GEOGRAFSKI OBZORNIK VAJA V U R J E N J U U P O R A B E M E R I L A K A R T E Franc Grl ica N a zače tku 1. le tnika o b r a v n a v a m o v g imnaz i j i po u č n e m načr tu z e m l j e v i d e oz i roma geogra f ske karte. O p o m e m b n o s t i t e m e ni po t r ebno izgubljati besed . Snov j e p r i j e tna , sa j učenc i s kar tami radi de la jo . Č e že n e z drugimi , j i h lahko zapos l imo s kartami iz atlasa, ki j e na šolskih k lopeh p rav vsako uro geograf i je . Snov u t rd imo s p o m o č j o vaj v d e l o v n e m zvezku, lahko pa va j e seveda tudi d o p o l n i m o ali z a m e n j a m o s svoj imi . Zlast i , če j i h pes t ro ses tavimo, pouk še pož iv imo - učencem in sebi (tudi učitel j i se nave l i čamo iz leta v leto reševati iste vaje, mar ne?). V pr i logi vam preds tav l j am neka j svoj ih vaj . 1. V atlasu sveta za o s n o v n e in s redn je šole j e na strani 7 izsek iz t eme l jnega topografskega načr ta v meri lu 1 : 1 0 0 0 0 . C e l o t n a d o l ž i n a P o l j a n s k e S o r e n a t e m z e m l j e v i d u j e km, površ ina , ki j o p r ikazu je zeml jev id pa z n a š a km2 . 2. V atlasu sveta za o s n o v n e in s rednje šole j e na strani 7 izsek iz p r e g l e d n e kar te v meri lu 1 : 4 0 0 000 . Z ni tko ali kako d r u g a č e izmeri razda l jo m e d s rediščem Kran j a in s rediščem L jub l j ane (označena sta s krogcem!) . Razda l j a med n j i m a znaša na zeml jev idu cm, v naravi p a km. 3. V atlasu sveta za o s n o v n e in s redn je šole j e na strani 7 izsek iz p reg ledne karte v meri lu I : 750 000 . K a t e r a n a s e l j a so od s r ed i šča L j u b l j a n e v z račn i črti o d d a l j e n a m a n j ko t 15 km 2 ? To storiš tako , da: • izračunaš, ko l iko znaša 15 km na zeml jev idu! Odgovor : cm. • v središče (k rogec) L j u b l j a n e zapičiš šesti lo in nar išeš k rog s p o l m e r o m " 1 5 k m " ter razbereš nase l ja : — . 4. V atlasu sve ta za osnovne in s redn je šole j e n a strani 13 karta z a h o d n e g a dela b ivše Jugos lav i je v meri lu 1 : 1 500 000. Zračna razdalja med letališčema v Ljubl jani in Zag rebu z n a š a v naravi km. Uporab i op i sno mer i lo na str. 14! 5. N a is tem zeml jev idu (str. 13) izmeri in p re računa j do lž ino reke K r k e od izvira do izliva v Savo. D o b l j e n o vrednos t p r i m e r j a j z v rednos t jo za do lž ino reke Krke v drugi , poprav l j en i in dopo ln j en i izdaj i At lasa S loven i je (str. 3 1 3 ) ali d r u g e m viru statist ičnih poda tkov! Razloži nas ta lo razl iko! 6. V Atlasu Sloveni je izmeri razdal jo med železniškim p r e h o d o m v Ivančni Goric i in šolo! Odgovor : km. O b povprečn i hitrosti 4 6 km/h po t r ebu je za to pot av tobus — minu t , peš (s h i t ros t jo 6 km/h) p a bi po t rebova l i za to po t minut . 7. V atlasu sveta za o s n o v n e in s redn je šole n a str. 68 s p o m o č j o g ra f i čnega mer i la ugotovi do lž ino n a f t o v o d a med E k o f i s k o m v Seve rnem m o r j u in b r i t ansko oba lo . Do lž ina znaša km. Š T U D I J G E O G R A F I J E N A P E D A G O Š K I F A K U L T E T I U N I V E R Z E V T U B I N G E N U V Z V E Z N I R E P U B L I K I N E M Č I J I M i h a Pavšek D o l g o l e t n o s o d e l o v a n j e med L j u b l j a n o in T u b i n - g e n o m te r n j u n i m a u n i v e r z a m a se j e n a d a l j e v a l o z ob i skom te renskega dela š tudentov geog ra f i j e Un ive rze v Tub ingenu v j u n i j u leta 1993. Terensko de lo iz f iz ične geogra f i j e o z i r o m a terenski p rak t ikum, k a k o r ga ime- nu j e jo na tamkajšnj i univerzi , j e potekalo v severnem delu Frankovske Jure. Pokra j ina severovzhodno od Niirnberga, v nepos redn i bl ižini Bay reu tha (s ka te r im O d d e l e k za geogra f i jo F i l ozo f ske fakul te te v L jub l j an i še p o s e b e j dob ro sode lu je ) j e za n e m š k e razmere d o k a j r azg ibana in ravno zaradi tega še posebe j p r imerna za tovr s tno de lo s š tudenti . N a š obisk s m o med drug im izkorist i l i tudi za sezna- ni tev s š tud i j em g e o g r a f i j e na Unive rz i v T u b i n g e n u . Zan ima le so n a s v seb in ske pod robnos t i in z a h t e v n o s t š tudi ja , p redmetn ik , način de la in p o s a m e z n e usmer i tve kot tudi vpisni pogoj i in opravl jan je š tudi jskih obveznost i . O s n o v n i š t u d i j s k i p r o g r a m p r e d a v a n j p o t e k a 8 semes t rov , v e č i n a š t u d e n t o v p a z a k l j u č i š t u d i j v 12 semestr ih . V času š tud i ja m o r a j o š tuden t j e opravi t i 30 dni t e m e l j n i h t e r e n s k i h o b v e z n o s t i . V e č i n o t e k v o t e z a j e m a j o r az l i čne e k s k u r z i j e z r e g i o n a l n o g e o g r a f s k o temat iko, vsaj 7 dni p a m o r a j o nameni t i t e r e n s k e m u delu s področ ja f iz ične geograf i je (prakt ikumu) . St roške za vse aktivnosti k r i j e jo š tuden t j e v e č i n o m a sami , del s t roškov pa subvenc ion i ra še univerza (država) . V okv i ru un iverze (geogra f i j a sodi pod del, ki zd ružu j e n a r a v o s l o v n e vede ) de lu je tudi geografsk i inštitut, ki ima d o b r o o p r e m l j e n laboratori j , k j e r op rav l j a jo o s n o v n e geog r a f ske ana l ize (geo log i j a : ana l i z a k a m n i n , p e d o l o g i j a : ana l i z a prst i , neka te re e k o l o š k e r az i skave idr.). V s e s k u p a j je b o l j nak lon jeno fizični geograf i j i , kar g lede n a de j s tvo , d a j e g e o g r a f i j a tu p r i s o t n a v okv i ru n a r a v o s l o v j a , ni t i ne p r e s e n e č a . V s i p r i s o t n i s o p o u d a r i l i t u d i d o b r o sode lovan je z geo lošk im odde lkom, ki ima p ros to re v isti stavbi. Študij se v osnovi loči na nepedagoško ( "d ip lomsko" ) in pedagoško smer, ki se p rve štiri semes t re b i s tveno ne raz l ikuje ta , razen g lede pedagošk ih in p o s e b n i h p red- 30 GEOGRAFSKI OBZORNIK m e t o v v okvi ru geograf i j e . P e d a g o š k i š t u d i j je d v o p r e d m e t e n , š t u d e n t j e si izberejo torej vsaj dva predmeta in po želji tudi dodatnega. Izb i ra kombinac i j j e doka j š i roka, a hkrati o m e j e n a in d o l o č e n a g lede na kasne j še p e d a g o š k o delo (povezava geog ra f i j e z jeziki, b io logi jo , matemat iko , f iz iko idr.). O s n o v n i i zob raževa ln i p r o g r a m p o t e k a p r v e štiri s e m e s t r e . S led i v m e s n i i zp i t ( " p r e d d i p l o m s k i " ) , p o k o n č a n e m š tudi ju p a še t. i. državni , ki j e pr iprava na kasne j še p r ip ravn i ško delo v pedagošk i stroki. Komis i j o sestavl jata dva profesor ja in predstavnik države s področ ja šols tva, ki j e pr is to jen za geogra f sko stroko. Po oprav- l j enem državnem izpitu opravl ja posameznik na de lovnem m e s t u še dve le tno prakso. Tej sledi še drugi državni izpit (us t reza n a š e m u s t rokovnemu izpitu po eno le tnem delu), k j e r z ah t eva jo p o d r o b n e j š e p o z n a v a n j e splošne, šolske in p o s e b n e z a k o n o d a j e ter d r u g a spec i f ična z n a n j a glede n a s t roko, usmeri tev in de lovno mesto. Studijski program n a p e d a g o š k i smer i ( o s n o v n i š t i r j e s emes t r i ) o b s e g a na s l edn j e vseb ine oz i roma tematska p redavan ja (splošni p reg led) : • uvod v geogra f i jo , • g e o m o r f o l o g i j a / k l imatogeograf i j a , • r eg iona lna geogra f i j a N e m č i j e , • r eg iona lna geogra f i j a izbranih sve tovnih regij , • k u l t u r n a g e o g r a f i j a ( a g r a r n a g e o g r a f i j a , s o c i a l n a geogra f i j a , gospoda r ska geograf i ja ) , • o s n o v e geo log i j e z l i tologi jo, • e k o n o m s k a geograf i ja , • 2 g l a v n a s e m i n a r j a ( f i z i čna geog ra f i j a / an t ropogeo- graf i ja) , • t e r ensko delo, • in terpre tac i ja kart. V p r e d m e t n i k n i so z a j e t e p o s e b n e d i d a k t i č n e in metod ične vsebine. V zadnj ih semestrih se lahko š tudent je še n a d a l j e u s m e r j a j o pri p o s a m e z n i h spec i a l i s t i čn ih seminar j ih , sa j ob i sku j e jo p r edavan j a v okviru izbrane š tud i j ske skupine . Po leg tega j e o b v e z n a tudi pedagoška praksa . Reg iona lna geogra f i j a se ob ravnava le de loma ( i z b r a n e g e o g r a f s k e reg i je ) , pri č e m e r j e izbi ra regi j p r e p u š č e n a i n t e r e s u š t u d e n t o v s a m i h . Del v s e b i n z r eg iona lnogeogra f sko temat iko pos luša jo š tudent je že pri p r edavan j ih , k jer so geografsk i p rob lemi do ločenih regij obde lan i po p rob lemsk ih sklopih. O m e n i m o še dejs tvo, d a ima jo učitelji in p rofesor j i geogra f i j e v Nemči j i doka j velik ugled in s t rokovno raven p o u č e v a n j a , zato so v družbi ze lo cenjeni , kar se p o z n a t u d i pr i d o h o d k i h . D r ž a v a j e n a m r e č d o v o l j z g o d a j s p o z n a l a p o m e m b n o s t kval i te tnega , kon t inu i r anega in s t rokovno dode l anega p e d a g o š k e g a dela z mlad imi na pod roč ju geograf i je , ki j e eno od t eme l jn j i h pri izobl i- k o v a n j u osebnos t i , n a z o r o v in p o g l e d a n a d o m a č e in sve tovno d o g a j a n j e vsakega m l a d e g a č loveka . N e p e d a g o š k i š tud i j j e r a v n o t a k o d v o - ali več - p redmeten , pri obeh š tudi j sk ih smereh p a loči jo g lavni in dodatn i p redmet (Haup t fach / N e b e n f a c h ) . Slušatel j i se s t eme l jn imi geogra f sk imi v seb inami s e z n a n i j o v p rv ih štirih semestrih, v nadal jevanju se lahko usmeri jo v f iz ično g e o g r a f i j o ali a n t r o p o g e o g r a f i j o . Š t u d i j k o n č a j o z d i p l o m s k i m de lom in izpi tom, k j e r sta v komis i j i dva p r o f e s o r j a . Prvi j e m e n t o r d i p l o m s k e g a de la in d rug i profesor, ki pokr iva v nalogi ob ravnavano ož je geografsko področ je . P redmetn ik v osnovn i s topn j i j e g lede n a p e d a g o š k o smer nekol iko drugačen , neka te ra p r e d a v a n j a p o t e k a j o skupa j s š tudenti pedagoške smeri . O s n o v n i p redmetn ik prvih štirih semest rov n e p e d a g o š k e g a študi ja sestavl jajo: • g e o m o r f o l o g i j a / k l imatogeogra f i j a , • kar tograf i ja , • uvod v pros torsko p lan i ran je , • p ros torske zakonske pod lage , • statistika, • splošni seminar : prs t , vege tac i ja , l i to logi ja , soc i a lna geogra f i j a idr., • geogra f i j a nasel i j (podeže l j e / u r b a n a geograf i j a ) , • 2 geoeko loška semina r j a ( f iz ična geograf i ja ) , • kvant i ta t ivne metode , • od 4 do 6 mesecev de lovne prakse . I z b i r a p o s a m e z n i h s e m i n a r j e v in p r e d m e t o v p o o s n o v n e m delu š tudi ja j e v nada l j evan ju ze lo š i roka in p o s a m e z n i k se l a h k o v o k v i r u m o ž n o s t i tud i d o k a j specia l is t ično usmeri . V t em času i m a j o š tuden t j e še 8 dni t e renskega dela (3 dni geo lošk ih ekskurz i j , os ta lo so d r u g e t e r e n s k e v a j e ) . V e č m e s e č n o p r a k s o o b i č a j n o opravl ja jo v različnih podje t j ih ali zavodih, k jer si morebiti že lahko po i šče jo možnos t i za kasne j šo zaposl i tev. Vpis na geografski š tudij (g lavni p redmet ) . Tudi v T u b i n g e n u imajo p rob l eme s p reve l ik im š tev i lom pr i jav za š tudi j geograf i je . V prve le tnike vp i še jo vsako leto razl ično število š tudentov, ki so do teda j opravi l i t r ina js t - le tno šolanje . Čas do t edan jega šo lan ja j e lahko tudi neko- liko krajši (12 let), v t em pr imeru m o r a j o izpolnjevat i neka te re doda tne kri ter i je in pogo je . P o v p r e č n o vp i še jo ok rog 120 novih š tudentov. Pr i jav i se j i h neka jk ra t več, g l avn i o m e j e v a l n i k r i t e r i j p a j e o c e n a m a t u r e , z a t o sp re jemnih izpitov ni. V s a k o leto d ip lomi ra p r ib l ižno 80 š tuden tov ( t ret j inski osip) . 31 GEOGRAFSKI OBZORNIK N a drugi strani lahko š tuden t je izbere jo še enega ali več doda tn ih predmetov , s č imer si p o v e č a j o š tudi jske obveznos t i , p r idob i jo pa na širini svo jega študija . Za naše r azmere j e ze lo zan imivo doka j do lgo t r a j an je obvezne de lovne prakse . Zaradi tega se študij precej zavleče, kar pa omil i ugotovi tev, da si nekateri s tem že zago tov i jo b o d o č e d e l o v n o mes to . Š tudi j se p o g o s t o zavleče , saj ima jo š tuden t j e le neka j časovnih omej i tev , čeprav so prehodni pogoj i na tančno določeni . Kl jub temu pa večina, g lede n a število o b vpisu, konča svoj geografsk i študij . Pr i teh u g o t o v i t v a h m o r a m o upoš teva t i še s p e c i f i č n e p r o b l e m e pri o b e h š tudi jskih smereh. Pri obeh smereh d a j e j o n a m r e č vel ik p o u d a r e k s a m o s t o j n o s t i in lastni iniciativi š tudentov ter področju, k i j i h zanima. N a ta način po teka tudi g l avn ina obveznost i (va je in seminar j i ) , ki j i h s p o d b u j a j o k las tnemu razmiš l jan ju in sk lepan ju ter u g o t a v l j a n j u p r o c e s o v in p r o b l e m o v o b r a v n a v a n e temat ike . Pozi t ivna stran takega š tudi jskega nač ina j e predvsem v m o ž n o s t i v s a k e g a p o s a m e z n i k a , d a se v o k v i r u geogra f i j e odloči še za ož je podpodroč je , kar da j e več je možnos t i š t uden tom n e p e d a g o š k e smeri , ki n i m a j o na izbiro le neka j usmeri tev, t emveč si lahko sami izbere jo o ž j e g e o g r a f s k o p o d r o č j e . To j e l a h k o p o v e z a n o z n j i h o v i m l a s t n i m i n t e r e s o m al i p a že z n a k a z a n o m o ž n o s t j o zapos l i tve . R e g i o n a l n a g e o g r a f i j a ni v ce lo t i p r e d s t a v l j e n a , t e m v e č si p o s a m e z n i k sam izbere d o l o č e n e reg i je ali p r o b l e m s k e sk lope , ki ga bol j zan imajo , kar ve l ja tudi za d o m a č o p o k r a j i n o . O m e n j e n i p r i s t o p k r e g i o n a l n i geograf i j i j e ze lo inovat iven. Od p o s a m e z n i k a namreč z a h t e v a o s n o v n o p o z n a v a n j e f i z i č n o - in d r u ž b e n o - geogra f sk ih d e j a v n i k o v in e lementov pri zgradbi , obli- k o v a n j u in s p r e m i n j a j n j u pokra j ine , na to pa se vsak sam odloči za eno ali več svetovnih regij in se p o d r o b n e j e seznani s p rob l ema t iko teh izbranih območ i j . Omen jen i študijski vzorec nas opozar ja , d a j e koristno in s m o t r n o p o z n a v a n j e š tud i j skega s i s t ema n a d rug ih so rodn ih fakul te tah š i rom Evrope , sa j n a m lahko služi kot spodbuda za sp remembe in dopolni tve naših študijskih programov. Le-ti m o r a j o biti pr i lagojeni naš im lastnim r a z m e r a m , o k o l j u , n a č i n u ž i v l j e n j a in m i š l j e n j a ter m o ž n o s t i m in s p l o š n i m r a z m e r a m v n a š e m v i s o k e m šolstvu. Š tudi j geogra f i j e m o r a tudi pri nas spodbuja t i in usmer ja t i v sakega p o s a m e z n i k a k s amos to jnemu , ustvar- j a l n e m u in k rea t ivnemu pedagoškemu ali s t rokovnemu de lu , pri č e m e r n a m lahko s luž i jo tudi zgledi drugih geogra f sk ih okol i j . N a r a v n a n o s t š tudi ja j e za to v bodoče po t r ebno pr i lagodi t i pokra j insk im znač i lnos t im domač ih pokra j in in ak tua ln im pros tosk im p r o b l e m o m in spre- m e m b a m p o k r a j i n e , hk ra t i p a n e s m e m o z a n e m a r i t i t e m e l j n i h g e o g r a f s k i h r az i skav p o s a m e z n i h r e g i j in osnovnih pokra j insk ih enot ( ekos i s t emov) ter p rocesov in površ inskih obl ik, ki ses tavl ja jo in soob l iku j e jo p i sano geografsko pale to s lovenskega površ ja . D I D A K T I Č N A V L O G A K N J I G E Š O L S K A E N C I K L O P E D I J A - G E O G R A F I J A Tatjana Ferjan V prevodu Kar la N a t k a j e pri Tehniški za ložbi izšla kn jiga "Šolska enc ik lopedi ja - geogra f i j a" (Varley C.: T h e Osborne geography encyc lopaedia) , ki v s e b u j e sp lošno geograf i jo , t ako f iz ično kot d ružbeno , ter bežen pregled poda tkov p o cel inah. Didak t ično v logo kn j ige pri p o u k u geog ra f i j e smo ugotavljal i na osnovi dela v razredu, k je r s m o j o uporabi l i v razl ičnih obl ikah in me todah dela. K n j i g o j e t reba učencem na jp re j predstavi t i . N a m e n p r e d s t a v i t v e j e , da u č e n c i s p o z n a j o k n j i g o in n j e n o vsebino. Preds tavi tev po teka po e tapah: • p o v e m o nas lov ( lahko tudi v izvirniku) , • označ imo vsebino , • pokažemo i lustraci je . Preds tavi tev kn j ige pomeni t isto p r iv l ačno silo, ki učence pri tegne, saj j i m nakaže g lavno v s e b i n o knj ige , bogato sl ikovno gradivo pa vzbudi žel jo po š tudi ju. Kn j iga j e sp reml jeva lec snovi v učben iku za sp lošno geogra f i jo . N a č i n i d e l a so l a h k o e n o s t a v n i , z a m o t i v a c i j o , d o p o l n j e v a n j e in razšir i tev snovi , ali p a bo l j zahtevni , inovativni , k j e r učenca pos t av imo v akt iven p o l o ž a j pri delu s knj igo . O s n o v n e obl ike de la s kn j igo p o t e k a j o v t oku učne ure. U p o r a b i m o l ahko kra tek o d s t a v e k iz d o l o č e n e g a p o g l a v j a . G l a v n o v o d i l o j e m o t i v a c i j a , p o z n a v a n j e , d o d a j a n j e in pog l ab l j an j e vsebine. V uvodn i etapi mise l iz kn j ige pr i tegne pozornos t iz razl ičnih zorn ih ko tov : • zaradi nove knj ige , ki j e učenci ne p o z n a j o , • zaradi zanimivos t i , ki j o že l imo prebrat i , • zaradi i lustracije, ki j o u p o r a b i m o po leg besedi la . Učenčeva ak t ivnos t m o r a biti p o v e z a n a z n j e g o v o v n e m o in vedože l jnos t jo , izvirati pa m o r a iz zan imivos t i snovi. Pr imerov za dosego t e g a j e v knjigi nešteto, odv i sno od snovi . P o v s o d i zbe remo besed i lo in s l ike, n j i h o v o r azumevan j e p a se odv i j a pod naš im vods tvom. Po l eg mot ivac i je d o s e ž e m o tudi o s n o v n o s p o z n a v a n j e prob le - ma, ki ga ob ravnavamo . Ker smo s t em p o s t o p k o m uspeš- no vplivali na interes učencev, j i h bo t e m a z a n i m a l a tudi v o s r edn j em de lu ure. 32