednarodno sodelovanje ' ŠOU-a z drugimi študentskimi organizacijami v tujini. Preko njega potujejo informacije v tujino in prihajajo v Ljubljano. Študenski minister predstavlja interese študentov v vseh mrežah, v katere je vključen po dogovoru s ŠOU-vom v Mariboru, kar pomeni, da zastopa interese vseh slovenskih študentov. Vloga študentskega ministra v Ljubljani je predvsem pokrivanje študentskih interesov v mreži nacionalnih študentskih organizacij, vključen pajetudi v mrežo Alpe Adria, kjer sodelujejo študentske organizacije univerz. Gre torej za sodelovanje preko meja, za mednarodno izmenjavo znanj, idej, informacij, nasvetov. Letošnji minister za mednarodno sodelovanje je Uroš Vajgl, 21-letni študent drugega letnika Ekonomske fakultete.
Katerim nalogam boš letos posvetil največ časa?
Delo na študentski diplomaciji je precej kompleksno. Združuje namreč vsaj dve funkciji. Prva je reprezentativnega značaja, v okviru katere mislim zavzeti bolj ključno vlogo do vprašanj na evropski in mednarodni ravni.
Druga stvar je projekt Alpe Adria, kateremu se bom letos še posebej posvečal. Pričakujem, da bodo študentje na tem področju delovali enotno in tako končno porušili fiktivni zid državnih meja. Mreža Alpe Adria je pričela nastajati pred približno pol leta. Znotraj te regije je vključenih 44 univerz oziroma ostalih visokošolskih zavodov. Za razliko od ostalih mrež, kjer so prisotne nacionalne študentske organizacije, sodelujejo v tej, kot sem že povedal, študentske organizacije univerz. Ta povezava je po mojem mnenju boljša, saj imajo slednje večji, predvsem pa pristnejši stik s koreninami (študenti) in je torej možnost realizacije konkretnih projektov
KOMISP
- Krovna organizacija mednarodnih študentskih strokovnih organizacij
OMISP je zveza zvez in društev Mednarodne pisarne in krovna organizacija 16 ' članic s predvsem mednarodno vsebino. Skrbi predvsem za nemoteno delovanje članic znotraj Mednarodne pisarne in usklajuje njihove interese. Začelo pa se je v 70-ih letih, ko se je nekaj mednarodno usmerjenih študentskih društev organiziralo v projekt Recepcija, ki je najpomembnejši projekt članic Mednarodne pisarne. Projekt je še kako živ danes, njegov cilj pa je izboljšati počutje tujih praktikantov na ljubljanski univerzi. Gre za preskrbo prenočišč, prehrane, predvsem pa za celostno podobo počutja praktikantov v obliki izletov, zabav in socialnega življenja. Vsako leto projekt podpre 300 tujih študentov, največ dela in aktivnosti pa je ravno v poletnih mesecih. In če smo malce skromni: to je eden boljših recepcijskih programov v Evropi. Kaj pa finančni viri? Največ nam ta trenutek pomaga Študentska organizacija Univerze, Ministrstvo za znanost in tehnologijo in Ministrstvo za šolstvo in šport. Stroški nastanejo namreč z administrativnim poslovanjetn in financiranjem nacionalnega programa. To je denarna podpora pri udeležbi zakonodajnih mednarodnih srečanj posameznih organizacij v tujini.
Letno torej pomagamo 300 študentom in jim s tem omogočimo udeležbo na strokovnih praksah v tujini, študentska mobilnost (izmenjava naših in tujih študentov) se vrti okoli številke 2200, z lokalnimi projekti pa zadovoljimo okoli 8000 študentov in so predvsem strokovne narave.
Raztreseni stno skoraj po vsej univerzi v Ljubljani in združujemo študente poslovnih ved in naravoslovja, arhitekte, študente tehničnih ved, elektroinženirje, farmacevte, pravnike, agroživilce, gradbenike, gozdarje, veterinarje, zgodovinarje, medicince, stomatologe, psihologe in študente zdravstvene nege. Če ste se mogoče prepoznali, ali še bolje, če se niste, vas seveda kar se da vljudno vabimo, da se nam pridružite.
SAŠO MATAS, PREDSEDNIK KOMISP-A
MEDNARODNA PISARNA
Študentski minister: Uroš Vajgl
bistveno večja. Doslej se je projektu odzvalo že okrog 20 organizacij, še letos pa naj bi bili vidni prvi konkretni rezultati. Seveda nameravam še naprej navezovati dvostranske stike zunaj mreže Alpe Adria. Predvsem želim približati kulturo in študentski način življenja v tujini slovenski študentski populaciji.
V  okviru mednarodnega resorja deluje še Mednarodna pisarna, kjer razpolagamo z informacijami 0 študiju, štipendiranju in opravljanju prakse v tujini ter 0 najrazličnejših aktivnostih mednarodnega značaja.
Četudi zasedaš ministrsko mesto šele mesec dni, so na dan zagotovo Že pridrle prve težave. Katere?
Težava je predvsem v velikem pretoku študentske populacije. Ali če sem bolj jasen: kdor se ukvarja s študentsko politiko, ostaja na tem področju aktiven največ nekaj let. Z odhodom se torej zrušijo stiki, navezave in poznanstva, ki jih je vzpostavljal v letih aktivnega študentskega političnega življenja. Obstajajo sicer tradicionalne navezave, na primer na Avstrijo in Madžarsko, vendar so slednje v veliki meri pogojene z bližino. Ravno zato nameravam letos tako poudariti projekt Alpe Adria, saj upam, da se bodo stiki v tovrstni mreži prenesli tudi na naše naslednike.
Kako je s študijem v tujini? Po nekaterih informacijah naj bi bile možnosti zelo široke, študentje pa so s tem bolj ali manj slabo seznanjeni.
V programih študija v tujini je velik poudarek na recipročnosti. Slovenija za to
nima ravno velikih možnosti, zato so tudi možnosti za študij v tujini pri nas nekoliko omejene. Problem se po mojem mnenju še ni pokazal v pravi luči. Vsekakor se lahko s sedanjim načinom reševanja te problematike zadeve v kratkem hudo zapletejo. Možnosti za študij v tujini so kljub temu večje, kot se jih slovenski študentje zavedajo. Informacije 0 tem so dosegljive na straneh interneta, ki jih je pred kratkim odprlo Ministrstvo za šolstvo in šport.
Ti bo enoletni mandat zadostoval za uresničitev tvojih načrtov?
Moji projekti temeljijo predvsem na viziji, načrtu, torej lahko upam, da bo neuresničeno dokončal moj naslednik. Vseeno sem prepričan, da bom uspel uresničiti večino zadanega in pri tem ostal dovolj odprt za dodatne ideje in projekte študentov.
Kako ocenjuješ delo lanskega ministra?
Z Blažem Strojanom sva že veliko sodelovala v preteklosti. V njegovem resorju sem namreč že opravljal dela znotraj določenih projektov. Mislim, da je svoje delo zelo dobro opravljal in prepričan sem, da bom znal nekatere stare navezave in stike, ki jih je vzpostavil, dodobra izkoristiti; v korist študentske diplomacije, seveda. Poleg tega menim, da letošnja vlada deluje dobro, kar pomeni, da s političnega zornega kota ne bi smelo prihajati do večjih razhajanj in zaviranj.
Pogovarial se ie: MITTA BLAŽIČ - FDV
DIEM
ČAS
ekstremov
ojavlja se vse več zanimivih športov, ki jim mnogi pravijo ekstremni. Ekstremni ' zato, ker izzivajo naravo. Večinoma so to individualni športi in vsak, ki se z njimi ukvarja, jim doda svojo osebno noto. Tako se je pojavilo nešteto različnih, a v marsičem podobnih športov.
Tako je tudi v glasbi. Glasba, predvsem tista manj komercialna, izraža kulturo realnosti, komercialna pa kulturo sanj. Res je. da bi večino glasbe uvrstili nekje vmes. Bistveno je to, da komercialna črpa iz tistega, kar je bilo že narejenega, tista malo manj komercialna pa išče nove poti izražanja za različne ljudi. Tako kot pri športu se tudi v glasbi pojavljajo ekstremi. Ekstremi, ki so tesno povezani z življenjem ljudi, ki jo poslušajo. Kaj vse vključuje ples do jutranjih, dopoldanskih, popoldanskih ur? Zabavali bi se radi še bolje in dlje. Občutek prostosti, rajanje, adrenalinske šoke - vse to bi radi podaljševali, izboljševali. Tako na vsakem koraku rinemo v ekstreme. Vsi smo nekaj posebnega, pa vendar pleme "Posebnežev", kjer smo si v različnostih.vsi tako podobni. To nani ponujajo blagovne znamke pod izrazi generacija X; nova generacija; poln sebe; danes počnem, kar se mi zljubi - nič; razni planeti športa...
Kcr ekstremov telo in psiha včasih nista sposobna doseči, si pomagamo kako drugače. Naša generacija je še dokaj zadržana glede drog, toda generacija, ki prihaja, se z drogami srečuje v osnovni šoli. Cigarete in alkohol so prerasli že v 6. razredu. Kaj je bilo tako drugačnega v njihovi vzgoji? Mi smo gledali drugačne risanke kot oni. Sedanje predadolescentne generacije imajo možnost cele dneve gledati risanke. In kaj vidijo? Poleg totalno osladnih. tudi veliko izredno krutih risank, polnih krvi, rezanja teles, streljanja, pretepanja... Čeprav moram reči. da so te nove risanke izredno zabavne. Vendar jih nekaj meji že na Itchy & Scratchy Show. Torej zopet ekstremi.
Zakaj torej vsi iščemo osebno izpopolnitev v nekaj ekstremnih rečeh, ki se jih v življenju lotimo? Ali pa je naše bistvo postalo: bodi sam, bodi ekstremist!
ANŽEIEREB-FDV
UMRL JE BOG
te si kdaj zavrteli pesem Only happy when it rains skupine Garbage in preprosto hoteli pobegniti iz tega bolnega telesa, obsojenega na zemljo, kri in meso? Ste si kdaj želeli odleteti v nebo brez spon, brez gravitacije ter brez vseh neumnosti, ki nas spremljajo vsak dan? Lep bo dan, ko smrt ne bo več mit strahu, temveč le druga stran vrat, skozi katera smo vstopili ob rojstvu. Lep bo dan, ko samomor ne bo izhod iz krize, ko bodo prazniki le slavolok življenja in ne potrošništva ter dela prostim dnevom. Mar zato hodimo na referendume, volitve, k mašam v cerkve, v kino in v dvorane na sestanke?
Družba išče svoja izgubljena čustva na odpadkih zgodovine, išče identiteto, ki jo je zavrgla z zapustitvijo živalskega sveta. Skušamo dojeti in hkrati pozabiti. Smo preprosto le napredna žival z nekaj kilogrami možganov ali dejansko nosimo v sebi iskro večne inteligence, ki bdi nad nami? Nekaj čudovitega je tam zgoraj, opisujejo povratniki iz težkih kom. Nekaj gnilega je tam spodaj, sem slišal od ljudi, ki živijo bolj zgoraj. Kdo izmed nas ve, kje živi? Toliko stvari je, ki zahtevajo odgovor, toliko nepopisanih in neprebranih strani življenja nas čaka, mi pa se trudimo drug z drugim.
Pred vami je celo življenje. Puščave čakajo na vaše stopinje, gore na odmev vašega krika, koralni grebeni na vaše zračne mehurčke. Najdite svoje življenje! Negujte ga in pustite drugim negovati svojega. Igrajte se drug z drugim, s samim seboj, v skupini. Naj bodo orgazmi katapulti v druge razsežnosti in ne razlog za trganje obleke z nemočne žrtve nekje v temnem predelu parka. Pri drugih rasah raziskujte telesne sokove, in ne njihovo kri. Zapojte dekletu vaš najljubši 'evergreen', zaupajte fantu globino svoje ljubezni in ga odpeljite v sanje. Če vas moti ličenje v avtomobilu pred vami, ko bi bilo treba hitro speljati, se spomnite (in nečloveško potrpite). da se ličijo za nas (fante). Če fant gleda tekmo, ki se je je veselil več tednov, ga takrat ne morite s svojimi željami ali potrebami. Potrpite, saj bo srečen moški vedno potešil vašo žejo. Leta tečejo hitreje kot žganje v zanikrni beznici na robu mesta in vaše življenje je le zrnce v peščeni uri vesolja. Poskrbite, da se boste lahko ozrli nazaj ter se nasmehnili, in ne le zrli v prazno. Vstanite iz vsakdana, iz preprostih naučenih stvari, ter vzemite svoj kos pogače. Jutri je vedno predaleč, da bi nanj čakali.
ANDRETNOVAK-FOV
MINI BASEN
tf% ovej mi, koliko tehta snežinka,« vpraša vrabček goloba. Ta odgovori: »Ne dosti več kot nič«
»Potem ti moram povedati čudno zgodbo,« pravi vrabček. »Sedel sem na veji drevesa, tik ob deblu, ko je začelo snežiti. Ni bilo viharja, snežinke so padale kot v sanjah. brez glasu in teže. Ker nisem imel kaj početi, sem štel tiste, ki so padle na vejo in obvisele na njej. Natančno tri milijone sedemsto enainštirideset tisoč dvesto dvainpetdeset jih je bilo. In ko je padla trimilijonesedemstoenainštiridesettisočdvestoTRIinpetdeseta snežinka, težka ne dosti več kot nič, se je veja zlomila.«
Nauk: Morda je za spremembo potreben samo še en glas.
(Iz knjige SOS za naravo in človeka, avtorja Huberta Požarnika; Domus, 1988)
. oč je bila naelektrena. Na samem ' vrhu strmega skalnatega pobočja je stal star, napol porušen grad, v katerega že dolgo nihče ni stopil. Zaradi dežja je bilo vlažno in z okrušenih zidov je vztrajno kapljalo. Blisk in grom sta zapolnjevala noč z oglušujočo in oslepljujočo energijo. Tisto noč je na kamnitem kvadru sredi največjega prostora ležala Ona.Bila je lepa, svilnato bele polti, polnih, vabečih ustnic in dolgih, žametno črnih las. Kar ležala je tam, na hrapavem kamnu, stoječem v središču nekoč lepe dvorane. Prosojna srajca se je mokro oprijemala jedrih prsi, lasje pa so se ji mehko lepili na obraz. Bila je skoraj vznesena od užitka, ki ga je čutila, ko so dežne kaplje bičale njeno razgaljeno telo. Zvijajoč se od ugodja je opazila njegovo senco, ko se je za droben trenutek zasvetilo. Opazovala ga je, kako se ji počasi, nekako slovesno bliža, in podrhtevala v pričakovanju tistega, kar se ji je obetalo. On pa je bil že čisto blizu in s svečano kretnjo je izpod povsem črnega, do tal segajočega plašča povlekel dolgo, bleščeče rezilo. Od slasti je rahlo razprla ustnici in vzneseno pričela hitreje in glasneje dihati. Vse to ga je dražilo, a rezilo je dvigoval počasi, nad glavo, za trenutek otrpnil, vdihnil njeno goloto in vonj po dežju, potem pa z neskončno hitrostjo zamahnil proti ponujenemu telesu ter se prav tako hitro ustavil, še preden se je konica bodala dotaknila nežnosti njene svilnate kože. Zadržala je dih, da bi začutila ostrino rezila
v vsej njegovi hladnosti, a že naslednji hip
je razprla nežne veke, prej tako tesno
sprijete. Njuna pogleda sta se srečala in
blaznost v njegovih očeh jo je plašila, hkrati
pa vzburjala do vrhunca. Opazil je strah v
njenih očeh in tedaj je bil bog. Bil je v
drugem svetu, drugem času, in v globokem
zanosu mu je uspelo zajeti neusahljiv vir
slasti, ko je neizmerno počasi zarezal v
mehkost njene
vlažne kože.
Vzburjalo ga je
polzenje krvi po
čisti belini njenega
telesa.
Doživljalaje
orgazem za
orgazmom in bila je
bog. Bol se ji je
zajedala globoko v
možgane in nudila
trenutke popolne
zamaknjenosti,
potem pa postala
hudobna. Njeno
telo je stresel šok,
ki je prinašal smrt;
dosegel je možgane
in zdrsnila je v
neskončno mehkost
črnine onstran
pojmovanja.
Zanj pa je obstajala
samo še počasi
polzeča, mastna kri,
ki se je mešala z
dežjem. Zarezal je globlje, med njenimi prsmi, in izvlekel srce. Bilo je toplo, dišalo je po življenju in smrti hkrati, ven pa se je cedila gosta, temno rdeča, skoraj črna kri. Gmoto je približal ustom, obliznil kri, jo sesal in zagrizel v njeno telesno bistvo. Sladkobnost krvi pa se mu je zagnusila in zalučal je njeno srce v steno, od koder je padlo v lužo in postalo eno z dežjem, bliski
in gromom. Besen zaradi osladnega v ustih je nadaljeval z zabadanjem, rezanjem, sekanjem; metal jo je v noč, kos za kosom. Ves izgubljen v svoji blaznosti se je zatem opotekel iz grajskih ruševin, si v luži izpral ogabnost iz želodca ter poletel, da bi vesolje spoznalo, da je umrl bog.
NINA RIBICA
mala šola
spolne ljubezni
PRSI
V vseh obdobjih $o moški dajali veiiko pozornost velikosti oziroma lepotiprsi. Razkošno žensko oprsje slovi kot pojem lepote kiparjem, slikarjem, pisateljem. Prsi so predmet moškega poželenja. Pri večini kulturnih narodov pa velja prepoved javnega razkazovanja tega dela ženskega telesa. In vendar: prepovedanoje slajše. Zneko raziskavoje bilo ugotovljeno, du zelo veliko (skoraj tri četrtine) moških na ženski najprej opazi prsi oziroma njihovo izrazitost.
Dejstvo je, da nihče ni popoln. Kar zadeva prsi, ima skoraj vsaka zenska kakšno pripombo. Nekatere si želijo manjše, druge večje; nekatere lepše oblike, druge bolj pokončne. Pagostn imamopred očmi raznefotomodele ali
igralke. ki nas zmedejo. Pa tudi te niso povsem zadovoijne. Velikost in oblika prsi sta dedni. Vsake so stvar zase, kot recimo obrazne poteze. Ženske prsi so pomembno spolno-Ifubezensko pndročje ^jenebrmimmv^ - te se tahko bistveno (trikratno) povečajo - spadajo v sam vrh vzdražlji-vosti. Titdi prihod mleka vanje (nekaj dni pred porodom) ženska občuti koi užilek. In končno lahko belkasti vodeni iztoček pri nedoječi ženski (namesto mleka) pricurlja oziroma brizgne zarudi velike vzdraženosti prsnih bradavic.
Spolnoslovci poročajo, da nekaieri moški sarno ob misli na to žensko lepoto doživijo spolni vrhunec. Prav tako vemo, da luhko ženske samo zaradi Ijubezenskega draženja prsi dosežejo vrh telesnega užitka (3-4 odstotki).
Ker prsi nimajo mišic, sta jim zato koristna predvsem pravilna drža in dober nedrček. Potrebnoje tudi vedeti, da se prsi odzivajo glede na stanje estrogena. Z zmanjševanjem količine tega hormona upadajo tudi prsi. Seveda obstajajo tablete z večjo koncentracijo estradiola, kiprsiza uro ali dvepovzdignejo. Na votjosoše drugi (tudi povsem naravni) preparati, (Mimogrede: zanje se lahko obrnete tudi na uredmštvo, s pripisom: za P. Rocka.)
Ob pogledu na to žensko lepoto se pri veliko moških pojavi želja. da bi fih zagrabili po mili volji Seveda to kar njim odgovarja, običajno ne velja za žensko. Drugače pa zeleno luč sporočap jasno dvignjene bradavice. Tu je večina čiitnih celic. Vzdraženost tako ni odvisna od same vetikosti prsi, ampak od njenih vršičkov. Za najprijetmjše drazenje velja ponavlja-joče kroženje z vrhom jezika, nežno gnetenje z obema rokama, nežni ugrizi bradavic, sesanje s polno Ijubezni Kot smo že omenili, so grobi prijemi pri večini ravno tako neprijetni kot udarec v moška moda.
Zaključek tokratnega prispevka iahko podam z mislijo, namenjeno dekletom: svoje prsi nosite s spoštovanjem kot sestavni del vašega telesa, ne glede na velikost in obliko.
PRIPRAVLIA: PETER ROCK
Carpe
qaba, najjužnejše jordanskem mesto, ki v vseh letnih časih vabi 2 blago zimsko klimo in čudovitim koralnim grebenom, velja za eno najpriljubljenejših jordanskih letovišč. Medtem ko se temperatura v glavnem mestu Ammanu pozimi spusti tudi do ničle pa se lahko Aqaba tudi pozimi pohvali z nadvse prijetnimi temperaturami zraka in norja. Aqaba se postavlja z vso urejenostjo lipičnega letoviškega mesteca, ki mu daje poseben, skrivnostni čar arabska arhitektura in živahnost ulic ter dobro založenih prodajaln.
Poleg prijetne klime, je največja privlačnost pristaniškega mesta koralni greben, ki se razprostira nedaleč od obale. Rdeče morje slovipo svoji podvodni lepoti, zato v Aqabi nikakornt smete zamuditi priložnosti vsaj
POTAPLJANJE SREDI ZIME
(Jordanija)
za bežen ogled podvodnega sveta. Dovolj so le maska in plavutke in že lahko občudujete fantastične oblike in čudovite barve koral, ter pisane ribe, kakršnih ni moč najti nikjer drugje. Le še v deževnem pragozdu živi več živali, kot v zavetju pisanih koralnih grebenov. Pred očaranimi plavalci se postavljajo rumene ribe s črnimi pikami, progaste, vijolične z rumenimi plavutmi, pisane papagajevke in številne druge ribe vseh mogočih barvnih kombinacij, ki se dvigajo in spuščajo kot bleščeči metulji, ob najmanjši nevarnosti pa bliskovito izginejo za koralne vejice in v varne kotičke prave koralne džungle.
Manjše živali se rešujejo z begom ali bodicami, oblaki barviia ali celo strupi, elektriko. Nekatere se tako stopijo z okoljem, da so neopazne, druge pa
preprosto ždijo v rovih, vdolbinah ali pesku. Nekateri morski prebivalci iščejo celo nekakšno zavezništvo z drugimi vrstami. Riba koralnica si npr. brez škode poišče zatočišče med lovkami morske vetrnice, prekritimi z ožigalkarji. Druge so živo obarvane, s čimer naj bi strašile sovražnike. Ribe živijo same ali v jatah. Nekatere se hranijo z zajedalci večjih rib, nekatere se zadovoljijo z odpadki, roparice, med katerimi je še posebno nevarna murena, pa pogosto prežijo na plen skrite v votlini ali pesku.
MARITA DEMŠAR
Omreženost -
SLOVENSKA NEČEDNOST
Bo Slovenija zapravila eno svojih strateških prednosti - majhnost?
Ojudje že od nekdaj iščejo boljše ' načine medsebojnega povezovanja in sporazumevanja. Mediji - od telefona pa do televizije - so pripomogli k večjemu pretoku informacij. Države, definirane kot najbolj napredne, vlagajo vedno več denarja v razvoj komunikacijsko-informacijskegaomrežja. Recimo rau Internet.
Medtem ko se pritožujemo nad majhnostjo Slovenije, njene strateške prednosti glede te majhnosti ne izkoriščamo. Koliko malih evropskih državic je revnih? Vse se okoriščajo s tem, kar iraajo. Slovenski parlament mnogi primerjajo z zabaviščem. Če v glavi nekaj ni tako, kot bi moralo biti, kako je potem šele pri ostalih delih telesa? Verjetno tudi bolj slabo. Mnogi ste verjetno že prestali svoj prvi in tudi vse nadaljnje stike z novim medijem, ki je malce drugačen od ostalih - Internetom. Vsi ste morda tudi ugotovili, da je dokaj nezanesljiv. Da je prenos informacij izredno počasen. Če ste poskušali priti v stik z njim doma, je bilo še huje - kar nekaj časa ste čakali na vrsto, da ste se ga lahko
dotaknili. No ja, saj to ni najhujše. Najhuje je, ko se vam med najbolj vročim mrežnim spolnim odnosom prekine linija. V Zadobrovi se je bliskalo. Ali ko prenašate izredno pomembne in natančne podatke o gojenju marihuane ali načrte za izdelavo vohunskega letala ali recept za orehove palačinke in se zgodi, da računalnik prekine zvezo z omrežjem. Zakaj? Ker se je v nekem prenosniškem omrežju (med vami in "Njim") nekaj zavozlalo. Ko postanete "Njegov" prerok in naredite svojo predstavitveno stran, jo na vsak
način hočete pokazati vsakomur, ki ga poznate. Vendar - prvemu brez sličic, ostalim pa vsakomur z drugo napako ali hitrostjo. Živčna razvalina se odpravite v bližnji Cybercafe in popijete pivce ali šest in računalnik je v trenutku vaš. Ki mu ne dela miška. Ki mu monitor poskakuje. Ki ima virus... Tik pred eksplozijo vam neki novinec na IRC-u (Internet Relay Chat -Internetovski servis za neposredni odnos nied uporabniki) ukrade vzdevek. Eksplozija pomeni, da nekako ne verjamete več "Vanj". Postali ste še en tehnološki norec, ki so ga razmere izgnale v azil v realni svet.
ANŽETEREB-FDV
Opoldne vstanem in se prižgem
220 v glavo da ne umrem
beli prah v prazne žile gre
glavo imam polno nečloveške sle
vse v možganih se razpada
v sekundi ura se zgodi
srce več ritma ne obvlada
kri v pljučih se duši
moja pot se nadaljuje na drugo stran teme zdaj mi želja poveljuje vodi v globino me
daljno obzorje krvavi v črnino se steka kri moje oči... ... v njih osmica leži
ref:
Zdaj vstajam nad vami bednimi ljudmi vstajam nad vsemi iz mesa in krvi
A.N.
tako razmišljam
POT K POPOLNOSTI
Naj tokratno razmišljanje začnem spredgovorom:
Andrej mipokaže knjigo ShirlevMaclaine: Potovanje vase, Gre zapriročnik z nasveti o uporabljanju številnih duhovnih tehnik, da b'i postati bolj zdravi, srečnejši in bolj zavedajoči se sveta okoli in znotrajsebe.
Vpraša me, kako kajpoznam le stvari: čakre, meditacijo itd, Na kratko mnpojasnim. Meddrugim mupripomnim: "Trenutno sem nastopnji, ko mi takšne duhovne knjige dejansko ne povedo nič novega. Žepred leti sem namrcč opodobnem več bral, se zanimal in preučeval duhovnost, Zdaj sem obstal ob spoznanju: potrehnoje tudi kaj' narediti, nc samo govori(ci)ti, oziroma razmišljati o teh stvareh. "In s to mislijo sem mu nehalpredavati in razlagati svoje zamisli. Ko me tiuli drugi vpodobnihprimerih vpmšajo: "Zakaj nič ne pripomniš?", raje povabim: "Storimo dejanja!" Veliko je namrečpravilnih poti na vrh ¦ atnpak potrebno seje vzpenjati.
Osebno vidim začetek pravilne poti že v smiselni postavitvi vrednot, Pri tem uporabljam vsestranski ključ, kiga imenujem Ijubezen. Verjetnoje najbolje, da si vsak zase (kdorželi) izbereza vsestranski ključ svoje vodilo. Nekoliko boljbom opisaldel vsebine svojega:
¦ Ljubezen: Ljtibi bližnjega kot samega sebe. Torej, Ijubi sebe in enako Ijubi tudi bližnjega. Topomenipreseganjepravičnosti Naprimer.pravje, dasedržitnozakonov in predpisov. Vendar je bistvo v (ozimma nad) tem, zaradi česar so postavljeni.
- Potrpežljivost se mi zdi vrlina posebne wste in zelo potrehna za današnji čas. Pa vendar, koliko Ijudisesploh spomni fkajšele ...)na takšno krepost?
-  Ponižnost ne nasprotuje pravilni zavesti lastne vrednosti. Je koristna vrlina predvsempri odnosu do drugifi, Gre za družbeno krepost,
- Razumnost je najprej potrebno točiti od razumskosti, ki ima večkrat odklomlen prizvok, Razumnostjepotdo modrosti, Pomaga nam spoznati, kajjepotrebnostoriti oziroma česa se izogibati. Hkrati nas zavestneje usmerja k dejanju,
-  Vztrajnosti ne enačimo s trmo. Gre za voljo, ki bijo vsi morali imeti več.
- Čas: Manikdo se spmšuje, zakajje čas med vrednotami. Časje denar, prevladuje rek v dandanašnjeni svetu. Čepravje časovnost večkrat oiirapri doseganju zemeljskih ciljev, ga moramo upošlevati. Živimo namreč v prostoru in času. Čas nas prečisti. Ravno zagovorniki brezčasnosti (samodejavnosti) se morajo zavedati, da je to vrednostna sestavina - tapotrjuje, spremlja našopotproti vrhu. Ničesar namreč ne dosežemo naenkrat-čepravse tnogočekdajzdi, da seje v trenutku "odprlo".
- Občutek: Zelopotrebno se mi zdi razvijanje občutka do Ijudi in stvari. Imetiposluh, znati opazovati in tehtno ravnati.
- Spoštovanje: Zopet velja: tako do sebe kot do drugih.
- Usmiljenost pomeni znati odpustiti in tudi pozahiti - če že sploh moraš kaj zameriti.m
- Dojemljivost: Ni dovolj satno znati prisluhniti ali celo poslušati drugega (recimo njegove težave), potrebnoje dojeti tudi bistvo sporočila.
-  Čistost: Predvsem mislim na iskrenost misli besed in dejanj.
- Umirjenost: Gre za obvladovanje samega sebe, predvsem glede odklonilnih izpadov. Da se ne razburjaš. du nisiživčen, nemiren, da nisi maščevalen.
- Osvobojenost: Predlastnim samoljubjem terpred deročim tokomjavnega mnenja in delovanja.
Kot sem že dejah ne zmorem celovito vreči na papir vsestranskega ključa, ki mu
pravim Ijubezen. Nekdo je zelo dobro
izjavil: "Ljubi in delaj kar hočeš." Meni
vse io dozdajšnje naštevanje vrlin 'nič
ne  pomeni',   ker   vse   rešujem   z
vsestransko vrednoto.  Vsi vidiki so
spmvljeni v njej - samo takoje potrebno
delati.
Kdor tega branja ne jemlje samo kot
površno sporočilo, si lahko oblikuje
sebi   ustrezen   načrt   izrazov   za
opisovanje  lastnega   vsestranskega
ključa. Kdor res hrepenipo dobrem, je
napoti k vrhu. Urugotnega pomena je,
katere sopotnike si želi in katere vrste
duhovnega vodiča $i bo izbral. In vsaka
tehnika pomaga le do neke stopnje
duhovnega   dograjevanja   posame
znika. Če bi namreč dejansko izpolnje-
vali  misel Nazarečana: "Ljubite drtig
drugega, kakorsem vasjazljubil,"potemjepravzaprav vsesiorjeno.
CLOVEK IN ZIVAL
Psa bom uporabil kotprimer domačega Ijubljenca: "Zakaj ga nekdo ima?" Pes je
dober čuvaj in ludi prijeien družabnik, včasih celo igrača. Njegova lastnostje tudi
zvestoba. In ker Ijudje potrehujemo Ijubezen terjo želimo izkazovati, nam je to
velikokrat lažjepri živali kotpapri človehu. Prva je tako nad drugim. Mimogrede,
žival titdi lažje obvladujemo.
Niprav, da boljljubimo žival kot človeka. In narobeje. ker smo zato dejansko zelo
malo dejavnipri graditvi vesoljne Ijubezni. Ne smemo se zaradi živali zapreti pred
svetom.
Prava Ijubezen ni sumoljnbna, nizaprta, ni omejena. Pravje, da spoštujemo živali
da nasprotnjemo njihovemu ubijanju... Vendar postavimo človekapred žival in
udejanjajmo Ijubezen.
DAVID IPAVEC, UREDNIK

O v C11 L 1 flAC
Nekdaj tabti tema, v času seksualne revolucije najbolj opevan pojem, danes pa ...? Kakor za koga. NekateHm pomeni beg, drugim samo zadnjt kamenček v mozaiku Ijubezni, spet tretjim pa je seksualnost nekaj tujega a!1 celo nemoralnega.
Kako pa o njej razmišljamo mi? Preberite.
CRNI OGENJ
•"^k b tej nočni uri sem končala z ^M branjem knjige, ki se konča z
afriškim poljubom. Zagrnili so me topli spomini dogodkov izpred nekaj let. Bila sem v Afriki. Tja me je odneslo iz enega samega razloga. Želela sem videti slone v vsej njihovi veličini. Svobodne. Afrika pa me je prevzela tudi na vse druge možne načine. Prepričala me je, da nikjer na svetu ni toliko barv kot prav tu. Na mavrični celini sem spoznala čudovite ljudi. Ena izmed njih je bila Svit, kot sem jo klicala, ko mi je iz jezika njenega plemena prevedla ime. Bilo ji je všeč. Srečala sem jo na enem svojih tavanj, ko sem s fotoaparatom vsrkavala dušo vsega, kar me je obdajalo.
Povzpela sem se na grič in se z vrha razgledovala po okolici. Nedaleč stran je, kleče ob reki, prepevala. Pritegnila me je kot magnet in uročena sem se ji začela približevati. Bala sem se, da bi jo presenetila, nisem hotela, da bi nehala peti, zato sem tiho počepnila nekaj deset korakov oddaljena in poslušala. Opazovala sem lesketanje na vodni gladini, počasno sklanjanje trav v toplem vetru, pritiikava drevesa in njihove čudovite sence, ptice..., vse dokler mi veke niso zastrle pogleda. Ostali so samo šumi ter petje. Njeno petje in petje ptic. In končno le še njen glas, ki je pesem predajal vetru in slikal Afriko v vsej njeni čudežni lepoti, bolje kot so mogle to videti oči. Nisem slišala, kdaj je izzvenel zadnji ton. Ko pa sem vendarle odprla oči, sem se zazrla naravnost v njene. Čepela je na istem mestu kot prej, le da mi ni več kazala hrbta. Z velikimi črnimi očmi je zrla vame. Ne presenečeno, ne vprašujoče, ne prestrašeno, ne očitajoče. Kar tako. Videle so me pač. Usta so se mi razlezla v širok nasmeh in skoraj istočasno se mi je tudi ona prešerno nasmehnila. Imela je nasmeh, ki osrečuje.
»Magic,« sem zašepetala še vedno pod vtisom njenega petja, a je veljalo tudi nasmehu.
Ona pa: »Thank you.«
Presenetila me je. Nisem pričakovala, da me bo razumela in še manj, da mi bo odgovorila z angleščino, za katero ni bilo dvoma, da jo popolnoma obvlada. Sedla sem k njej in obrnjeni proti reki sva se pogovarjali vse dokler ni sonce začelo izgubljati svoje raoči in je bil čas, da se posloviva.
Že naslednji dan sem se preselila k njej. No, svojo spalno vrečo sem zvečer razgrnila pred ognjiščem v njeni vasi in ne v kampu nedaleč stran. Vaščani so se vedli, kot da sem med njimi že od rojstva. Nič posebnega.
Dneve sem preživljala s Svit na dolgih sprehodih po bližnji okolici, ko mi je pripovedovala o prednikih, njihove zgode in nezgode, ter čudovite basni, s katerimi mi je približala Afriko bolj, kot sem mislila, da je mogoče. Radi sva se tudi igrali z vaškimi otroki in čisto sem se prepustila utripu Afrike.
Neke noči, ko nisem mogla spati, so mi v dolgih urah strmenja v tlečo žerjavico misli kapljale v prazno glavo. Prvi nasmeh, ki mi ga je podarila ob reki, njen nizek, rahlo raskav glas, neslutene globine njenih oči, vonj njenih las in medene kože. Bila sem popolnoma, absolutno zaljubljena vanjo. Ljubila sem to enkratno, kot noč črno žensko. Vse to sem ji razodela in ona je razkrila svoja, enaka spoznanja o svojih čustvih. Da se je zalotila, kako se me hoče venomer dotikati. Med pogovori ji je roka zdrsnila na mojo, sedeli sva vselej tesno druga ob drugi, leže v visoki travi je njena glava počivala v mojem naročju, kadar je hodila za mano, sem na hrbtu čutila njeno roko. Dokler ni omenila, sploh nisem ničesar opazila.
Od takrat so dotiki postali dotikanja in obe sva se jih zavedali. Nič več ni bilo naključnih, bežnih misli in dejanj, vse je trajalo. Vse je bilo bolj res. Vse je res bilo. In ob enem najbolj čudežnih svitov sva se poljubili. Vonj, okus po njej, otip njene kože, vse je bilo novo. Iz oči so mi po licih stekle solze, tako nepopisno srečna sem bila. Teden dni kasneje sva, zopet ob svitu, stali sredi vasi, pri ognju, tesno objeti. Še zadnji, nežen poljub in odšla sem proč, z vrečo vrženo čez rame. Srečna, ker sem našla ljubezen svojega življenja, in otožna, ker se ji ne morem dati.
NINARIBICA
Moški in ženska o seksu
seks je bolj šport, čustva in ljubezen so tu še v ozadju. Ko do nekoga začutim močno seksualno privlačnost, nastopi zaljubljenost. To je v bistvu želja po seksu, h kateremu me vleče biološka potreba po zadovoljitvi seksualnega nagona. On se mi najprej dozdeva kot najboljši biološki partner. Poleg tega, vendar največkrat šele na drugem mestu, mi mora moški ustrezati tudi kot socialni partner. Socialni partner naj bi pokrival moje socialne potrebe. To so skupni interesi, podobni pogledi na življenje, druženje s prijatelji, zabave, obisk opere ali gledališke predstave. Ko enkrat najdeš najboljšega biološkega in socialnega partnerja, dobiš tudi najboljši seks. Seks zame ni tehnika tega in onega položaja, ampak je to čutenje, nežnost, strast, ki jo čutim do nekoga. Na koncu seksualnega odnosa je orgazem, včasih več, včasih ga pa tudi ni.
Drugi On: Moški sedimo zunaj v baru in pijemo pivo. Mimo hodijo ljudje. Opazujemo in se pogovarjamo o mimoidočih ženskah. Pogovor teče o tem, s katero bi šel... Če nimam dekleta in spoznam simpatično dekle, potem grem spat z njo. Potrudim se, da je spolni odnos čim lepši. Ko pa mi je všeč dekle, s katero bi si želel biti dalj časa, željo po spolnem odnosu preložim na bližnjo prihodnost. Najprej jo želim spoznati. Veliko bolj pomembno se mi zdi to, da se lahko z njo pogovarjam eno uro in mi ni dolgčas. Ko jo bolje spoznam, pride do telesnega stika. To spoznavanje ima svoj čar, draž. Zame je vse to obred, romantika. Gre za to, da želja po telesnem zbližanju raste. Imam svoje fantazije o tem, kako bo, ko se bova prvič ljubila. Ženski nočem prezgodaj namigniti telesnega stika, da ne bi napačno razumela, da si jo želim imeti samo za eno noč. Ne želim izničiti njenih pričakovanj. Z dekletom, s katerim si želim biti dalj časa, gradim odnos počasi. Počasi se ji približujem.
Ona: Pri meni kar poči, če je pravi. Sem kot začarana. Vse se zelo hitro odvija. Kar skupaj prideva. Ne morem jesti, v spanju se zbujam in mislim nanj. To se mi je do zdaj dvakrat zgodilo,.pri prvem in zdajšnjem fantu. Tiidi do telesnega stika je hitro prišlo ... Prve ljubezni nikoli ne pozabiš. Še vedno si piševa ob novem letu ali rojstnem dnevu. S prvim fantom nisva imela seksa, saj sva bila premlada, čeprav sem si vedno želela, da bi bil on prvi.
Drugi On: Jaz nikoli ne uporabljam besede seks, je preveč groba. Rajši rečem ljubljenje. Besede ljubim te ne moremo skrajšati. To je zame sveta beseda. Ko v odnosu čutim močno naklonjenost, jo brez sramu izrečem.
SIMONASLAVEC-FF
"Se," zajokala je
ledal sem jo v kotu, ovito v dim. ' Stala je sama. Je čakala? Koga? V misli so se mi prikradle opazke kot v detektivskem romanu: obraz - bled, ličila - opazna, nasmeh - izdelan, obiski pri zobozdravniku - redni, v fitnes centru - zelo redni, obleka (vseh deset gramov) - tuja. Poznam jo, a od kod? Sanjam že dolgo ne več, moje ulice so vedno temačne in puste. Od kod potem? Misli hitijo v tej konzervi človeškega mesa vse počasneje, utripajoča svetloba pustoši po mojem umu in ga spreminja v krvavo bojišče. Vse se odvija upočasnjeno, telo je ohromljeno. Izgubil bom to bitko. Pogled in sla sta močnejša od vseh škratov v glavi. Kdo je ta ženska? Spomin je lahko znan marsikomu, ki zahaja v zvočno in svetlobno predelane kleti. Stvar je seveda podobna pri obeh spolih. Naravnost neverjetna je ta hormonska sestava ljudi. Kako hitro lahko pozabimo na težave, bolečine, svoje delo in usmerimo vse svoje sokove k enemu samemu cilju -spojitvi (kakor svetuje skupina Elastica v pesmi Connection). Do tu je vse razumljivo in sprejemljivo, vendar problem nastane, ko pride do spojitve. Zjutraj sanjavo bleščeča podoba iz noči postane čudno bitje tisočerih prašnih barv, lasje ležijo na tleh in čudežni nedrček dejansko potrdi svoje ime. Objekt poželenja pozabi na svojo vlogo in pridobi gibe in zvočne prispodobe, ki jih nismo pričakovali, še najmanj pa z njimi bili zapeljani. Vendar tako pač je. Če bi se ljudje ujeli v prvem poskusu, umetnosti zapeljevanja ne bi bilo. Vsi iščemo nekaj neujemljivega, nekaj o čemer lahko samo sanjarimo in si predstavljamo, da bi nam prineslo orgazem galaktičnih razsežnosti. Ko primerek, ki je trenutno najbolj zaželjen, končno uspete horizontalizirati (čestitam vsem ljubiteljem drugih smeri), dejansko postane jasno, da zjutraj vse ure kažejo pravilno, reke ne tečejo nazaj, Plestenjak še vedno stoka, mandatar in predsednik sta še vedno ista (kar bi verjetno ostalatudi, če bi razneslo galaksijo), Helenca je še vedno imenovana seksi in sploh je svet še vedno urejeno neumen. Takrat nekako ostaneta dve možnosti. Modri si najdejo partnerja in pričnejo vaditi tantro, ki se dejansko najbolj približa časovno prostorskim pretresom, ostali pa nekako blodij(yned sanjarjenjem in tistim, kar so ulovili. Zato lahko obstajajo nanizanke, kjer reševalke ne potrebujejo rešilnih pasov, da bi obstale
na površini. Koliko rok v nočnih urah izvaja gibe, ki niso ravno pritiskanje na gumbe daljinskega upravljalca, je neznano. Je pa res, da fantazij ne gre jemati. V sanjah se zlahka pojavi kaka slavna osebnost, profesor ali sosed. Smo pač različni in želja je mnogo: Antonio, Demi, Keanu, Brad, Sandra, Pamela, mišičasta kamela ali kaka sočna ovca (da ne bi zapostavljali kmečkega življenja). Dejstvo je, da bi se tudi ti izkazali za posteljno povsem vsakdanje in omislili bi si nov objekt oboževanja. V sanjarjenju pač dobimo nekaj nedosegljivega in se zelo približamo statusu božanstva, oziroma presežemo svoje ubogo bitje, ki hrepeni in hrepeni. Za ostale, ki si želijo zgolj (navidezno) eksplozijo med nogami, pa tako ali tako ni pomoči.
ANDRETNOVAK-FOV
Seks
Oe zelo socialno pogojena stvar. ' Ste vedeli, da je izbira partnerja prvotno odvisna od družbenega okolja, v katerem se gibljete? Razlaga je zelo enostavna. Če nekoga ne vidite, če niste z njim v stikih in nimate skupnih znancev ali prijateljev, je verjetnost, da bo postaJ vaš živlfenfski a/i samo spoinr partner. zelo majhna. S tem dejstvom se      ' strinjajo raziskovalci po vsem svetu. Sodeč po več obsežnih raziskavah, ki so jih izvedli v ZDA, pa na pogostost spolnih odnosov vplivajo predvsem starost, dejstvo, ali je oseba poročena oziroma ali z nekom živi v stalni zvezi, in pa trajanje zveze s partnerjem.
Sicer pa je večina Američanov monogamna (kar 83% ima enega ali nobenega partnerja na leto), kar pa človek skorajda ne more verjeti, saj je Amerika dobesedno preplavljena s seksom. Seks preveva filme, oglase, videospote, tv-šove... Kaj pravi mama statistika? Tipični moški ima v svojem življenju šest, tipična ženska pa dva spolna partnerja. Alfred Kinsley, kje si? Kinsleyeve študije so v zgodnjih 50-ih letih povzročile v ZDA pravi škandal. Ugotovil je, da ima kar polovica poročenih moških zunajzakonske izkušnje. No ja, dejstvo pač je, da je Alfred skorajda 14 let preganjal avtoštoparje in jih zasliševal brez milosti ter rezultate posploševal na celotno populacijo, čemur bi težko rekli naključno izbran vzorec anketirancev. Porušen je bil še en mit. Črnci ne seksajo več kot belci. Od povprečja rahlo odstopajo le Hispanoameričani. Vera in seks sploh nista povezana. Vsi Američani. ne glede na versko pripadnost, seksajo enako pogosto. Tretjina katoličank seksa dva- ali večkrat na teden, prav toliko pa tudi protestantke. Presenetljivo. Podatek, kako pogosto katoličani seksajo in kako pri tera uživajo, je presenetil vse, še najbolj pa cerkev samo. Država enakopravnih (ne glede na vero, raso...) ljudi, kaj ne?
DAMIIANNACEVSKI-FDV
Je Tribuna desničarska? Kljub ponovnemu blatenju in seveda pisanju netočnih dejstev s strani MLADINE, Tribuna oznanja evangeljsko sporočilo (Mt 5,38-44). Novinarju Mladine zato objavljamo članek. Še naprej namreč želimo graditi dejstvo, da ljubezen presega sovraštvo.
UREDNIKDAVID
©na: Zame je to nežnost in I telovadba z nekom, ki ga imam rada. Ne morem iti kar z vsakim, ki ga srečam in mi je všeč. Moški to lažje stori.
On: Seks z ljubeznijo je čisto nekaj drugega kot seks - športna disciplina. Ona: Kakšen je seks kot šport? On: Zadovoljitev seksualne energije.V bistvu tega ne prakticiram. Raje žensko samo osvajam. Potem se umaknem. Treba je imeti odgovornost do sebe in ženske. Ona: Začetek seksa je v kemiji. Vsak prvi
Nagrajenci križanke so. Mežan Andrej, Lampič Klavdija, Brulc Katarina.
Nagrajencem čestitamo in prosimo, da pridejo po nagrade v uredništvo
Tribune vsak četrtek med 12.30 in 13.30 uro. S seboj prinesite osebni
dokument.
Rešitve nove križanke pošljite v uredništvo Tribune do 25.2.1997.
SKRIVNOsti
A
FOTOKOPIRNICA
PtlkoVŠkoVO !V>l)REŽjt 5 1
I000UUBUANA iElFfoN:O6l/ J20-9H
V naši fotokopirnici pri Zmajskem mostu vam nudimo fotokopije A4 po ceni 8 SIT
foTokopiRANJE od A5 do AJ črno belo jn koloR sp'iraIna vezava vezava diploMskih NAloq
debvNi čas:
od 9,00-17,00
soboM: 10,00-12,00
FIN G E RS
v Kranjski Gori
O8. in 19- januarja je bilo na tromeji med Italijo, Avstrijo in Slovenijo, v avstrijskem Podkloštru, mednarodno snowboardersko tekniovanje Continental Open. Organizator je bila tokrat Slovenija, ki pa ga je morala zaradi glavnega tobačnega sponzorja prestaviti za mejo. Kljub temu, da so se tekmovanja odvijala v Avstriji, pa je bilo središče v Kranjski Gori, kjer so v soboto - prvi dan tekmovanja postavili velik šotor, kjer se je poleg pijače dalo slišati izvrstni izbor glasbe, ki nam jo je vrtel DJ Zed's.
Poleg Zed'sa pa so nam večer popestrvli zagrebški Soul Fingers. "Bend", ki svoje glasbeno ustvarjanje verjetno išče v pozabljenih rock'n'roll obrazcih, nas je prijetno presenetil. Videl sem jih že v Križankah, vendar so se mi takrat zdeli le simpatičen r'n'r "bend", ki predvsem preigrava tuje skladbe. V Kranjski Gori pa, morda je bilo to zaradi mraza, ker je bil šotor "ogrevan", toda cela skupina je delovala izredno dovršeno - nihče ni mahal, udarjal, se drl. pihal v prazno - celo plesalka se je vklapljala v njihovo malce duhovno plesno glasbo. Ko pa so na oder povabili še svojo pevko, sem ostal brez sape. Ko sem se ponovno zavedel in pogledal malce okoli, sem videl, da vsi moški predstavniki populacije gledajo z odprtimi usti in izbuljenimi očmi v pevko. Trije vokali v eni zasedbi, dva bobnarja, kitara, bas, sax, klaviature, trobenta, povrhu vsega pa še plesalka. Kdo pravi, da mora glasba izvirati iz srca in zraven ne sme biti nič? Grungerji? Punkerji? Nihče! Povsod je pomeben nastop -performance. Soul Fingersi so nas zabavali - ne le z glasbo ampak tudi s svojim obvladovanjem občinstva. Pevec je samo dvignil roko in publiki se je "trgalo". Staro in mlado je skakalo, kadar so Soul Fingersi hoteli. Resnično - v popiavi retro r'n'r "bendov", so Soul Fingersi ponudili še nekaj - predstavo, v katero vključijo tudi vas.
ANŽETEREB-FDV
ve razmršeni in neurejeni glavi las. ki sedita pred menoj, sta dovolj nazoren znak, da sama se kar lep čas ne bom zaprla za sabo vrat frizerskega salona. Pogovarjati se ne morem; četudi bi se hotela, bi to ne bilo mogoče, kajti brnenje sušilcev preglasi vsako frizerkino vprašanje ali pripombo. V nosu me prične ščemeti mešanica vonjev po barvi, laku in šamponih. Kar čutim, kako se me začenja lotevati nepotrpežljivost. Kmalu ugotovim, da je edina stvar, ki me lahko v tem trenutku reši, kup revij na mizici ob steni. Ker podzavestno že kar vem, da izbira ni prav raznovrstna, začnem listati po snopu listov, ki se mi ponuja na vrhu. Kot vedno, najprej na hitro preletim naslove in nekaj opomb ob slikah, šele zatem se lotim »zaresnega« branja.
Neverjetno, kako zanimivo je prebirati trače o zvezdah. Novi pari, pričeske in obleke na porokah, lepi otroci,
Tržaška 2, Ljubljana tel. 125-42-04
Uradne ure:
vsak dan od 10. do 16. ure
v pon. in sredo od 10. do 18. ure
brezplačni tečaj CPP
10. 2. in 24. 2.1997 tečaj prve pomoči z izpitom
20. 2.1997
študentje imajo popust pri praktični vožnji
najudobnejše hiše, peščene plaže in nenehne lodtve. Nič pa se ne more primerjati s sočnimi in sladkimi novičkami o zakulisnem dogajanju, prepovedanih ljubimcih in posteljnih perverzijah, ob katerih se navadnemu smrtniku (vsaj navidezno) naježijo lasje ali pa ga začne prijetno ščemeti v trebuhu... Le zakaj je tako? Verjetno res vsakdo izmed nas v njih vidi ali pa šele išče košček sebe. Vsekakor pa trači dramijo naš domišljijski in pustolovski duh. Naenkrat se zazrem v žensko, ki sedi nasproti. Prisodim ji kakšnih 30 do 35 let. Na njenih prstih zaman iščem zlat obroček. Kdo ve, pomislim, ali ima stalnega prijatelja ali ne. Njen prisiljeni nasmešek mi pravi, da ni ravno najboljše volje. Mogoče pa ji prejšnji večer, ko se je s prijateljico podala na lov, ni prinesel tiste zadovoljitve, ki si je je morda želela. Zato pa potrebuje spremembe na svoji zunanjosti - morda bo pa le vžgalo...
Najstnica, ki sedi poleg nje, živčno lista po drugih revijah. Mrzlično si ogleduje vse mogoče pričeske in barve las ter očitno tuhta, kako bi najbolj presenetila svoje sošolke, istočasno pa svojih staršev ne bi spravila v grob. Prav radovedna sem, kakšne so njene izkušnje. Morda bi bila prav šokirana, če bi jih delila z mano. Zdi se kar zvedavo dekle(tce). Najzanimivejši pa je gospod srednjih let, ki je priše! po svojo ženo. Še pred petimi minutami je zdolgočaseno ždel pri vratih, potem pa je presenečeno odkril svetlolaso pripravnico, ki se je urno smukala okrog strank. Nikakor ni mogel odvrniti pogleda z njenih bujnih oblin in zibajočih bokov.
Gotovo so ga prešinile misli iz mladostnih let, ko je letal za kratkimi krilci, preden ga je ujela žena. Morda iskreno žaluje za mladim mesom.
Kar naenkrat se prestrašim, da me je kdo zalotil, kako premišljujem o stvareh, ki se me sploh ne tičejo. Potem se še enkrat ozrem okoli sebe, da se prepričam, ali kdo ne opazuje mene...
LUCITAMAROVT-FDV
5RUOD TIUOLI
SPORTNO  REKREACIJSKI  CENTER
1000 Ljubljana,Celovška 25 tel.: 061/131-51-55, fax: 061/316-861
URniK  REKRERCIJE
DRSALIŠČE
torek,petek: od 20.30 do 22.00 ure sreda,četrtek,sobota: od 20.00 do 21.30 ure sobota,nedelja: od 10.00 do 11.30 in
od 14.00 do 15.30 ure prazniki: sobotni urnik
ZLATI KLUB-SAVNA ponedeljek,sreda, četrtek,nedelja:
od 10.00 do 22.00 ure (mešano) torek: od 10.00 do 22.00 ure (ženske) petek: od 10.00 do 13.00 ure (ženske) in
od 13.00 do 24.00 ure (mešano) sobota: od 10.00 do 24.00 ure (mešano)
KOPALIŠČE
ponedeljek-petek: od 9.00 do 11.00 ure torek,petek: od 18.00 do 23.00 ure sreda,četrtek: od 18.00'do 22.00 ure sobota,nedelja,prazniki: od 10.00 do 20.00 ure
VODNA AEROBIKA
ponedeljek,sreda: od 20.30 do 21.30 ure
T P S torek: od 16.00 do 19.00 ure
FITNES SPORTSTUDIO
ponedeljek-petek: od 9.00 do 23.00 ure sobota,nedelja,prazniki: od 10.00 do 20.00 ure
AEROBIKA
ponedeljek,sreda: od 20.00 do 21.00 ure in
od 21.00 dc 22.00 ure torek,četrtek: od 21.00 do 22.00 ure
BOHLING
ponedeljek-sobota: od 16.00 do 22.00 ure
SOOE
VODNAR
Splošno: Vodnarjeve potrebe po neodvisnosti ne smemopodcenjevati, '/atojezelo
pomembno, da razvije in vzdržuje pravi življenjski slog. Vodnar slovi po svoji
Ijuheznivosli. Vendar je marsikdaj tudi zelo zadrian in nima rad, du se vdira v
njegovo zasebnost.
Lastnosti: Prijazen, pošten, zvest, domiseln, neodvisen; nepredvidljiv, odmaknjen,
neprijeten, sprijen.
Osebnost: Njegovaprirojenaprijaznostjepovezana z iskreno željo, da bipomagal,
Ženska:   Vodnarki se mora dopusliti, da svohodno leta za svojimi tisočerimi
opravki in zanimivimi zadevami, Radapočenja stvari, kijih nihče nikoli ne more
odkriti. Ona pripada vsem in nikomur, Zahleva svobodo gibanja, vendar je njena
zvestoba Ijubljenemu brezmejna. Navadno vam verjame že na besedo. Nikoli ne
pozabi Ijubezni iz otroštva. Večina vodnark je lepega in polnega telesa, na prvi
pogled zamišljenih inzelo spremenljivih. Sern intjavas bo presenetila s svojitn
mzumevanjem, nato pa ogorčila z nerazumevanjeni. Ni vzvišena, nikoli ne bo
tečnarila, kar zadeva moške, je zelo previdna inje ni lahko očarati Pustilejo, naj
tava vsvoji najnovejši sanjski deželi in tndi ona se ne bo vtikala v vaše celonočne igre
taroka.
Moški: Boljšega prijatelja od vodnarja ne boste imeli. Je
zelo usposobljen zaprodiranje vduševnost
drugih, vendar osebno skrivnosten. Je
družaben. obnaša se spodobno in izbrano.
Rad ima iveganepustolovščine. Zanj je
skupimko delo nekaj najbolj
samoumemega, Vsakomur priznava
njegovo rrednost. Imazelo visoka in
čvrsta moralna načela, Ni
zmožen velikih in
globokih strasti.Je
pamelen. včasih
prav izjemno bister
- vendar
nestanoviten,
Menjava zamisli in
čttslva. Pogosto gu tarejo nekakšne skrbi, kisijih
nalaga čistopo nepotrehnem. Je darežtjiv in
nepremišljen.
KARTOTEKA: J. Klemenčič, 1968, po horoskopu hijena STRIPIN JAZ: pri kakšnih petih letih... Politikin zabavnik... Racman Jaka, Raymondov Flash Gordon (1. srečanje s stripom) VIRI NAPAJA1\JA: Andersson, Foerster, Baudoin, Tardi, Breccia, Munoz, Brown, Clowes, Bernet, Caniff, Mazzucchelli, Kubin, Goya, Beckmann, Hokusai, Sutherland, zdaj moram pa res že nehat PREDAL (smer ustvarjanja): hmmm... širok razpon bolj ali manj grotesknih variant, recimo
DNEVNIRED USTVARJA1\JA: po možnosti vsakodnevno, ampak čimbolj pestro: poleg stripov tudi veliko risbic kar tako, večkrat v navezi z dopisnimi prijatelji
POGON (inspiracija): naključno prestreženi prizori, besede in kosi stavkov, ki potem mutirajo v kancerozne štorije
PODLAGA (pogoji za ustvarjanje): suhe noge in poln (ampak ne
preveč) želodec, pa čimvečji rair, pomaga tudi kakšno govorjenje
na radiu
PRIKIJUČKI (s čim rišeš): v glavnem šeleshamer, svinčnik, čopiči
iz umetnih dlak in tuš, sicer pa mi je skakanje od tehnike do
tehnike v veliko veselje
EPP (kaj je strip zate): Moj mali svet
NAJIJUBŠA NOČNA MORA: ljudje
AVTOMOTTO: Živimo v nepopolnem svetu, kjer se veselost meša z
bridkostjo.
POSEBNE ZASLUGE (ordeni, časti...): bralna značka skozi celo
osemletko, bronasti in srebrni delfinček, član uredništva
Stripburgerja
V OBLAČKU: Karla Železnik
MOJ PRVI PRESTANI
intervju
N: Bi rad poletel na Luno?
D: Ponoči nikoli.
N: Se kdaj popackaš?
D: Najpomembnejše je zdravje.
N: Ali pozdravljaš z rokami v žepu?
D: Hvala za dober nasvet.
N: Ali rad lenariš?
D: To je raoj šport.
N: Še verjameš v Miklavža?
D: To je sreča za moje starše.
N: Se še kdaj igraš s punčkami?
D: Samo v postelji.
N: Imaš rad nevarnosti?
D: Pri tem čisto ponorim.
N: Ali med delom rad govoriš?
D: To vendar vsi vedo.
N: Te smem imeti za norca?
D: Seveda, saj smo pošteni ljudje.
N: Imaš rad vrtne palčke?
D: Potrebno se je ravnati po modi.
N: Ali znaš molčati?
D: Na žalost, da.
N: Ali se večkrat delaš bolj neumnega kot si?
D: Spravljaš me v zadrego.
N: Ali zbiraš pokrovčke od piva?
D: To mi je svetoval zdravnik.
N: Ali v vsako stvar vtakneš svoj nos?
D: Rad imam presenečenja.
N: Si kdaj požrešen?
D: Samo po večerji.
N: Ali rad bereš ljubezenske zgodbe?
D: Mladost je potrebno uživati.