PRISPEVEK NAŠEGA OBČANA CIRILA STANIČA
Avtoceste Ljubljane
Ljubljana je v teh politično razigranih časih vse preskromno spremljala tehnično zelo po-membni objekt, ko smo dali v promet 6 km dolgo južno obvoznico oziroma avtocesto. Naši časopisi so o tem dogodku premalo poročali in komentirali. Trdim, da je otvoritev južne avto-ceste zelo velika prometna pridobitev mesta, tako v gospodarskem, ekološkem, predvsem pa v urbanističnem reševanju bližnjega območja Ljubljanskega barja...
V  okviru odobrenega »U« sistema avtocest Ljubljane smo do sedaj že zgradili dve tretjini mestne obvoznice in sicer: od Črnuč odnosno Tomačevega preko Bežigrada, Šiške, Kosez, Viča, Barja vse tja do Rudnika oziroma Golov-ca. Glej skico! Črne pike.
Z velikim veseljem smo vzeli na znanje repu-bliško vest, da bo Skupnost za ceste Slovenije začela z nadaljevanjem gradnje južne avtoceste od priključka na Dolenjsko cesto v šmeri pod Orlami, mimo Lisičja in Škofljice do Šmarja, kjer sedaj že gradimo avtocesto preko Grosuplja do Višnje gore.
Štajerski odsek avtoceste bo šel v gradnjo postopoma v okviru sredstev.
Vsekakor pa mora Republiška skupnost za ceste takoj začeti z gradnjo predora skozi Šen-tviški hrib, za podaljšek gorenjske avtoceste od Šentvida do Kosez. Sedanja preusmeritev tega prometa po Celovški cesti bo po otvoritvi pre-dora Karavank nemogoča in bomo imeli sicer prometni šok. Na skici označeno c krogi!
V času, ko mora Republiška skupnost za ce-ste dograjevati celotni potek Gorenjske avtoce-ste, skupaj s predorom in takojšnjo povezavo mestne južne avtoceste od Rudnika do Višnje gore v enotni avtocestni sistem, ne more isločas-no graditi še vzhodno obvoznico odnosno avto-cesto.
Vzhodna avtocesta, ki je v skici označena s črticami, bo zelo draga, saj ima razcep v Rud-niku, dvojni predor skozi Golovec, most preko Save, viadukt preko Ljubljanice, nadvoz preko železnice Ljubljana - Zagreb in novo železnico za tovorni promet pri Belinki, podvoz pod Litij-sko, Zaloško in Letališko cesto ter odcepe v Mostah, v Sneberjih in pri Sv. Jakobu.
Posebno drag bo ie odsek od Tomačevega do
Polja, saj moramo položiti kanal v globino 12 m. S tem zelo nevarno prerežemo strogo zaščiteno vodno območje v Hrastju.
V nadomestilo za zgoraj opisano vzhodno obvoznico predlagam, da se prouči možnost po-vezave od projektirane štajerske avtoceste v Domžalah neposredno do sedanje severne vpadnice v Črnučah, kakor kaže skica. Predla-gana povezava je dvakrat krajša kakor sedaj še nezgrajena dolžina vzhodne avtoceste. Nima nobenih objektov, razen priključka na dopolnje-no Črnuško vpadnico. Poleg predora, mostov in podvozov odpadejo tudi zapornice na cestnih nadvozih in razcepih v dolžini 6 km.
Opisana povezava poteka tekoče preko malo poseljenga območja in ne bo vplivala na ekolo-ške razmere okolice. Ne bo treba graditi proti-hrupnih zaščit, ki jih moramo sicer graditi v na-selju Bizovik, Sostrem, Slapah, Polju, Sneberju na sedaj odobreni vzhodni obvoznici, kjer so se prebivalci izjavili proti sedanji trasi vzhodne obvoznice (avtoceste).
Ob tej presoji okoli gradnje vzhodne obvozni-ce, ki je v poteku črke »U« zelo lepa, pri tem pa silno draga, ki smo jo pri Skupnosti za ceste Ljubljana planirali ob koncu gradnje avtocest Ljubljane, pa zavestno priporočam, da se začne takoj z gradnjo pokrajinske ceste med Savskim
poljem in Ljubljanskim barjem v trasi Domžale-Ihan-Selo-Dol-Zalog-Sostro-Podmolnik-Orle-Lavrica mimo Grmeza in Hauptmanc preko Ljubljanskega barja, proti Goricam do Tržaške avtoceste pri Logu.
Predmetno gradivo sem dostavil vsem Korai-; tejem za urbanizem Ljubljane, Republiški skup-nosti za ceste in mesta ter Zavodu za plan in družbeni razvoj mesta.
Ko se zahvaljujem Skupnosti za ceste republi-ke in Ljubljane za sistemsko reševanje gradnje avtocest Ljubljane, prosim, da bomo še nadalje obravnavali in gradili ceste v okviru stroke in brez politike.                         CIRIL STANIČ