Leto 131., štev. 67
Izhaja ob 4 zjutraj.
Stane celoletno . . K mesečno	® •
za inozemstvo . • SCO m
Oglasi za vsak mm višine stolpca |5S mm) . 1! K tfiail oglasi do 30 mns stolpca (68 mm) . i ■
Pftfttntn« »»»»nfeKt«
V Uubljanl, nedelja dne 19. marca 1922
Današnja štev. 1 Din
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko.
Uredništvo:
Miklošičeva eesta št 16/1 Telefoo M. T2.
Upravništvo:
l'f«ernov» ali ca t. 64 Telefon fitSB.
Račun kr. pošt £ek. urad* štev. lim
Ljubljana, 18. marca, i
Za nravstveni prerod naroda se trudimo. Dosedaj le še bolj akademično in seveda brezuspešno.
Vse naše stremljenje gre za tem. da <r človeku zamorimo njegova materi-jalistična razpoloženja, da ga dvignejo iz globin zlobe, oholosti, maščevalnosti. nevoščljivosti. prepirljivosti. ostudnosra izkoriščanja v višave etič-cega življenja, kjer prevladuje srčna kultura in bratska ljubezen.
Ko je ]>o prevratu ljudstvo zahotelo po novi družbi in je instinktivno mislilo, da je prišel čas m-tvariti to novo Jružbo, je sredi zaMa ljudstvo omah-ailo in kakor brez moči padlo na tla. Sevidne sile, ki smo jih sicer j>oznaIi i nezadostno cenili, so butnile v nas in iz Velikega petka svetovne vojn.-se do danes nismo začutili, da se bliža Velika noč. Zavese so ž'- 'rgajo in ;id o v je se že raz pokava. In vedno
prožnejše.
Vojska povojnega človeštva se je amaknila od divjega zaleta na goro svelieanja v močvirne nižave in tu stoji in proklinja vojskovodje. Vojsko-rodje se trudijo zbrati raztet»ene armade.
Le eno je orožjp. ki je sposobno za-rzeti paradiž vrh skale: etična, ču-stvenostvena preroditev človeka. S tem orožjem bo zavojeval svet demo-kratizera, le s tem orožjem je zmaga stičnega, čistega krščanstva, ki ni bav-bav pekla, pač pa visoka religija po-§tenja in ljubezni.
Brez tega orožja je vse hotenje, ustvariti mirno sožitje v državi in mod iržavami — politična demagogija.
Ostudno, gnusno demagogijo uga, aja pri nas SLS j>o predalih vseh svo-!ih časnikov. Skozi stroje v Jugoslo-ranski tiskarni lete noč in dan zlate Sosede o etičnem prerojenju človeka 9 duševnem hotenju po višji religiji, o Sematerijalizaciji človekove narave, o ijubezni in odpuščanm. I'	o srč-
kulturi, o duhovnem življenju, ki ie mora pričeti že na tem svetu.
Ubogi zemljan čita besede, v misij! f.m pritrjuje in duša že išče, vsa mehka in spokorna. kio l>i rasla izhod iz sedanjih svojih zablod. Pa obrne list in pogleda v peklensko temo.
S tako zlobo, s tako divjo vseh m> raličnih predsodkov prosto strastjo, s tako mrzlo preu urno maščevanjažolj-aostjo nihče pri nas ne piše besedi kakor klorikalni listi, oni listi, ki pravijo, da so izvoljeni, da izbojujejo boj ra' nevo dobo. Iz beeedi kar sika so-rraštvo proti vsemu, kar je onostran klerikalnega plotu, neusmiljen cinizem in naravnost deliktna liladnokrv-sost karakterizira zlobno misleče ten-lence tudi najmanjše notice. Za vsak stan ima klerikalizem svo
Naraščajoči kaos na Reki
TUDI FAŠISTI SE UP1RAJ0 V0JAŠKI Dn<TATl^I. - TRŽA|Kl VOJAŠKI KOMANDANT DOBIL POVELJE, DA VZPOMAVl K tu.
Trst, 18. marca. (Izv.) Zmede na
Reki postajajo vsak dan večje. Nihče se ne spozna več in nihče ne ve, kdo pravzanrav vlada. Proti vojaški vladi, ki jo je izstavil diktator Cabruna in ki ji načelu je neki Osoinach (Osoj-nak), se bunijo nc le Zanellovci in na-cijonalisti. amrtak tudi fa"'»-« «ami. ki nočeio priznati vojaške diktature. Vsa pogajanja, doseči mod strankami sporazum za sestavo koaliciUke vlade, so
ostala dosedaj brezuspešna, tudi konstitnanta ni sestala.
Zato se in mir.
Preganjanja na Reki so malo ponehala, ali pa jih znajo tako dobro prikrivati. da se ne zve zanje. Pač pa se z vso gotovostjo zatrjuje, da pripravlja Ca bruna napad na Sušak, ako se ta ne odzove njegovemu pozivu, da se prostovoljno podredi reški vladi.
Kakor poročajo iz Rima. Je dala vlada poveljniku tržaškega annadne-ga zbora nalog, naf odpošlje na Reko zadostno število čet, da vzpostaTl red
liali a in svetovni problemi
NOVE IZJAVE ZUNANJEGA MINISTRA SCHANZERJA.
Rini, 18. marca. (Izv.) V odgovoru na izvajanja posameznih govornikov v debati o vladni izjavi je zunanji minister Schanzer zagotavljal, da bo Italija na konferenci glede orienta znala varovati italijansko interese. Italija zahteva svobodo za gospodarski razvoj v Mali Aziji.
Schanzer je dalje med odobravanjem zbornice naznanil, da je atenska vlada pripravljena dati za incidente, povzročene z zaplenjenjem italijanske tadje, zadoščenje in odrediti vse potrebno, da se prepreči ponovitev takih dogodkov. Glede konference v Genovi je izjavil
Schanzer, da bo imela popoln uspeh. Najvažnejše na tej konferenci je, da se bo s premaganimi državami prvič ravnalo popolnoma enakopravno z ostalimi državami. ---
Kar se tiče omejevanja oborožitve, je ta brez prehodnega političnega dogovora nemogoča. Glede odklonitve Amerike, udeležiti se genovske konference, je Schanzer izrazil svoje prepričanje, da Amerika ne more ostati dalj časa desin-teresirana v evropskih , vprašanjih. Poudarjal je tudi. da bo ruska delegacija sprejeta na konferenci z vso uljudnostjo.
Srditi parlamentarni boji v Rumuniu
OPOZICIJA BO BOJKOTIRALA KONSTITUANTO.
izvršene
Bukarešta, 18. marca, fIzv.) Notranje politično življenje Rumnnije stoji_ pod vplivom posicdic zmage, ki jo je izsilil Bratianu z brezobzirnim terorjem pri volitvah. Voditelji opozicije nemeravajo odreči parlamentu ustavotvoren značaj. Prišli bodo samo na otvoritveno sejo ter jo bodo takoj demonstrativno zapustili, ko bodo podali protestno izjavo.
Erdeljski nacionalisti sploh nočejo priti v skupščino. Njihov vodja Maniu je poslal kralju dolgo brzojavko, ki je pri vseh politikih povzročila veliko razburjenje. Maniu obra7latra v brzojavki kralju vse zlorabe, ki jih je vlada zagrešila pri volitvah. Njeno postopanje označuje kot volilno goljufijo prvega reda. Maniu
prosi kralja, naj popravi izvršene nezakonitosti.
Ker erdeljski nacionalisti nočejo pri poznati konstituante. govore merodajni faktorji že o razpustitvi -\irnice. Krogi, ki stoje blizu dvora. iz:avljajo. da je to izključeno. Računajo pa z možnostjo, da bo kralj prejkone razveljavil volitve na Erdcljskem in v Banatu. da se razpišejo tam nove volitve. Voditelji vseh opozi-cionalnih strank razen Mania so dospeli v Bkarešto. da sklepajo o lastnem postopan:u. Danes se je dosegel sporazum, po katerem bodo vse opozicionalne stranke enotno vodile boj proti Bratianu. V načinu tega boja bodo odločila nadaljnja pogajanja.
Predsednik nar. skupščine o blokaškem memorandu
HRVATSKA POT V GENOVO VODI SKOZI BEOGRAD!
Beograd, 18. marca. (Izv.) Današnje Vreme* prinaša Izjavo skupščinskega predsednika dr. Ribarja o memorandu hrvatskega bloka. Dr. Ribar naglaša, da se Je blok z metnorandom prenaglil, kar je razvidno tudi iz samega njegovega pisma ministrskemu predsedniku. Pismo namreč priznava, da Je hrvatsko vprašanje naša notranja stvar, in zahteva, naj se na genovsko konferenco odpošljejo tudi hrvatski delegati. Dr. Ribar Izjavlja,
da to ni Izključeno, vendar pa vodi pot samo skozi narodno skupščino. Ce bi Hrvati prišli v skupščino in bi se v njel udei-stvovali, bi svoio zahtevo tudi lahko dosegli. Proti ojedinjenju so tako samo fran-kovci, ki pa so brez moči. Radič bi moral priti v Beograd. Tako bi prišel v stike s SrDi in bi se v razpravah uveril, da je vsa nesporazumljenja mogoče naglo in mirno odstraniti
Naš volilni red v avstrijski
skupščini
PREDRZNA INTERPELACIJA VELENEMŠKIH POSLANCEV.
Dunaj, 18. marca. (Izv.) Posl. Ham-pel in tovariši so na zunanjega ministra stavili nastopno vprašanje:
.Dosedaj so v kraljevini SHS odrekli Nemcem vsako volilno pravica. Novi volilni red jim daje sicer aktivno volilno (»ravico. oropa jih pa pasivne volilne pravice (!). Ako postane ta načrt zakon, ustvarja državljane prvega in drugega reda, in sicer take, ki dobijo takoj vse pravice državljanov, in take, ki morajo 10 let čakati, da se jim dovoli ena najvažnejših državljanskih pravic.
Podpisani stavijo zaradi tega na zveznega ministra nastopna vprašanja:
1.)	Ali je gosp. ministru znano to dejstvo in ali je pripravljen pod vzeti potrebne diplomatične korake, da prepreči to nezaslišano zasužnjenje Nemcev v državi SHS.
2.)	Ali je gosp. zvezni kancler pripravljen predložiti celo zaievo varstva nemških narodnostnih manjšin v državi Srbov, Hrvatov in Slovencev zvezi narodov, ako bi diplomatični koraki pri jugoslovanski vladi ostali brez uspeha?*
Grike-itsSUsnsM spor1 poravnan
Rim, 18. marca. Tzv.) Z ozirom na italijansko noto je Grem izpustila zaplenje-
fo moralo pripravljeno, ima svoj vzvi- ^"'j^Vjanske 'ladje. Ker'davi še ni bilo =en nauk: v .Domoljubu* je kmečko-	- - !—1 —
konservativen, tam obtožuje razne iz-
dajalce kmečke pravice, ki ogrožajo rsrosti izvoz, v .Novem Času» nosi »bleko najbolj rdečega boljševizma rodi srdite boje proti kapitalizmu, kateremu se zopet v .Slovenec prijazno smehlja. V .Bogolmbu* prokli-aja grehe novodobne kulture, ki jih v s Dom in Svetu* počenja, v *Straži» rihti apaški revolver obrekovanja in klevetanja v znamenju morale. Tako nizko coni klerikalizem preudarnost m zrelost slovenskega človeka, da irzno slika enemu kot vražje delo. kar 3ru«-emu predstavlja kot nebeški cil;. £a vsako dušo posebe strup, za sebe posebno moralo.
V tem ovzdušju naj se vrši ozdravljenje ljudstva, naj napreduje konsolidacija duhov, na i za vla'a zopet morala v javnem živiWiju? To mislite, ia je pot v Kanaan?
f^inisfrski preefist?n*!a se snidejo v Lubliani
Beograd, 18. marca. (Izv.) Kakor izve vaš dop:sn"k iz nolitičnih k:o~ov. se sestanejo ministrski predsedniki držav Male antante pred genovsko konferenco dne 7. ali 8. p-i-ila na posvetovanje v Ljubljani, odkoder skupno potujejo v Genovo.
ČEŠKA SPRF.JELA ANGLEŠKE P0GOTE ZA POSOJILO.
Praga. '8. marca. (Izv.) Ministrski svet ie danes odobril pogoje posojila deset "lijonov funtov. Ki ga bo Aniliia dala Cešk-s'ovaški, ter je pooh'»stil če-§kos'ovaške zastopnike v Londonu, naj podpišejo krc'itno pogodbo. Za obresti jamčijo dohodki tobačnega monopola, ki fe lani imel eno milijardo čeških kron či-steea dobička*
Madžaska vlada
za Karla
Budimpešta, 18- marca. (Izv.) Uradno se speroča. da je madžarska vlada že ponovno ponudila razkralju Karlu, da hoče skrbeti za njegovo preskrbo, v kolikor to dopuščajo finančne razmere Madžarske. Dosedaj ie Karel dobil iz Madžarske pet milijonov kroa. Madžarskj vlada je dovolila, da se Izrabijo dohodki Karlovih posestev na Madžarskem in da se denar iz teh dohodkov stavi niemu na razpolago. Na noben način pa Madžarska ne bo dopustila, da se Karlova posestva prodajo, ker bi sosedne države zahtevale del izkupička. kakoi se le to zgodilo pri prodaji dunajskih gobelinov.
iz Aten nooencra odgovora, je imel zu nan:i minister Schanzer že razgovore z ministrom za mornarico. Sedaj je gotovo, da bo grško-italijanski incident popolnoma poravnan.
tšrlHo-frrnccskf
Atene, 18. marca. (Izv.) Grški zunanji minister je sporočil francoskemu poslaniku naredbo vojnega ministra, da grške vo'ne lad'e v bodoče ne smejo več pre-ifkavati francoskih parobrodov. Francoska ladja .Saint Pierre* je bila zadržana le nekaj ur. nakar je dobila dovoljenje za nadaljnjo potovanje. Tudi incident glede zaplembe «Expoir» bo v kratkem poravnan.
MADŽARSKA ODKLANJA REPARACIJE.
Budimpešta, 18. marca. (Izv.) Kakor - vlja .Ar Est", je ministrski svet na svoji seji ki je pričela v petek popoldne in kl ie trajala do davi, sestavil bcscdi'o note, kl se bo pos'ala v Pariz kot odgovor na antantine reparaciiske zahteve.
Nota opozarja na gospodarske razmere Madžarske ter izjavlja, da Ma lžarska nc nripozna nobenih reparacijskih zahtev, dokler se ji ne sporoči celokupna vsota plačil ki se od nje zahteva, in dokler se te zahteve ne znižalo na višino, kl jo more Madžarska prenesti.
POVIŠANI ŽELE7N1ŠKI TARIFI NA MADŽARSKEM.
Budimnešfa. 18-marca (Izv.) Povišane železniške pristojbine stopijo v veljavo v nedeljo opn'nočl.
STAVKE V ITALIJANSKIH LUKAH.
Rim, 18. marca. (Izv.) Zaradi diferenc v mezdnem vprašanju so v Napolju ter v vseh ItaMianskih lukah proglasili splosno stavko, ki se popolnoma izvaia.
Žrtve luinoafriike bune
London, 18. marca. (Izv.) General Smnts je ujel v Transwaaln že nad 10 tisoč vstašev. Vstaši so izgubili vso vero v svoje voditelje in se ud.vajo v masah. Dva ekstremistična vstaška voditelja Fisher in Ipenbiff sta izvršila samo-mot. da ne bi padla v roke angleškim četam. Vstaja je zadušena. V nekaj dneh se bo delo v rudnikih obnovilo.
Johannisbnrg, 18. marca. (Izv.) Vojaštvo in policija je iz južnih predmestij s pomočjo topništva zadnje tamkaj nahajajoče vstaše zajela. Predsednik izvrševal-ne-ra odbora delavskih organizacij, ki je i bil eden voditeljev vstaje, je bil aretiran.
Rim, 18. marca. (Izv.) Pri bojih v Tran-svalu je bilo 8000 o=eb ubitih in ranjenih. Celokupna stvarna škoda znaša 100 milijonov zlatih frankov.
Novi fndMski podkralf
London, 18. marca. (Izv.) Bivši unioni-stični član spodnje zbcrnice. Peel je bil imenovan kot naslednik Montaguja za državne-a tajnika za Indijo. Dosedaj je bil od 1919 do 1921 državni podtajnik v vojnem uradu.
GHANDI OBSOJEN.
London. 18. marca. (Izv.) Iz Ahmada,-bada v Indiii poročajo: Vodja Indijskih upornikov Ghandi le bil pred vojnim sodiščem obsojen na šest let Ječe.
DE VALERA ZOPET NA DELU.
London, 18. marca. (Izv.) De Valera snuje na Irskem novo republikansko organizacijo, ki bo Imela nalogo doseči priznanje Irske republike s strani Inozemstva ter zavrniti ang'e?ko-irskl sporazum.
PONESREČEN POISKUS POD-KUPOVANJA.
Praga, 18. marca. (Izv.) .Češke Slovo* javlja: Predsednik zbornice ie ovadil državnemu pravdništva bivšega poslanca Hrlzbyla, ker je hotel podkupiti člane narodne skupščine.
Inozemske kred tne
ponudbe Češki	................
Praga, 18. marca. (Izv.) Kakor javlja-	gkera parlamentu. Mnogi narodni krogi
jo »Narodui listy» je dobila Ceškoslova-	obžalujejo to politično reorganizacijo, ki
dri^v nrinmlhn za kre-	„ «Mr*ri nnmonis razcepitev in početek
USTANOVITEV NARODNEGA SVETA V PRIMORJU.
Trst, 19. marca. (Izv.) V četrtek se je vršila seja politič. društva .Edinost., na kateri se je razpravljalo o reformi politične organizacije Jugoslovanov -v zasedenem ozemlju. Sklenjeno je bilo, da se v kratkem skliče občni zbor, kateremu se predložijo sporazumno med raznimi skupinami izdelani predlogi za novo politično organizacijo. Kot pokrajinske politične organizacije se ustanove tri politična društva .Edinost*, za Goriško, I-stro in Tr&t Vrhovno politično vodstvo za vse Jugoslovane v Italiji prevzame posebni Narodni svet, ki bo obstojal iz 7 delegatov pokrajinskih političnih društev, 3 za Gorico, 2 za Trst in 2 za Istro. Narodnemu svetu pripada tudi odločitev glede nadaljnje politične taktike jugoslovanskega parlamentarnega zastopstva in eventualnih zvez s strankami v italijan-
ska od Zedinjenih držav ponudbo za kredit 25 milijonov dolarjev. Nadaljuje ponudbe je dobila Češkoslovaška iz Švice in Holandije.
PAPEŽ PRELOMI POLSTOLETNO TRADICIJO.
RIM, 18. marca. (Izv.) Uradna vatikanska agencija .Corrispondenza« naznanja, da bo papež Pij XI. o priliki ev-harističnega kongresa v mesecu maju t L zapustil Vatikan In šel s procesijo po mestu. Več kot pol stoletja papeži doslej niso smeli zapustiti Vatikana
RAZDELTEV ZLATEGA ZAKLADA A.-0. BANKE.
Dunaj, 18. marca. (Izv.) Razdelitev zlatega zaklada avstro-ogrske banke se bo vršila po ključu, ki bo sestavljen na podlagi števila žigosanih bankovcev v posameznih nasledstvenih državah Vpoštevali se bodo gotovi odbitki, ki so se za vsako posamezno državo določili pri likvidacijskih pogajanjih. Zaradi tega je za sedaj nemogoče natančno določiti za vsako državo delež zlatega zaklada. Do 1. maja
v stvari pomenja razcepitev in početek strankarskega opredeljenja.
PRIMORSKI KOLONISTI NA KOSOVEM.
Beograd, 18. mar. (Izv.) V prihodnjih dneh bo potovala skozi Beograd na Kosovo prva partija Slovencev iz Primorja, kl Jih Je vlada kolonizirala na Kosovem.
REDUKCIJA URADNIŠTVA.
Beograd, 18. marca. (Izv.) Komisija za redukcija uradništva trgovinskega ministrstva je ukinila v Sloveniji, sekcija Ljubljana po eno mesto pisarja in vežbenika. v oddelku za pospeševanje obrti pa po eno mesto oficijaU in pomočnika in 5 meroeodnih mest.
NADALJNI KREDITI ZA GLEDA« LIŠCA.
Beograd, 18. marca. (Izv.) Druga sekcija finančnega ministrstva ie včeraj na-daljevala razpravo o budžetu ministrstva prosvete. Odobrenih je bilo med drugim 22 milijonov kron za zgradbo novega dramskega gledališča v Zagrebu. Uprav-
zavo aeiez zaicsa	•• ----k-™----- —=---------
morajo nasledstvene države sporočiti vso- j nik zagrebškega gledališča m njegov po-to od njih žigosanih kronskih bankov-; močnfk se bosta jutri dogovorila s finanč-
cev in šele tedaj se bo mogel definitivno določiti njihov delež pri zlatem zakladu.
STAVKA V ČEŠKI KEMIČNI INDUSTRIJI.
Praga, 18. marca. (Izv.) Predsedstvo zveze kemičnih delavcev }e Izdalo proglas. da morajo delavci v tvornicah za špirit najkasneje v pondeljek zjutraj ustaviti delo, ker vstralajo delodajalci pri svoji zahtevi, naj se znižalo mezde za 15 odstotkov.
INOZEMCI NA DUNAJSKEM VELESEJMU.
Dunaj, 18. marca. (Izv.) Zadnje dni je dospelo na dunajski velesejm veliko število tujcev, zlasti iz Holandije. Švice. Italije in is balkanskih držav. Tudi iz prekmor^kih krajev je dosp-lo mnogo tujcev, tako n. pr. skupina \z Jave.
nim ministrom glede Izplačevanje te vsote. Gledališče bo dogotovljeno že do konca meseca maja.
Za beograjsko gledališče je bilo votlra-nih 5 milijonov dinarjev.
SAMSKI DAVEK NA POLJSKEM
Varšava, 18. marca (Izv.) Na včerajšnji seji proračunskega odseka so odobri:! zakonski načrt, po katerem se uvede poseben dodatek k davčnemu zakonu za samske moške in ženske osebe (samski davek).
PROMETNE KONFERENCE.
Beograd, 18. marca. Pred nekaj dnevi se Je pričela konferenca zaupnikov prometnega ln poštnega ministrstva glede prevažanja pošte in materijala po železnicah in pa glede zgraditve novih telefonskih in telegrafskih prog. Komisija še ri 'prišla do stvarnih zaključkov.
RepubSikast sla pro- ] oaga^da v slsveinskž j
-f- Lov klerikalcev na fijUCsSki sirarski	Alfa in ornega klerikalne
Maribor, 18. marca.
Iz klerikalnih krogov sem izvedel naslednjo zaupno, a zanimivo vest: Nekateri tukajšnji zaupniki SLS. so poslali vodstvu stranke v Ljubljani spomenico, v kateri zahtevajo na podlagi členov 18. in 19. strankinega pravilnika, naj se v najkrajšem in v omenjenem pravilniku predvidenem roku skliče glavni zbor zaupnikov, ki bo kot vrhovna
komuniste.
______politiko v
Sloveniji je vprašanje, kako bi mogla SLS pridobiti pri prihodnjih volitvah komunistične glasove. Zato katoliški boljševizem vsepovsod. Včerajšnji »Novi C as* zato tudi izprašuje, kaj je s Koroščevo interpelacijo zaradi ukinjenih komunističnih mandatov. Ljubezen klerikalcev do komunistov je res prav zanimiva, to tem bolj, ker sc —r- nismo slišali, da bi klerikalci še kedaj oblast v stranki |skušali popraviti lahkomiselno strelja-
" ki
ki taktne ftgWorw priobSuJe tot vtrcJT-T nik. Za primer še navedemo, rn
višji državni, šoli v Gross - T :iel-de (Berlin) bilo baš prejšnjo .mio izključenih 50 slušateljev - maturantov, ker so opeovali nadzorovalno damo, ki ni bila njihovega (monarliističnega)
SofcoIsM vestni ?
•Sletskl Vesnik», ki prinaša vse potrebne podatke za vsesokolski zlet, se naroča v zletni pisarni, Ljubljana,, Narodni dom, in stane za ves čas, to je do
"nla Je rusko vprašanje. Prof. MHevsk! le"
ruski begunec, ki Je bil že pred vojno v naših krajih in je spoznal naše razmere z ruskega stališča. On je eden onih redkih ruskih inteligentov, ki se zanimajo za našo kulturo in misiijo na našo skupno bodočnost. Na to moramo misliti tudi ml,
ki n; bila	( v tem sluliu ***	^	1 in mi vsi ve™> *> Rus"a v tei bo"
političnega mišljenj V temslučaj predvsem telovadce m telovadk* ker bo	imeb važno , y tem
so pnm knvci - hujskau ne - ob;avI_;al zUsti v8e skiepo tehničnega	biti prevcliki optimisti, ka-
odnosli pete. V našem slučaju pa se zdi, da je napisal »Naprejev* uvodnik nekdo, ki bi moral vedeti, zakaj je dečko »v nervoznosti* pisal »Dol z Jugoslavijo!*. — Mi se ne bi pečali je premalenkostna za
z zadevo, ker
... „„ ........................ . . , . , • , ,.- list. Napisali pa smo le vrste, da opo-
udiočevai o bodočih smernicah in taktiki;njo in prelivanje krvi komunistov, ki 7arLmo na sistematično neresnost, ki stranke, posebno v stališču, ki je naj za- ga je zakrivila svoj čas pjiliova r e- g0jjj0 raznij mcJ njimi ial tudi gla-vzame v bodoče parlamentarno zastop- i sposobna in krvoločna deželna vlada . sjl(j sloveriske delavske stranke. Vča-stvo stranke. Spomenica je sestavljena na Zaloški cesti v Ljubljani, iu<U m | gih ■ to g]a5i]o biio boljše, -»nnkm, v Hnhi. mr-tnnratiduma hrvat- imel dr. Korošec kot železniški mini-i ,	s
popolnoma v duhu memoranduma hrvatskega bloka in zahteva med drugim izpopolnitev avtonomističnega programa v smislu, da se naj država uredi na federa-livnc-republikanski podlagi.
Zanimiva je zlasti točka 3. spomenice, ki jo navajamo dobesedno: »V interesu krščanske demokracije je, da združuje obnovljena in toku časa priiagodena republikanska ljudska stranka vse pošteno misleče in vsled nasilja dosedanjih režimov neopredeljene elemente. Boj proti velekapi-tala, proti reakciji, militarizma in ostankom srednjega veka je mogoč edinole na republikanski osnovi. Slovenski narod se ja ob prevratu izjavil za republikanske ideje. Monarhistična misel mu jc bila umetno vcepljena in mu bo ostala tuja stvar, za katero se nc bo nikoli ogreval
Spomenica se bavi obširno s sedanjimi socijainimi, gospodarskimi in vojaškimi razmerami v državi in zahteva končno:
1.)	Odločitev zaupnikov stranke o stališču napram obliki vladavine in istočasno izpremembo dosedanjega strankinega naziva.
2.)	Izpopolnitev avtonomističnega programa v smislu, da naj se država uredi na federativni republikanski podlagi.
SlOVett* skega siradništva v Beogradu
Proti infamnim klevetam Peskovega lista, ki je v svojih beograjskih dopisih napadal naše odlične ožje rojake, ki se nahajajo v odličnih odgovornih službah pri raznih ministrstvih, je napisal poslanec Reisner v »Scvenskem Narodu* članek, v katerem pravi med drugim:
»Vsi, ki imamo posla pri centralnih uradih, moramo priznati, da smo Slovenci na svoje rojake na odgovornih uradniških mestih lahko ponosni. Ne samo zaradi njihove strokovne kvalifikacije, temveč tudi zaradi njihove požrtvovalne delavnosti. Treba je vedeti, da veliko teh načelnikov in inšpektorjev vrši svojo službo ood najzopernejšimi pogoji, da pa vztrajajo na svojih mestih samo iz požrtvo-vanja. Mi vsi jih doli nujno potrebujemo in bi jim morali biti le hvaležni, da so 11 a teh mestih. Ali veste, kako oni žive po kuhinjah »Triglava* in »Slobode*? Kako oni stanujejo? Kako morajo varčevati, da s svojimi prejemki, če tudi načelniški-mi, sploh za silo žive! Načelniki in inšpektorji s toliko in toliko službenimi leti ne žive nič bolje, ko svoičas kot visoko-šolci po dijaških menzah. Ali Vam je znano, kako bi potrebovali še v nekaterih ministrstvih v našem interesu slovenske višje uradnike? Kako jih iščemo po Sloveniji, da bi šli v Beograd službovat!*
Peskov list je znan kot obrekovalec poštenih ljudi. Spomnimo se le na afero Pirkrnaier! Članke proti našim beograjskim uradnikom so mnogi pripisovali posl. Brandnerju. Kakor nam v narodno soci-ialnih krogih zatrjujejo je posl. Brandner tokrat brez krivde, pač pa je avtor nesramnih dopisov sam — urednik in sicer kakor se zatrjuje z vso gotovostjo neki F. Erjavec, eden od kulturnodelavnih od-- ličnikov, ki sedaj deluje pri berzi rada v Beogradu, mesto da bi se vrnil v svoj učiteljski poklic.
ROMANOVVSKI-KOGOJ
v ponedeljek 20. t. m. ob osmi uri zvečer Soarea ljubljanskih komponistov v dvorani Filharmonične družbe. Vstopnice v predprodaji v Glasbeni Matici.
imel dr. Korošec ster prav nobenih ozirov do železničarjev, ki jih je na stotine odpustil radi komunizma iz službe. Takrat seveda SLS ni potrebovala volilcev in zato tudi ne komunistov. V ostalem je ves klerikalni humbug, ki ga uganjajo klerikalci s komunisti, najbolje razviden iz dejstva- da je dr. Korošec vložil v parlamentu za odpravo zakona o zaščiti države interpelacijo, ko mora vendar vsak političen abecedar vedeti, da zakona noben minister ne more sam izpremeniti in da bi moral gcepol Korošec vložiti nov zakonski predlog, ako bi hotel odpraviti zakon o zaščiti države. Potem bi vsaj ue bilo klerikalno politično šarlatantstvo tako prozorno.
-f- Vera in šola. Klerikalno časopisje izkorišča poročilo nadzornika za srednje šole Josipa Westra o učnih uspehih na srednjih šolah v svoj prilog, ker je statistika pokazala, da so škofova gimnazija v Št. Vidu, uršu-linski zavod v Skofji Loki in pripravnica šolskih sester v Mariboru dobri šolski zavodi v Sloveniji. To je 6ioer res, res je pa tudi, da nista veliko sla-bejša učna zavoda realna gimnazija v Kočevju in gimnazija v Mariboru, kar dokazuje — ker so učenci tudi teh dveh zavodov deloma v dijaških doni ovih — da je za srednješolsko mladino zelo velikega pomena vzgoja v internatu. Tak dokaz velja celo za vi-sokošolce. o čemur lahko pričajo učni uspehi akademikov v Akademskem kolegiju, ki pa ni samostan. Znano je tudi, da so bili učni uspehi pred vojno v ptujskem in celjskem dijaškem domu — torej v strogo liberalnih posvetnih zavodih — navzlic temu, da so bili deloma refugijl prav dobri. V ostalem ao klerikalci pezabili povedati, da učni uspehi v Št. Vidu še ne predstavljajo višek vpliva vere na izobrazbo in učenost. Ta višek je dosežen v leme-natih, ki so v znatni meri rcfugiuni duševno siromašnih ljudi, kjer pa se še nikdar, odkar svet stoji, ni zgodilo, da bi bil gojcnec jodel. Po klerikalni logiki bi bilo najbolje, koncentrirati ves študij v lemenatih — popolen uspeh je zagotovljen.
-f- «0troke na vešala?» Lep, efekten naslov za politični kino. »Naprej* je otročji in zabavlja na vse strani. To pot je prinesel uvodnik, v katerem mrgoli hudih izrazov o krvniku itd. Kdor ne ve, za kaj gre, bi mislil.^ da so najmanj tri glave odsekane. Šele na koncu pove gostobesednež. da — ne mara izrekati kritike, ker aktov ne pozna. Pa jo je vendar izrekel. Da se ne bodo komu po nei>otrebncm lasje jezili, bomo pa povedali, kaj je bilo: Neki fant, ki je bil izključen z nekega srednješolskega zavoda je napisal, da bi jezil profesorja, na listič »Dol z Jugoslavijo, hoch Osterreich!* in vrlm tcaa še več neslanosti. Zato je bil izključen z zavoda, ne pa »ul.it*, kakor pravi brblja v »Naprejti*, ker mu je na prosto dano, da lahko nadaljuje študije na istem zavodu kot eksternist, za drugo šolsko leto pa prosi za zo-petni sprejem kot redni učenec; tudi lahko gre že sedaj na drug zavod. Nemogoče pa je seveda, da bi pri današnjem stanju mladine fantova predrznost ostala brez kazni ali da bi se mu bil dal brezpomemben ukor. Višji šolski svet je potrdil soglasni izključit-veni sklep 30 profesorjev dotičnega zavoda. Ono. kar čečka »Naprej*, da je fant le v nervoznosti nekaj pisal in to pisanje pozabil, je značilno za list,
+ Klerikalci izključeni iz železnl-čarske koalicije. Klerikalci so skušali tudi strokovno organizacije zlorabiti v svoje politične 6vrhe. Ko se je vršil v Ljubi lani javen shod proti draginji, so klerikalci skočili akcijskemu odboru za hrbet ter z demagogijo potegnili na svojo stran komuniste in druge radikalne elemente na shodu. Iste taktike so se poslužili tudi na javnem shodu v Trbovljah, kjer so klerikalci zi*iH*t zahrbtno udarili po socialdemokratih in narodnih socijalistih ter jim odnesli uspeh shoda. Sedaj so javlja, da ncklcrikalne organizacije niso izključile iz akcijskega odbora lo Belt-rama, marveč tudi klerikalno Jugoslovansko strokovno zvezo z vsemi priveski, češ, da so njeni člani s svojimi ponovnimi demagogičniini nastopi izpodbijali resnost akcijskega odbora.
-f- " Incident z našim kurirjem na Madžarskem. Iz Pečuha se brzojavno poroča, da so se madžarsko civiln* in vojaške oblasti opravičile podpolkovniku Iliču zaradi znanega incidenta, fc č«'iner je zadeva formalno poravnana.
Po svetu
—	Madžarski magnati zbirajo denar za Karla. Madžarska aristokracija je začela javno akcijo za nabiranje denarja za bivšega kralja Karla, ki je imel baje pri odhodu iz Tihanvja na Madeiro samo nekaj švicarskih frankov denarja. Kari ima na Madžarskem domeno, ki obsega 47.000 katastralnih oralov in v Budimpešti tudi še palačo na Apponyjcvem trgu, kar mu pa nič ne r.esc, ker je oboje pod zaporo.
—	Nemški program za genovsko kcnlcrcnco. Finančni komite parlamenta jc določil splošne smcrnice za program, ki ga bodo poskusili uveljaviti nemški delegati v Genovi. Program vsebuje zahtevo po reviziji mednarodnih zado'žnic in zahtevo, naj dežele z visoko valuto, kl imajo dosti neproduktivnega zlata, dovolijo dolgoročne mednarodne kredite obubožanim deželam s slabo valuto. Nemci bodo dalje predlagali, naj se ustanovi osrednja emisijska banka za Evropo, ki bo nadzorovala tudi klirinški promet.
—	Švicarska pomoč Rusiji. V krat kem bo odšel poseben vlak z živili iz Švice v Rusijo. Živila, ki bodo naložena v 35 vagonih, bodo lahko šest mesecev prehranjevala 10.000 otrok.
_ Alarkonijeva nova iznajdba. Te dni je iznajditelj brezžičnega brzojava Marconi pred znanstveniki in zastopniki vlade v Rimu demonstriral svojo najnovejšo iznajdbo na polju brezžičnega brzojava, ki obstoja v tem. da bo poslej mogoče loviti brezžične depeše avtomatično na navadne žične brzojavne napeljave.
—	Filip Bertlielot pred sodiščem,
Te dni se vrše v Parizu sodne obravnave proti Filipu Berthelotu, bratu bivšega zu nanjega ministra. Filip Bertlielot je bil tajnik v zunanjem ministrstvu in je brez vednosti Brianda zag-ešil neke uradne nekorektnosti v svrho pomoči kitajski in dustrijski banki, čije ravnatelj je bil njegov drugi brat, senator Andre Berthelot.
—	Cene voznih listkov v Rusiji. S 1. iebruarjem je stopila v Rusiji v veljavo nova železniška tarifa, ki se bo menjavala po kurzu zlatega rublja. S to novo uvedbo so sedaj zvišane dosedanje tarife na štirikratne cene. Vožnja od Petrogra da do Vctebska stane 480.000, do Moskve 512.000, do Odese 960.000, do Bakna en milijon 456.000, do Irkutska 2,416.000, In do Cite 2,804.000 rubljev.
odbora.
SokolsUe razglednice. Finančni odsek sokolskega zleta založi štiri vrste krasnih barvastih razglcduic, ki izidejo koncem tega meseca. Umetniške razglednice so delo znanega narodnega slikarja g. Inkiostri-Vodenjaka in predstavljajo nasledjne motive: Naprej, Straža ob jadranskem morju, Deli orel in Ujedin;enje. Opozarjamo na razglednice vse brate in sestre in vso narodno javnost. Naročajo se v zletni pisarni, Ljubljana, Narodni dem.
Sporf
Otvoritev nogometne sezone. — Gra-djanski Zagreb : Ilirija. Nogometna sezona v Ljnbljani se otvori danes g tekmo med Ilirijo in Gradjanskim S. K. iz Zagreba. Gradjanski jo eden naših nasilnej-ših moštev, ki morda med klubi Jugoslavijo edino uživa mednarodni renome. Po igri v Ljubljani nadaljuje potovanje v Barcelono, kjer nastopi v dveh igrah proti F. C. Barcelona, zmagovalcu Sparto in dunajskega Rapida. V moštvu so posebno popularni froalman Vrdjuka, branilcc Šifer, krilec Rupec, centcrfonvnrd Pcrš-ka. — Ilirija postavi proti Gradjans!iemu v jedru isto moštvo, ki jo dosegalo jeso-ni prav lepo uspehe, spremenjena bo lo napadalna vrsta, v kateri bo za enkrat manjkal še Peger.
Češkoslovaška proti Srednji Nemčiji. Kakor se poroča, so je vendarle dosegel sporazum glede nogometne tekme mod Češkoslovaško in Prednjo Nemčijo. Tekma so bo vršila dne 7. maja v Leipzigu.
Nemški nogometni prvak v SvlcL Nemški prvak »I. F. G. NOrnbcrg* igra na velikonočni pondeljek v Curiliu proti društvu «Younv FclIows».
kor da bi nam mogoče »slovanska* Rusija prinesla vse, česar nismo zdaj dobil, niti ne sinemo misliti, da bo v bodočnosti Rusija za nas zopet brez pomena. To bo pač nekako tako, kakor si bomo sami pripravili — zato je sedaj skupno delo z rusko emigracijo velike važnosti.
Tako si svoje delo predstavlja prof. Milevskl, ki je hotel v »Zarji* govoriti o teh vprašanjih. Bilo bi torej napačno, ako bi za »Zarjo* ne bilo pravega zanimanja. V »Zarji* so ruski, slovenski in srbohr-vatski članki; »Zarja* pa ie šla po svetu tudi med Bolgare ir. med Ruse v Nemčijo.
»Zarja* povdarja slovansko misel kot ono rešilno idejo, ki more združiti vse na skupno delo. »Zarja* bi torej imela lepo nalogo, da združi nas in rusko inteligenco k skupnemu reševanju ruskega in slovanskega vprašanja, s čimer bi se ustvarjal nekak kulturni slov. program v bodočnosti. Ruska mlaJina, ki je našla pri nas zavetje, ruski učenjaki in inteligenti bodo v bodoče drugače gledali na zapadni svet in mi bomo sami krivi, ako bo med njimi germanoii!stvo prevladovalo ln se bo kulturno in gospodarsko obračalo proti nam. Zato bi bilo treba pospeševati delo onih, ki delajo za nas. Med temi je »Zarja* in zato jo vsakemu priporočamo.
Šah
ITI. (glavni) turnir LI. šah. kluba se
prične v pondeljek dne 20. marca, točno ob 18. uri zvečer v klubovem lokalu {Kavarna Evropa). V poštev prihajajoči gg. inž. Vagaja. prof. Ferjan in Jerošov so naprošajo, da se ga zanesljivo udeleže.
Istočasno se prične turnir za določitev igralcev za mateh-partijo Ljubljane proti Mariboru. Zato so naprošajo gg. Dr. Ča-dež, Kavčič, Kragelj, Ssfonovv, Franko-vič, Furlani in Zadnik, da se točno oglase v kavarni Evropi ob gorioznnfenem času, kjer se bo takoj žrebalo. — Odb.
Šahovski klub v Sp. SišUI je imel dne 11. marca v klubovem lokalu (gostilna »Ančnik*) svoj redni občni zbor pri polnoštevilni udeležbi. Določil se jo kot obligatni igralni večer vsaki petek, nakar se" vsi prijatelji te lepe igre opo zarja jo z pripombo, dobrodošli
Prosvefa
LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE. Drama.
Nedelja, 19. marca: »Hamlet*. Izven. Ponedeljek, 20. marca. »Prekrasne Sabin-ke D.
Torek, 21. marca: Zaprta Opera.
Nedelja', 19. marca: »Plesna legcndica«.
«Cava!!cria rusticana* Izv. Ponedeljek, 20. marca: Zaprto. Torek, 21. marca: »VVerther*. E.
Umetnostna razstava bratov Kralj v
Jakopičevem paviljonu. Letošnje umetnostne razstave so se pričele v znamenju mlade umetnosti. Brata Kralj razstavljata po kratkem presledku že v drugič kolektivno. Razstava obsega kiparska, sli-karsK.a in grafična dela raznih umetniških stru;. ju jako zanimiva in poučna in zasluži, da si jo vsakdo ogleda. Odprt3 je vsak dan od 10. dopoldne do 5 popoldne.
Homanovski-Kogoj. V pondeljek, dne 20. t. m. ob 8. uri zvečer soarea ljubljanskih komponistov v dvorani Pilhar-i moniene družbe. Vstopnice v preprodai' v Glasbeni Matici, Gosposka ulica 8/1.
Vilharjcva matineja v Zagrebu. Zagrebško Narodno kazali.šte priredi danes svečano matinejo v proslavo 70lctnice skladatelja F. S. Viiharja. Na sporedu so reprezentativne skladbe slavljenčeve, kate-re izvajajo gledališčni so'isti, zbor in orkester, zbor cerkve sv. Marka in »Kolaši*.
Srbska akademija znanosti je imela dne 7. t. m. v Beogradu sejo pod predsedstvom dr. Jovana Cvijiča. Akademija ja sklenila stopiti v sodelovanje z Jugoslo-vensko akademijo v Zagrebu in s'oven-skiin učenim društvom v Ljubljani. Za rednega čhna akademije je bil izvoljen Slobodan Jovanovič.
Smirnov v Beogradu in Zagrebu. Dne 15. t. m. ie koncertiral v Beogradu ruski tenorist Dimitrij Smirnov, kl je svoje čase s Saljapinom pel po Ameriki. Beograjčani so bili silno navdušeni od njegovega da so gostje vedno petja in kritike ga imenuje prvega tenorista Evrope. Na vsak nacm ga hočejo angažirat. Beograjčani še za deset umetniških večerov. Smirnov nastopi tudi v
Zagrebu.	.
Ljudsko vseučilišče v Celju. Prihodnje predavani ljudskega vseučilišča v Celja se vr5i jutri, dne 20. marca. Predaval bo vladni svetnik E. L 11 e k. Tema: Iz kulturne zgodovine srednjeveške Srbije in Bosne.
Clczur.ov v Berlinu. Ruski sinfomk :n ravnatelj peterburškega konservatorija, skladatelj Aleksander Glazuinov Je te dni dospel iz Helsingforsa, kjer jc priredi! več koncertov, v Berlin, kjer bo dirigiral berlinsko filharmonijo, ki bo izvajala same njegove točke.
Nikischev naslednik postane v Leipzigu kot dirigent tamošnje filharmonije znani dirigent Viljem Furtvvangler.
Pogreb Henrija Batoillea se ie vršil 6. t. m. v Parizu. Udeležba ie bila ogromna. Nad grobom sta govorila pisatelja Ken-
«ZARJA».
Po naših knjigarnah, trafikah in zutnj na trgu pri prodajalcih časopisov se je
pojavila v zadnjem času revija »Zarja*.	------------ -	.
Izhaja v Celju, tiska se v Rodctovi ti-	ry Bernstein m dramatik Rooert de Flers,
ilevski. »Zarja,	ki je Bateillea v življenju dostikrat »ras-
skarni, izdaja jo prof. Milevski. je namenjena slovanskim vprašanjem in hoče biti glasilo nove s'ovanske vzajemnosti. Ta zadnja beseda ni prazr.a fraza, ampak ima dandanes reelnejši pomen nega kdaj poprej. V ospredju tega vpraša-
trgal*. Sedaj polemizira časopisje o Ba-taillerovih avtogramih, katerih ne morejo ločiti od avtogramov igralke Jvonne de Bray, ki je imela povsem tako pisavo kakor pisatelj.
Me čakajte, da bod© govoriiš grobovi m razvaline 2
V glavnem drevoredu v ljubljanskem Tivoliju stoji edino zavetišč-3 slovenske oblikujoče umetnosti. Zgradba ne nudi sicer nič impozantnega ali nikakor ni v kvar okoliša, v katerem se sprehaja v solnčnih dneh skoro vsa Ljnbljana, domačin in tujec, iskajoč toplih žarkov ali lnatlno sence. Marsikateri pa najde poleg užitka narave tudi duševno razvedrilo in umetniški užitek, ako se potrudi do omenjenega paviljona, v katerem se vrsti razstava ;:a razstavo, dokazujoč, da slovenski umetniki marljivo delajo in napenjajo vse moči za ustvaritev in povzdigo naše kulture.
cjakopičev paviljon«, tako se imenuje edino zavetišče naše oblikujoče umetnosti v Sloveniji. On ni, kakor bi mislil gotovo vsaj vsak tujec^ ki ne pozna naših prilik, sezidan od vlade dežele, mesta ali naših mccenov. Kaj še! Kakor že ime naMaia. ea ie Do-
stavil — 1. 1909. po Kristu, ko so se slike nuših umetnikov plačevale še_ z »zeksarji*, Slovenccm, mestu Ljubljani in slovenski umetnosti senio-r slovenskih umetnikov gospod Rihard Jakopič. Brez njegove požrtvovalnosti bi bila naša vr>ot'ab]jajoča umetnost^ še danes brez krova in brez prilike javnega nastepa. Pri vsem tem pa zahtevamo, da T.raste pristna narodna umetnost kakor goba v dežju čez noč. O logika, o moreš!
Gospod R. Jakopič, oče in gospodar tega paviljona, v katerega je vložil veiik del svojega časa. vse svoje premoženje in se še zadolžil, omaguje pod bremeni. Takratni župan, sedanji pokrajinski namestnik g. minister Hribar mu je bil izposloval stavbišče. na katerega je g. Jakopič postavil svoj hram umetnosti. Stavba je njegova last, zemlja pa, na kateri stoji, je še danes last mesta. Kaj ta činjenica za gospodarja poslopja pomeni, mi ni potre!« posebno poudarjati. Še manj pa. kako ogromne vsote požre danes vsako popravilo. Tudi paviljon potrebuje nuipe in temeljite restavracije na
v=eh koncih ako ga nočemo ivrepus':-|pa odvzemajo skrbi za paviljon m pri-«Jda v nar!klitve razstav »našemu Jakatu* najplodnejši in najdragocenejši ca* m - onemogočajo lastno ustvarjanj
ti razpadu in ako nočemo, da v par'k litve raz letih krasi to mesto razvalina, ki n-bi bila v srainoto samo Ljubljani, ampak celi Sloveniji. To pa je neizbežno, ako ne priskočijo na pomoč merodajnt faktorji, ker je jasno, da gosp. Jakopič. kakor se je tudi že sam izrazil m kakor mora biti očito vsakomur, ki opazujo vedno naraščajoče težave, s katerimi se ima boriti, da vzdržuje to kulturno podjetje, tega dela in teh skrbi poi sedanjimi okoliščinami ne more več z lastnimi močmi zmagovali in bo primoran paviljon zapreti in ga prepustiti usodi.
Vstopnina na razstave se je znižala od 1 krone (pred vojno) na 18 krajcarjev (16 današnjih kron), razstavljani stroški pa so so stoterokrat zvišali. Odstotki za prodane slike so neznatni. Prvič, ker se sploh redko najdejo kunci. in drugič, k'r so se cen> slikam zvišale od' predvojnih cen kvečjemu dvajsetkrat, dočim je vse drugo skočilo" na pstdesetkratne in stokratne, umetniške potrebščine celo r.a tri- do štiris.tokratne predvojne cene
da store vse, da odvrnejo nevarnost, ki preti nasi umetnosti.
Prosim zlasti vas, gospodje mestni očetje, brez ozira na stranko, da r rito kar najhitreje to vprašanje, in sicer tako, da se ali prepusti gosp. •Jakopiču svet. na katerem stoji paviljon, v njegovo last, da bo vsaj vedel, pri čem ie. in stori!, kar je potrebno in mogoče: ali pa, da m ost o kot posestnik se I zemljišča odkupi paviljon od gosp. Ja-toniča in ga samo vzdržuje kot zave-posoiiio~paviljoiT in njega za vedno. Jtišče slovenske v porabljajoče mr.ct-Kolikor mi" je znano, je po izvršitvi no?ti.
Posojila, če bi ga mogel gosp. Ja.io-pič p.I današnjih prilikah sploh prenašati, za stavbo, katere zemljišče ni njegova last, nikjer r.e dobi; je to sic^r žalostno, ali pri današnjem labilnem denarnem stanju razumljivo. Če bi ga pa tu.ii dobil, r iskra, zlasti ako se naša valuta dvigne, da pokoplje tako
stavbe takratni gosp. župan Hribar, uvažujoč to neugodno razmerje lastninskih pravic, obljubil gosp. Jakopiču da mu bo izposloval pri mestu, da če mu svet paviljona za primemo ceno odstopi. I- gospod župan svoje obljube ni mogel držati, ker je moral svoje mesto pod pritiskom avstrijskega klerikalnega terorja prerano zapustiti.	, ,	, Mislim, da govorim v duhu vseh
kulturnih Slovencev brez izjeme, posebno tudi naših vpodabljajočih ume t
Niti prva. niti druga rešitev vam ne more delati prcglavic. Poglejte na bratski nam Zagreb, kaj on žrtvuje v te svrhe, potem" bOftc z lahkim srcem rekli svoj »da!> in s tem rešili paviljon naši umetnosti, čast mostu Ljubljani in celi Sloveniji, našega starega in zaslužnega seniora pa boste s tem obvarovali Vod še marsikaterim prezgodnim sivim lasom.
Ne čakajte, da bodo govorile rnz-! valinel '	Mlad umetnik.
r.a tri- do sehno tuai nahi.i vj.ou^v.jo. — ■■	,
. Med temlnikov. če nrosim javno vso cmiteUo,j
Priloga »Jutru" St. G7, dne 19. marca 1922.
Politični odmevi«
Ob varšavski konferenci
Grupacija vzhodnega dela srednje Evrope napreduje v zadnjem času hitreje. Zunanji povod za to razveseljivo napredovanje jo dala genovska honferenca. Male države se boje, da bi velesile preveč svojevoljno in omalovažujoče ravnale ž nnmi, zato se hočejo čim bolje oborožiti, in sicer, ker drugače ni mogoče, potom zdruzitve v večje zveze. Torej oni primarni vzrok vsakega združevanja v večje enote, ki je najboljša garancija za uspeh.
Te dni se je otvorila v Varšavi konferenca baltiških držav, na kateri so za?to|>ane Finska. Latiška in Estonska ter Poljska. Za predsednika je bil izvoljen Poljak Skirmunt.
Pri tej konferenci je mogoče doslej konštatirati več važnih zanimivosti. Predvsem je tre na naglasiti, da Litva na konferenci ni zastopana, č&sar ne smemo prezreti. Litva ima s Poljsko še neporavnan spor zaradi Vilne; da tedaj poljska di domačija dela na izoli-ranje Litavska, je zelo razumljivo. Dalje je odsotnost Litve važna tudi radi tega. ker se baltiška konferenca postavlja na stališče, ki ga je ustanovilo beograjsko posvetovanje, da se morajo vse°mirovne pogodbe obdržati nespremenjene. V tem oziru pa bi mogle nastopiti glede Litavske težave, ker je ta sklenila v juliju 1. 1920. pogodbo z boljševiki. po kateri bi Vilna pripadla Litavcem.
Zelo značilno je, da je sovjetska vlada o priliki varšavske konference ofieijelno izjavila, da baltiške države ne morejo biti v nobenem oziru ogrožene od Rusije in da je najboljša garancija za trajni ol>stoj teh držav ne morda zveza s Poljsko, marveč prijateljsko razmerje do Rusije. Ta izjava je morda na videz nedolžna, toda priv gotovo je v svojih zadnjih poudarkih silno važna. Ne smemo pozabiti, da Poljaka, Latiška in Estonska popolnoma zapirajo Rusijo od rnltišk^a morja in od — Nimčije. Da baltiške države ne iščejo naslonitve na Rusijo, marveč na Poljsko, je gotovo znak nezaupanja na kar bo seveda odgovorila Rusija z enakim nezaupanjem. In to je ravno oni položaj, iz katerega s-' razvije politično uasprotstvo.
Da zveza baltiških držav s Poljsko tudi Nemčiji ne more biti všeč, je sa-moobsebi umljivo. Poljsko časopisje trdi. da Nemčiia podpira sovjetsko diplomacijo v težnji odvrniti baltiške države od naslonitve na Varšavo.
To so pojavi, ki jih ne smemo prezreti o priliki varšavske konference. Le prepogost oma bomo morali še govoriti o njih. Zadevajo tudi malo antanto in nas zlasti sedaj, ko se v«<lno češče govori o razširjenju malega sporazuma.
Nemci in vzhod
Zadnjič je napisal Kari Renner v graškein »ArbeitervviJle* med drugim, kako narobe je delal nemški narod, ko se ni omejil na zapadu ob Renu na obrambo, svoje glavne sile pa koncentrira na vzhodu, kjer leži prava življenska naloga nemštva. To veliko nalogo so vršili Nemci tekom vse zgodovinske dobe. od srede srednjega veka dalje in najlalje so uspeli pri tem v dveh smereh. Prvič v smeri ob Donavi, kjer so nemški pionirji ustanovili naposled veliko, močno avstrijsko državo, nemške prednje kolonizacijske postojanke pa so segle celo na srednjo Donavo v Slavonijo, Srem. Bačko in Banat ter v Erdelsko. — Druga smer nemške ekspanzije je vodila ob Baltiškem morju proti vzhodu: tu je iz eni nemških kolonij nastala država Prusija. ki je združila naposled pod svojo vlado večino gernianiziranega ozemlja, dočim so ostale prve nemške i«*to-janke še mnogo vzhodneje, v ruskih baltiških provincah.
Ženin
Dvorni svetnik dr. StopiČ ima zadnje čase ogromne skrbi. Pravzaprav še ne toliko on sam, pač pa gosja svetni-kova. blaga gospa /malija. in gospodična hčerka, kras celega mosta, mlada gospodična Agata.
Pred kakimi petimi tedni je dobila gospa Amalijo novo služkinjo, brhko deklico Minko, gospodična Agata pa na pustni torek ženina, profesorja Strnišo. Zato imata sedaj take skrbi, da nikakor dc moreta do nekdanjega ravnovesja. Gospodična Agata pripravlja gnezdo, toplo gnezdeec in limaniee za profesorskega ptička. Zjutraj vstaja redno že ob šestih in je do desetih dopoldne že ©Mečcna. Včasih ji pomaga pri tem napornem delu samo gospa mama, včasih •nora priti na pomoč tudi Minka. In to, to je prvi in skoro najhujši križ. Dekle ima jezik kakor klopotec in je čisto brc z zmisla za takt. Zato ima gospa včasih resne skrbi. Če ni monla služkinja kak vohunski eksponent komunistov.
Posebno sumljivo se zdi gospej Amaliji. da nosi Minka klobuk. Dekla s klobukom? To je vendar anarhija, ki spominja boljševikov. Tudi sploh ni sicer — čisto brez rešoekta! »Gosna* in «co-
Kake so bile nemške kulturne naloge na vzhodu po letu 1914, je Renner še obljubil popisati. Tega njegovega razlaganja še nismo brali. Brez dvoma je zelo zanimivo in tudi važno, kako si nešovinistično nemštvo zamišlja za-naprej svojo kulturno nalogo na vzhodu. Vsekakor so te naloge danes mnogo drugačne-ie nego so bile še pred desetimi leti. Naj opozorimo le na razpoloženje o priliki izbruha vojne z Rusijo. Takrat in že preje ob času vojne napetosti je bil afront proti Rusiji nele nemškemu nacijonalizniu. marveč celo socijalnodemokratskim krogom simpatičen. In to iz dveh motivov. Po eni strani je bila zelo popularna misel na osvoboditev Poljakov izpod ruske oblasti. Po drugi strani je veljala Rusija takrat na splošno kot glavna opora re-akcijonarnosti, ki se je zdela nevarna zaradi tendenc vmešavati se v avstrijske narodne spore kot zaščitnica Slovanov. Naposled se je smatralo, da je boj zoper carističnj Rusijo hkrati .boj za osvobojenje ruskega proletarijata. za strmoglavijenje reakcionarnega režima in politično osvoboditev Rusije. | V tem zmislu je bila tedaj vojna zoper Rusijo med socialističnimi krogi Avstrije precej popularna.
Danes je položaj tako temeljito iz-premenjen, da si v večji meri tega misliti ne moremo. Današira Rusja je po polno nasprotje one iz ieta 1914. Drugič p® s0 med Rusijo in Nemčijo, oziroma Avstrijo nastale nove narodne državo, ki so se ustanovile tako na račun Rusija kot Nemčije.
01 vprašanja, kako bodo smatrali zmerni nemški krogi današnjo in bodočo nalogo nemštvo napram vzhodu, je odvisno markisaj. Lahko se zgodi, da bodo hoteli narodi med Nemci in Rusi sami prevzeti samostojno akcijsko vlogo v Rusiji, opozorimo naj tu le na visoko kulturne Cehe. Kolik in kakšen delež bi pri tem še odpadel na Nemce? Odpira se nam tu negotova bodočnost; gotovo je, da se Nemci, ki so za precej časa odrinjeni od za na rta in izvenev-roi-ske politike, od udefetvovanja na vzhodu ne bodo hoteli dati zlepa odpraviti. In če vzamemo stvar politično, imajo Nemci blokirani svoji glavni dve vzhodni poziciji. Avstrijo in pravo Prusijo. ne glede na one predele, ki so prišli direktno pod tujo vlado, kakor n. pr. v Češkoslovaški in dr. Kako se bo soda i nemštvo orijentiralo politično za naprej?
To so vjrrašanja, ki so za nas prvovrstne važnosti.
Obnova Rusije
To vprašanje je problem, okrog katerega se suče vsa evroj>ska obnovila politika. Obnova Rusije bo zato na genovski konferenci ena izmeti glavnih točk razpravnega programa. Vse države bi danes rade stopile v trgovinsko stike s Rusijo, ker je bila Rusija pred vojno dobra in stalna odjemalka za industrijo v Angliji, Nemčiji in Franciji, pa jo sedaj te države težko pogrešajo.
Na gospodarski obnovi Rusije imata eminenten interes zlasti Nemčija in Fancija. ki bi radi ustvarili gospodarsko močno državo, ki bi mogla solidno plačevati. Anglra s svoje strani se boji, da bi se Rusija politično preveč ne okrepHa in da ne bi dobila Nemčija v Rusiji monopol na uvažanje. Angležem tudi francoskoruska pogajanja za vzpostavitev trgovine niso kaj všeč. ker to dejstvo križa njihov načrt glede — kolonialne eksploatacije Rusija, dočim želi Francija finančne in gospodarske vzpostavitve Rusije, ki bi posta!a tako zmožna plačevati stare dolgove, katerih ima na Francoskem cel kup. državnih in privatnih. Radek je torej dobro pregledal položaj, ko je začel kompii-mentirati Francozom.
spod*, to se ji še posreči, kakega višjega naziva pa nikakor ne spravi čez jezik. Kljub vsem tem strašnim napakam je [>a Minka pridna in ne ravno pretirana v denarnih zadevah, kar je oboje v današnjih dneh zelo važno.
«Je treba pač malo potrpeti,* pravi gospa Amalija in tolaži gospodično Agato ki kaže nagnjenja vseskozi ab-solut'-tičnili stremljenj. »Živimo v takem času in ne moremo in ne Fmemo mimo dejstev. V revolucionarnih do-baj je vedno tako. Saj veš. kako je bilo za časa fra coske revolucije?* »Pa pri nas ni revolucije. mama.» »Zdaj jc ni več. ampak bila je. Na Ruskem je pa še zdaj. To potem vpliva. Tam so Slovani in mi smo tudi Slovani. Čakaj, ti bom prinesla knjigo o francoski revoluei" boš videla. Ko človek vse to pregleda, prenaša mnogo laglje svoje težave.*
Gospodična Agata občuduje mamino vzvišeno objektivnost in ne more prav verjeti njenim besedam. Vendar si ne beli s tem glave. Tudi gospa mama ji priporoča mir, ko ji prinese obljubljeno knjijo.
»Beri le. premišljevati pa ni treba. Sploh naj mlado dekle ne premišljuje mnogo: kajti to je smrt sveže lepote.* Gospodična Agata si vzame mamine besede zelo k srcu in niti enkrat ne od-
Francoeki fnterministeriaTn! odsek Je sestavil takle načrt glede obnove Rusije za konferenco v Genovi;
Prva naloga obnovljenja gospodarske Rusije je vzbuditi obmejne pokrajine Rusije k gospodarskemu življenju. Delo naj bi se začelo v Arhangelsku, kjer namerava neka francosko-angle-ško-nemška družba eksploatirati gozdove. Tudi v Ukrajini bi bilo mosroče pričeti z delom pri sladkorni kulturi. Francoski izvedenci se zavzemajo za to, da se čim prej ožive premogovniki ob Donjecu. dalje kubansko poljedelstvo in eksploataeijo kavkaškoga petroleja. Drugega Rusi momentano nimajo, kar bi se dalo eksploatirati. zlasti ker iz notranjosti Rusije zaradi transportnih težkeč sploh še ni mogoče izvažati blaga.
Za mednarodni sindikat za obnovo Rusije se ogrevajo danes pred vsem Nemčija z Rathenauom. Lloyd Georg (ta proti volji angleških industrijalcev) in Češkoslovaška. Nasprotniki sindikata so angleški in nemški industrijalci. ki so že začeli delovati v Rusiji, nekoliko tudi Francija, ki si zamišlja obnovo drugače kakor drugi, največji nasprotnik sindikata pa je sovjetski vlada sama in z njo vse rusko javno mnenje, ki se upira, da bi z Rusijo delali kakor s kolonijo in bi jo počasi spravili v gosj>odarsko in posredno tudi v politično odvisnost od zapadne Evrope.
Še najbolj všeč so Rusiji nemški m dustrijalci, ki deltijeio v Rti-iji žo s polno paro. Stinnes gradi v Rusiji hotele, Krupp reorganizira moskovsko in peterburško industrijo, dalje so prevzele zasebne družbe v roke gradbo lokomotiv in električnih obratov in »Hamburg-Amerika-Linie* bo reorganizirala ruske morske transporte.
Pogoj vsemu je seveda to. da jamči Rusija z zakoni nedotakljivosti inozemskih interesov v svojem ozemliu. la problem je siln, zanimiv. Prvotno so nameravali Francozi prisiliti Rusijo, da uveljavi sistem tako zvanih kaoitula-cij, to je, za Angleže veljajo v Rusiji angleški, za Francoze francoski in ne boljševiški zakoni itd. Temu se je pa Rusija energično unrla. Zato so francoski izvedenci pred kratkim sestavili nov načrt, ki predvideva sicer delno izpremembo ruske socialne in gospodarske zakonodaje, torta obstoji bistveno v tem, da uveljavi Rusija^ za inozemske trgovce sistem dolgoročnih zastavnih pogodb, ki bi dajale koncesij«-narjem vse potrebne garancije, ne da iii razburjale ruski prolctariat.
V Genovo ne bodo prišli zastopniki sovjetske vlade kakor skesani grešniki. kakor si t0 predstavlja Evropa, ampak kakor drugim enakopravni zastopniki. ki bodo stavili svoje zahteve in se pogajali v znamenju enakovredni <-ti. Gospodarski sovjetski komisa-riat je že izdelal zahteve za genovsko konferenco. Te se glase: 1.) Zavezniki ne smejo postopati z Rusijo kakor s kolonijo; 2.) priznati mora;o orincip reciprociteti v zameno za evropsko materialno pomoč; 3) vprašanje priznanja sovjetov se ne sme obravnavati poprej, dokler v to Rusija sama ne privoli.
Upajmo, da bo genovska konferenca podrla vse nepotrebne kitajske zidove okrog držav, zravnala hribe in dolin-in naredila tako prvi korak k obnovi evropskega blagostanja.
81 kolonij, bodisi le odvisnih, napol
»samostojnih* držav. Osnovno bazo tej kolonijalni posesti so predstavljale Južna Afrika, Egipt, Indija in Avstralija. Velik del vmesnih členov jc prinesla svetovna vojna. Angleži so spravili pod svojo oblast nemške kolonije v vzhodni Afriki, portugalske so že itak dejansko povsem pod britanskim vplivom. Katastrofa Turčije je razteg lila angleški vpliv nad Arabijo, Palestino in Mezopotamijo, dočim je pripadala južna Perzija že po pogodbi s carsko Rusijo pod angleško interesno sfero. Tako je bilo res mogoče mi-Jiti na neposredno izvršitev onsga železniškega načrta, ki bi pod angleškim gospodstvom vezal Aleksandrijo in Sueški kanal z južno Afriko in s Singapurom.
Toda toliki mojstri tudi Angleži niso, da bi jim posli tekli brez ovir in brez težav. In te so ravno po zaključku svetovne vojne, ki je prinesla Britaniji dvojno zmago, prav močno narasle. Mod prve in najakutnejše spada Indija.
Ravno te dni se odigrava interesan-ten zapletljaj v indijski zadevi. Odstopiti je moral državni tajnik za Indijo, Montagu. Izključimo iz vzrokov, ki so povzročili njegov odstop, najzanimivejše in najvažnejše. Montagu je bil na delu, da prevede režim v Indiji po-
lagoma na kftostitucflcmaJffe' fomdte da oreuredi vlado v Indiji na tak nati čin, da bodo ne le mogli domačini Indijci inicijativno sodelovali na upravi, marveč, da se bo naravnost vpeljal v gotovi meri parlamentarni režim. Gotovo tak načrt ni majnnas tvar; zahtev va cclega in velikega moža. Pomeoj velikanski zamisel, pomeni poskus, reč? Siti indijsko vprašanje na isti način!f-po katerem so Angleži spremenili svoj;: svetovni imperij v celo vrsto domini jonov. ki se, ko dobe samoupravo, naenkrat začutijo najtesneje navezane na matico — Anglijo. Ako je kaj ta.< kega mogoče tudi za drugorasno Indi-.. jo. ostane seveda še odprto vprašanje:; ako se posreči, je uspeh kolosalen. Montagu je ta poskus začel. Opreti se je hotel na indijske muslimane, ki predstavljali relativno najzanesljivejši element v deželi. Toda ako bi hotel v tem oziru upati na odločilni uspeh, bi se moralo ustreči indijskim željam glede Turčije. Te želje pa nikakor niso skromne in Anglija ne bi žrtvovala malo, ako bi jih upoštevala. Da sme do tega še precej daleč, je gotovo.
Nad tem osnovnim problemom je padel Montagu. Kdor se zanima za temeljna vprašanja angleške kolonijalne politike, bo s pozornostjo motril na-daljni razvoj dogodkov.
Velike in male skrbi
Himne in njih muke
Kriza vlade v Indiji
Odkar so Angleži izgubili svoje kolonije v severni Ameriki, iz katerih ie nastala Unija, so se koncentrirali na osnovanje velikega kolonialnega imperija okrog in okrog Indijskega oceana. Ne da bi bil to njihov cilj že o>l vsega početka; o takih smotrenili akcijah se ne da govoriti, vsaj ne za prve začetne britanske ekspanzije na obalah Indijskega oceana. Ali prišlo je tako. da so se Angleži učvrstili na mnogih točkah ob tem morju, nakar so hoteli zaokrožiti svojo posest in si zares zgraditi nepretrgano vrsto bodi
pre knjigo o francoski revoluciji, ampak prebira raie »Strah na sokolskem gradu* in »Beračeve skrivnosti*, ki niso lepoti v kvar.
Včasih je tudi m^a srovorila z Minko. čeprav ji je bila v spi o-nem zoprna; kajti Minka je imela vedno svojo glavo in svojo modrost.
Kadar je pomagala eospodični Agati pri oblačenju, ji je bila vsaka reč odveč. Vse čipke, trakovi in trakci, vse pentlje, kokarde in čopki, vse ji je bilo samo čisto znamenje pohujšanja. Se celo perilo — srajčke iz batista — (oprostite nediskretnosti!) — še te. ki so' bile gospodični Agati vzor delikat-nega oblačila, je znala Minka smešiti in zaničevati.
»S tako cunjo pokrivajo pri nas mrliče poleti, da ne pridejo muhe do njih.*
To je bilo Agati končno vendar odveč. Zahtevala je od matere, da nemudoma odpusti nesramnega posla. Ali blaga gospa Amalija je gledala v prvi vrsti na pridnost in skromne zahteve pri plači, pa je jioevarila hčerko:
»Saj sem ti dala knjigo o francoski revoluciji, ali nisi nič brala?*
Na tako vpnšanje je seveda morala gospodična Agata molčati. Toda s časom je prišlo še huje.
»Kaj bi se čljvek tako šemil zaradi kakeca note! Jaz imam tudi fanta. t>a
Zagreb, 17. marca.
L
Himna brez narodnega imena.
Zadnio nedeljo so v Zagrebu razkrili spominsko pioščo Andriji Fijanu, pokojnemu gledališkemu umetniku. Društvo »Brače hrvatskega Zmaja*, ki ima skrb za take zgodovinske »tablice*. Je priredilo slavnost. Za gledališče Je govoril ravnatelj drame dr. Branimir Livadič. »Hrvat* mu je očital, da ni niti enkrat rekel: »Hrvat*, »hrvatski jezik*, ampak vedno le: »naš narod*, »naš jezik*. No, ta ne-dostatek pa je pošteno popravil »veliki meštar* Bratov hrvatskega Zmaia, g. C. Laszowski. ki mu Je vsaka tretja beseda bila »Hrvat*, »hrvatski*. — Cisto po načinu pravašev. ki so od nekdaj reševali narod s tem, da so v svoje govore kar sipali besedo »Hrvat*.
Pri slavnost! se je pela samo »Lepa naša domovina* — demonstracija bloka-ška, ki pa Je prezrla, da se v »Lepi naši* sploh ne imenuje hrvatsko ime, saj je nastala v ilirskih časih, v časih prošlega jugoslovanstva.
Ne imenuj po nepotrebnem narodnega imena!
2.
«Lepa naša* in njen skladatelj.
»Lepo našo* je komponiral Jos. Runja-nin rodom Iz Vinkovcev. Pokopan je v srbskem Novem Sadu. Tam se je sestavil odbor, ki želi komponistu poskrbeti dostojen nagrobni spomenik. Na čelu odbora je tamošnji pravoslavni prota. Poziv za prispevke je prišel seveda tudi v blo-kaške kraje.
A tu je nastal tragikomičen konflikt. Za Runjanina, skladatelja »Lepe naše* bi trebalo prispevati, to je res, a ne za no-vosadskega Runjanina in ne za novosad-ski odbor, ki je sumljiv, ker mu Je na čelu Srb.
Lepo je, kaj ne, če se Srb briga za spomin komponista hrvatske himne! Lepo Je, krščansko In nacijonalno!
Toda glave so kunštne in srca so zvita. Hoče.o nam Runjanina posrbitl, hočejo nam ugrabiti lilmn >! so mislile duše in blokaši niso dajali nič ali le malo...
Zagrebški gospod Je rekel: »Zakaj bi kamen vozili v Novi Sad. Rajši pripeljemo Runjanina v Zagreb, da bo počiva! med Hrvati!* Demokrat mu Je odgovoril: »Že dobro, da je med Srbi Svoje hrvat-stvo moramo med Srbe nositi, ne pa ga doma skrivati v abderitskem strahu, da nam ga kdo ukrade.*
ne počenjam nobenih ceremonij. Ce me ima rad, mu bom že taka tudi všeč.*
Gospodična Agata je morala napeti vse sile, da ni prisolila deklini klofute. Samo spomin na mamin pojoči glas o francoski revoluciji ji je dajal še toliko moči, da se je nasmejala: »Kje pa služi tvoj fant?* »MojV Tukaj, v Ljubljani.* »Tako? Kaj pa je?* »Profesor,* je izjavila Minka zmagoslavno. »Kar glejte: če je vaš mlajši, ga l»o še moj lahko kdaj kaj zalrknil!* Zdaj se je gospodična Agata moTala res smejati. Vsa jeza se je raziila v prešeren smeh. ki je tako užalil Minka da je hotela zapustiti službo. Z velikim trudom se je posrečilo gospe svetnikovi, da je potolažila upornega duha.
Medtem se je približal dan, ko jc prvič prišel ženin gospodične Agate na obisk. Vse je bilo v najprazničnej-šem omatu. Gospodična je nadeli srajčko iz batista in obleko iz tanke, prosojne svile, ki je obdajala ude kakor bajna meglica.
Ko je pozvonilo, je tekla radovedna Minka odpirat; kajti radovedna je le bila. kdo se je zagledal v to pocukra-no punčko. Komaj je odprla, je krikni-la vsa v sreči;
Mrtvi Runjanin sicer pač ostane v Novem Sadu. ali v Zagrebu sc je sestavi! odbor, ki mu hoče v Zagrebu postaviti spomenik. In »Lepa naša* se bo pela v Zagrebu, a vpraša se. če se ona s takim malenkostnim kljubovanjem popularizira preko Radičeve republike. Škoda je lepe pesmL
3.
Himne in škofje.
Škofje so zapodili himne iz katoliških cerkva. »Naprej zastave slave* le marš, preteč s puško. Dooro. to ne gre za sveto mesto »Lepa naša* se je že pela v cerkvi, a nagajali so morda »veli udi* in spoznalo se Je, da ni sposobna za cerkev.
A »Bože pravde*? To je himna po besedilu in melodiji, a ni baje primerna z državnopolitičnega stališča. Kaj so mislili pri tem. ne vem. Ali jim je premalo federalistična?
Izključujejo to našo himno Iz cerkve iz političnih razlogov. Cerkev so s tem postavili v politiko ali politiko v cerkev. Škofje imajo pravico soditi, aH je pesem molitev, drugo jih v cerkvi ne sme brigati nič. —
Cisto neprimerno se ml pa zdi. če ministrstvo za vere ne samo razpisuje natečaj za novo himno (to bi bilo v redu), ampak namerava stvar piedložiti skupščini. Molitev, himna, vendar ne more biti predmet paragrafov, zakonov in parlamentarnih zelo posvetnih strasti! Vprašanje himne, naj bi rešila umetnost, ki gleda v večnost, ne pa v parlament, kjer jih toliko hoče peti pesem svoje strasti, kjer jih je mnogo, ki močno sovražijo, a slabo ljubijo.
Himna »Bože pravde* se Je našim ušesom priljubila in bi ne bilo prav, če bi se menjala
Baš ko sem to napisal, čujem, da »Bože pravde« ostane in da se izpremeni le nekoliko besedilo.
Iz uredniškega koša
Na točnost se pri nas še ne da mnogo. Marsikaj je nam malenkost, kar služi drugim za presojevanje. Pred nedavnim smo. v slovenskem časopisju čitali nekaj naukov o zlikanih hlačah, očiščenih nohtlH itd. in opetovano smo se tu in drugod zavzemali za d-ug ton našega časopisja, z& odstranjevanje surovosti. Zdi se pa, da/ zaenkrat še ne moremo segati tako viso-; ko. Dokler si ne ustvarimo »juste milieuv in dokler bo naša demokratičnost vrela^ kakor mošt, sc moramo spriiazniti z ne-
I »Ja. Dore, oh ti moj Dorči.*
In že je visela prestrašenemu prof«*' soriu krog vratu.
Gospod svetnik, gospa Amalija, gcč spodična Agata in še nesrečni Zenisj povrhu, vse je omedlevalo od strahu,-»A tega, tega ste mi prevzeli.* sc jo razljutila Minka, ko je spoznala položaj. »No. ja ga imejte, jaz pa grem.* Gospa Amalija je vzdihnila: ».lojl* gospod svetnik je gledal kot rabelj,. gospodična Agata pa jc s čutom mladostne iznajdljivosti izjavila:
»Taka nesramnost! Saj sem ti rekla, da odslovi to ženšče, mama!*
In proti prišlecu, s pogledom polt nega odpuščanja: »Izvolite, gospod profesor.* Ko je gospodična Agata tako doka§ zala svoje izredne diplomatske sposob* nosti, je gospe Amaliji takoj oll-gH in tudi profesor se je pomiril. Samo gospod dvorni svetnik ni mogel pra-g k scbL
»Veste, moj mož je v odboru »Dn> štva u pospeševanje nravnosti,* je šepnila gospa.	>,
»Tudi jaz sem član. milostljiva.* " «Izlx>rno'» je odvrnila zdaj gospa Ir na podiju dvignjene nravnosti jo pogtV vor naenkrat zaplesal naibrezskrbncjS ples.
ruea oDiiKa narouove uistipimc v* •--— . .. ,.„„,„-;:.x: i« Ono naznanilo nred________
Ue potrebnejša :n ie tudi lažje do- bodo vedno ^klanph ko^pc^ke^ ^ ono ^znanilo i ^^ - ^ ^^ obljuUja 600 aK. Vsa-jiva. Zahteva po disciplini in stvarnem ne. Seveda. jei tajk* J***«*™	dragOCet,o tajndst nemške barvne in-Jkemu pa je znano, da je hrana v menzi
Droga aam
htev, se ne obrača v tem slučaju na ši- Cesto dogajajo slučaji, da si cela poa roko javnost, ampak na ožji strokovni krog njih, ki pišejo za to javnost. Na
zurnaliste.
Najbolje je, če povem kaj hočem, z ve-leznačilno epizodo iz sodobnega francoskega javnega življenja.
V času canneške konference je »veliko novinarstvo« franc. juga (»la grande pres-se du Midi.) prvič nastopilo, (»debutira-lo-j v veliki internacijonalni diplomatski reportaži. O piiliki, ko se je zgodila manjša nesreča avtomobilu, v katerem sta sc-
dogajajo . . .	.
jetja ali poedine f>sebe zasigurajo eksistenco ali preskrbe velike dobičke z nekorektnim postopanjem. Tako jo n<;-ka južnonemška tvornica lokomotiv, «ama članica društva, sporočila, da mora plačevati po 150.000 mark mita mesečno, da si zasigura potrebni premog v okviru ie itak dovoljenega jej kontingenta!
Vendar pa nemška industrija in trgovina kažeta odločno voljo za pobi-; Janje korupcije, nasprotno se pa pn
sa neMcc.t av luuiuLMiu, .	—	-	... , - x„
dela ambasador USA g. Harvey iz g. nemških uradih in oblastv.h kaze se VVickham Steed, direktor londonske .Ti- vedno neko premilo presojevanje ce-mes«, ie marseljski »Petit Marseillais* ? Jiktov jemanja in dajanja mita (ped-poročal: »Avto, v katerem se je vozil co-j kupnine).
Akcija vsekakor nekoliko omejuje korupcijo, v kolikor se ona ne skriva za previdno formo »posredovanja*. Iz-prva so podkupovali naravnost na-=tavljence one firme, pri kateri se je hotelo kaj doseči. Danes prihaja »posredovalec*, ki nastopa tako previdno, da firme, ki ga je poslala, ni mogoče prijeti. Obratno imajo vplivni visoki uradniki svoje posrednike, potom katerih ponudijo svojo prijazno pomoč, ne da bi se pri tem izvedelo,^ kdo je pravzaprav oni visoki pomočnik na merodajnem m«stu. Takšna previdnost seveda zelo otežuje pobijanje korup-je. Navadno gro za večji nakup bla-
giranih tvornlcah, bankah ali zavodih
končno za poslovne ali tvorniške tajnosti in njih prodajo ali izdajo.
lonel Harvey z gospo Wickhams Stead, se je* itd.
Ta list je za par let naprej v celi Franciji nesmrtno blamiran.
Če bi pri nas »Jutro* prineslo to pogreško, bi jo malokdo opazil in vsakdo oprostiL Zadnjič smo baš mi v »Jutru«, kjer se pošteno trudimo, da se izognemo trkih pogrešk, vendar ime prijatelja Sco-tusa Viatorja prinesti napačno .Seaton Vvatson« namesto pravilno Scton VVatson. Pisava Seaton je v naših listih bila sko-raj epidemična. Da bi kakšen Anglež zapazil ta fanz pas, gorje nam! Namreč nam vsem. Namrdnil bi se, pljunil ln se obrnil vstran, kakor dela, kadar nas gle- cjJ da, kako nosimo prikuho z nožem v usta. 'a]j njc;ra oddajo, ali za državne li
Vzeli smo primer iz .Jutra*. Ali jih naj j jerac;je aij za zadeve, izvirajoče iz gremo iskat drugam? Ali naj štejemo, | m;rovniii popodb, ali za udeležbo vi-kako pišejo Masarik in Masaryk, ko sok;h uradnikov pri vsled tega privile-
spregajo Miianovac — Milanovaca, v	-.....
Opienacu, na Orenovocu itd.? Ali naj seštejemo razne Bulgare, ali gremo iskat Uršo Plut, ali naj se jezimo na obliko ■ oopolfn«, kakor da je sestavljena s polenom in ne s »poln« (pun)?
Ali naj omenjamo neslane šale, ki jih nekateri časopisi smatrajo za duhovite?
Ne bomo dociraSi, niti agitirali. Kdor v občinstvu takšne razlike vidi, da pravilno ocenjuje časopisje in razlikuje med enim in drugim. Kdor hoče izvedeti iz svojega lista, da se je g. Harvey peljal z gospodom Steedom in ne z gospo Steado-vo, bo izbiral svoj list kakor svoje znance ln ne Do nikdar več obedoval z onim, ki z nežem »žre«.
Velik del naše zunanje službe bi naša ž.urnalistika mogla tudi Sama vršiti. In velik del svoje kulturne naloge doma, vkljub surovim političnim navadam. Ce vzamemo najprej sami sebe v šolo, si bomo najprej priborili ugled, ki bi nam šel, če bi mi bili, kakor treba. Dokler je pa -madame Steadi z Milanovaca* vsakdanji gost mnogih jugoslovanskih redakcij, se ne smemo zgražati nad.., no, recimo, nad »Stražo*.
dustrije, ali nekea arhitekta, ki je od nedostutna. Rajouiran hleb kruha stane • v	"--------544 aK, da o drugem no govorimo. Snc-
konkurenčne gradbene družbe zahteval in prejel mito, itd.
List končno opozarja na to. da podkupovanje navija cene. Kdor hoče nakupiti več mleka za svojo centralo in plača producer.tu za dovoz 50 vinarjev več ko konkurent, s tem draži vso ceno na stroške konzumenta. Danes pa jet reba bolj ko kdaj prej ščititi interes splošnosti, zato naj bi sodišča vse takšne slučaje, kjer se ne da dokazati direktno podkupovanje, sodila kot verižništva in navijanje cen.*
Temu članku treba še marsikaj dostaviti. Pred vojno se jc po pravici vedno govorilo o korupciji na Madžarskem, Ruskem, Turškem, o »polnisclu VVirtschaft* pa tudi iz Francije in Italije so se dognale prav mične zgodbe. V Avstriji je korupcija cvetela bujno. Njeni nosilci so bili takratni vladinov-ci, ki so tudi v Sloveniji svoj sistem razvili do žalostne popolnosti.
Po vojni smo podedovali z občim moralnim razsulom tudi ta njegov znak. Kakor so sifilis in tuberkuloza prave ljudske fizične bolezni po vojni, tako je koruptnost prava moralna ljudska bolezen. Kdor dane3 drugemu iz političnih ozirov ogorčeno očita korupcijo, je hinavec, ki vidi pezdir v očesu svojega brata, bruna v svojem očesu pa noče videti. Korupcijo^ kot moralno bolezen bomo odpravili, če se lotimo njenega pobijanja mi vsi, ki imamo narodna, demokratska in socialna načela in ki smo vodno idealno delovali.
no je s stanovanjem. Srečen dotiinik, ki ima stanovanje že od lanskega leta, plačuje 3000 do 5000 aK, ali joj onemu, ki ga je moral letos najeti za 10.000 do 16.000 aK. V kraLkem času pa se stanarina poviša za 300 odstotkov. Ali to še ni vse. Kolegnine in takso se po sklepu senata z letnim semestrom povišajo za 500 odstotkov, to je povprečno 50.000 do 60.000 aK na semester bo samo šol-
Prago? Domov? Pači Nekaj jih je 8« odšlo domov sredi semestra, nekateri mislijo na Poljsko.
Doživeli smo že marsikatero razočaranje, n. pr. na tukajšnjem generalnem konzulatu, ki smo ga prosili, da nam priporoči prošnjo na ministrstvo prosveto. Imeli smo žalibog manj uspeha kot tovariši v Pragi. Dobili smo namreč odgovor: »Sta du Vama ja siromak konzul? ja Vama jedino mogu izpostaviti voznu kartu do mariborske policije, koja Vas odprati kuči i novac za vožnju is-tera od Vaših*.
Slovenska dijaška zadruga ialibog ne
more ublažiti bede, ker se sama opira na beraško palico. Ako ne pride pomoč v
u:na brez izpitnih taks, ki bodo dosegle ; doglednem času, bo moralo gotovo dve skoro isto številko. Kroua vsemu pa je i tretjini tukajšnjih visokošolcev zapustiti
ogromen padec dinarja napram avstnj- ; punaj, ki bo odprt le sinovom ljubljen-ski kroni. Pred ogromnimi številkami in 1 neznosnimi razmerami stoji naše dunaj-
sko dijaštvo in išče izhoda. Kam? V
cem »Fortune*
Slovenska dijaška zadruga na Dunaju.
Socialna politika
Kulturni pregled
Borba proti korupciji
Premilo presojanje korupcije. — Korupcija navija cene. — Uradi in korupcija. — Korupcija in hinavščina;
«Glej bruno v lastnem očesu!»
V »Berliner Tageblattu* najdemo sledečo zanimivo razpravico:
Podkupovanje in slično jo bilo znano že pred vojno. Žal se je med njo in no njej tako nevarno razpaslo, da pomeni že pravo evropsko nadlogo. V izveskih krogih se je udomačila neka «]ažja» poslovna morala, ki celo dovoljuje vzetke in dajatve nastavljencem. tla ustvarijo »poslovne zveze*.
Proti temu že nekaj časa nastopajo pošteni elementi trgovskega sveta. V letu 15)11 (!) se je ustanovilo »Društvo /a pobijanje podkupovanja*, ki so mu pristopili vsi, ki hočejo aktivno delovati proti korupciji. Danes je v društvu včlanjenih 175 zvez industrijeev in trgovskih zbornic, ter mnogo uradov in ■številnih poedinih fiim.
Mini«terialni odloki poedinih zveznih dežel Nemčije so označili drul
Boj proti tuberkulozi v Rusiji
Ruski Rdeči križ v Bernu je Izdal knjižico o protituberkuloznemu delu v sovjetski Rusiji. Knjižica je sicer izšla že v letu 1921, vendar je še v marsičem zanimiva in poučna.
Pred vojno je vodila v Rusiji proti-tuberkulozno delo Vseiuska liga za zatiranje jetike, ki jc imela 139 krajevnih organizacij s 34.000 člani. Do vojne je ta liga oskrbovala 23 sanatorijev in 15 drugih specijalnih zavodov. Po boljševiškcin prevratu je antituberkulozni boj prevzela izključno država; glavno delo je omejeno na delovne in stanovanjske razmere ter na skrb za matere in dojenčke. Da je ta boj prevzela izključno država in da je privatni filantropiji vzela vsako možnost udejstvovanja, to je ena najbolj usode-po nih napak, katere je zagrešila moskovska vlada. Državni aparat, in če je tudi boljševiški, nikdar ne more širokih mas zainteresirati za to najpogubonosnejšo bolezen. Brez tega interesa je delo brezuspešno.
Pri komisarijatu za ljudsko zdravje ie združeno vse protituberkulozno delo, pa tudi vse ostalo socialno-zdravstveno udej-stvovanje države. Glavna skrb je posvečena otrokom in proletarijatu, to vsaj v statutih tega komisarijata. Težišče dela leži v profilaksi.
Šolski otroci dobe dvakrat dnevno brezplačno hrano. V zavetiščih, gozdnih šolah in podobnih institucijah je izvedeno načelo kooperacije učitelja in zdravnika. V Moskvi je centralni otroški zavod.
Za matere in dojenčke skrbe razne posvetovalnice in jedilnice v tovarnah ter posebni »zavodi za matere in dojenčke«, kjer prebivajo matere dva meseca pred in dva mescca po porodu. Število oskrbovanih otrok je znašalo v letu 1921. 140.000
zavetišča, posvetova'nice itd.). Je bilo v letu 1921. v vsi državi 1391.
V Carskem Selu in v Moskvi so organizirane posebne šole v gozdih in posen-ne kolonije za jetične otroke. Istotako v drugih gubernijah. Sanatorijev za jetične otroke ie bilo v letu 1921. 22 (1415 po
stelj), v letu 1919. pa samo le 5 (385 po-, .	...	. , ,
ste! Ccb.tno število vseh sanatorijev se ^enostavnejši, monunientaln in deko je od leta 1919. (54) dvignilo v letu 1921. "tivni način, kar je ideal današnje na 99. letnih ko'onii je delovalo v L 1921. J umetnostu
55 in bolnic za jetične pa 17.	j Z ozirom na zadnjo razstavo v juniju
Za anlituberkulozno propagando je bilo Lanskega leta nam Kralja letos nista poleta 1921. izdanih 15 miiijonov letakov, en kazala nič novega, k večjemu več roko-
»Prcganjana vest* je kup insignij ženskega telesa, katerega se ti ne ljubi secirati »Melanholija* z ncrazvozljivo figuro pomeni bogvekaj, »Prepovedan sad* je senzacija in *Ljubimkan:e» zlatorume-ne in rdečo barve je igračka, ki ni lili duhovita. »Vampir* je dobeseden simbolizem in kaže na pomanjkanje inveacio-nalne fantazije.
Nasprotno pa mislim, da je futuristi-čen kos »Tužna prošnja« produkt intuicije in ne programsko delo. To čutiš, ker ima kompozicija nekaj strte geste, kakor do smrti pretepen človek, ki hoča reči: »Zakaj me še tepeš, ko vidiš, da že itak umiram?* Lesena plastika »Kristus iz sodbe* ima tudi nekaj michelan-gelsko razvihranega veličastva večnega sodnika v sebi, dočim je »profet* samo v terakoto vigana definicija
V sobi na desni ima pa Fran več dobrih stvari, ki pričajo o naivni umetniški potenci in ob katerih si kar ne moreš misliti, da jih je ustvaril tisti človek, ki Brata Kralja sta ustvarila za svojo po- je delal rccimo »Preganjano vest*. Vze-rabo stalen, tipizirajoč epičen stil, ki ope- j mimo postavim lirične ljubkosti »Dojen-rira z ekspresionistično pretiranimi, tipič- j ček« ali »Idilica*, »Pclzka pot* ali sre-
Kazstava bratov Kraljev
(V Jakopičevem paviljonu v Ljubljani).
Na mesto spontanosti umetniško fantazije in intuitivnosti je stopilo v sodobni umetnosti zavedno hotenje intelekta, kar je dovcdlo do abstraktne umetnosti, ki se pri stremljenju po novih izraznih možnostih izgublja v subjektivizmu in pri lovljenju za originalnostjo v zunanjih efektih, v senzacionalnosti in manirizmu.
A priori abstraktne umetnosti ne smemo obsojati, ampak ji moratno vsaj priznati raison detre poleg čustvene umetnosti, če se zavedamo, da je treba gledati na umetnost kot na potrebno kvinte-senco svetovnega naziranja dobe. Kakor se v času menja mišljenje generacij, kakor napredujo razvoj znanosti in tehnike, tako so paralelno menja fizioguomija umetnosti. In kje moremo današnji indi-ividualhtični, brezobzirni dobi očitati ču-i stvenost?
nimi oblikami kakor s pisavo. Njun stil . kane »Junak*, »babici, je tako razvit, da lahko izrazi z dinami- ! .Noč*. Realistični portret »Matere ur. . ko črte in simbolizmom barve vse ua J. C.». ki je izborno karakterizirana kot
»Končano« .Matere
milijon brošur in 800 tisoč plakatov,
fligijuia v tovarnah je zaupana posebni komisiji delavcev.
Ti podatki — katerih pravilnost je seveda težko kontrolirati — ne delajo posebne časti sovjetom. Tudi na tem polju bo morala biti priznana privatna Inicija-tiva. —
Beda našega dijaStva na Dunaju
»Slovenska dijaška zadruga na Dtuia-ju» kot gospodarsko društvo slovenskih visokošolcev na Dunaju, smatra za svojo dolžnost, opozoriti javrost na bedno življenje svojih članov na Dunaju. To so dijaki višjih semestrov, navezani na tujino, dokler domovina ne proži možnosti dovršiti svoje nauke doma. Mirno so kljubovali vsem neprilikam, vedno v nadi na boljše čase. Prebolcne so marsikatere bridke ure, ki tvorijo cele meseee in so vsakemu ohranjene globoko v duši. Sila jih je privedla tako daleč, da morajo pretrgati potrpežljivi molk. Neznoisne denarne težkoče, splošno pomanjkanje, skrb za bodočnost razdira dobro voljo.
Od države obljubljena centralizacija štipendij ni bila izvedena — razini štu-
delske komodnosti ustvarjanja V prvi sobi Jakopičevega paviljona kriči raz sten futurizem, v levi grafika, v desni stvari, ki iščejo stika z občinstvom in v zadnji osnutki cerkvcnib siik.
Francov »Kajn* je za njegovo umet-noft tipičen. Kdor ne čuti, da odgovarja duh rože teje postavim septakordu v e-molu, ali da rdeča barva boli in da navda umazana zelena barva človeka z melanholijo, U od simbolistične umetnosti ne bo nikoli imel užitka Poleg tega je »Kajn* hieroglif, ki ga ne bo čital. kdor 110 zna Francovcga slikarskega jezika. Jaz ga tudi ne znam, toda dosti drugače, kakor takole ne bo: Tista modra ko- j bilica v desnem kotu slike je Kajn, ki se
jiobožna. vdana, zlata kmetiška mati, bi štel med najboljša dela na razstavi .Poljsko delo* je barvni absurdum.
Izmed Tonetovih osnutkov za cerkvene slike dekorativno najbolj ugaja skupina »Angeli«. Ostalo je šablona, ki svoje praznoto niti ne poi/.kusi zakriti. Iz »Zemlje* se iz leve koprneče dvigajo kvišku novorojena bitja, na desni pa padajo trudna in izmučena telesa nazaj vanjo. »Sejalec* ni nič drugega kakor fortissimo stilske dinamike in »Mrtveci« imajo bogvekakšno »idejo*. Za »Glad* & dal umetniku idejo famozen panj, v katerega je potem urezal nož kup za gladom umrlih bitij z odlomijenimi glavami in rokami. V »Golgoti* naj bi učinkoval dojem .puščica skozi oči* boleče.
Izmed grafik je originalno »Bitje* (d;:s Scin) z idejo: Človek hrepeni navzgor, p.a ga zemlja pridržuje navzdoL Bitje je boj med obema Originalni so tudi »Karri:--ni*rji», ki so »e navzeli oblik od kameni* »Zmagovalec*, ki je zmagovit tudi po
je skljufiil pod težo očitajočega božjega ™	kompoz!eijL Dobra je tudi
pogleda (oko nad njim) v zavesti svoje-	_ _ .
ga zločina (rdeče gadje) in v zavesti prisotnosti božje (žolt pas okrog Kajna). Vprašam sc sedaj: Krvavordeče gadje bi moralo vpiti o preliti krvi. boleča ekspresiona linije sključenega Kajnove-■sa telesa bi morala delovati kot obupno zagrizen je v zemljo, rumen pas bi moral biti nadležen kakor trop Erimij, ki so ti vedno za petami. 1'a ni tako. Namesto estetskega ugodja ali užitka ki ia smeš zahtevati od vsake umetnine,
vanili otrok je znašalo v	so pre eli od vlado nalog,	katero si do intl, imaš tu samo zavest,
in 14.000 mater. To le mala, mala kaplja i ^ " P ■ . zclo no,	da stojiš pred anemičnim skrpucalom, k.
v morju tako ogromne države!	P ^ zdiavstveni	.,3to ne učinkuje, ker je n. ustvarila in-
,	V Moskvi je stalna razstava za h.gi- ^htcfa so ne at ,	vsa.	luicija umetniške potence, ampak ker je
štvo kot jeno mater in otrok, po Volgi je bila or- odsek, si. januarjem P	mrtvorojen otrok šablonskega rokodel- , nikjer prave P°? -posvetovalno instanco. Svetovalstvene | ganizirana taka potujoča razstava Vseh , J. »pUtoi«^!» J t|muP 80 c[De ; stva.	[čmoma samo program.
kazenskih sodišč morajo vsak | institucij za matere in otroke (jedilnice, | čujejo zelo n.zfce	------- ■ ---
pesem »Solnca in zemlje*. Zaokružen ie zamislek »Sedme postaje* in tudi »Kristus* z glavo kakor odkošenim cvetora je res mrtev. Stvari kakor »V temi* smo se naveličali že pri Hodlerju. Nasprotno pa je »Genovefa* nežno občuten akorri sferičnonežne melodije barv gozdne idile. »Polžek* je ljubkomehka in po soinc:i hrepeneče »Rože* poleg kipca »S polja* sta najboljši Tonetovi stvari na razstavi.
Vse preveč je prisiljenih gest in sklonjenih glav ter sključenih postav. Ta enoličnost utruja, ker so oblike povsod enake in žal, povsod tako čisto zunanje, da nočejo več učinkovati. Pravzapoglobitve vase, povsod ve-
rnornice
te v!
Zaga, veverica in „CšperzaxnenM
Odkar mi je mati kupila žago, ni bilo več pokoja v hiši. Stari Ožba mi je ojstril Kago ter jo vsak dan na novo napel. Na- mora. pravil mi je tudi stojalo, preko katerega s-:m položil desko, ki sem jo potem žagal ra kratke kose. Ožba je nekoč zbolel. Ko sem zopet prišel v njegovo delavnico, me -je osorno. to se pravi s »štaberlom« napodil njegov pomočnik Jernej. Rekel mi »Kar vun se spravi, ti nepridiprav!« '
i, p^-, ss? ss =21	srs - fs s t^i tst
natl in Mic- , »cimpcr^amen« ici	■i^t-nt sem bila v tistih časih ta šola namenjena
ka, jc Pepčck že čepel za zoio Tablo.jpotcgr.il v njegov brlog. _ b.vakrat s.m | bila v	.. .
iškim otrokom, za- (gosp. Cesar in gdčna. Deže.lakova), ka. prideja! tako i se je pokazalo v onih razburljivih tre-prevratu se Je j nutkih. ko se najbolj vidi, ali igralec v
u£inkuval, da sem im^ vedno dober tek j tudi ;o ^eme^o In -tarih prostorih | svoj, ulogi	? ^
Pri hiši smo imeli rdečeboino veverico, j in zdravo polt.	j ' . J , so Scn,iakobčani tu otvo-!pozo aii v mučen patos. Zato le b.la lgra
Veverica in jaz sva bila nezdružljiva! Zagavevericain	pa so ,	jme:i priiiko na, podana realistično naravno i, so. is ra:c.
prijatelja. Cim sem vstopil skozi vežnajb.1. Mlckma nadloga. Zar M žage me » rdi sv o ode^.n ^et( ^ ^ ^ predstavc; upravlčcno 2elf obUnopohvale. Iz neka-
o +1 c«m ir\	ifflpl tli?
ctavl. Če
scm morala skoraj vsaK uan «.	"K-----. --	-
u hi!; terih uloz bi se bilo aa.o neKaj vec nart-
Majbrže mi je zavidal naklcnienost svojega mojstra. Sicer je imel pa prav, nam-! Micka jc v isti sapi ljubila mene m sovra- i	^^ k ^^^ni' časi, poln! po-' na prosvetnem polju, reč Jernej. Res sem bil velik nepridiprav, žila veverico. Bog ji greh odpusti. Ve-, so to tur i	• ^	1!,„,c..ih Zmanjkalo mi je desk; žago sem že sam i verca je bila vobče znana. Po vseni mestu ^" e več a in -al napeti. Pa sem se izmuznil iz Micki-; sc e prosto izprehajala. Celo mačke so (drugače s,jat. luna 1 ,
se ,e bale. Pa tudi n, razumela šale. Um ^ed. is^^^ ^nehote-moral pozabiti bi jo nadlegovala mačka, že bi jo ugnzni- , »o,-, , ua je ciovcr. ■ la s svojimi velikimi glodniki. Neutolažljl-! smrt!. Vmes pa so igral, invalU izza ita-vo sem jokal, ko je nekoč cel dan ni bilo! lijansko-avstrijske vojne na svojih lajnah domov. In res ni prišla več. Gotovo je turobno Garibaklijcvo himno! poginila v nevarnosti, ki jo je večno iz-zivaje iskala.
Tam pri Podrekarju so imeli na prodaj tudi «ciperzamen«, to je neke vrste slad-korček, kakor pšetio droben, različncbojen in — grcnkosladak,
»csa varstva, vzel žago seboj ter stopil v otroško sobo. Tu sem najprvo pričel pri \ioIih. Lepo sem jih zažagal tako, da se {jso razpadli, pač pa se zlomili, čim jih ie pri pospravljanju prestavljala Micka. Pela is šiba — po podlagi. Nekoč sem stopil v salon. Da, v tistih patriarhaličnih časih smo imeli še sobo za goste. Tam je stalo vse povprek foteljev, zof itd. Lotil sem se takoj dela in bil ravno zaposlen z Žagarjem naslonjača, kar se odpro vrata, sko-zi katera vstopi — mati. Uvidevši nevar- dobilo celo pest nost, katera se je bližala, sem se potuhnil, \ jaz brez dvoma
P etekli teden je bil 1 terih ulog bi se	.
1	-	■ '-1'- moralo Diti izrazi-
motilo splošnega
bila prav lepa.
prav primerna is
odre priporočamo.
Danes ko je poštenja tako malo in se za
zunanjim bleskom tako pogosto skriva
notranja nepoštenost, je dobro pokazati
največjih ljudskih knjižnic v Ljubljani in ie izposodilo v enem samem letu nad 100 000 knjig. To je število, ki dela čast
knjižni-"i knjižničarju in društvu - pa j drugo stran takega življenja; misel m no-tudi vsem Šentjakobčanom, ki s tem ka- j va, pa je tu dobro in jasno podana.
V šentjakobskem gledališču
»Šentjakobski gledališki, oder*. Tako je
' lihesil^clavo °preW*naslonjača^ kakor da j pec. Vsaj dvakrat na dan sem si ga kupil, j cerkve Sv. Florijana, ki so jo stari Ljub-id bil mail ter s"tem novzročiL da ie mati 1 Užival sem ua običaino na način, da srn ! liančani imenovaU »- sob. z nelenun
žejo zanimanje za izobrazbo.
Šentjakobsko gledališče ni veliko; če rs
Po'es: knjižnice je v tem letu dosegel; bo stvar tako naprej razvijala, bo morajo posebno društveni oder lepo uspehe. Pred- | postati večje. Agilni Šentjakobčani menda stave so bile vedno nabito polne in tudi j že mislijo na to in mi jim želimo, da bi kar se tiče igranja, so bili vedno lepi se jim posrečilo, to vprašanje ugodne
uspehi.	.
Obiskali smo ta teden Šentjakobčane v njihovem domačem gledališču. Igrala se'
rešiti.
Prav prijetno ie v takem predmestnem gledališču. Nekako domače. Ob csmih se
ie drama »Nepošteni«. Drasn se človek na j začne polniti prostor pred^ dvorano, pn diletantskem odru nekako boji, ker le pre- j garderobi je naval, zato tečnost ni ravnu rada izgine iluziia in nastopijo mučni j velika; med tem si lahko ogledujete za-treoutki Povedati moram«' take L da vse-1 stor s šentukobsko ceikvuo m orimer-
Ce pogledamo pot, k! sta Jo prehod Ha
Kralja do tu, moramo 'eči, da sta našla sta, ki more z linijo in barvo izražati
tudi najbolj zamotano misli. Veselje nad to iznajdbo ju je dovedlo do napačnega naziranja, da sta našla formulo s pomočjo katero bodo šli umotvori čisto avtomatično od rok. Menita, da je njuna umetniška naloga izpolnjena, če zapišeta r,a platno definicijo filozofskega pojma s simboličnim ideogramom, če z linijo in barvo izrazita »misel.. Taki umetnosti pravimo danes programsko komponira-nie. ki nima z ustvarjanjem umetnin ničesar drugega skupnega kakor zunanje, nanuelno delo. Ne, ta pot je čisto napačna. Umetnost ne pozna formul, pozna s-.rno logiko intuitivne fantazije.
Simboličen ideogram, če je še tako lo-pi<1 no zasnovan in prepričevalen, ne moro učinkovati na dušovnost opazujočega subjekta kot umetnina, če ga ni ustva-

— Rok ca prijave za Ljubljanski vell-
da mo-
»Kolaši. so res kar slikali v zrak čudovito pisane akvarele po notah »Kožarja.. Pohvaliti moramo kultiviraui piano »Zvo-našev., ki imajo tudi neprisiljen forte. G. pevovodja se je povsem potrudil kar se tiče interpretacije in tudi Adamičevem humorju je pomagal do veljave z ume-vanjem in temperamentom.
G. Kovač je zapel s spremljavo, klavirja Lhotkovi precej visoko »Veni fio-lica» in ljubko »Kisa pada. ter Adamičeve «Ribce», koncem katerih je pokazal izredno višino svojega glasu. Žel je navdušeno priznaje in je moral navreči še »Nocoj je pa lepa noč».
kakor na njegovo srce. Čudno, danes pa .	_
tišči v ospredje moderna angleška glas- , enako postavljeni po 27. oktooru 1918,
•	■ .	.	_____ 1 ^ I*	fwA*,i*Arl/i 1 i"»/]ini-n Vicnlrrtv/^pm
ba, ki postaja resna tekmica francoski. Italijansko opero so že vrgli iz londonskih repertoarjev, zasluga mož, kakor
izdanim bankovcem.
Delničarji dobijo bankina podružnica poslopja v Avstriji, potem tiskamiško
sira Eigarja in Deiiusa, ki sta ustvarila j pos!opje na Dunaju (Bankgasse 3) z in-sedaj neke vTSte angleško komorno glas-1 staIacijami in vse v drugih dunajskih bo, še boli pa mož, kakor Irelanda, čigar ban].jnjb posiopjj spravljene tiskarniške sonato nam je svoje čase v Ljubljani naprave. Ostala bankina poriopja na Du-predstavil Balokovič, Blissa, Scotta, Ba- na;1K potem ])angno poslopje v Pragi in xa, Holsta in VVhitefielda, ki so dali An- Budimpešti so bodo ocenila in na račun
likvidacijske mase prodala. Pristojne
Thierrvjeve, čije sočni, opojni glas se tako prilega strastvenootožnemu kolo-ritu hrvatskih skladb v narodnem duhu. rila intuicija, ki šele vdihne mrtvi ma- Tudi u -e morala š0 dodati eno pesem, teriji življenje. Umetnost Kraljev je v kateri . pokazala sjin0 razvito in iz-umetniško impotentna tudi zato, ker ne	-	*- --
oeituje diha individualnosti, ki je prav-
: gliji moderno giasbo.
Ruska moderna glasba. Ruskega kom- vlade imajo predpravico za nakup, i ponista Keresevickega so poklicaliI v Pa-: Glede ^^ Hpo{;o:encer se je skle-; riz in ga imenovali na »Operi, za dirlgen-; da ge ijgki {or;d ra7(leli po raz.
".Kili nRt;a naše do-ita' Kerescvickl ,ie P^prav virtuoz na,	prevzetih obveznosti med nasled-
Ne bomo zlepa pozabih petja nase a o _ basovske g0:si. Sedaj prireja kot dirl- J 1	obvežejo na-
slej vse premalo upoštevane umetnice	__ -----------i.„	„ ^t.rii, stvene države, a viaae te ooveze.o na
saprav tisti faktor, ki daje umetnini njen čar.
Ne gre zato, kateri in kakšen problem je rešen, ampak zato. kdo ga je rešil. Individualnosti pa Kralja nista, niti eden niti drogi. Niti na enem delu na vsej razstavi ne opaziš znaka, ki bi dal sklepati na kaj drugega kakor na to, da gledata umetnika življenje skozi očali dobrovzgojenega gimnazijca, ki je vedno sproti prepariral Homerja in Livija in si prilastil iz knjig neke vrste konvenclo-nalen »svetovni* nazor. Saj niti njunih del ne ločiš med seboj, tako objektivno nevtralna so. Tega jima seve ne zamjri-ino, saj sama pravita svoji umetnosti »mlada umetnosti-, ugotoviti pa je treba.
Proč s spakovanjem, ki je samo zunanje! Dajte nam pravega notranjega ekspresionizma. ki nam bo dušna hrana, ki ga pa ne bomo doživeli, preden si prepričano ne zaželimo: Retirons i Ia nature!
obraženo spodnjo lego, skoro že v kon-traaltu. Prejela je v znak priznanja lep šopek.
Moderna angleška glasba. Puritanstvo
in trgovski duh sta vzela Angležem še tisto malo poezije, kar io jim je dal gospod Bog. Nekako pred 50 leti se je Šele Anglija nekoliko predramila in začetkom sedanjega stoletja se ie pojavilo v Angliji
gent po Parizu »ruske soareje, v katerih	Avstro-ogrski banki v likvidaciji.
^do plačevale upokojencem, po dr-
ki sta baje najgcnijalnejša zastopnika naj modernejše ruske glasbe.
Stari glasbeni rokopisi so se predajali te dni v Berlinu pri Židu Llebmaii .oohnu, ki je zahteval silno visoke cene. Beethovnova pisma so se prodajala po 1300 do 1600 mark, Brahmsova po 1500, eno Haydnovo pismo je šlo celo za 3200 mark ena sonata v rokopisu in dve Mendels-sohnovi pesmi so stale 51.000 mark, neka VVagnerjeva glasbena skica 29.500 mark in neki tema z variacijami od VVebra 71 tisoč mark.
Gospodarska vprašanja
S svetovnega žitnega trga
Koncert „LjufeIj. Zvona"
(13. marca v ljubljanskem «Unionu».)
Soditi po pesmih, ki jih je izvajal in ce jih je prav izvajal »Zvon., mora biti Dobronič mlad in impulziven človek z malo šolanim glasbenim okusom. Nerodni kolorit kolikortoliko zadene, toda njegovi efekti dinamičnih jarkosti in nenavadnosti so samo zunanji, vsiljivi in često muzikalno nelogični. Včasih imaš celo vtis, da čuješ fantastičen eksperiment, čigar glasba niti tehnično niti smiselno ni v zvezi s podloženim tekstom.
2ganec narodne pesmi, tega zdravo-rjavega dekleta ni pristrigel v izmoličeno mestno zmino s ščipalnikom na nosu in preverzno tankimi mečicami. Harmoni- t ziral je stvar le v toliko umetno, da je šujejo po njei mlini srednje in zapadne
V Jugoslaviji je nastopilo nenadno padanje žitnih cen. Vzrokov za padanje cen je več: otežkočen izvoz vsled nove valutne in devizno naredbe, vsled lepega vremena olajšan prevoz blaga, a glavni vzrok bo lepo vreme in ugodno stanje setev, ar se da sklepati po tem, da so se nizko ceno vzdržale navzlic zopet-nemu poslabšanju naše valute pred par dnevi. Cene našemu žitu so s tem izenačene po svetovni pariteti, kar bo oživelo izvoz. Sicer pa se še ne more sklepati, če bo pri tem padanju cen ostalo.
Iz Nemčije tudi porefajo o lepem vremenu, ki jako ugodno vpliva na posevke, ki so vsled hude zime ponekod trpeli. Zemlja ima dovolj vlage. Bojijo pa se ponovnega mraza. Na nemškem trgu <io-nize vlada nrorijentiranest, ker so cene koruzi na svetovnem trgu padle. Cene vzdržuje predvsem oves, ki se mnogo kupuje, in ječmen, po katerem povprašujejo tvornice žitne kave, dočim so pivovarne s potrebami po ječmenu večinoma krite. Rž se mnogo ponuja. Povpraševanje po pšenici jo srednje. Največ povpra-
jžavni pripadnosti dne 1. junija 1921. dodeljenim posameznim državam, za današnje draginjske razmero primerno pokojnino.
• • •
= OsiješkI žitni trg dne 16. t. m.: Dovozi slabi, ponudba zmerna, a povpraševanje neznatno. Mlini meljejo svoje stare zaloge. Pšenica notira 1700 do 1720 K. koruza 1350 do 1370 K, oves 1280 do 1300 K, moka št. 0 25 K, otrobi 1050 K. Promet je zelo omejen.
= Na mariborski živinski 6ejem dne 14. marca so prignali: 4 bike, 176 volov, 208 krav, 1 konja in 9 telet. Cene (za kg žive teže): debeli voli 24 do 29 K, pol-debeli voli 21 do 25 K, biki za klanje 18 do 21 K, debele krave za mesarje 20 do 23 K, plemenske krave 14 do 20 K. krave za klobasarje 13 do 17 K, molzne krave 16 do 22 K, breje krave 16 do 22 K, mlada živina 16 do 22 K.
»= Nove cene za soL Uprava državnih monopolov razfrlaša nove cene za sol. ki se oddaja iz državnih skladišč. Jedilna sol: L Angleška sol, kamena sol v gručah, sol v briketih in drobna zmleta mineralna sol po 250 Din za 100 kg. II. Morska bela sol po 240 Din za 100 kg. IIL Morska siva sol po 230 Din za 100 kilogramov. — Sol za živino: V briketih po 200 Din za 100 kg. Drobna zmleta po 195 Din za 100 kg. — S o 1 z a r i -biče: Morska bela po 150 Din za 100 kilogr. Morska siva po 140 Din za 100 kg. Nadalje: Odpadki, industrijska in denaturi-rana sol po C5 Din za 100 kg. — V ljubljanskem skladišču se dobiva sedaj bela morska sol. Cene za industrijsko sol ve
lijona metrskih stotov, je bil Štirikrat večji nego leto poprej. Na domači žitni trg prihaja sedaj mnogo besarabske rži. Izvoz rži jo znašal 5CO.OOO proti 400.000 metrskim stotom v prejšnjem letu. Kolikor se da iz raznih vesti sklepati, jo tudi v Rumuniji stanje setev povoljno, vsled česar je tudi misliti, da se zabrana žitnega izvoza ne nanaša na eventualno slabo se obetajočo letino.
Severna Afrika je po statistiki Mednarodnega poljedelskega inštituta izvozila 2.6 milijona metrskih stotov ječmena (0.5 v prejšnjem letu) in 1.3 milijona metrskih stotov ovsa (0.5 v prejšnjem letu).
Iz drugih držav ni posebnih poročil. Rusija bo letos vsled neobdelanega polja zelo pasivna. Stradajoče pokrajine v Rusiji sploh niso ničesar sejale, kolikor je verjeti vostem ki prihajajo do nas. Ruski primanjkljaj so bo na svetovnem žitnem trgu zelo občutil. Mesto ogromnega preostanka za izvoz, kot jo bilo to pred
vojno, bo Rusija sedaj morala uvažati. mQrsko in(]ustrij?Uo 801. Gorenje če-
dne 15. aprila 1922 na naslov urada Lj« bljanskega velikega sejma. Po določi nem roku došle prijavnico se bodo vpe števale samo še po možnosti razpelo-Ijivega prostora.
= Naša krona na dunajski borzi. Li«i poročajo z Dunaja, da se v tamošnjin borznih krogih širi vest, da naša kroi* ne bo več notirala na dunajski borzi, ka" naj bi bila retorzija radi ukinjenja ar bitražnega prometa z Zagrebom in Beo gradom.
= Izvoz poljedelskihn strojev iz Češkoslovaške v Jugoslavijo. Iz poročila narodno-gospodarske sekcije češkoslovaškega zunanjega ministrstva prinašajo listi sledeče zanimive podatke: Pred naraščanjem češkoslovaško krone je bil češkoslovaški izvoz poljedelskih strojev v Jugoslavijo zelo velik. Ko pa je češkoslovaška krona narastla, je nastopila pro-dajna stagnacija, vsled česar so češkoslovaška skladišča prenapoljnjena. Češkoslovaška konkurenčna zmožnost napram Avstriji in Nemčiji je zelo padla, in tudi Madžarska in Rumunija so v zadnjem fesu trudita, Češkoslovaško izločiti iz njenih uvoznih pokrajin. Kakovost njihove-era blaga sicer zaostaja za češkoslovaško, jeCpa zato njihovo blago mnogo cenejše' Tako stane n. pr. plug češke tvrdke Vacck 410 Kč, to je okrog 2400 ju-oslov. kron. dočim stane madžarski plug okoli 1400 Kj in nemški okoli 1150 mark, to je okoli 1800 Kj. Tudi transportni stroški so mnogo večji iz Češkoslovaške vsled pomanjklive izrabe vagonskega prostora in tudi vsled posredovanja spedicijskih tvrdk, nego n. pr. stroški iz Madžarske.
= Vpisi v trgovinski register. Vpisale so se slod9če firme: Jadranska banka, podružnica Celje; Turnšek in drug, trgovina z mešanim blagom v Celju; Slovenska eskomptna banka, podružnica Novo mesto; Fr. Cuček & Co., industrija lesne volne in zabojev v Strnišču pri Ptuju. Izbrisale so so sledeče firme: Oesterrei-chische Petroleumvertriebsgesellschaft m. b. H., podružnica graškega glavnega zavoda v Mariboru; trgovina Preac & Šo-štar-č v Mariboru; Premogosledna družba Ferlež in Schuster, družba z o. z. v Straneih s sedežem v Ptuju.
= Obtok bankovcev v Avstriji je po izkazu Avstro-ogrske banke z dnu 23. febr. zopet narastel za skoro 6 milijard na 244.6 milijarde a. kron.
= Budimpeštanska blagovna borza dnft 13. marca: Vsled padca madžarske krone
dal elementarni emociji narodne pesmi v obdelavi še več moči, kar se mu je povsem posrečilo. Ne bomo zlepa pozabili »Jedna majka vunirla. in »Ni mi volja».
Devovi dve »Prelepa je selska dolina* 5n »Sem šev čez gmajnieo. sta idealno obdelani. Niti ne čutiš, da sta ti dve srčkani stvarici iz kmetov prešli v salon, kjer sta pravzaprav šele uspeli. In to s preprostimi sredstvi.
Adamičeve skladbe so duhoviti zamis-leki večinoma v stilu eksotičnega scher-zanda. »Turopoljci. in »Sem si vzela, sta Ijubkošaljivi stvarici, tako originalni, kakor jih ima samo Adamič na repertoarju. Tudi »Po vodi p!ava», »Crnomelj-i-ko kolo, »Ribee. in »Iskala majka. so skladbe, ki žare v jarkolepem pestrem fcoloritn.
»Zvonaši. vidno napredujejo pod vodstvom požrtvovalnega in neutrudnega pevovod> g. Prelovca. Do popolnosti seve imajo še dolgo pot. Predvsem se bo moral glasovni material še izenačiti, ustvariti bo treba točno razmerje med nosileem glasbene linije in ozadjem, izobraziti forte in skrbeti za eksotno izgovorjavo. Koliko »Zvonu* še manjka, ss je "najbolj opazilo pri Mokranjčevemu »Kožarju«, ki zahteva nenavadno deli-katne interpretacije in odtehtanosti med Klasovi Morda se nam je zdel »Kožar.
sliko z resnico, kar vam nudi prav prijetno zabavo. Dvorana se polni, občinstvo zavzema prostore; tu vidite vse sloje našega šentjakobskega premestja in zdi se vam, da bi jih prišlo še mnogo takih in enakih, če bi bilo gledališče večje. Oder in občinstvo sta si tu tako blizu, da se skoraj pogovarjata in ta intimnost ugodno vpliva na obče tazpoloženie, pozornost js velika in sledi ji hvaležnost, zadovolj-rost in priznan'-.
To je šentjak^osko gledališče, ki lahko služi za vzgled, kako se da v naših predmestjih uspešno delati. Poleg Viča je to naše edino gledališče te vrste. Kaj pa Šiška, Vodmat, Trnovo? Poleg dramskega gledališča so danes po mestih nujno potrebna mala gledališča, ki goje starejši zabavni repertoar. V Pragi so si n. pr. postavili v predmestju Nus!e veliko ljudsko gledališče, kier se igrajo starejše češke igre, ki le ob jubilejnih prilikah pridejo Se na kak večji oder. Priznati se mora, da je v teh starejših igrah iz časa čitalnic, iz začetkov našega gledališča še mno-do dobrega. Pri niih prav radi pogledamo v »dobre stare čase«. Te vrste repertoar bi tudi našim malim odrom priporočali. »Zveza kulturnih društev, skuša poskrbeti v prepisih dobre ljuJske igre in tako omogočiti de'ovanje naših malih odrov.
Nemčije. Vendar se nakupovanje no. razvija posebno zaradi valovanja deviznih in svetovnih tržnih cen.
Vodilno vlogo na svetovnem trgu koruze imajo Zedinjene države, ki so po podatkih Mednarodnega poljedelskega instituta vkrcalo leta 1921. v celem okoli 314 m ikona ton koruze, torej mnogo več, nego leta 1920., v katerem so mogle oddati komaj pol milijona ton. To je zlasti važno, ker so argentinske dobave koruze v letu 1921. padle od 4.46 na 2.83 milijona ton. Kakor se pa zdi, razmere v Zedinjenih državah niso več tako ugodne kot preteklo leto. Marčevo poročilo poljedelskega urada sicer pravi, da je bilo od zadnje koruzno žetve okoli 87 in pol odstotka sposobno za trg proti 87 odstotkom v letu poprej, vendar ?tro*ov-njaški krogi nezaupno premotrivajo vprašanje, če bo ameriška mised-Koruza mogla letos poleti ravno tako vzdržati preko-morski prevoz kakor lani. Ves riziko transporta nosi namreč pri vkrcanju iz Zedinjcnih držav prejemnik. Zaloge pri poljedelcih so vsled precejšnje uporabe koruze za svinjerejo precej manjše nego lani. Cenitve se gibljejo med 1300 do 1450 milijonov bušlov proti 1500 do 1600 mi-li;onom bušlov v prejšnjem letu. Tudi 7aloge ostalega zrnja pri poljedelskih so dozdevno manjše nego prejšnja leta. Tako se gibpejo cenitve pri pšenici med 110 do 130 milijoni bušlov proti 190 do 210 milijonom preteklo leto. Na trgih je bilo v zadnjem času precejšnje valovanje cen. Obeta se. da bodo cene nazadovale, ker so zadnja poročila o stanju setev precej povo!;na. dočim so se pred enim mesecem čule le tožbe,
ogromne količine žita.
Likvidacija Avstroogrske banke
Po večmesečnih pogajanjih, ki so se vršila med likvidatorji Avstro-ogrske banke in zastopniki nasledstvenih držav, je prišlo to dni končno do popolnega sporazuma glede temeljnih postavk, po katerih se naj likvidacija Avstro-ogrske banke izvrši. Do končnega rezultata je prišlo zaradi tega tako kasno, ker 60 so obravnavala zelo težka financijelna vprašanja in so se morali vsi zaključki sprejeti soglasno. Končni sklepi se še morajo potrditi od reparacijske komisije in od nekaterih vlad, ki so si pridržale ratifikacijo.
Sklenilo se je, da se glede bankovcev, od nasledstvenih držav vzetih iz prometa, izvede s pomočjo ugotovitve po gotovem ključu v mirovni pogodbi predvidena razločitev med bankovci, izdanimi pred in po 27. oktobru 1918. leta. S tem je dana osnovna podlaga za razdelitev celokupnih aktiv in pasiv v smislu člena 206., točko 9., senžermenske mirovne pogodbo, oziroma člena 189., točke £>., trianonske mirovne pogodbe.
Gre v glavnem ?a to, da se po poravnanju zahtev inozemskih imejiteljev novčanic in po poravnanju na inozemsko vrednost se glasečih bankinih obveznosti ostalo čisto premoženje razdeli po gori omenjenem ključu med nasledstvene državo "in da se obveznosti avstrijske in madžarske vlade napram banki v likvidaciji, oziroma napram nasledstvenim državam kot imejiteljicam po 27. oktobru 1918. izdanih bankovcev smatrajo za po- i
Ijajo po dosedanjih naredbah loko Sali- j je po?taia Madžarska spet sposobna za iz na Kreka za drobno in loko Salina Pag , v07 7a ;zvozno moko se zahteva že 6">
m. K. čeprav se ta cena še ne doseže, nc za vse vrste soli veljajo brez vreč. iobsto;j spi0šno mišljenje, da bo prišlo šc Vreče, ki se ne vračajo, sc plačujejo po do viž -1)1 jZVOznih cen. Povpraševanje po
nabavni ceni.
= Za povzdlgo rlbarstva v Sloveniji
V svrho regeneracije ribjih vod in pov-zdijre ribarstva v Sloveniji bo oddelek za kmetijstvo pri pokrajinski upravi tudi letos oddajal postrvji zarod iz ribjega vališča na Bledu, ko postane sposoben za izpuščanje v proste vode. Cena 35 dinarjev za 1000 zaroda loco Bled. V poseb
pšenici je bilo danes živahno. Mlini so po nujali 2800 m. K pariteta Budimpešta: zaključkov je bilo malo. Pokrajinski mlini so kupovali po 2750 do 2775 m. K s postaje. Ponudba rži se je povečala, po vpraševanje živahno, zaključki 1950 do 1975 m. K. Oves čvrst, 1925 do 1950 m. kron s postaj, 2000 m. K ab Budimpešta. Koruza 2300 m. K s postaj. Ječmen za
nega ozira vrednih slučajih primeren po- krmo 2000 do 2100 m. Iv s postaj. Proso 2100 pust. Naročila sprejema oddelek za kme- j m. K. Trgovina z moko čvrsta, št. 0 po tijstvo še do dne 25. marca.	40 do 43 m. K, ržena moka 25.50 do 26 m.
zakup. kron' otrobi 15 m. K, moka za krmo št.
tijstvo
= Celjska cinkarna se odda v
Kakor javljajo »Službene Kovine., se odda celjska cinkarna v zakup za dobo 40 let. Ofertalna licitacija se vrši dne 24. aprila 1922 ob enajstih dopoldne pri generalni rudarski direkciji v Beogradu. Pogoji so razvidni ii uradne objave v »Službenih Novinah. 6L 59 z dne 10. marca.
8 po 16.25 m. K. Fižol brez interesa.
= Znižanie diskonta Francoske banke. Banque de France je znižala diskont od 5 in pol na 5 odst,
= Valutna relorma v Rusiji Ruski ljudski komisar za finance je naročil Ru ski državni banki, da izdela osnovo za emitiranje novih novčanic.
mm« M 80 DM»dt Ol«. 8'—. naklti ••n»l|n|l» S 3*Mdi ' Din. — Trtio««*: «Q'«»1. «esito»»«i|«. «»■ ir.mlinlo« 1« SO	6 Ol«. .takih nad«l|n|lli 1» 3«a«dl S Ol«. - Pla4a aa napr«), (Lahka tuifl »
— caamkah.i N« »praKanla aa aa-;o«»r:a «. aka • .pratan!« orl^iana tr.amaa n »dgoaor. 111 —
ravnane.
Vladi Avstrije in Madžarske sta od i svoj.h zahtev po zlatom zakladu popu
Iz Ar-ntinije so prihajala nedavno | ^ doprinesli pri določitvi njunih de-poročita da so napravile tamkaj mnogo i'<fv na aktivah gotovo žrtev ,n oddasta r r tli;,.	7ndn ii poročila od zlata, ki jima po ključu pripada, vsa-
"	__' 1« a n«. O t« raI mili lAnfl Tlnlih t*rnn Ta
KJnl »o vodja (kln Ja),
izvežbana, zanesljiva in samo--tojnt moč, izurjena tudi v korespondenci in strojepisju | ^e išče tak' j za tovarniško podjetje v Ljubljani. 1'onndbe e posli ti na nprirništvo •Jutra, (kier se izvč tmli uasiov) pod šifro: aKnjis"-vodstvo 25-1». 677
pa so zopet mnogo ugodnejša. Da so bila prvotna poročila pretirana, je sklepati iz tega, da so se cene koruzi znatno znižale, vsled česar jo prišlo do precejšnjih kupčijskih zaključkov.
Tudi iz Avstralije in Indije so poročila precej ugodna. Po podatkih mednarodnega poljedelskega inštituta je izvozila Avstralija v letu 192L okoli 2.78 milijonov ton pšcnice proti 1.25 v prejšnjem letu.
Rumunija je prepovedala izvoz žita. Nekateri trdijo, da bo zabrana trajala samo toliko časa. da se domači konzum zadostno preskrbi do nove žetve. V letu 1921. je izvozila Rumunija skoro tri četrt milijona metrskih stotov pšenice in 200 tisoč metrskih stotov moke proti zelo malim količinam v letu 1920. Izvoz koruze je znašal 7.7 milijona metrskih stotov proti 4.3 v prejšnjem letu. Nasprotno pa je bil izvoz ječmena s 3.9 milijona

ka po 2 in pol milijona zlatih kron. Ta znesek se po posebnih dogovorih razdeli med ostale nasledstvene države. Protivrednost obstoji v gori omenjeni. Avstriji in Madžarski dovoljeni popolni razbremenitvi glede vseh obveznosti napram likvidacijski masi in napram nasledstvenim državam kot imejiteljicam po 28. oktobru 1918. izdanih bankovcev.
Za svoja v inozemstvu sekvestrirana dobro-imetja in druge vrednosti bo Av-stro-ogrska banka v likvidaciji odškodo-vana od vlad Avstrije in Madžarske po avstrijskem zakonu o predvojnih dolgovih, oziroma v Madžarski po analogiji tega zakona, v kolikor se omenjene vrednosti posredno ali neposredno ne uporabijo za plačevanje lastnih valutnih dolgov "ali valoriziranih kronskih dolgov Avstro-ogrske banke v likvidaciji
Kontorlstlnja,
samostojna slovenska in nemška korespomlentiuja, izur-ena strojepiska in 6tcnogra-6nja se pf'd ugodnimi piguji takoj Hpreime tovarniško podjetje r Ljubljani. 1'oaudbe e poslati na upravništvo • Jutra« pod šifro: »bonto-ristinja 254». 676
Primerne službe
išče vdova po drž. uradniku, bivša učiteljica, ki govori srbohrvatski, slovenski in □cm ki, pri obitelji, oziroma v kakem kopališču ali letovišču. Naslov poil 3 na upravništvo -Jutra". 716
Poštenega učecoa
Učeneo
715
se sprejme v molni in era-lanterijski trgovini Jakob L:ih, A aribor, G a»ni trs 2. ilraua in stanovanje v hiši.
V bližini Maribora
ie na proilaj stavba, pripravna za manjšo tovarno ali pa večjo mizarsko ali slično delavnico. — Informacije "laje Ljud. branje, Maribor, Mestna hranilnica. 744
Krasna (frijščluska posestva pri Maritioru in Ptuju. Pojasnila samo resnim famokupo-m.
Cedca vili podol.na hi:a, ki je takoj n» raznolago, r. velikim Trtom in jiolji, 2'iO.GOO in 50000 K.
Velika trg0V3katlža,tudi za industrijo pripravna, 2,000 C* O K.
Strojarlja s hišo in velikim svetom.
Hotel, najboljša lega, dva milijona kron.
Nočni Jokal, popolnoma opremljen, 7CO 000 K.
Velik blok hli, moderen. 1,6'iO.OUO K.
Moderna vila 800.000 K.
I do 100.000 K. — Znamka
za odgovor. ; Pisarna za poaestva ■ „RG.?ID-', Maribor.
Gosposka 28. 732
Hlad Hrvat
z alrad. izobrazbo. čedno zunanjostjo, se želi vsled po-i an.kanja znama v tukajšnji družbi Bezuaniti z mlado zna-čajuo gospcdčuo, večje in lepe postave v svrho zabavna ki.a erzacije v slovenskem, češkem, nemškem ali italijanskem je/iku. Dopisi pod »iionverzacija. na upravo »Jutra*. 74S
Akademik,
i uri it sedaj v državni službi, želi znanja v svrho ženitve z veselo gospodično, ki i®*, nekaj premoženja. Dopis-i s si.ko do 30. marca pod »Molčečnost zajamčena, ca uprava »Jutra.. 731
Kot sestavni del sedanjega sporazuma ! veljajo tudi dogovori v juniju 1921., po	r'rosto. Jožef BajJelj, ."J,1™^.	!
ima prosto.
katerih so nasledstvene države proti ob- j Železnih 39. Gorenjsko. -— _ ki—maso prevzele pri • "
Fabrlkaclja likerjev.
Sprejma se dijak 750
I r no in stanovanje. Naslov t upravi »Jutrev
Otroški voziček »
sa kupi. ronmihe na
išče se družbenik, 6j.OOO| .Jutra" pod .Otroški vozioes".
odre
„DRAGICA"
Francoski roman spisal G. M. de Bižvre.
Videlo se je, da dobimo vroč dan, kar puhtelo je iz tal. Šla sem čez velik travnik, na katerem se je pasla Sreda. Sredi travnika je stal ogromen, senčnat hrast Bala sem se krav in njih ostrih rogov, zato sem se spustila v tek. Kar naenkrat zaslišim, da me nekdo kliče:
»Dragica, halo, Dragica!* To je bil Lip, ki je ležal pod hrastom. Vsa zasopla sem pribežaJa k njemu.
<0, 6rce mi tako bije, tako bip, da bo podlo!* sem vzkliknila. «Se dihati ne morem... preveč sem tekla... na, poslušaj!*	,
Legla sem v travo poleg Lipa, prijela njegovo glavo in jo pritisnila na svojo bluzo.
»Zares bije, kar na glas bije, čisto blizu je.* je dejal resno.
Jezno sem ga sunila, da je padel vznak na travo in tako obležal z bilko v- ustih.
«Surovina!> sem zavpila. c Zakaj? Surovina, ker se mi zdi, da tj srce bije?*
' »Da, kdor je olikan, galanten, mora reči... že sam dobro veš, kako.* »Prav zares ne.*
»Imaš pač kratek spomin. Ali je ne ljubiš več?* »Katero pa?*
»Njo, katere srce je daleč, Klav-
dijo.»	„ .
»Pravkar sem te hotel poprasati, kako ie z njenim zdravjem, pa si me prehitela. Kako je z njo? Ali je dobro gnala ?»
~ »Izvrstno. Nobenih bolečin nima več. Sanjalo se ji je, tako mi je pripovedovala, da jo je nekdo poljubil na čeveljček — kakor papeža.*
Lip je napravil gizdalinski obraz in to me je ujezilo. Začel je žvižgati neko zmagoslavno koračnico in nato dejal:
»To se jI Je sanjalo? — Meni tadi!
Najine sanje so se srečale...* . v kolobarju ustavile pred nama, kakor da naju hočejo poslušati Skočila sem pokonci in napravila geeto, kakor jo napravljamo kadar se v družbi predstavljamo; pokazala sem na Lipa: »Čast mi je, dame moje, da vam predstavim pristnega francoskega kavalir ja, Je take narave, da poljublja damam nožice!*
Lip je vstal, dvignil klobuk, pozdravil popolnoma resno vse navzoče in zopet legel v travo.
»Lip.* sem rekla in udarila z rokami, »sramuj se! — Reci mi, da se sramuješ!*
NapravD je šobo in odgovoril: »Sramovati se? Cemu? Zato. ker sem bil v milosti pri dami, ld je vredna vsega spoštovanja?*
»Milost! Nesramnost od tiste, ki si dovoli kaj takega in neumnost od tistega, ki kaj takega stori. Gledala sem vaju skozi grmičevje in ti si bil skoz-inskoz smešen. Tvoj nos je ranil Klav-dijo, ne pa kamen. Ti si ustvarjen za taka romantična junaštva, za katera bi bil zmožen kvečjem kak napudrap marki iz starih časov, ne pa tak nepridiprav, ki bi rad igral zaljubljenca. Kako se je norčevala nad teboj, ko bi le vedel! Smejali sva se obe; igrati takega norca!*
»Precej razburjena si danes!* je dejal Lip in bil pri tem silno zadovoljen.
Skušala sem. da bi ostala hladnokrvna in da bi zopet njega nadvladah.
»Pravico imam do tega,* sem rekla resno.
»Na nogi! O, kako nežno in pesniško je to.* sem ga zavrnila ironično. Krave so prišli iskat sence in so se »Ne zlorabljaj svojo pravice!* »Neumnost! Kdo naj bo odgovoren za svoio naravo?! — Tega ti ne veš? Da mi očitaš mojo naravo? To je isto kot da jaz očitam tebi, da imaš tako dolg nos. Ta nos pa imaš od svojih starišev in jaz imam svojo razburlji-
vost tudi od njih. Kaj za to, če imamo radi ali neradi te njihove lastnosti, podedovane so, plavaj torej ▼ vodah svojih prednikov!*
•In kdor nima starišev,* je vprašal Lip, čudeč se moji modrosti, »ali naj hodi svojo lastno pot?*
»Taka neumnost!* sem rekla ln s>e trudila, da bi ga nadvladala popolnoma. »Poglej to malo gosjo pastirico tam ono stran pašnikov — ta ima tudi prednike, prav tako kot ti in jaz in vsi ljudje. Ne, prav zares, tako neveden ne sme biti človek!*
Nekaj smelega sem se domislila in skočila sem proč in zavpila: »O, nekaj mi je med potjo padlo v čeveljček!*
»Sleči ga!* je rekel Lip ravnodušno. »Vrvica se mi je zavosljala.* »Pa jo prerezi!*
Pa sem se sezula in mislila, da streseni iz čevlja bogve koliko peska — pa ni bilo nič druzega kot ena sama mala bilka.
»Ta te je tako tiščala? Ti imaš pa res jako nežno kožo!*
In začel se je smejati, da se je kar valjal po travi.
«Ha. ha! Imenitno, mucika je pokazala svoje tačice!*
Tačice! Pri Klavdiji je bilo pa drugače. Tam jo je ta v istem slučaju obožaval. Ne bom tajila, tudi moja nogavica je bila raztrgana, to sem pozabila in iz razpoke so gledali moji prstki, prav tako nežni in ljubki, kakor pri nimfi, pa čeprav je moj sorodnik. Tako rada sem imela te rožaste nohte, seveda za Lipa, ki se je delal iz vsega norca, so bili samo nekai komičnega.
Zopet sem se razjezila. Lip je nadaljeval, dasi sem že odprla usta_. da bi se nad njim znesla: »No, če boš nogavice svojega moža tako krpala kot svoje, potem ne boš posebno dobra gospodinja. To je dobro, da samo jaz vem, kako si po vrtna, sicer bi bilo to slabo priporočilo za tvoje ženine. Pa le brez skrbi, ne izdam te.*
To zasmehovanje me je jezilo ln že sem mu hotela eno krepko ziusolitL Samo da bi molčal.
Začel se je pripogibatl in občudovati, kot da gleda kako posebnost v zbirki izvanreilnih hroščev.
»Izvanredno, zaree izvaredno!* je dejal.
»Jenjaj!* sem mu zagrozila, »sicer nisem odgovorna za to, kar se ti zgodi!*
»Le mirno, punčka!* je dejal, kot da je moj stric.
Skočila sem kvišku. Jaz, punčka?! —Tako torej misli o meni, zanj sem jaz :amo punčka!
»Kmalu vidite, da so punčke ljubljene od mož! Srčkana in lepa kot sem. dosežem še kaj več kot se vam sanja in to tudi dokažem!*
»Zato si mnogo premajhna!* Da bi bil Calbo v tem trenutku navzoč. takoj bi mu ponudila roko in mu zaklicala: <Vzemite me. odpeljite me, vaša sem!* — Premajhna! Meni kaj takega reči! Ko sem vendar imela samo eno edino željo, da sem že omožena, da me ta hudobijap občuduje, da ga vlečem, da me spoštuje in da ga primo-ram, da časti gospo vojvodinjo. Skoro bj mu izdala svojo skrivnost; kmalu bi mu V80 (Kjvedala. tako me je peklo, da bi ga pripravila do tega. da postane o«upnjen. Lip pa me ni pustil govoriti. Vstal je in me je zelo lepo prosil: »Pazite nase, mil rotiva, vreme se izpre-minja. pripravlja se k viharju. Opozar-iam vas radi vas samih, vi stojite na prepihu!*
Gledal je naokrog in rekel svečano: »Na vsak način. Silno vleče od izrezka pod vratom do luknjice na nogavici. Prosim vas, ne ostanite tu. prehladite se, nahodni postanete in kihali boste! — Vseknite se, gospodična Dragica!* Preveč sramovanja je bilo to zame. Kar srbelo me ie v roki in r-redno <em vedela, kaj delam, pak, pok — in Lip je dobil dve klofuti.
Pa se je moja jeza kar naenkrat polegla.
Sram me je bilo in žal tni je bilo in rekla sem mu: »Lip, dragec Lip, res nisem vedela, kaj sem storila!*
»Saj vem, si že prej povedala, da je bila ta roka tvoje stare matere, ki m» je sedaj oklofutala,* je rekel jokavo
Kaj jaz vem zakaj sem objela Lipa in ga prosila za odpuščanje: poljubila s«* ga, poljubljala — iz vsega srca.
Naenkrat sem obstala; kajti zagledala sem Španca, ki je prihajal po travniku in gledal nemo najino objemanje. Nič nisem bila v zadregi, pac pa sem pokazala, da znam obvladati situacijo, da imam popolno prisotnost duha in z majestetnim izrazom sem opravičila 6voje dejanje.
»To je moj prijateljček ip malih let, otroče, pravi otročlček, ki ga moraš najprej kaznovati in potem zopet rad imeti.*
Napravila sem Lipu poklon, kakor na dvoru, poklon, ki bi ne delal sramote samemu Eskurialu.
»Zbogom, gospod nečak!*
Obrnila sem se h Calbu.
»Dovolite mi svojo roko, vojvoda!*
Veličanstveno sem pobrala svoj čeveljček, ki je ležal v travi, ne da bi ga oblekla, kar je ugajalo celo vojvodi, ki je bil navajen na ka--tilijansko gran-dezzo, podala sem roko vojvodi in odšla z njim ponosno, prav nič nisem šepala, čeprav me je bodlo v nogo.
Lip je obetal na travniku kakor od štele zadet, je gledal za menoj, oči blo-ščeče. ves preplašen in zmeden od moje jeze in mojega kesanja. Bil je premagan in zmagovalec: prem a ca n, kot so mu lica gorela, zmagovalec, ker sen; ga poljubila.
O Lip, Lip! — Jaz, revica! Neumen otrok! Zakaj si me pustil, da sem šla!
(Dalje prihodnjič.)
Ali ste že čitali novo številko „NJ1VE"?
Hi IGSSLb
Oskrbništvo graščine Edm. Attemsa v Brežicah Ima naprodaj
600 m3 smrekovega okroglega lesa
iz letošnje sečnje In sprejema ponudbe veljajoče loko gozd ali franko vagon Brežice do X. aprila t. 1« Gozd je približno 9 kilometrov od že.eznice oddaljen in leži blizu o« raj ne ceste.	740
KRMILNO SLAMO
dobavlja po vagonih
Anton Birgma^er v Mariboru.
Obvestilo.
Obveščava cenj onjcmalce in p. n. občinstvo, da >prej> aiava uova dela in poplavila po najnižjih cenah. Gotovi čevlji v zalogi. Tarlstovebl Oevlji domačega Izde.fca.	S4U
Ant. in Jož. Brajer-Sapele Ljubljana, Turjaški trg (Breg) št. 1.
Proda se takoj
t Teč;em industrijskem krajo, sedeža raz-oib ob asti, ua Dolenjskem ob glavni žel. progi
hiša z gostilno in mesarijo,
blevom, klalnico, ledenico, velikim zele ujadnim vrtom, njivo i. dr., po ugo lui c ni. 1'osrcJoTalci izključeni. Naslov povfi uprav
mitvo «Jmra».	726
Dr. Pavel Avramovič
Perfektna slovenska, srbo-hrvatska, nemška
steiiogfafinja m strojepiska
se išče za takojšen nastop za Bankhaus Leo Lederer, Sombor (SaČHa).
7*2
i
Projekte kakor tudi Izvršitev
i voamn naprav j
j za izkoriščanje vodnih sil \
i po najmodernejših principih na podlagi 251etn!h • l	izkušenj v predmetni stroki	t
i	\
|	slovenska gradbena In Industrijska d. d.	|
jj	====== Ljubljana	>■ ■	\
§	tehn. pisarna v tovarni Keršlč, Spodnja Šiška,	j
Telefon Interurban it. 180.	358 i
se je
• Starega trga £t. 30
v Frančiškansko ulici št. 10
L nadatrople, nad lekarno Picooli in tam redno ordlaira
od 9. do II. ure dopoldne in od 2. do 4. ure popoldne, ra
Kupi se
prav dobro obranjo a iu če mogoče
SKladl&ča : Balkan, d. d.. Dunajska c 33 M n I
Špedicija:
Balkan. d. d.. Dnnaiska c 33 fd p.
.Orient1' d. d., Sodna nlica štev. 3, telefon 463.	_
Trgovine: L. Mikus, izdelovanje dežnikov. Mestni trs 15	_
lierenda Fran, koutekcija, manalak tura ua debelo, najnižje cene, Emon
ska cesta 8.	_
J. Kostevc, mannfakturna trgovina,
Sv. Petra cesta.	_
A. Zlbert, Prešernova ulica, priporoč svojo velfco nalogo čevlje'._
I. F on, specerijska in delikatesna trgovina, Stari trg 6_
rttatej Orenak, modna trgovina in zaloga čevljev. Kololvorska nI. 26.
Mehanična delavnica« |d. p.! Bar Franc, Cank. nabr ž Tel 407
PuftKarjl:
Kaiser F Selenbnrgova nI. 6
Pisalni Stroji«	ld- P-1
Bar Franc, Cank. nabr. 5 Tel 407.
Modistka Iva Siler, Kongresni trg 6.
Kleparstvo:
T. Kom. Poljanska cesta 8
Razmnoževalni aparati! m p.|
Bar Franc. Cank nabr 5 Tel 407.
M. Schubert, Kongresni trg
Brusovnlca:
Vekoslav Vanino, Stari tre.
Ure, zlatnina in sreuruma, Ivan Pakiž. Stari trg 20. _
Obleka, perilo. Fran Kraškovifc, S ari trg št 22 Nizka cena___
Modua trgovina Peter 5terk, Stari trg 18. Nizke cena___
Trgovina z mešanim blagom J. Lončar. Sv. Petra cesta 36.	_
F. Fajdiga sin, zaloga pohištva, Ljubljana, Sv. Petra cesta štev: 7. Ustanovi>ena I. 1879.
A. Fuch$, trgovina z zlatnino, srebr-nino. urami itd. Selenbnrgova ulica. M. Ožanič, galant. rija na debelo ia drobno. Janez Trdinova nlica.
Kože divjačine, vsake vrste, tudi zajčje, kupuje trgovina z usnjem 0. Zdravič, Ljubljana, Sv. Florijana nlica 9.
Jlirija'-, lesna trgovska in industrijska družba, Ljubljana, kralja Petra trg št. 8.
boljše vrste, r» tri do Štiri sobe z inven tarjem vred. Ponudbe na »No. SU00» poStn«* ležeče Zagreb.	<33
I
h


sprejme
upravništvo »jutra* $ nasproti glavne pošte.
Dvoje posestev
z gospodarskimi poslopj, njivami, travniki, gozdovi itd. na Dolenjskem se po ugodni ceni |:roda. ««
Anton Boc,
Dol. Poabarsl. Mi Tre&njg-PanikvB.
od K 50.000-— naprej se iS6e takoj za dobro vpeljani predmet ki se potrebuje vsak dan. Želi se sotrudništvo. Taki, ki imajo kake malo ekladiSfie ali lokal, imajo prednost. — Ponudbe poč ..Visoki dohodki" do 25. marca 1922 na upravo „Jutra".
it
Ivan Magdk
kros« 695!
sa priporoča za spomladansko sezono
Ljubljana, Gledališka ulica 7
Kdor hoče kaj prodati Kdor hoče ka kupiti Kdor išče službe itd. — iRssriraj v .5Jutru"
MENJALNICA |j
v Prešernovi ulici štev. 44/46
prodaja in kupuje vse vrste valut po najugodnejših cenah.
Reicher & Turk.
Stroji za obdelovanje lesa
Turbine Zvonovi
iiiiiiiiiilUrillljuiii
*	Karadorgiev konak. Kralj Aleksander namerava zgraditi vilo na Oplencu poleg kraljeve cerkve. Sedanji Karagjorgjev konak, ki se primarno renovira, se bo dal na razpolago ferijalnemu eavezu jugoslovanske omladine.
*	Sirote čestitajo kralju k zaroki. Kakor poročajo iz Beograda, je kralj Aleksander v petek dopoldne v posebni avdijonci sprejel šest deklic ti štiri dečke, sirote iz »Sirotskega doma* v Kamenici. Deputacija sirot io kraliu čestitala k njegovi zaroki in ku riri'tej priliki deklamirala lepe srbske pesmi. Kralj je bil vzradoščen iu •va obljubil »Sirotslčemu domu* svojo trajno naklonjenost.
*	Odlikovani delegati. Naša vlada je tKllikovala z redom sv. Save in Belega orla. vse člane češkoslovaške, poljske in romunske delegacije, ki so sodelovali na konferenci v Beogradu.
*	Dr. Boža Markovič v Mariboru. Včeraj je prispel v Maribor predsednik osrednjega odbora Jugoslovanske Matice v Beogradu, vseučiliški profesor dr. Boža Markovič, da prisostvuje {»krajinskemu zbora za Slovenijo, ki ie vTŠi danes v Mariboru.
*	Težka naloga. V Beogradu začne 'dne 25. marca svojo zasedanje duhovno sodišče, katero čaka ogromno delo. Vloženih je pri tem sodišču nad 5000 prošenj za ločitev zakona.
*	Kovanje drobža. Financijski odbor ■v finančnem ministrstvu je sklenil, da -e stornira en del pogodbe za kovanje drobiža, sklenjeno z neko dunajsko tvrdko, ker je trošek za kovanje komadov po 10 par mnogo višji, nego vrednost denarja.. Del pogodbe, ki ostane pravomočen, se tiče kovanja drobiža p« 25 par.
*	Odprto pismo načelniku oddelka tz socijalno politiko v LJubljani priob-čuje v »Napreiu* narodni poslanec Ivan Tokan, ki vprašuje, kako je prišlo do tega. da se nahajata istočasno v Dubrovniku minister dr. Žerjav in Bdravnik dr, Hans iz Topolščiee. Od informirane strani se nam poroča, da zdravnika dr. Hansa na Topolščici sploh nikdar ni bilo. Identičen bi pa utegnil biti ž njim dr. Ilaus, zdravnik na Golniku, ki tamkaj pripravlja kot Specijalfat za pljučne bulezni mod-srn ranatorij za tuberkulozne. Dr. Haus je bij — bržčas kot edini in najboljši špecijalist invalidske uprave — ta teden od ministrstva za socijalno politiko poslan za nekaj dni v Gruž v uradnih poslih, ki so v zvezi z lečenjem tuberkuloznih invalidov v tem obmorskem kraju ter se nahaja, kolikor je znano, že na povratku. Za časa njegovega odsotstva ga na Golniku, kjer se sedaj nahaja 34 bolnikov, nadomešča zdravnik iz Kranja dr. De Gleria. Da bi odfvotoval v Dalmacijo uradni zdravnik iz Topolščiee dr. Trenz, ne odgovarja rosnici. Sttmničenje gosp. poslanca je torej povsem neosnovano.
*	Izpremembe v državni službi. Okraj-r.i glavar Ivan Lininger je od oddelka za notranje zadeve pokrajinske uprave v Ljubljani premeščen k okrajnemu glavarstvu v Radovljici v nadaljnje službovanje. — Za okrajne komisarje na dosedanjih službenih mestih so imenovani: provizorna vladna koncipista Fran It o d o-šek in dr. Ivan V reče r pri okrajnem glavarstvu v Mariboru, provizorni vlad-rti konci p; s t dr. Vladimir F o h n pri okrajnem glavarstvu v Radovljici, provizorni vladni koncipist Zvonko B r a t i n a pri okrajnem glavarstvu v Ptuju in vladni koncipist dr. Alojzij T r s t e n j a k pri o-krajnem glavarstvu v Slovenjgradcu. — Minister pravde je imenoval za namestnika predsednika obrtnega sodišča v Ljubljani deželnosodnega svefnika pri deželnem sodišču v Ljubljani Petra K e r š i č a. Dr. Iko Est je imenovan za tajnika v IX. činovnem razredu v staležu gradbene direkcije v Ljubljani pa gospod Dr. Friderik G a i s c h e g, začasni okrožni zdravnik v Št. Jurija ob Sčavnici je razrešen svojo službe. Provizorni okrajni zdravnik dr. Mihael Po d le s ni k, ki js prideljen okrajnemu glavarstvu v Mariboru, je imenovan za definitivnega o-krajnega zdravnika na istem službenem tcestu.
*	Vprašanje Rogaške Slatine. Kakor enjemo je v toku akcija, da se naj državno zdravilišče Rogaška Slatina proda privatnim podjetnikom. Res je, da se to naše najlepše zdravilišče pod birokratsko državno upravo ne more razvijati. Na drugi strani se nam zdi nedopustno, da ;e ta dragocena posest kratkotnalo izroči privatni eksploataciji. Ako se res misli ra kpremembo lastništva, potem bi bil še najbolj priporočljiv mešani sistem; zdravilišče *iai bi se izročilo dražbi, pri kateri bi imela država vsaj 50 odst. udeležbe. Na ta način bi privitna podjetnost imela dovolj prilike se uveljaviti v prilog zdravemu razvoju Rogaške Slatine.
*	Lepa zmaga napredne o mladine na IjubJjansU univerzi. Včeraj se je vršil ves dan v zbornici ljubljanske univerze občni zbor »Podpornega društva jugoslovanskih aV»do^ikov>, k: j« glavna cko-t:9r\is>a iusiltuv ljubljanske akademsko o^ladin". Udeležba na občoetn zbora Je l«li nad pričaVovnajo ogioruna, saj jr v*a o-vV-iaa z nrpc»~ujo pričakovala rorih vtVw- za, up-s-nl odl>u' tn naa t* »a«.« J.icuca.^.e org^r.i«.e;je. Volilna bo.l* ulla zato rsi:a in j-3 t bim-geu,	na cmj, k', je ohi Žalas aa «£:vbški raii»MiL Pri volitvah.
ki so se vršile ves popoldan, Je bila glavna ost seveda kot običajno naperjena pioti napredni omladini, ki je organizirana v jugosL naprednem akademskem društvu »Jadran*. Tri klerikalna društva grupa nezavisnih akademikov in celo a-kademiki iz anektiranega Primorja so se zaman tru iili, da bi porazili napredno o-mladino, organizirano v »Jadranu*. Iz rezultata volitev so mogli spoznati, da je bila njih nezmiselna borba povsem brezuspešna. Dasi so bile postavljene štiri liste, si je vendar društvo »Jadran* priborilo polovico vseh funkcijskih mandatov, to je 14. V centralnem odboru ima napredna omladina poleg predsednika še 4 odbornike, torej absolutno večino. Predsednikom je bil s 260 glasovi izvoljen tov. Branko Rus, stud. phil. Klerikalna omladina je tudi to pot ostala v znatni manjšini.
Ciril Metodova podružnica v SIškL
Poročajo nam: Dne 13. marca se je vršil občni zbor podružnico Družbe sv. Cirila in Metoda v Šiški ob zelo pičli udeležbi. To jo pač jasen dokaz, da so Siškarji le malo zanimajo za to prekoristno družbo. Tu ne izvzemamo niti učiteljstva, ki bi se vendar moralo zavedati važnosti Ci-ril-Metodove družbe. Po kratkem otvoritvenem nagovoru predsednika, poročiloma tajnika in blagajnika se je vršila volitev novega odbora za poslovno leto 1922. Izvoljeni so: za predsednika Albin Adlešič, za podpredsednika Jakob Fur-lan, za tajnika Joža Burja in za blagajnika Nande Tušar.
*	Smrtna ltosa. Dno 14. marca jo umrl zaveden Slovenec Ivan Vivoda v Cerknici. Bil je vseskozi pošten in povsod jako priljubi;en. Umrli je bil svojčas v Nemčiji in Franciji, slednjič pa v Ameriki in se je pred kratkim od tam vrnil v domovino. V nadi, da bo našel mir in srečo v krogu svojih dragih domačih, jc moral umreti v starosti 30 let. — V LjubPani je umri posestnik g. Tomaž Starin. Blag jima spomin!
*	Nov kazenski zagovornik. Višje deželno sodišče v Ljubijani jo sprejelo Josipa Zorzija, namestnika državnega prav-dnika v p. v Mariboru, v imenik kazenskih zagovornikov svojega okoliša.
*	Čudna pomota ljubljanske policije. Policijski organi po Ljubljani so iskali pretočeni četrtek popoldne po trafikah •Delavski list*, glasilo SSDU, češ da je kotifisciran. Tudi pošta je dobila nalog, da lista ne razpošlje. Mi smo list dobili v roke in gledali, kaj je hudega v njem. pa nismo mogli ničesar najti. Doznali smo, da je predsedstvo pokrajinske u-prave zaradi nedolžne omembe pokrajinske hotelo povzročiti zaplembo, a državno pravdništvo želji ni ustreglo, ker se mora držati zakonov in ne more oprav-
j Ijati službe osebnega odvetnika kakega 'državnega organa. Policija je pa med j tem vprizorila konfiskacijski pogon proti ; listu, ki ni bil konfisciran. Scle v soboto ie vslod protesta uprave nekonfisciranega lista dognala policija, da se je pripetila — pomota vsled zamenjave z nekim drugim listom.
*	cZagreber Tagblatts. Znani nemški zagrebški dnevnik »Agramer Tagblatt. je spremenil svoje ime v »Zagreber Tagblatt*. Priznati moramo, da se nam zdi ta sprememba (»Agramer« je tu povsem historičnega značaja) ravno tako potrebna, kakor če bi n. pr. kdo zahteval zaradi tega, ker je stari g. Voss pred sto leti umri, da sa prekrsti »Vossische Zei-tung* v »UHstein Zeitung*, ali pa Slovenski Narod* v »Slovensko pleme*. Preostaja le še, da dobimo v Mariboru »Mari-bohrer Zeitu ig» in v Celju »Celjeer Tag-blatt*. Purizem je dobra stvar, ima pa svoje moje.
*	«Marburger Zeitung* bi se imela včeraj zagovarjati pred sodiščem zaradi nekega dopisa proti orožnikom v Marcn-bergu. Senat je sklenil, da spada zadeva prod porotno sodišče.
*	Gdč. Josipiua Čarman, skladiščarka v Deln. tiskarni, nas naproša, da ugotovimo, da ona ni identična z Josipino Čarman, aretirano vsled tatvine, kakor je priobčil »Slovenec* v svoji 59. številki.
*	«Cerde 'rancais* v Mariboru. V Mariboru se je ustanovil »Cercle francais*. Ustanovni občni zbor se je vršil v četrtek zvečer v tamkajšnjem moškem učiteljišču. Za predsednico je bila izvoljena gospa general Maistrova, za podpredsednika pa odvetnik dr. Smodlaka. Društvo bo gojilo poznavanje francoskega jezika in francoske kulture. Do sedaj je pristopilo že 100 članov.
*	Nesreča z mino. V tržaško bolnico so pripeljali predvčerajšnjim dva rudarja, Blaža Benčiča in Matijo Markesiča, oba iz Oprtlja. Rudarja sta imela opravka z mino, ki se je nahajala v rudniku Sv. Štefana pri Pazinu. Nesreča je hotela, da je inina eksplodirala in oba rudarja težko poškodovala.
*	Nesreča. Včeraj dopoldne se je v Vrbanovi ulici v Mariboru prevrnil voz sena, last župnišča. Pri tem je prišel 45-letni hlapec Anton Tomažič pod voz, ki ma je popolnoma zdrobil levo roko nad 'akton. Ponesrečencu je roka visela samo 5e na kožL Prepeljali so ga takoj v bol.-.ieo.
*	Požar. Pri sv. Pankracu v maribor-
?kem okraju je veleposestniku Kosetniku >.r.;."il ~uar skoraj vsa stanovanjska in gospe-«"-.rsks poslopja. Pogorelo je vse žilo, k.ina in kmetijsko orodje. Živino so se p:s-eča«:iG ro^il". Ker > posestvo vi-H-.Vr v hribih, je t-ilo gaš-r.j«, soveda ae-ImozoJa.	zaaža nad milijon kron.
*	Iz Radlčeve republike. Pretekli torek
so vaščani iz Novakov začeli orati b obdelovati njive, ki pripadajo državnemu posestvu Maksimir. V to »agrarno operacijo* pa so je začela vmešavati zagrebška policija, ki je dobila nalog, da odstrani nepoklicane »agrarce*. Bilo je nad 70 kmetijskih ljudi, katerim ni šlo v glavo, zakaj jih policija moti v njihovem početju. Posebno živahno je remonstriral Ivan Hužek, ki je kričal nad policijo »Mi ne gremo nikamor, storite z nami. kar hočete*. Huzek se je tudi dejanski upiral policiji. Bil jc aretiran in izročen sodišču.
*	Obsojen avstrijski komunistični agitator. Mariborsko sodišče je obsodilo včeraj Josipa Gerberja iz Avstrije na eno leto strogega zapora, ker je prenašal komunistične letake v našo državo. Njegova pomagača Štefan Tičar in Janez Jane-žič pa sta dobila vsak po 3 mesece težke ječe. Gerber bo po prestani kazni tudi izgnan kot nadležen tujec i« naše države.
*	Čudni trije kral'1. Po stari navadi so tudi v Mariboru hodili trije kralji od hiše do hiše in pobirali darove. Imeli pa so s seboj še tri spremljevalce, ki so imeli nalogo, da skrbe, da bodo darovi čim obilnejši in so zato stikali po tujih žepih. Trije kralji in njihovi spremljevalci so bili seveda izročeni roki pravice. Eden izmed čudnih patronov, neki Gselmann, jutrove dežele je bil včeraj zaradi tatvine obsojen na 5 mesecev ječe.
*	Tatvine In goljufije. V kamnolomu tvrdke Majhenič, Koscr & Prosnitz v Zalogu je bilo ukradeno 10 kilogramov di-namo, 5 kilogramov dinamita in 32 metrov vžigalne vrvice. Tatovom še niso prišli na sled. — Ilranilnica in posojilnica v Kamniku je bila s ponarejeno menico ogoljufana za 9500 kron. — Na pre-mikalnem kolodvoru Južne železnice v Ljubljani je bil ukraden zaboj sardin v vrednosti 3000 kron. Zaboj je bil name-nien tvrdki L Valentin v Zagrebu.
Objave
*	javnosti. V pondeljek dne 20. t. m. se vabi liubllansko občinstvo na mani!esta-cijski shod, ki se vrši pred univerzo ob 17. uri prigodam obletnice aneksije Primorja.
*	Pred žrebanjem. Samo v nedeljo 19. t. m. do »sreekin dan*, ko se bo vsakemu in povsod ponujala srečka Kola sester. Marskdo bi kupil še srečko, pa ne ljubi se mu in pozabi vprašati po nji v kavarni ali trafiki. Naša mladina iih bo ponujala po ulicah in stanovanjih, naj jih nihče ne odpodi, snj en dinar jc dandanes le malenkost, ko u pa se le nabere vsota, s katero se pomaga revežem.
*	Kranjska podružnica S. P. D. otvori planinsko sezono z vesclico na Šmarjctni gori dne 25. t. m. Začetek ob 15. uri. — Vstopnina 3 Din. — K najobilnejši udeležbi vabi odbor.
*	Goriška podružnica SPD. ima redne sestanke vsak petek ob 20. uri v Narodni kavarni, kjer se določajo izleti. Načrti teh bodo vsakikrat razobešeni v oknu kavarne Slon v pondeljek, torek in sredo za prihodnjo nedeljo. — Odbor.
*	V Kamniško Bistrico se že lahko prihaja, ker ni več snega in je suha pot. Tudi cvetljice že ob poti cvetejo in v koči je najboljša postrežba.
*	*Drava». Dne 15. marca je prevzelo narodno železničarske glusbeno društvo »Drava* v Mariboru ves godbeni inventar bivše delavniške godbe (Sudbahn Werk-statter.kapellc) z katerim dnem je prenehalo delovanje tega društva. Podpisano društvo je ustanovilo istočasno lastno godbo na pihala in lok, katera je ccnjcne-niu občinstvu na razpo.ago. Reflektanti na godbo naj pošljejo tozadevni prošnje na sledeči naslov predsednika A. Lukačiča, koroški kolodvor, Maribor.
*	Slovensko zdravniško društvo v Ljubljani. Dne 23. t m. ob petih popoldne se vrši sestanek Slovenskega zdravniškega društva na dermatološkem oddelku splošne bolnice z dnevnim redom: 1.) Poročilo predsednika. 2.) Doneski k terapiji Syp!ii-lis s Salvarsanom iz oddelka prim. drja Gregoriča, predava asistent dr. Virant. 3.) Slučajnosti.
*	»Organizacija krojaških mojstrov in mojstric za Slovenijo v Celju priredi dne 25. marca 1922. ob pol devet* uri pred-poldne v hotelu »Pri Pošti* v Celju svoj letošnji občni zbor. Ker se bo pri tem zborovanju razpravljalo o važnih strokovnih zadevah, posebno o protestu proti prepovedi uvažanja luksuznega blaga, svile itd. iz inozemstva, se obilna udeležba tudi nečlanom priporoča.
*	Zbirka starejšinske organizacije za slovenske dijuke na Češkem. Doslej je bilo izkazanih K 51.150-—. Nadaljni prispevki: Ivan Vašič 400 K; zbirka podružnice Jugoslovanske Union-banke mesto venca na grob gospoda Gombača po 400 K; Praprotnik, dr. Paulis po 200 K; dr Brczlgar po 120 K: Staša Bežck, dr. Su-yer, Terpin po 100 K; Ramovš, Jakše, Frolich, Vaso Suyer, po 80 K; Kazafura 50 K; Grum 40 K; Orum, Brezigar, Rcitz, Koli a rs po 30 K; Mila Kvartič 20 K; Korenini Faldiga, Beneš, Miklavčič, Cerne, Adamič, Schlchan. Juta Zarnik. Erna Korenini, Dragica Scliein, Pepca Pristav, skupaj, 2.300 K; zbirka gospe Eme Bur-ger v Radečah: po 400 K: notar Franc Burger, Aleks Podvincc, po 300 K: dr. Homan. Anton Krisper, Ivanka Sc'imklt, Anton Polanc. po 100 K: Franja Ccrne, po 40 K: R. Kunst, prof. Rant — skupaj 2.180 K. Skupna vsota 56.030 K.
*	Koncert v hoteiu Tivoli v Llubljani. V nedeljo dne 19. t. m. od 15. do 20. u-e. Godba Dravske divizije. Vstopnina prosta. Sc priporoča Vek. Dcicičar^
CERKNICA
Bliskoma se je dne 15. t m. razširila po Cerknici vest, da je umrl naš dolgoletni zdravnik dr. Cerveny Josip v Leoni-šču v Ljubljani, kamor se ie podal pred kakimi desetimi dnevi, da se podvrže operaciji. »Naš paničku*. kakor smo ga splošno nazivali, je bil rodom Ceh. Rodil se je leta 1870. v Terezinl pri Brozany. Medicino je študiral v Pragi. Ko je svoje študije dokončal, je nastopil kot okrožni zdravnik prvo službo v Cerknici, kjer je služboval do smrti. Izvrševal je svojo službo kaj vestno skozi celo dobo 22 let. Dokaz njegove vestnosti jc že to, da je imel več let poleg naporne službe v Cerknici, tedensko uradne dneve v Logatcu, kakor tudi v Ložu, kjer ni bilo nobenega okrožnega zdravnika. Bil je izvrsten zdravnik, katerega bo imelo prebivalstvo tukajšnjega političnega okraja vedno v spominu. Osobito revni sloji ga bodo pogrešali, katerim je bil zeio velik dobrotnik. —
Vkljub prenaporne zdravniške službe le v prostem času, katerega je imel zelo malo, rad zahajal v družbo, kjer je kaj rad debatiral o političnih vprašaniih, ter nas vedno točno informiral o češki politiki. Bil je ves čas bivanja v Cerknici zvest pristaš demokratske stranke. Zanimal se ie vedno za domača politična in gospodarska vprašanja.
Bil je Slovan z dušo, telom. Najsrečnejši dan njegovega življenja je bil dan osvobojenja Cehov kakor Jugoslovanov. V vojnem času je komaj premagoval svoj narodni čut. Uteho svojim čustvom je našel, če je zamogel zaupati prijatelju, da je njegova edina želja — pogin Avstrije, neinštva sploh in osvoboditev Jugoslovanov. Uresničile so se njegove želje, doživel jih je. toda žal premalo časa za č'o-veka, ki ljubi svoj in bratski slovenski narod.
Sokolsko društvo v Ccrknici zgubi z njim svojega najzvestejšega člana. Nikdar nismo odšli iz njegovega stanovanja praznili rok, če smo ga prosili za podporo temu ali drugemu društvu. Udeleževal se je s svojo soprogo redno vseh naših naprednih društvenih prireditev in se veselil nad uspehom z nami. V družbi je bil zabaven in dovtipen. Koliko mu je bilo veselje, kadar je prejel od tukajšnjega »Sokola, kak pismen poziv, ko je čita! namesto »gospod* brat Cerveny.
V poletnem času se jc udeležil vsakega izleta v gozd v bližnjo okolico. Kakšno je bilo njegovo vese je, ko se je v prosti naravi kuhalo golaš. Nestrpno je čakal momenta, ko se ie dalo znamenje, da ie •golaš* gotov. Vkliub svoji bolezni, ki jo je čutil že par let v sebi, ni zamudil nobene takozvane «golaš-partije». Skrbel ie vedno, da spravi izletnike v dobro razpoloženje. Ce smo se igrali v prosti naravi, je bil med nami, če smo v teku tekmovali. je bil zraven. Kadar smo sc fotografirali, je vedno zavzel prvo mesto in hotel pokazati s smehljajočim obrazom, da se nismo dolgočasili na izletu. Te slike bomo ohranili In se Te spominjali »paničku* ob vsaki priliki.
Brat Ccrveny! Tvoje delo, Tvoj trud, Tvoje zasluge, Tvoja dobrotljivost in Tvoje slovansko srce ostane med naini nepozabljeno. Spomin tvoj bo živel vedno med nami.
Prijatelj S. R.
kramljali, ne da N povedal kdo kaj ari-
mivega.
Eden Izmed prijateljev velikega moža, Certkov. ki je ime! na Tolstega vedno večji vpliv, mu je svetoval, naj takoj po svoji smrti vrne vsa svoja dela, tako romane kakor tudi filozofična dela, splošno-stl. Samo prvi dve knjigi »Mir in vojna* in »Ana Karenina* ste našli mnogo odjemalcev in pesnikova rodbina je živela večinoma od dohodkov teh romanov. Siccr pa je imcia tudi pravico do tega. Saj jc pokojnikova soproga roman »Mir in vojna* lastnoročno prepisala nič manj kakor sedemkrat. Tolstoj sam se je tega dobro zavedal in zato je sestavil svoio oporoka, ne da bi o tem koga obvestil. Šele pozneje ga je pričela peči vest in je zapisal v svoj dnevnik: »Razumem napako. Moral bi sklicati svojo družino in ji sporočiti svoj namen. Toda ne tajno!*
Sicer pa je rodbina kmalu doznala za komplot, ki ie bil naperjen proti njej. Grofica je postala nervozna in silno razdraž-Ijiva. Vse ozračje na Jasni Poljani je bilo kakor zastrupljeno. In lepega dne je Tolstoj nenadoma zapustil svoj dom, soprogo in otroke in na potovanju nenadoma umrl v bližini postaje Astapovo. Nesrečna oporoka je bila, kakor pravi njegov sin v svojih spominih, edini vzrok za beg. Prvotno se je spTošno domnevalo, da je Tolstega nenadoma napadel nomadizem in da je čutil, da so njegove ure že seštete. Ker pa ni hotel umreti pod svojo streho, se je podal na potovanje, kjer ga je dohitela smrt. Njegov sin nam je sedaj razjasnil vzrok nenadnega odhoda očetovega. V koliko ima prav, tega seveda ni mogoče presoditi.
CETVORCKI.
V Petzniku pri Potsdamu v Nemčiji so doživeli Izreden dogodek. Zcna tamkajšnjega posestnika Holzhiiterja je povila četvorčke, dva fantiča in dva deklica. Mati in otroci so zdravi.
VOŽNJA PO RUSKIH ŽELEZNICAH.
Po sovjetski Rusiji se voziti, ie res pravi luksus. Po novem tarifu stane vožnja iz Petrograda v Vitebsk 4SO.OOO rub-ljev, v Hovel 640.000, v Moskvo 512.000, v Kazan 91.400, v Odeso 960.000, v Ro-stov 1,040.000, v Baku 1.456.000, v Irkutsk v Sibiriji 2,416.000 in v Cito 2,804.000 rub-ljev.
NENAVADNA SREČA
Ko je v \Vehrdenu na Nižje Avstrijskem neki kmet zaklal svinjo, je našel V ! njenem želodcu dcnnr.iico, v kateri je bilo 10.000 nemških mark.
To In ono
GOSTJE LEVA TOLSTEGA.
Veiiki ruski pisatelj in mislcc, Lev Nl-' kolajevič Tolstoj, je bil od svojega na-oda kakor znano, naravnost oboževan. !z vseh strani države so prihajali na njegov dom v Jasni Poljani, stare dame, dekleta, kmetje, delavci, trgovci, menilil, judje vseh mogočih pokiicov, da se utr-Jijo v svoji veri in prisežejo Tolstemu večno zvestobo.
j Grofica Tolsto), soproga slavnega pes-' nika, je imenovala posetnike dolgočas-j neže. In res so bili vsi, kakor pripoveduje sin Tolstega v svojih spominih, ki Izha-! jajo sedaj v pariškem »Figaro*, silno dolgočasni. Jedli so, pili čaj in vodko in
Borza
Beograd. Na današnji borzi so se napravili zak iučki za Dunaj po 1.07, Berlin se je iskal po 31.25, za Budimpešto se je zahtevalo 10.50, za Rim je bilo napravljenih par malih zaključkov po 350, London se je iskal po 331, New York po 75, Pariz pu 650, Praga po 140, Švica po 1430. Službeni tečaji: London 331, Pariz 650, New York 76, Ženeva 1430, Milan 350, Praga 140, franki 630, leji 59 do 6L madžarske krone 12.
Curih: Berlin 1.83, New York 5.13, London 22 47, Pariz 4625. Milan 26.25, Praga 8.87, Budimpešta 0.62, Zagreb 1.60, Varšava 0.12, Dunaj 0.07V2. avstrijske žigosane krone 0.07V2.
Dunajska in praška borza nista poslovali
Berlin: Italija 1463.50 — 1466^0, London 1242.50 — 12.47.75, New York 283.21
—	283.79, Pariz 2597.40 — 2602.60, Švica 5614.35 — 5625.60, Dunaj 4.08 — 4.12, Praga 486.25 — 487.25, Budimpešta 34.Se
—	34.94, Soiia 182.80 — 183.20.
< »dgovunii urednik Vit. F. J 3 1 e n c.
Lastnik in izdajatr-lj Konzorcij »Jutra..
r
Original
i
THE REX Go., Ljubljana
Vremensko poročilo
I .jablana, 18. marca 1922.
Ljubljana 306 m md mr,rjoi:i
Kraj 1 opazovanja	ob	Zračni tlak	Zr&čua tem peratura	Veter	Oblačno 0-10
Ljubljana . Ljulvjana . Ljubljana . Zagreb . . ; Beograd . i Punaj . . Praga . . Inomost. .	7. 14. 21. 7. 7. 7! 7.	739-9 7364 73*i 0 766 1 7633 7681 766-6	6-2 114 66 60 2-0 -10 00	vihod sev. zap. n jug. vrh. zapad brezvetra	oblačno jaano n oblačno jasno n
Padavine
rrm
Po dolgem času kaže vremenska situa- j da med tem se je nad Biskajskim zalivom cija zonet preccj spremenjeno sliko. Ve- pojavila nova depresija, dasi maniša m lika zračna depresija, ki je 'ežala okrog le z neznatnejšo globino. Razširila se
Anglije in v preteklem tednu povzročila zelo vetrovno po severozapadni Evropi tudi močno deževno vreme, se je premikala vsak dan bclj proM severovzhodu in odšla naposled preko Baltiškega morja in Finske tja v sc.-crco Rastjo, kjer izgine
proti vzhodu nad Srcdozcmnc morje if: raztegnila svoje območje čez Iljliio do Adrije. Vsled tega novega polož.ija so se začeli pri nas oglašati vzhodni in severozapadni vetrovi, ki so nam p inesli dadnejši zrak iz vzhodne Evropa. Post.li
I ins've tih. * beveruu nas-...«,	---------, ------- ---------, ,
iz območja našega opazovala. Za njo sc ie v drugi polovici pret^eva t*lra oble zračil' tlak zt!o dvimi'. K.oe visokega | čutno hladneiie. Vmes se je prrk. jt na-pritfka ®c ie od Ilreneitkcga Iztoka j nagloma poonlačilo in vlJ^ je b .o. ca razširi- čez Francije proti »cvc^vzhodnln;dobimo dež ali celo srn*, toda enako na-obstal v podr.lgovntt -»biiM z Jedrom od j zlo se je zopet na«m toke- bo ime,a severne Ar.gliie dc iurosUvijc.	I -Ub ija z ostalim Sr^ozer-ckim mcr,«a
Temu primeren ;* 'ngozsp-drJ veter pri! nliii r.ra^i tlak revo naša ccuna, ir.ora-nas potihni!, »lafet "biski so izr'rih ln mo No b* podebce vremenske pojave SvfiljaviJa ic Jc	struja, X<r i PrilK^bcct.
BRANISLAV NUŠlC:	98
; Devetstopetnajsto
I	Tragedija naroda.
Cesta je bila prenapolnjena z begunci, starci tretjega poziva, k! so se rakropili pred Cačakom pri vasi Trbušanu, toda vseeno je baterija lahko nadaljevala pot proti Ježevici, ker se je vse rado umikalo. Opazoval ie starce tretje-pozivnike, kako klecajo po umazani cesti in šine mu misel, da bi jih zbral za vsak slučaj, če bi bilo vseeno treba poseči v boj. Ko pa jih vidi tako izmučene in brez moči, opusti to namero toliko rajse, ker se pri Ježevici sreča s pol eskadronom konjenice tretjega poziva, kateremu zapoveduje rezervni kapetan. Takoj jih uvrsti med svoje in jih potegne za seboj izpred sovražnika.
Popoldne mu iavijo izvidni oddelki eskadrona, da je sovražnik že zavzel Cačak ln se hitro podal za njegovo baterijo. Foleg tega zve kapetan, da se tam na cesti proti Kraljevu nahaja še ena baterija in oddelek Krupovih topov, katerim r.?celuje neki univerzitetni docent. Kapetan hitro razpošlje konienike, da jih ustavijo, kjer jih srečajo. Sam pa se poda v v'as Slatino, sedaj že trdno namenjen, da v božjem imenu spreime boj. Nič več se ni čutil tako osamljenega kakor prej.
Da se dobro pripravi za to bitko, zapove patruljam, zbirati po cestah zaostale pešce, tudi tiste tretjepozivnike, katerim je malo prej prizanesel. Sam pa se poskuša po telefonu zvezati s Kralievem, bodisi s katerimkoli poveljnikom.
Kmalu zabrni telefon. Kapetan bi rad zvedel v Kraljevu, kje se nahaja štab prve armade. Telefon odgovarja, da je štab v Vitonavcu in on ves prestrašen spusti poslušavko.
.Torej na levi obali Morave? Vraga, to pomeni, da vojvoda Mišič nima niti pojma, da je sovražnik že primanevriral skozi Ovčar in Kablar ter zavzel Cačak. «lšči hitro štab«, zavpije nad telefonskim podoficirjem.
Telefon je obupno brnel. Telefonist je prestal vse muke, a zveza ni bila mogoča. Vsak trenutek se javljajo popolnoma nepristojne oblasti, vojaške postaje, vmešavajo se različni glasovi, različno grčanje in telefonist preseče zvezo od same utrujenosti. Kapetan hodi nestrpno gori in doli, krčevito in nervozno pušči cigareto, preklinjajoč telefon in njegovega izumitelja.
2e eno aro se napenja telefonist, naposled spusti poslušavko in pravi ves obupan:
•Zveza ni mogoča, gospod kapetan.« <Išči!» zavpije kapetan. «Na vsak način jo moraš dobiti,
če ne plačaš z glavo!«
Nova ura trpljenja in muk, javljanje različnih oblasti, naposled čuje kapetan, kako telefonist parkrat ponovi. •Ali je to štab? Ali je to štab prve armade?« «Se je oglasil?« vpraša kapetan. V skoku je pri telefonu in zagrabi poslušavko.
«Halo, halo!«, prisluškuje kapetan. »Halo, je tam štab prve armade?« Tukaj poveljnik poljske baterije drinske divizije. Halo, prosim, sporočite gospodu poveljniku štaba, da se nahajam z majhno baterijo drinske divizije v vasi Slatini nad Cačakom. V moji bližini in z menoj v zvezi se nahajajo...« Kapetan nadaljuje ves raport o dveh baterijah, o eskadronu konjenice, o razbiti pehoti, kateri je zapoveda!, da se zbere pod njegovim poveljstvom. «Jaz sem danes zjutraj ob pol 11. jahal skozi Cačak in sem se ustavil v tej vasi. Sovražnik je udri v mesto in me zasleduje.«
eKako, kako, ponovite«, vpije glas iz prve armade. Kapetan ponavlja: »Sovražnik je prišel v Cačak dopoldne in je pričel.. **
»To je nemogoče!«
«To je resnica, in tako je«, odgovarja kapetan.
»Trenutek prosim«, zapoveduje zopet oni glas.
Popolnoma jasno, da je vest o padcu Cačaka razburila armado, ki se je nahajala na levi obali Morave. Še trenutek, in pri telefonu se oglasi načelnik štaba, kateremu kapetan zopet vse ponovi.
«Za vraga, kaj si znorel? Ali veš kaj govoriš?«, renči načelnik.
»Nisem znorel, gospod polkovnik: govorim samo resnico, vse kar je istina in prosim vas, obvestite o tem gospoda vojvodo, da mi da potrebna navodila.«
»Trenotek prosim, pokličem vojvodo.«
In res, v liipu se pojavi pri telefonu sam vojvoda Mišič.
»Za vraga kapetan, je vse to gola resnica, kar pripoveduješ, da je Cačak že od dopoldne v sovražnikovih rokah?« Vojvoda je poznal kapetana osebno iz bojev, ki so se vršili leta 1914. pri Pribojevi, v Sanžaku, na Cmem vrhu, na Glas-
nic!, pri Pobraten ta pred Sarajevom. Kapetan zopet našteva z resnim glasom in vojvoda mu zaukaže, naj še enkrat ponovi ves raport in ko konča, zazveni v poslušavki odločni glas:
»Zapovem ti. da prevzameš poveljstvo nad vsem, kar ti pride pod roke. Ostani kjer si, niti koraka dalje. Sprejmi bitko, poskušaj vse, da zadržiš sovražnika. Samo preko tvojega trupla gre pot dalje!«
Storim, kakor zapovedujete, gospod vojvoda. Toda bojim se, da ne bom mogel zadržati sovražnika. Slabe so moje moči, nobene pehote nimam.«
»Slori kakor veš in znaš«, odgovori vojvoda. »Ce si ti tisti stari fant, boš vztrajal, lakoj ti pošljem na pomoč tudi najboljši polk, ali pa če želiš celo divizijo. Toda sovražnik ne sme koraka dalje. Razumeš?«
»Razumem, gospod vojvoda.«
Ko zapusti telefon, se kapetan hitro vrže ra delo. Pregleda okolico vasi, si izbere postojanko pri slatinskem pokopališču, kjer zapove, da postavijo topove. Izbrane dele pehote pošlje proti Trnavi, sovražniku nasproti, obenem odpošlje potrebne ;patrulje za Krupovo in debanževo baterijo.
Kmalu nato pridiria konjenik iz Trnave in sporoči kapetanu, da je konjenica že v stiku s sovražnikom, tam pri trnavski krčmi. Sovražnik je obstal na mestu, kajti noč je padla na zemljo.
Mračna ln oblačna je bila ta noč. Vojaki zakurijo ogenj v zakopih, da jih sovražnik ne izsledi. Kapetan se poda v slatin-sko šolo, ki jo je izbral za svoj štab. Tam so se nahajali tud! ranjencu
Komaj se nekoliko odpočije, premišljujoč o težkem jutrišnjem dnevu in predstoječih borbah, prihiti podčastnik in mu naznani, da se hitro približuje po cesti konjenica.
»Po kateri cesti?« poskoči kapetan.
»Od Kraljeva sem!«
Kapetan se vznemiri, če mu ne prihaja sovražnik za hrbet, kajti v tej zmedi bi bilo vse mogoče.
Kakor je slutil, je resnično prihajala po cesti naša konjenica. Poslal jo je vojvoda Mišič, da se prepriča o položaju in njen vodnik mu je sporočil, da je vojvoda zelo slabe volje. Kapetan zadrži ta oddelek pri sebi, da ga upotrebi juiri zjutraj.
(Dalje prihodnjič.)
orespondent-inia za Strassbourg
se išče za slovensko, nemško in po možnosti francosko korespondenco m za druga pisarniška dela. Ponudbe s sliko, prepisi spričeval in curriculum vitae na naslov An. ekspedicije DRAGO BESELJAK & DRUG, Ljubljana, Sodna ulica 5, pod »STRASSBOURG«.	_709
Zaloga klavirjev in pianinov
najboljših tovarn Bosendorfer, Czapka, Ehrbar, Holzl. Sohweigbofer. Original Stlngl itd. Sf* Tu J i na obroke.
JERICA HUBAD, roj. DOLENC, žiBSBift:
piBsta&a in ičar sHa delavnica
se priporoča.
Dunajska cesta 16.
Izvršitev tocua, cene zmerne.
339
Vrtnice
visoke in nizke, v veliki izbiri, se dobe najceneje pri „Vrt' Dža-monja in drugovi, dražba z o. z., Maribor. u*
r
Bukove, smrekove in hrastove
Mlode
687
kupuje v vsaki množini po najvišjih dnevnih cenah IVAN SlSKA, tovarna parket in parne žage Ljubljana, Metelkova ulica št 4.
■si
ril
1 = Najstarejša SpeeSislJslea Svrdka v Sloveniji-
R. RANZINGER
Uubliana špeil oljska pisaroa	Jesevtšce j

IS.
Podjetje ta prevažanje blagi južne železnice. Brzovozni in tovorni nabiralni	a
promet it Avstrije in » Avstrijo. Zacarinjenje. Podjetje ta prevažanje pohištva.	S
*	Skladišče s posebnimi zaprtimi kabinami za pohištva	§
Brzojavi: Eaariager.	Interurban telefon «0.	■

KUSTRIN
LJUBLJANA
Tehniško in elektrotehniško podjetje. Trgovina s tehniškimi in elektrotehniškimi predmeti na drobno in na debelo. Velika zaloga vseh vrst gumija, kolesne in avtomobilske pnevmatike. Slavno zastopstvo polnogumijastih abročev iz tovarne „\YALTER MART1NY° Na razpolago je hidravlična stiskalnica za montiranje polno-gumijastih obročev.
Centrala: Ljubljana, Rimska cesta štev. 2. Telefon štev. 588.	Brzojavi: Kuštrin Ljubljana.
Podružnica: Ljubljana, Dunajska cesta štev. 20.
Telefon štev. 470. Maribor. Jurčičeva ulica štev. 9. Telefon št 133.
Iftin Mlhoiioua llllfta 3
ČEVLJE
za gospode, dame in otroke, čevl,e za tel vadbo, tenis in kopanje it najboljših svetovnih tovarn razpo šilja na relielo in na drobno po čudovito nizkih cenah veletrgovina in raz-poeiljalna 55:1
R. STERMECKI,
Celje št 366, Slov. Zahtevajte ilu>trovaui cenik. Kar ne ngaja, se zamenja ali vrne ueuar.
L. liknš
Ljubljana Mestni trg 15 izdelovatelj dežnikov
Ha drobno!	Ka debelo 1
Zaloga sprehajalnih palic.
531 Popravila točno in solidno I
v	426
Poz r! ZIMA Pozor!
/,imo za žimnice vsike vrste izdeluje in proi aia tvrl
Lovro Ješe-tova vdova
žimoprcia, StraiiSfcc, Kranl*
Vzorci zastonj in poštnine prosto. Koprni ščetine, koajo dlako, grivo, £oveje in konjslte repe.
Klobuke in slamnike
vseh vrst, od preprostih do oajfiuejšib nudi vedno v zalog; tovarna klobukov io slamnikov
Franc Cerar v Slobu
pošta io želo:, postaja Damžala m LjuSIlaai.
V popravila prevzema iudi vsa tozadevna dela ter pr oblikuje po najnovejši modi. V : jubljani prevzema v * naročila in moder niziranje tvrika Kovačovli i T r*-- v Prešernovi altoi St. 6, k jer »c sprejema 2006 » »redo tn v soboto.
Jadranska montanska družba
Srzojavi: ..Montana".	d. Z O. Z.	Telefon it. 9.
Ljubljana, Zvanarsca ulica 5 (J)
Vse vrste kovin, rndnln tn kemikalij tar vse indu-Prodaja in kupuje strijske izdelke. spadajoče v radarsko, ittžinarsko
na debelo: import.	kw*J,k0 •troko' Eksport
Dular 8 Fobioni z
Zaloga: Skladišče Balkan, Ljubljana.
673
Za nakup maniifakturnega blaga
se priporoča obče znana tvrdka
R. MIKLAUC. LJubljana,
Lingsrjeva ulica. Mestni trg, Pred škofijo

u
IV
w
v»
«
w
o n
t1«
o
O 1% O
o «
«
tt v>
»v
<4* «
1» o o tv
t\
i\ l\ i*
v*
Prometni mi n pni
d. d.
v Ljubljani
prodaja
iz slovenskih premogovnikov
velenjski, šentjanški in trboveljski premog
vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industri.ska podjetja in razpečava
Začehoslo vaški in angleški koks za livarne in domačo nporabo, kovaški premog in črni premog.
t* -.i
v*
rt
U l>. V* IV
a
f<
s l*
rt «
rt
rt
v*
5.1
v V kV
\V rt Va v* rt ».t U
rt rt
i* rt
rt
Naslov:
2013
Promstnl zsuaS zo premog, d. d. u Ljubljani, Bunsira ulica 19.

»v
S

, JUGOSLOVANSKA UNION-BANKA |
| „1S5 preje MARIBORSKA ESKOMPTNA BANKA	|	j
| Ustanovljena leta 1872	--Ustanovljena leta 1872 g	^ J
I Beograd, Gornja Radgona, Kranj, L!ubljana, Maribor, Murska Sobota, Velikovec 3 ____ 1
!	Ekspozitura v Škoiji Loki.	8 - najkuiantneje
Bi