št. 4/2024, letnik XXX ekonomsko ogledalo Ekonomsko ogledalo št. 4, letnik XXX, 2024 Izdajatelj: UMAR, Ljubljana, Gregorčičeva 27 Odgovarja: mag. Marijana Bednaš, direktorica Urednica: Urška Brodar Pri pripravi so sodelovali (po abecednem vrstnem redu): Urška Brodar; mag. Marjan Hafner; mag. Matevž Hribernik; dr. Laura Južnik Rotar; Mojca Koprivnikar Šušteršič; mag. Janez Kušar; dr. Andrej Kuštrin; dr. Jože Markič; mag. Tina Nenadič; Jure Povšnar; Denis Rogan, mag., MSc; mag. Ana Vidrih. Uredniški odbor sestavljajo: mag. Marijana Bednaš, Lejla Fajić, dr. Marta Gregorčič, dr. Alenka Kajzer, mag. Rotija Kmet Zupančič, mag. Janez Kušar Tehnično urejanje in prelom: Ema Bertina Kopitar, Bibijana Cirman Naglič, Mojca Bizjak Ljubljana, junij 2024 ISSN 1580-6170 (pdf ) ©2024, Urad RS za makroekonomske analize in razvoj Razmnoževanje publikacije ali njenih delov ni dovoljeno. Objava besedila in podatkov v celoti ali deloma je dovoljena le z navedbo vira. Kazalo Aktualno ......................................................................................................................................................... 3 Tekoča gospodarska gibanja ............................................................................................................... 6 Mednarodno okolje ......................................................................................................................................7 Gospodarska gibanja v Sloveniji ..............................................................................................................9 Trg dela .......................................................................................................................................................... 14 Cene ................................................................................................................................................................ 16 Finančni trgi ................................................................................................................................................. 17 Plačilna bilanca............................................................................................................................................ 18 Javne finance ............................................................................................................................................... 19 Statistična priloga ...................................................................................................................................21 Pri pripravi Ekonomskega ogledala so bili upoštevani statistični podatki, znani do 14. junija 2024. S 1. januarjem 2008 je v državah članicah Evropske unije začela veljati nova klasifikacija dejavnosti poslovnih subjektov NACE Rev 2., ki je nadomestila prej veljavno klasifikacijo Nace Rev. 1.1. V Republiki Sloveniji je v veljavo stopila nacionalna različica standardne klasifikacije, imenovana SKD 2008, ki v celoti povzema evropsko klasifikacijo dejavnosti, hkrati pa jo tudi dopolnjuje z nacionalnimi podrazredi. V Ekonomskem ogledalu vse analize temeljijo na SKD 2008, razen ko izrecno navajamo staro klasifikacijo SKD 2002. Več informacij o uvajanju nove klasifikacije je dostopnih na spletni strani SURS http://www.stat.si/skd_nace_2008.asp. Vse tekoče primerjave (mesečno, četrtletno) v publikaciji Ekonomsko ogledalo so narejene na podlagi desezoniranih podatkov, vse medletne primerjave pa na podlagi originalnih podatkov. Vsi desezonirani podatki za Slovenijo so preračuni UMAR, če ni drugače navedeno. Ekonomsko ogledalo, št. 4/2024 Aktualno Aktualno 3 Gospodarstvo evrskega območja je v prvem četrtletju okrevalo, k čemur sta prispevali neto trgovinska menjava in zasebna potrošnja; ECB v prihodnjih četrtletjih pričakuje nadaljevanje rasti. Po upadu v zadnjem lanskem četrtletju (−0,1 %) je BDP evrskega območja v začetku leta zrasel za 0,3 % (medletno za 0,4 %). Podobna rast naj bi se glede na razpoložljive kazalnike v drugem četrtletju nadaljevala. Sestavljeni kazalnik vodij nabave (PMI) za evrsko območje se je maja še povečal in dosegel enoletni vrh (52,2), k čemur so prispevale storitve, kazalnik za proizvodnjo v predelovalnih dejavnostih pa še naprej nakazuje krčenje. ECB v junijski napovedi pričakuje, da bo rast BDP v letu 2024 znašala 0,9 %, v naslednjih dveh letih pa naj bi se okrepila na 1,4 % in 1,6 %. Realni razpoložljivi dohodek naj bi se ob rasti plač in izboljšanju zaupanja še naprej zviševal, kar bo spodbujalo zasebno potrošnjo, ki bo glavno gonilo gospodarske rasti. Še naprej naj bi se povečevalo tudi zunanje povpraševanje in podpiralo rast izvoza. Inflacija v evrskem območju se je v prvih petih mesecih nadalje znižala, ECB pa pričakuje, da bo tudi v prihodnje postopoma upadala, zato je na junijski seji znižala ključne obrestne mere za 25 bazičnih točk. Po napovedi ECB naj bi HICP inflacija letos znašala 2,5 %, naslednji dve leti pa naj bi se ob nadaljnjem popuščanju stroškovnih pritiskov še umirila, na 2,2 % in 1,9 %. Razpoložljivi gospodarski kazalniki za Slovenijo na prehodu v drugo četrtletje kažejo na izboljšanje v predelovalnih dejavnostih in trgovini. Proizvodnja predelovalnih dejavnosti se je po precejšnjem skrčenju v marcu aprila povečala in približala ravnem iz prvih dveh mesecev leta. V primerjavi z aprilom lani je bila večja za 8,2 %, v prvih štirih mesecih pa podobna kot v enakem obdobju leto prej. Blagovna menjava se je aprila v primerjavi z marcem zmanjšala, medletno pa je bila večja. V povprečju prvih štirih mesecev sta bila izvoz in uvoz blaga še vedno medletno manjša. Razpoloženje v izvozno usmerjenih dejavnostih se je maja izboljšalo, so pa izvozna naročila še naprej na zelo nizki ravni. Realni prihodek večine trgovskih panog se je po stagnaciji v prvem četrtletju aprila tekoče okrepil in bil tudi medletno večji. Po predhodnih podatkih se je nadaljevala medletna rast potrošnje trajnih dobrin gospodinjstev, prihodek v trgovini z motornimi vozili je bil medletno večji za 22,3 %, v trgovini na drobno z neživili pa za 5,6 %. Skupni realni prihodek tržnih storitev se je v prvem četrtletju nadalje povečal, večji je bil tudi medletno. Po visoki rasti v začetku lanskega leta se aktivnost v gradbeništvu ob mesečnih nihanjih postopoma znižuje. Po podatkih o vrednosti opravljenih gradbenih del je bila v prvih štirih mesecih za 3,2 % nižja kot v enakem obdobju lani. Razpoloženje v slovenskem gospodarstvu je bilo maja nekoliko slabše kot mesec prej, a boljše kot maja lani. V primerjavi z enakim lanskim obdobjem so ob umirjanju inflacije precej bolj optimistični potrošniki. Maja je bilo 3.098 manj brezposelnih kot v enakem lanskem obdobju; ob pomanjkanju ustrezne delovne sile ostaja rast plač, kljub padajočim stopnjam rasti, razmeroma visoka. Mesečni upad števila registrirano brezposelnih je bil maja nekoliko manjši kot v prejšnjih mesecih (desez.), medletno pa je bilo vseh brezposelnih 6,6 % manj kot pred letom, dolgotrajno brezposelnih pa ob pomanjkanju delovne sile 14,5 % manj. Rast števila delovno aktivnih je bila marca zaradi metodološke spremembe nekoliko višja kot v zadnjih mesecih lanskega leta. Še naprej je izhajala iz večjega števila delovno aktivnih tujih državljanov, med dejavnostmi pa so izstopale gradbeništvo, promet in skladiščenje ter druge raznovrstne poslovne dejavnosti. Rast plač se nekoliko umirja. Povprečna bruto plača je bila marca medletno nominalno višja za 6,4 %, realno za 2,7 %. V zasebnem sektorju je bila realno višja za 3,5 %, v javnem za 1,3 %. V prvih treh mesecih je bila nominalna rast povprečne bruto plače (7,1 %) nižja kot v prejšnjih četrtletjih. Medletna rast cen življenjskih potrebščin se je maja znižala na 2,5 %, kar je najmanj po septembru 2021. K umirjanju je največ v primerjavi s preteklimi meseci prispevala znatno nižja rast cen v skupini stanovanje, voda, električna energija, plin in drugo gorivo (3,1 %) . Cene hrane in brezalkoholnih pijač so bile maja medletno nižje za 0,2 %. Tudi rast cen storitev se umirja (medletno 4,1 %), je pa še razmeroma visoka v primerjavi z drugimi skupinami. Med vsemi skupinami blaga in storitev je medletna rast cen še naprej najvišja v skupinah restavracije in hoteli (6,8 %) ter izobraževanje (6 %). Osnovna inflacija (z izločenim vplivom cen hrane in energije) tako še naprej presega skupno, maja se je 4 Aktualno Ekonomsko ogledalo, št. 4/2024 znižala na 3 %. Mesečno zviševanje cen industrijskih proizvodov slovenskih proizvajalcev se je aprila ob višjih cenah blaga za široko porabo nadaljevalo, medletni upad pa je bil še nekoliko manjši kot v preteklih mesecih. Primanjkljaj konsolidirane bilance javnega financiranja je bil v prvih štirih mesecih letos medletno nekoliko višji. Znašal je 55 mio EUR, v enakem lanskem obdobju 44 mio EUR. Prihodki so bili medletno višji za 10,8 %. V prvih štirih mesecih letos se je, poleg prihodkov iz socialnih prispevkov zaradi preoblikovanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v obvezni zdravstveni prispevek, močno okrepila tudi rast prihodkov iz DDPO zaradi večjih doplačil davka pri letošnjem poračunu. Opazneje se je okrepila še rast prihodkov iz dohodnine, na katere vpliva tudi neusklajevanje dohodninske lestvice in olajšav z inflacijo. Višja je bila tudi rast nedavčnih prihodkov zaradi višjih prihodkov od udeležbe na dobičku in dividend ter presežkov prihodkov nad odhodki. Rast prihodkov iz trošarin je bila nizka zaradi dinamike sprejemanja ukrepov za blažitev posledic energetske draginje in tudi lanskega zamika vplačil nekaterih trošarinskih zavezancev. Medletno nižja pa so bila skupna prejeta sredstva iz EU. Odhodki so bili v prvih štirih mesecih letos medletno višji za 10,9 %. K temu so največ prispevali: izdatki za plače in drugi prejemki iz dela ter predčasno izplačilo regresa, krepitev izdatkov za blago in storitve ter drugih izdatkov v zdravstvu v povezavi s preoblikovanjem dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v obvezni zdravstveni prispevek ter transferji posameznikom in gospodinjstvom, tudi zaradi visoke redne letne uskladitve pokojnin. Nekoliko manjši pa je bil prispevek izdatkov za investicije in odhodkov za plačilo obresti. Od avgusta 2023 do konca aprila 2024 je bilo iz državnega proračuna za odpravo posledic poplav in plazov izplačanih 672,3 mio EUR, od tega v prvih štirih mesecih letos 114,2 mio EUR, v tem času največ za tekoče vzdrževanje in zavarovanje po interventnem zakonu o odpravi posledic poplav. Aktualno Ekonomsko ogledalo, št. 4/2024 Razpoložljivi gospodarski kazalniki za Slovenijo na prehodu v drugo četrtletje kažejo na izboljšanje v predelovalnih dejavnostih in trgovini Izvoz blaga * Ind. proiz. predelovalnih dej. Vred. opr. del v gradbeništvu Prih. v trg. na drobno brez motornih goriv Storitveni prihodek 180 160 140 120 100 80 60 0 -10 -20 -30 Konec maja je bilo brezposelnih 6,6 % manj oseb kot pred letom 2 0 -2 -4 -4 jan. 19 maj. 19 sep. 19 jan. 20 maj. 20 sep. 20 jan. 21 maj. 21 sep. 21 jan. 22 maj. 22 sep. 22 jan. 23 maj. 23 sep. 23 jan. 24 maj. 24 0 -2 Javnofinančni saldo Primarni saldo Vir: MF, Bilten javnih financ, preračuni UMAR. I-IV 2024 -3542,2 I-IV 2023 -4.000 -2917,2 2023 0 -2271,2 -3.000 2022 740 -1577,3 -2.000 2021 20 -55,1 -1.000 2020 760 -44,2 2019 40 0 2018 780 1.000 2017 60 Vir: SURS, ZRSZ, preračuni UMAR. Javnofinančni primanjkljaj je bil v prvih štirih mesecih letos nekoliko višji kot v enakem obdobju lani 2016 80 800 jan.24 24 apr. 4 2 2015 100 820 jan. 23 6 4 2014 120 840 jan. 22 8 6 Vir: SURS, preračuni UMAR. mio EUR 140 Število registriranih brezposelnih, v 1.000, desezonirano 160 860 jan. 21 8 180 900 880 jan. 20 10 2.000 920 jan. 08 jan. 09 jan. 10 jan. 11 jan. 12 jan. 13 jan. 14 jan. 15 jan. 16 jan. 17 jan. 18 jan. 19 jan. 20 jan. 21 jan. 22 jan. 23 jan. 24 24 maj Število delovno aktivnih po SRDAP, v 1.000, desezonirano 940 jan. 19 12 10 Vir: SURS, preračuni UMAR. Delovno aktivni po SRDAP (leva os) Registrirani brezposelni (desna os) jan. 18 12 jan. 24 maj 24 jan. 23 jan. 22 jan. 21 jan. 20 jan. 19 jan. 18 jan. 17 jan. 16 jan. 15 -40 Goriva in energija Ostalo Medletna rast, v % Prispevek k medletni rasti, v o.t. 10 -50 jan. 17 Hrana Storitve SKUPAJ Predelovalne dej. Storitvene dej. Potrošniki 20 jan. 14 Desezonirana vrednost kazalnika, 3-mes. drseča sredina 30 Inflacija je bila maja najnižja po septembru 2021, k njej še vedno največ prispevajo cene storitev 2013 Gospodarska klima Trg. na drobno Gradbeništvo jan. 16 Vir: SURS, preračuni UMAR. Opomba: * Izvoz blaga je popravljen za oceno oplemenitenja blaga v povezavi z menjavo farmacije s Švico. Vir: S&P Global. Opomba: Vrednost PMI nad 50 nakazuje rast, pod 50 pa njegovo krčenje. Vrednost kazalnika gospodarske klime v Sloveniji se je maja na mesečni ravni nekoliko znižala, medletno pa drugi mesec zapored ostala višja jan. 15 40 jan. 14 jan. 24 maj 24 jan. 23 jan. 22 jan. 21 Desezoniran realni indeks 2010=100, 3-mes. drseča sredina Predelovalne dejavnosti jan. 20 jan. 19 66 62 58 54 50 46 42 38 34 30 26 22 18 14 10 Sestavljeni kazalnik Storitve jan. 18 Vrednost PMI Vrednost sestavljenega kazalnika vodij nabave (PMI) za evrsko območje je maja dosegla enoletni vrh, kar nakazuje nadaljevanje rasti aktivnosti, zlasti v storitvah 5 tekoča gospodarska gibanja Tekoča gospodarska gibanja Ekonomsko ogledalo, št. 4/2024 7 Mednarodno okolje Slika 1: Prispevki k rasti BDP evrskega območja, 1. četrtletje 2024 Neto izvoz Državna potrošnja Spr. zalog in vredn. pred. 1,0 Zasebna potrošnja Bruto investicije v os. sr. Realna rast BDP (v %) Prispevek k rasti, v o. t. 0,8 0,6 0,4 0,2 0,0 -0,2 -0,4 -0,6 2024 Q1 2023 Q4 2023 Q3 2023 Q2 2023 Q1 2022 Q4 2022 Q3 2022 Q2 -1,0 2022 Q1 -0,8 Vir: Eurostat. Gospodarstvo evrskega območja je v prvem četrtletju okrevalo, ECB v prihodnjih četrtletjih pričakuje nadaljevanje rasti. K 0,3-odstotni četrtletni rasti gospodarske aktivnosti v prvem četrtletju (0,4 % medletno) sta prispevali neto trgovinska menjava in zasebna potrošnja. Podobna rast naj bi se glede na razpoložljive kazalnike v drugem četrtletju nadaljevala. Sestavljeni kazalnik vodij nabave (PMI) za evrsko območje se je maja še povečal in dosegel enoletni vrh (52,2), k čemur so prispevale storitve, kazalnik za proizvodnjo v predelovalnih dejavnostih pa še naprej nakazuje krčenje. ECB v junijski napovedi pričakuje, da bo rast BDP v letu 2024 znašala 0,9 %, v naslednjih dveh letih pa naj bi se okrepila na 1,4 % in 1,6 %. Realni razpoložljivi dohodek naj bi se ob rasti plač in izboljšanju zaupanja še naprej zviševal, kar bo spodbujalo zasebno potrošnjo, ki bo glavno gonilo gospodarske rasti. Še naprej naj bi se povečevalo tudi zunanje povpraševanje in podpiralo rast izvoza. Inflacija v evrskem območju se je v prvih petih mesecih nadalje znižala, ECB pa pričakuje, da bo tudi v prihodnje postopoma upadala, zato je na junijski seji znižala ključne obrestne mere za 25 bazičnih točk. Po napovedi ECB naj bi HICP inflacija letos znašala 2,5 %, naslednji dve leti pa naj bi se ob nadaljnjem popuščanju stroškovnih pritiskov še umirila, na 2,2 % in 1,9 %. Slika 2: Cene surovin, maj 2024 Energenti Hrana 180 Neenergetske surovine Kovine 160 120 100 80 60 40 20 Vir: Svetovna banka. jan. 24 maj 24 jan. 23 jan. 22 jan. 21 jan. 20 jan. 19 jan. 18 jan. 17 jan. 16 jan. 15 0 jan. 14 Indeks 2010=100 140 Cena nafte Brent se je maja znižala, medletno pa je bila višja; medletno višje so bile tudi cene neenergetskih surovin, v primerjavi z aprilom pa so ostale na enaki ravni. Povprečna dolarska cena nafte Brent se je po postopnem zviševanju od začetka leta maja znižala in znašala 81,8 USD (8,8 % manj kot aprila), evrska 75,7 EUR (9,5 % manj kot aprila). Medletno pa je bila dolarska cena višja za 8 %, evrska za 8,8 %. Evrske cene zemeljskega plina na evropskem trgu (na nizozemski borzi TTF) so bile maja pri 31,94 EUR/MWh višje kot aprila (za 10,6 %) in podobne kot pred letom. Po podatkih Svetovne banke je povprečna dolarska cena neenergetskih surovin maja ostala na enaki ravni kot aprila, med glavnimi skupinami surovin pa so bili dražji zlasti kovine in minerali (za 5,5 %). Po skoraj dvoletnem zniževanju so bile cene neenergetskih surovin maja drugič zapored medletno višje (za 5,1 %). Višje so bile predvsem cene pijač (za 62 %), kjer izstopa kakav, ter kovin in mineralov (za 16 %). 8 Tekoča gospodarska gibanja Ekonomsko ogledalo, št. 4/2024 Tabela 1: Cene nafte, zemeljskega plina in neenergetskih surovin ter menjalni tečaj USD/EUR in EURIBOR povprečje sprememba, v %1 2023 IV 24 V 24 V 24/IV 24 V 24/V 23 I-V 24/I-V 23 Nafta Brent, USD/sod 82,51 89,77 81,83 -8,8 8,0 4,1 Nafta Brent, EUR/sod 76,32 83,67 75,74 -9,5 8,8 4,0 Zemeljski plin (TTF)2, EUR/MWh 41,35 28,89 31,94 10,6 -0,3 -38,9 USD/EUR 1,082 1,073 1,081 0,8 -0,5 0,1 3-mesečni EURIBOR, v % Cene neenergetskih surovin, indeks 2010=100 3,430 3,886 3,814 -7,3 44,7 100,8 110,24 115,03 115,11 0,1 5,1 0,5 Vir: EIA, ECB, Investing, Svetovna banka, preračuni UMAR Opomba: 1pri Euribor sprememba v b. t., 2 nizozemsko vozlišče za trgovanje s plinom. Tekoča gospodarska gibanja Ekonomsko ogledalo, št. 4/2024 9 Gospodarska gibanja v Sloveniji Izvoz blaga * Ind. proiz. predelovalnih dej. Vred. opr. del v gradbeništvu Prih. v trg. na drobno brez motornih goriv Storitveni prihodek 180 160 140 120 100 80 60 jan. 24 apr. 24 jan. 23 jan. 22 jan. 21 jan. 20 jan. 19 jan. 18 jan. 17 jan. 16 jan. 15 40 jan. 14 Desezoniran realni indeks 2010=100, 3-mes. drseča sredina Slika 3: Kratkoročni kazalniki gospodarskih gibanj v Sloveniji, marec−april 2024 Vir: SURS, preračuni UMAR. Opomba: * Izvoz blaga je popravljen za oceno oplemenitenja blaga v povezavi z menjavo farmacije s Švico. Razpoložljivi gospodarski kazalniki za Slovenijo na prehodu v drugo četrtletje kažejo na izboljšanje v predelovalnih dejavnostih in trgovini. Proizvodnja predelovalnih dejavnosti se je po precejšnjem skrčenju v marcu aprila povečala in približala ravnem iz prvih dveh mesecev leta. V primerjavi z aprilom lani je bila večja za 8,2 %, v prvih štirih mesecih pa podobna kot v enakem obdobju leto prej. Blagovna menjava se je aprila v primerjavi z marcem zmanjšala, medletno pa je bila večja. V povprečju prvih štirih mesecev sta bila izvoz in uvoz blaga še vedno medletno manjša. Razpoloženje v izvozno usmerjenih dejavnostih se je maja izboljšalo, so pa izvozna naročila še naprej na zelo nizki ravni. Realni prihodek večine trgovskih panog se je po stagnaciji v prvem četrtletju aprila tekoče okrepil in bil tudi medletno večji. Po predhodnih podatkih se je nadaljevala medletna rast potrošnje trajnih dobrin gospodinjstev, prihodek v trgovini z motornimi vozili je bil medletno večji za 22,3 %, v trgovini na drobno z neživili za 5,6 %. Skupni realni prihodek tržnih storitev se je v prvem četrtletju nadalje povečal, večji je bil tudi medletno. Gradbena aktivnost se je po podatkih o vrednosti opravljenih gradbenih del aprila znižala in bila tudi medletno nižja. Vrednost kazalnika gospodarske klime se je maja na mesečni ravni nekoliko znižala, medletno pa drugi mesec zapored ostala višja. V primerjavi z enakim obdobjem lani so ob umirjanju inflacije precej bolj optimistični potrošniki. Slika 4: Poraba elektrike po odjemnih skupinah, maj 2024 20 10 0 -10 Poraba elektrike na distribucijskem omrežju je bila maja medletno nižja v vseh odjemnih skupinah. Ob enakem številu delovnih dni je bila industrijska poraba maja medletno nižja za 4,1 %, enako poraba malih poslovnih odjemalcev1. Poraba gospodinjstev je bila maja tako kot zadnjih nekaj mesecev medletno nižja (za 7,5 %), na kar so lahko vplivale tudi višje končne cene elektrike zaradi višje omrežnine, drugačnega načina obračunavanja porabe (90 : 10) in višjega DDV. -20 -30 jan. 20 apr. 20 jul. 20 okt. 20 jan. 21 apr. 21 jul. 21 okt. 21 jan. 22 apr. 22 jul. 22 okt. 22 jan. 23 apr. 23 jul. 23 okt. 23 jan. 24 apr. 24 maj 24 Medletna sprememba, v % 30 Industrija Gospodinjstva Mali poslovni odjem Skupaj poraba distrib. omrežja Vir: SODO, preračuni UMAR. Opomba: Iz podatkov je izločen vpliv temperaturnih razlik. 1 V tej odjemni skupini so najbolj pogosta merilna mesta trgovine in storitvene dejavnosti, sem spadajo tudi skladišča, kmetijska dejavnost ipd., lahko pa gre tudi za večja proizvodna podjetja, ki na nekaterih merilnih mestih ne potrebujejo velike priključne moči. 10 Tekoča gospodarska gibanja Ekonomsko ogledalo, št. 4/2024 Slika 5: Vrednost davčno potrjenih računov – nominalno, maj 2024 Nominalna vrednost davčno potrjenih računov je bila maja medletno višja za 2 %. Medletna rast skupne prodaje se je po aprilski okrepitvi (8 %) precej umirila. Rast prodaje v trgovini, kjer je bilo izdanih za več kot tri četrtine skupne vrednosti davčno potrjenih računov, se je znižala s 7 % na 1 %. Rast prodaje v trgovini na drobno (5 %) je ostala razmeroma visoka, prodaji v trgovini z motornimi vozili in trgovini na debelo pa sta bili po rasti v preteklem mesecu medletno manjši. Medletna rast prodaje v gostinstvu in nekaterih kulturnih, razvedrilnih ter športnih storitvah in igrah na srečo je ostala visoka (skupaj je bila v gostinstvu in drugih storitvenih dejavnostih2 11-odstotna). 50 Medletna sprememba, v % 40 30 20 10 0 -10 -20 -30 maj. 24 jan. 24 sep. 23 jan. 23 maj. 23 sep. 22 maj. 22 jan. 22 sep. 21 jan. 21 maj. 21 sep. 20 maj. 20 jan. 20 -40 2 Vir: FURS, preračuni UMAR. Dejavnosti standardne klasifikacije dejavnosti R, S in T. Slika 6: Blagovna menjava – realno, april 2024 Izvoz blaga (*3mds) Uvoz blaga (*3mds) 180 170 160 150 140 130 120 110 100 90 jan. 24 apr. 24 jan. 23 jan. 22 jan. 21 jan. 20 jan. 19 jan. 18 jan. 17 jan. 16 jan. 15 80 jan. 14 Desezoniran realni indeks 2010=100 190 Nezglajeni podatki Nezglajeni podatki Vir: SURS, preračuni UMAR. Opomba: *3mds - 3-mesečna drseča sredina. Blagovna menjava se je aprila tekoče zmanjšala, njen obseg pa je bil večji kot pred letom. Realni desezonirani izvoz blaga se je zmanjšal za 0,4 %, uvoz za 1,5 %.3 Upad je izhajal iz menjave z državami izven EU, izvoz in uvoz iz držav EU pa sta se nekoliko povečala (večja je bila zlasti blagovna menjava s Francijo, z Avstrijo in Italijo pa je upadla). Povečal se je izvoz večine glavnih skupin proizvodov, manjši pa je bil izvoz primarnih izdelkov in kovin ter kovinskih izdelkov. Pri uvozu se je tretji mesec zapored zmanjšal uvoz proizvodov za široko potrošnjo, uvoz blaga za vmesno potrošnjo pa se je povečal in bil največji letos (desez.). V povprečju prvih štirih mesecev sta bila izvoz in uvoz blaga (tudi z državami EU) še vedno medletno manjša (za 1,6 % oz. 1,2 %). Razpoloženje v izvozno usmerjenih dejavnostih se je maja izboljšalo, a so izvozna naročila še naprej na zelo nizki ravni. 3 Skupni izvoz in uvoz sta popravljena za oceno oplemenitenja blaga v povezavi z menjavo farmacije s Švico. Tekoča gospodarska gibanja Ekonomsko ogledalo, št. 4/2024 11 Slika 7: Storitvena menjava – nominalno, april 2024 Izvoz storitev (3mds*) Uvoz storitev (3mds*) 1100 Nezglajeni podatki Nezglajeni podatki V mio EUR, desezonirano 1000 900 800 700 600 500 400 300 jan. 24 apr. 24 jan. 23 jan. 22 jan. 21 jan. 20 jan. 19 jan. 18 jan. 17 jan. 16 jan. 15 jan. 14 200 Storitvena menjava se je aprila tekoče povečala in bila tudi medletno večja. Izvoz storitev se je povečal, predvsem zaradi močne rasti ostalih poslovnih storitev, ki sicer mesečno opazno niha. Med pomembnejšimi skupinami storitev sta se povečala tudi izvoz transportnih in izvoz s turizmom povezanih storitev. Povečal se je tudi uvoz storitev, predvsem zaradi večjega uvoza s turizmom povezanih storitev (desez.). Izvoz in uvoz storitev sta bila v prvih štirih mesecih večja kot v enakem obdobju lani, k temu je prispevala zlasti visoka aprilska medletna rast izvoza nekaterih pomembnejših skupin storitev (transportnih, IKT, ostalih poslovnih). Večja kot lani sta aprila ostala tudi izvoz in uvoz s turizmom povezanih storitev, a se njuna medletna rast upočasnjuje. Vir: BS, preračuni UMAR. Opomba: *3mds - 3-mesečna drseča sredina Tabela 2: Izbrani mesečni kazalniki gospodarske aktivnosti v Sloveniji v% 2023 IV 24/III 24 IV 24/IV 23 I-IV 24/I-IV 23 Izvoz blaga, realno1 -6,8 -0,43 10,9 1,6 - v EU -7,6 3 1,1 13,2 2,2 Uvoz blaga, realno1 -7,2 0,03 10,2 1,2 - iz EU -5,6 1,53 12,9 0,0 Izvoz storitev, nominalno2 6,4 5,63 18,24 3,8 Uvoz storitev, nominalno2 4,6 1,83 8,14 2,4 Industrijska proizvodnja, realno -5,6 5,9 7,4 -0,74 - v predelovalnih dejavnostih -4,5 5,7 8,2 0,24 Gradbeništvo – vrednost opravljenih gradbenih del, realno v% Trgovina – realni prihodek Storitvene dejavnosti (brez trgovine) – realni prihodek 3 3 4 4 19,4 -2,7 -5,2 -3,2 2023 III 24/II 24 III 24/III 23 I-III 24/I-III 23 -2,7 0,03 0,74 0,8 2,2 0,93 0,1 4 1,9 3 4 Viri: BS, Eurostat, SURS, preračuni UMAR. Opombe: 1 zunanjetrgovinska statistika, deflacioniranje UMAR, 2 plačilnobilančna statistika, 3 desezonirani podatki, 4 delovnim dnem prilagojeni podatki. Slika 8: Obseg proizvodnje v predelovalnih dejavnostih, april 2024 Pred. dejavnosti Sr. visoko teh. zahtevne Nizko teh. zahtevne 260 240 220 200 180 160 140 120 100 Vir: SURS, preračuni UMAR. jan. 24 apr. 24 jan. 23 jan. 22 jan. 21 jan. 20 jan. 19 jan. 18 jan. 17 jan. 16 jan. 15 80 jan. 14 Desezoniran realni indeks 2010=100, 3-mes. drseča sredina 280 Visoko teh. zahtevne Sr. nizko teh. zahtevne Proizvodnja predelovalnih dejavnosti se je po precejšnjem skrčenju v marcu aprila povečala in približala ravnem iz prvih dveh mesecev leta. Proizvodnja se je okrepila predvsem v tehnološko zahtevnejših panogah, v tehnološko manj zahtevnih pa so ravni proizvodnje aprila še zaostajale za tistimi iz začetka leta. V primerjavi z aprilom lani je bila proizvodnja predelovalnih dejavnosti večja za 8,2 % (ob treh delovnih dneh več), v prvih štirih mesecih pa (ob velikih mesečnih nihanjih) podobna kot v enakem obdobju leto prej. Medletno manjša je ostala proizvodnja v energetsko intenzivnih kemični industriji in proizvodnji drugih nekovinskih mineralnih izdelkov ter v nekaterih tehnološko manj zahtevnih panogah. Manjša je bila tudi proizvodnja drugih strojev in naprav. 12 Tekoča gospodarska gibanja Ekonomsko ogledalo, št. 4/2024 Slika 9: Aktivnost v gradbeništvu, april 2024 Realni indeks gradbeništva, 2010 = 100 Gradbena aktivnost se je po podatkih o vrednosti opravljenih gradbenih del aprila znižala in bila tudi medletno nižja. Po visoki rasti v začetku lanskega leta, se je aktivnost ob mesečnih nihanjih postopno zniževala. Aprila je bila tako za 5 % nižja kot aprila lani. V tej primerjavi se je aktivnost najbolj znižala v gradnji inženirskih objektov (za 8 %), upadla je tudi v gradnji stavb in specializiranih gradbenih delih. Nekateri drugi podatki kažejo na rast aktivnosti v gradbeništvu. Po podatkih DDV je bila aprila aktivnost podjetij iz dejavnosti gradbeništva za 4 % višja kot lani. Razlika v rasti aktivnosti glede na podatke o vrednosti opravljenih gradbenih del je znašala 9 o. t. Desezonirani podatki Trimesečne drseče sredine, desezonirano 130 120 110 100 90 80 70 60 50 jan. 24 apr. 24 jan. 23 jan. 22 jan. 21 jan. 20 jan. 19 jan. 18 jan. 17 jan. 16 jan. 14 jan. 15 40 Vir: SURS, preračuni UMAR. Skupaj Trgovina z motornimi vozili Trgovina na debelo Trgovina na drobno Trgovina na drobno, brez motornih goriv 240 220 200 180 160 140 120 100 jan. 24 apr. 24 jan. 23 jan. 22 jan. 21 jan. 20 jan. 19 jan. 18 jan. 17 jan. 16 jan. 15 80 jan. 14 Desezoniran realni indeks 2010=100, 3-mes. drseča sredina Slika 10: Prihodek v trgovini, marec–april 2024 Realni prihodek večine trgovskih panog se je po stagnaciji v prvem četrtletju po predhodnih podatkih aprila tekoče okrepil in bil tudi medletno večji. V prvem četrtletju se je v primerjavi s četrtletjem prej okrepila le prodaja v trgovini na debelo, medletno je bila manjša (–1 %) že peto četrtletje zapored. Medletno manjša je bila tudi prodaja v trgovini na drobno z neživili (–1 %), prodaja v trgovini na drobno z živili, pijačami in tobačnimi izdelki pa je bila medletno večja (za 4 %). Prihodek v trgovini z motornimi vozili, ki po lanskih visokih rasteh letos stagnira, je ostal medletno precej večji (za 9 %). Po predhodnih podatkih SURS se je prodaja aprila v večini panog okrepila in bila ob treh delovnih dneh več kot lani tudi medletno večja. . Vir: SURS, preračuni UMAR. Skupaj* Info. in komunik. (J) Druge poslovne (N) 200 Promet in sklad. (H) Strokovno-tehnične (M) Gostinstvo (I) 180 160 140 120 100 80 60 40 20 jan. 24 24 mar. Vir: SURS, preračuni UMAR. Opomba: *Vključeno tudi poslovanje z nepremičninami (L). jan. 23 jan. 22 jan. 21 jan. 20 jan. 19 jan. 18 jan. 17 jan. 16 jan. 15 0 jan. 14 Desezoniran realni indeks 2010=100, 3-mes.drseča sredina Slika 11: Prihodek v tržnih storitvah, marec 2024 Skupni realni prihodek tržnih storitev se je v prvem četrtletju še povečal (za 1,5 %), večji je bil tudi medletno (za 1,2 %). Rast prihodka se je glede na četrtletje prej pospešila v informacijsko-komunikacijskih dejavnostih ob krepitvi prodaje računalniških storitev, zlasti na domačem trgu. Pospešila se je tudi v strokovnotehničnih dejavnostih, kjer se je nadaljevala rast prodaje v arhitekturno-projektantskih storitvah. V drugih poslovnih dejavnostih se je rast prihodka nekoliko upočasnila, kljub ponovni rasti v zaposlovalnih storitvah. V gostinstvu je prihodek ob rasti števila prenočitev ostal podoben kot ob koncu lanskega leta. Prav tako v dejavnosti prometa in skladiščenja. Skupni realni prihodek tržnih storitev je bil v prvem četrtletju medletno manjši le v prometu in skladiščenju. Tekoča gospodarska gibanja Ekonomsko ogledalo, št. 4/2024 13 Medletna rast potrošnje trajnih dobrin gospodinjstev se je po predhodnih podatkih v začetku drugega četrtletja nadaljevala. Aprila je bil prihodek v trgovini z motornimi vozili medletno večji za 22,3 %, v trgovini na drobno z neživili pa za 5,6 %. Prodaja v trgovini na drobno z živili, pijačami in tobačnimi izdelki je bila podobna kot aprila lani. Potrošnja gospodinjstev Realni prihodek v trgovini z neživili Realni prihodek v trgovini z živili in pijačami Realni prihodek v gostinstvu 160 140 120 100 80 60 40 Q1 24 Q1 23 Q1 22 Q1 21 Q1 20 Q1 19 Q1 18 Q1 17 Q1 16 0 Q1 15 20 Q1 14 Desezoniran indeks 2010=100 Slika 12: Izbrani kazalniki potrošnje gospodinjstev, april 2024 Vir: SURS, preračuni UMAR. Opomba: Podatek za Q2 2024 je vrednost za april. Slika 13: Gospodarska klima, maj 2024 Gospodarska klima Trg. na drobno Gradbeništvo 20 10 0 -10 -20 -30 Vir: SURS, preračuni UMAR. jan. 24 maj 24 jan. 23 jan. 22 jan. 21 jan. 20 jan. 19 jan. 18 jan. 17 jan. 16 -50 jan. 15 -40 jan. 14 Desezonirana vrednost kazalnika, 3-mes. drseča sredina 30 Predelovalne dej. Storitvene dej. Potrošniki Vrednost kazalnika gospodarske klime se je maja na mesečni ravni nekoliko znižala, medletno pa ostala višja. Mesečni upad je posledica poslabšanja kazalnikov zaupanja v trgovini na drobno in storitvenih dejavnostih, višje je bilo zaupanje v gradbeništvu ter predelovalnih dejavnostih, med potrošniki pa je ostalo nespremenjeno. Medletno se je gospodarsko razpoloženje drugi mesec zapored izboljšalo. Ob umirjanju inflacije so precej bolj optimistični kot pred letom potrošniki, ki so imeli maja zlasti višja pričakovanja glede finančnega stanja v gospodinjstvu. Boljše kot v enakem obdobju lani je bilo ob višjih kazalnikih glede pričakovane proizvodnje in izvoza tudi razpoloženje v predelovalnih dejavnostih. Precej nižje pa je bilo razpoloženje v gradbeništvu, a še vedno nad dolgoletnim povprečjem. 14 Tekoča gospodarska gibanja Ekonomsko ogledalo, št. 4/2024 Trg dela Slika 14: Število delovno aktivnih oseb, marec 2024 Delovno aktivni Gradbeništvo (F) Javne storitve (O-Q) Predelovalne dejavnosti (C) Tržne storitve. (G-N) Ostalo (A, B, D, E, R-T) Indeks, januar 2019 = 100 140 135 130 125 120 115 110 105 100 95 jan. 24 mar. 24 jul. 23 jan. 23 jul. 22 jan. 22 jul. 21 jan. 21 jul. 20 jan. 20 jul. 19 jan. 19 90 Vir: SURS, preračuni UMAR. Marca se je nadaljevala medletna rast števila delovno aktivnih. Ta je bila podobna (1,4-odstotna) kot v prvih dveh mesecih letos in višja kot v zadnjih mesecih prejšnjega leta. Pospešek je predvsem posledica spremenjene definicije delovno aktivnega prebivalstva, ki po novem vključuje tudi v tujino napotene delavce.4 Rast je bila najvišja v gradbeništvu, dejavnosti z velikim pomanjkanjem delovne sile, dodatno pa je na povečanje vplivala tudi omenjena sprememba definicije delovno aktivnih. K medletno večjemu skupnemu številu delovno aktivnih je prispevalo večje število tujih državljanov, število delovno aktivnih državljanov Slovenije pa je bilo manjše. Delež tujih državljanov med vsemi delovno aktivnimi je bil marca 15,6-odstoten, tj. za 1,4 o. t. večji kot pred letom. Po dejavnostih so izstopale gradbeništvo (50 %), promet in skladiščenje (33 %) ter druge raznovrstne poslovne dejavnosti (29 %). 4 Vključitev oseb, napotenih na delo ali usposabljanje v tujino, in oskrbovalcev družinskega člana med delovno aktivno prebivalstvo v začetku leta 2024. Konec leta 2023 je bilo po podatkih SURS 6.900 oseb, napotenih na delo in usposabljanje v tujino. Te osebe bodo po izteku obstoječega zavarovanja najverjetneje prešle med zaposlene osebe (januarja 2024 jih je bilo slabih 4.600). Učinek spremenjene definicije je največji v gradbeništvu in pri tujih državljanih (gl. SURS https://www. stat.si/StatWeb/news/Index/12740). Po naši oceni k skupni medletni rasti prispeva približno polovico. Slika 15: Število registriranih brezposelnih oseb, maj 2024 Vsi brezposelni Mesečni upad števila registrirano brezposelnih po sezonsko prilagojenih podatkih je bil maja (0,7 %) nekoliko manjši kot v prejšnjih mesecih. Po originalnih podatkih je bilo konec maja brezposelnih 44.088 oseb, kar je 6,6 % manj kot pred letom. Ob pomanjkanju delovne sile je bilo konec maja medletno za 14,5 % manj dolgotrajno brezposelnih (tj. brezposelnih nad enim letom) in za 8,8 % manj brezposelnih, starejših od 50 let. V prvih petih mesecih je vsak mesec v neaktivnost in upokojitev odšlo nekoliko več kot odstotek vseh brezposelnih, kar tudi prispeva k zmanjševanju brezposelnosti. Dolgotrajno brezposelni 120 100 80 60 40 20 Vir: ZRSZ. jan. 24 maj 24 jan. 23 jan. 22 jan. 21 jan. 20 jan. 19 jan. 18 jan. 17 jan. 16 jan. 15 0 jan. 14 Število registriranih brezposelnih, v 1.000 140 Tekoča gospodarska gibanja Ekonomsko ogledalo, št. 4/2024 15 Slika 16: Aktivno in neaktivno prebivalstvo, 1. četrtletje 2024 Število delovno aktivnih Stopnja anketne brezposelnosti (desna os) -6 -6 Q1 16 Q1 24 -3 Q1 23 -3 Q1 22 0 Q1 21 0 Q1 20 3 Q1 19 3 Q1 18 6 Q1 17 6 Q1 15 9 Desezonirana stopnja, v % 12 9 Q1 14 Medletna rast, v % 12 Po anketnih podatkih je bilo število brezposelnih v prvem letošnjem četrtletju manjše kot pred letom, število delovno aktivnih pa večje. Brezposelnih je bilo 36 tisoč oseb, kar je 5,3 % manj kot v prvem četrtletju lani. Anketna stopnja brezposelnosti (3,4 %) je bila medletno nižja za 0,4 o. t. Število delovno aktivnih se je ob nadaljnji rasti gospodarske aktivnosti v prvem četrtletju medletno povečalo (3,2 %) več kot v prejšnjih četrtletjih. K rasti so največ prispevali zaposleni v delovnem razmerju in samozaposleni. Vir: SURS, preračuni UMAR. Tabela 3: Kazalniki gibanj na trgu dela v% 2023 III 24/II 24 III 24/III 23 I-III 24/I-III 23 Delovno aktivni2 1,3 0,11 1,4 1,4 Povprečna nominalna bruto plača 9,7 0,81 6,4 7,2 9,4 1,31 7,2 8,0 1 zasebni sektor javni sektor 10,3 0,0 5,0 5,6 v tem sektor država 10,1 0,41 6,1 5,6 v tem javne družbe 10,9 -1,21 2,1 5,6 2023 III 23 II 24 III 24 Stopnja registrirane brezposelnosti (v %), desezonirano 5,0 5,1 4,7 4,7 v% 2023 V 24/IV 24 V 24/V 23 I-V 24/I-V 23 Registrirani brezposelni -14,0 -2,5 -6,6 -6,8 Vir: ZRSZ, SURS, preračuni UMAR. Opombi: 1 desezonirani podatki, 2 zaposleni, samozaposleni in kmetje po SRDAP. Zasebni sektor 20 Javni sektor Skupaj 16 12 8 4 0 -4 -8 -12 Vir: SURS, preračuni UMAR. jan. 24 24 mar. jan. 23 jan. 22 jan. 21 jan. 20 jan. 19 jan. 18 jan. 17 -20 jan. 16 -16 jan. 15 Medletna realna rast, 3-mes. drseča sredina, v % Slika 17: Povprečna realna bruto plača na zaposlenega, marec 2024 Medletna realna rast povprečne bruto plače je bila marca (2,7 %) nekoliko nižja kot v prvih dveh mesecih. Ob malenkost višji inflaciji je bila to predvsem posledica visoke lanske osnove zaradi višjega dviga minimalne plače v začetku lanskega leta kot letos. V zasebnem sektorju je bila povprečna bruto plača marca letos medletno realno višja za 3,5 %. Najvišja rast je bila v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih in predelovanih dejavnostih. V javnem sektorju je bila realna rast 1,3-odstotna. Nominalna medletna rast povprečne bruto plače (6,4 %) je bila nekoliko nižja kot v prejšnjih mesecih. V zasebnem sektorju je znašala 7,2 %, v javnem pa 5 %. V prvih treh mesecih je bila v povprečju plača nominalno medletno višja za 7,1 %, kar je manj kot v prejšnjih četrtletjih. 16 Tekoča gospodarska gibanja Ekonomsko ogledalo, št. 4/2024 Cene Slika 18: Cene življenjskih potrebščin, maj 2024 Slovenija 12 Medletna rast cen življenjskih potrebščin se je maja drugič zapored znižala in bila z 2,5 % najnižja po septembru 2021. Na mesečni ravni so se cene sicer povišale za 0,5 %, a je bila rast za polovico nižja od majskega povprečja zadnjih petih let in tudi najnižja v tem obdobju. K umirjanju medletne rasti je največ prispevala za skoraj tretjino nižja rast cen kot v preteklih mesecih v skupini stanovanje, voda, električna energija, plin in drugo gorivo (3,1 %). Nižja je bila tudi medletna rast cen v skupini alkoholne pijače in tobak (4,2 %), na kar je vplivala višja lanska osnova zaradi dviga trošarin na tobak. Cene hrane in brezalkoholnih pijač so bile po aprilski stagnaciji maja medletno nižje za 0,2 %. Medletna rast cen poltrajnega blaga se je ohranila okoli doseženih ravni (1,7 %), cene trajnega blaga pa se še naprej medletno znižujejo (–0,9 %). Rast cen storitev se še umirja (medletno 4,1 %). Med vsemi skupinami blaga in storitev se cene še naprej najhitreje zvišujejo v skupinah restavracije in hoteli (medletno 6,8 %) ter izobraževanje (6 %). Evrsko območje Medletna inflacija, v % 10 8 6 4 2 0 jan. 24 maj 24 jan. 23 jan. 22 jan. 21 jan. 20 jan. 19 jan. 18 jan. 17 jan. 16 jan. 15 jan. 14 -2 Vir: SURS, Eurostat. Slika 19: Cene industrijskih proizvodov slovenskih proizvajalcev, april 2024 Domači trg 160 Cene industrijskih proizvodov so se aprila na mesečni ravni drugič zapored malenkost povišale (0,1 %), medletni upad pa se je še nekoliko zmanjšal (–2,9 %). Na mesečno rast so vplivale za 0,5 % višje cene blaga za široko porabo, predvsem trajnega blaga, ki se je podražilo za 1,6 %, cene proizvodov za investicije in surovin pa so ostale nespremenjene. Energenti so se zaradi nižjih cen koksa in naftnih derivatov (–2,7 %) mesečno pocenili za 0,5 %. Medletno je bil nekoliko manjši padec cen surovin (– 5,5 %) in energentov (–9,4 %), rast cen proizvodov za investicije (0,7 %) in široko porabo (1,2 %) pa se je okrepila. Cene industrijskih proizvodov so bile na domačem trgu medletno nižje za 3,8 %, na tujih trgih za 1,9 %. Manjši padec na tujih trgih je bil predvsem posledica višjih cen na trgih izven evrskega območja (2,7 %), znižanje cen v evrskem območju (–3,6 %) pa je bilo primerljivo znižanju na domačem trgu. Tuji trg 150 Indeks 2015=100 140 130 120 110 100 jan. 24 apr. 24 jan. 23 jan. 22 jan. 21 jan. 20 jan. 19 jan. 18 jan. 17 jan. 16 jan. 15 jan. 14 90 Vir: SURS. Tabela 4: Rast cen življenjskih potrebščin, v % 2023 VI 23-V 24/VI 22-V 23 Skupaj Hrana 4,2 4,8 V 24/IV 24 V 24/V 23 I-V 24/I-V 23 0,5 2,5 3,2 4,2 5,1 0,8 -0,4 1,0 -2,3 0,0 -0,5 3,0 2,2 Storitve 6,0 6,6 1,0 4,3 4,9 Ostalo1 4,7 4,5 0,2 2,1 3,0 Osnovna inflacija - brez hrane in energije 5,2 5,6 0,7 3,1 3,9 Osnovna inflacija - odrezano povprečje2 4,2 5,3 0,3 2,6 3,3 Goriva in energija Vir: SURS, preračuni UMAR. Opomba: 1 Obleka, obutev, pohištvo, osebni avtomobili, alkoholne pijače, tobak itd. 2 Pristop z izključitvijo deleža ekstremnih sprememb cen v vsakem mesecu. Tekoča gospodarska gibanja Ekonomsko ogledalo, št. 4/2024 17 Finančni trgi Slika 20: Krediti domačim nebančnim sektorjem, april 2024 Potrošniški Podjetja in NFI 30 Stanovanjski Skupaj Medletna rast, v % 20 10 0 -10 -20 -30 jan. 24 apr. 24 jan. 23 jan. 22 jan. 21 jan. 20 jan. 19 jan. 18 jan. 17 jan. 16 jan. 15 jan. 14 -40 Vir: BS. Medletna rast obsega kreditov domačim nebančnim sektorjem se je aprila ob višji osnovi nekoliko znižala (0,9 %), kljub mesečnemu zvišanju. Do upočasnitve rasti je prišlo zaradi večjega medletnega padca obsega kreditov podjetjem in NFI, ki je bil podoben kot konec preteklega leta (−5,3 %). Še naprej se je krepila rast kreditov gospodinjstvom (5 %), kjer so bili aprila potrošniški krediti medletno višji že za 15,5 %. Novo potrošniško kreditiranje je v prvih štirih mesecih z malo nad 530 mio EUR za skoraj polovico preseglo raven iz primerljivega obdobja lani. Medletna rast obsega stanovanjskih posojil se je nekoliko povečala, vendar ostala razmeroma skromna (1,5 %). Medletna rast vlog nebančnih sektorjev se je tudi aprila ohranjala okoli doseženih ravni (3,2 %). Vezane vloge so se na medletni ravni povečale za več kot 35 %. Obseg vlog čez noč se je v primerjavi z aprilom lani znižal za 3,3 %, njihov delež za 5 b. t. (na 78 %). Kakovost bančne aktive ostaja dobra, delež nedonosnih terjatev pa se je v prvem četrtletju ohranjal na ravni 1 %. Tabela 5: Kazalniki finančnih trgov Krediti domačih bank nebančnemu sektorju in vloge prebivalstva ter države Krediti skupaj Krediti podjetjem in NFI Krediti državi Nominalni zneski, v mio EUR Nominalna rast, v % 30. IV 23 31. XII 23 30. IV 24 30. IV 24/31. III 24 25.645,0 25.574,6 25.887,0 0,7 30. IV 24/30. IV 23 0,9 11.869,9 11.352,9 11.436,9 0,7 -3,6 4,1 1.265,6 1.336,4 1.317,7 0,5 12.509,5 12.885,3 13.132,5 0,7 5,0 Potrošniški 2.673,6 2.918,3 3.088,4 1,7 15,5 Stanovanjski 8.213,6 8.271,7 8.340,2 0,5 1,5 Ostalo 1.622,3 1.695,3 1.704,0 0,1 5,0 26.367,5 27.072,2 26.960,9 -0,1 2,3 Čez noč 23.280,2 22.753,5 22.235,9 -0,4 -4,5 Vezane 3.087,3 4.318,7 4.725,0 1,5 53,0 Krediti gospodinjstvom Bančne vloge gospodinjstev skupaj Bančne vloge centralne države skupaj Vloge nefinančnih družb skupaj 111,3 118,7 98,3 -18,4 -11,7 9.414,6 11.022,5 10.544,5 -0,5 12,0 Vir: Bilten BS, preračuni UMAR. Opomba: NFI – nedenarne finančne institucije. 18 Tekoča gospodarska gibanja Ekonomsko ogledalo, št. 4/2024 Plačilna bilanca Slika 21: Tekoči račun plačilne bilance, april 2024 Blagovna menjava Primarni dohodki Tekoči račun 12-mesečne kumulative, v mio EUR 5000 Presežek tekočega računa plačilne bilance je bil v zadnjih dvanajstih mesecih višji kot v enakem predhodnem obdobju in je znašal 3,1 mrd EUR (4,7 % ocenjenega BDP). K zvišanju je največ prispevalo izboljšanje blagovnega salda, saj je uvoz upadel bolj kot izvoz. Storitveni presežek se je povečal zlasti v menjavi storitev predelave blaga ter transportnih, gradbenih in finančnih storitev. K izboljšanju salda tekočega računa so prispevali tudi primarni in sekundarni dohodki. Primanjkljaj primarnih dohodkov je bil nižji zaradi manjših neto odlivov dohodkov od lastniškega kapitala (dividend in dobička) ter večjih neto prejetih obresti BS na vloge, ki jih ima na računih v tujini. Nižji primanjkljaj sekundarnih dohodkov pa je izhajal iz več prejetih transferjev zasebnega sektorja (odškodnine neživljenjskega zavarovanja) in tudi več prejetih transferjev državnega sektorja iz tujine (sredstva za tekoče mednarodno sodelovanje iz proračuna EU). Storitvena menjava Sekundarni dohodki 4000 3000 2000 1000 0 -1000 -2000 -3000 -4000 jan. 24 apr. 24 jan. 23 jan. 22 jan. 21 jan. 20 jan. 19 jan. 18 jan. 17 jan. 16 jan. 15 jan. 14 -5000 Vir: BS, preračuni UMAR. Tabela 6: Plačilna bilanca I-IV 2024, v mio EUR Prilivi Odlivi Saldo Saldo, I-IV 2023 Tekoči račun 19.261,3 18.168,7 1.092,6 776,2 Blago 13.979,1 13.839,4 139,6 94,4 Storitve 3.542,1 2.409,3 1.132,8 1.061,7 Primarni dohodki 1.065,6 1.123,1 -57,5 -184,1 674,6 796,9 -122,3 -195,8 889,4 863,9 25,5 -56,4 1.869,7 2.658,0 788,3 595,9 -375,5 Sekundarni dohodki Kapitalski račun Finančni račun Neposredne naložbe 630,3 706,2 75,9 Naložbe v vrednostne papirje 866,1 2.485,0 1.618,8 -534,2 Ostale naložbe 382,3 -765,5 -1.147,8 1.453,8 -329,7 -123,9 Statistična napaka Vir: BS. Opomba: Metodologija plačilne bilance in stanja mednarodnih naložb Slovenije temelji na priporočilih šeste izdaje Priročnika za izdelavo plačilne bilance, ki ga je izdal IMF. Na tekočem in kapitalskem računu prilivi pomenijo prejemke, odlivi pa izdatke; saldo je razlika med prilivi in odlivi. Na finančnem računu odlivi pomenijo imetja, prilivi pa obveznosti do tujine; saldo je razlika med odlivi in prilivi. Za vse plačilnobilančne prilive in odlive se povečanje izkazuje s pozitivnim predznakom, zmanjšanje pa z negativnim predznakom. Tekoča gospodarska gibanja Ekonomsko ogledalo, št. 4/2024 19 Javne finance Slika 22: Prihodki konsolidirane bilance javnega sektorja, april 2024 18 Davčni prihodki Nedavčni prihodki Ostalo Prispevki za socialno varnost Prejeta sredstva iz EU SKUPAJ PRIHODKI (rast v %) Prispevek k rasti, v o.t. 15 12 9 6 3 0 I-IV 2024 Vir: MF, preračuni UMAR. I-IV 2023 2023 2022 2021 2020 2019 2018 2017 2016 2015 2014 -6 2013 -3 Slika 23: Odhodki konsolidirane bilance javnega sektorja, april 2024 15 12 9 6 3 0 I-IV 2024 2023 2022 2021 2020 2019 I-IV 2023 Vir: MF, preračuni UMAR. 2018 2017 2016 2015 -6 2014 -3 2013 Prispevek k rasti, v o.t. 18 Plače in dr. izd. zapos. s soc. prisp. Izdatki za blago in storitve Plačila obresti Rezerve Tekoči transferi Investicijski odhodki in transferi Plačila v proračun EU SKUPAJ ODHODKI (rast v %) Primanjkljaj konsolidirane bilance javnega financiranja je bil v prvih štirih mesecih letos medletno nekoliko višji. Znašal je 55 mio EUR, v enakem lanskem obdobju pa 44 mio EUR. Prihodki so bili medletno višji za 10,8 %. V prvih štirih mesecih letos se je, poleg prihodkov iz socialnih prispevkov zaradi preoblikovanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v obvezni zdravstveni prispevek, močno okrepila tudi rast prihodkov iz DDPO5 zaradi večjih doplačil davka pri letošnjem poračunu. Opazneje se je okrepila še rast prihodkov iz dohodnine, na katere vpliva tudi neusklajevanje dohodninske lestvice in olajšav z inflacijo. Višja je bila tudi rast nedavčnih prihodkov zaradi višjih prihodkov od udeležbe na dobičku in dividend ter presežkov prihodkov nad odhodki. Rast prihodkov iz trošarin je bila nizka zaradi dinamike sprejemanja ukrepov za blažitev posledic energetske draginje in tudi lanskega zamika vplačil nekaterih trošarinskih zavezancev. Medletno nižja pa so bila skupna prejeta sredstva iz EU. Odhodki so bili v prvih štirih mesecih letos medletno višji za 10,9 %. K temu so največ prispevali: izdatki za plače in drugi prejemki iz dela6 ter predčasno izplačilo regresa, krepitev izdatkov za blago in storitve ter drugih izdatkov v zdravstvu v povezavi s preoblikovanjem dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v obvezni zdravstveni prispevek ter transferji posameznikom in gospodinjstvom, tudi zaradi visoke redne letne uskladitve pokojnin. Nekoliko manjši pa je bil prispevek izdatkov za investicije in odhodkov za plačilo obresti. Od avgusta 2023 do konca aprila 2024 je bilo iz državnega proračuna za odpravo posledic poplav in plazov izplačanih 672,3 mio EUR, od tega v prvih štirih mesecih letos 114,2 mio EUR, v tem času največ za tekoče vzdrževanje in zavarovanje po interventnem zakonu o odpravi posledic poplav. 5 6 Skladno z Zakonom o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev (ZORZFS) se za financiranje ukrepov in projektov, povezanih s poplavami in plazovi, začasno (od leta 2024 do vključno leta 2028) zviša stopnja DDPO iz 19 % na 22 %. Znesek, ki ga predstavlja razlika treh o. t., je namenski prihodek proračunskega sklada za obnovo. Dogovor o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju za leti 2022 in 2023 (oktober 2022). S 1. aprilom 2023 se je plačna lestvica povišala za en plačni razred. 20 Tekoča gospodarska gibanja Ekonomsko ogledalo, št. 4/2024 Slika 24: Prejeta sredstva iz proračuna EU, april 2024 Skupaj prejeta sredstva (januar-april 2023) Pričakovana povračila v sprejetem proračunu za 2024 Skupaj prejeta sredstva (januar-april 2024) Skupna kmetijska politika Strukturni skladi Kohezijski sklad Prejeta sred. iz centraliz. skladov in ostalo Ostala prejeta sredstva (NOO) 0 100 Vir: MF. 200 300 400 V mio EUR Slika 25: Stanje koriščenja sredstev EKP 2014–2020 (EU del) v obdobju 1. 1. 2014 do 30. 4. 2024 Izplačila iz državnega proračuna Pravice porabe Skupaj KS ESS Neto položaj državnega proračuna do proračuna EU je bil v prvih štirih mesecih leta 2024 pozitiven (41,2 mio EUR). Slovenija je v tem obdobju iz proračuna EU prejela 237,7 mio EUR (16,4 % v sprejetem proračunu načrtovanih prihodkov za leto 2024), vplačala pa 196,5 mio EUR (27,3 % načrtovanih vplačil). Največji delež v prihodkih (42,6 % vseh povračil v državni proračun, 100,5 % pričakovanih povračil v letu 2024) so imela sredstva iz kohezijskega sklada ter sredstva iz strukturnih skladov7 (30,3 % vseh povračil v državni proračun, 24,2 % pričakovanih povračil v letu 2024). Za izvajanje skupne kmetijske in ribiške politike je bilo v državni proračun povrnjeno 18,8 % vseh povračil (12,2 % pričakovanih povračil v letu 2024). Največ vplačil v proračun EU je bilo iz naslova bruto nacionalnega dohodka (46,1 % vseh vplačil). Po podatkih MKRR je bilo v okviru operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014−2020 (od januarja 2014 do konca aprila 2024) izvedenih izplačil iz državnega proračuna v skupni vrednosti 3,54 mrd EUR (EU del), kar je 106 %8 razpoložljivih sredstev, nekaj izplačil iz državnega proračuna pa je predvidenih še v prvi polovici leta 2024 (skladno z ocenami resorjev za okoli 66 mio EUR). V okviru operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2021−2027 (od januarja 2021 do konca aprila 2024) pa je bilo izvedenih izplačil iz državnega proračuna v skupni vrednosti 25,8 mio EUR (EU del), kar je 1 % razpoložljivih sredstev. 7 ESRR 8 0 1000 2000 V mio EUR 3000 4000 Vir: MKRR. Opomba: Sredstva YEI so prišteta k ESS. Vključena sredstva REACT-EU. Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR) in Evropski socialni sklad (ESS). S preseganjem razpoložljivih pravic porabe (prek 100 %) se zagotavlja, da končna praviloma nižja realizacija povračil iz evropskega proračuna (npr. zaradi ugotovljenih neupravičenih izdatkov, odstopa od sofinanciranja) še vedno omogoči 100-odstotno porabo razpoložljivih sredstev in doseganje ciljev Operativnega programa EKP. Tabela 7: Konsolidirani javnofinančni prihodki in odhodki po denarnem toku I-IV 2023 Kategorija Mio EUR SKUPAJ PRIHODKI I-IV 2024 Medl. rast, % Mio EUR 7.941,8 3,7 8.798,0 Davčni prihodki 4.085,1 4,5 Dohodnina 1.109,3 3,2 412,2 6,8 664,3 41,3 44,0 37,8 1.643,9 5,4 1.767,9 505,3 24,8 510,5 1 Davek od dohod. pravnih oseb Davki na nepremičnine Davek na dodano vrednost Trošarine Prispevki za soc. varnost Mio EUR Medl. rast, % 7.985,9 2,3 8.853,1 10,9 4.668,7 14,3 Plače in drugi stroški dela 1.908,3 10,3 2.201,4 15,4 1.291,2 16,4 Izdatki za blago in storitve 1.051,2 -3,5 1.262,9 20,1 61,2 Plačila obresti 372,8 8,2 444,6 19,3 -8,5 Rezerve 164,5 -32,8 98,0 -40,4 3.102,2 1,4 3.411,7 10,0 711,2 2,2 700,2 -1,5 462,1 16,0 537,8 16,4 213,7 -10,9 196,5 -8,1 2.983,7 8,4 3.408,9 379,3 -10,7 404,1 Prejeta sredstva iz EU 396,9 -15,4 240,2 96,9 -3,6 76,1 10,8 SKUPAJ ODHODKI I-IV 2024 Medl. rast, % Mio EUR 2 Nedavčni prihodki Ostalo I-IV 2023 Medl. rast, % Kategorija 7,5 Tekoči transferi posam. in gospodinj. 1,0 Ostali tekoči transferi 14,3 Izdatki za investicije 6,6 Plačila v proračun EU -39,5 JAVNOFINANČNI SALDO -44,2 -55,1 -21,4 PRIMARNI SALDO 285,4 318,0 Vir: MF, preračuni UMAR. Opombi: 1 Med davčne prihodke niso všteti socialni prispevki, kot to velja v konsolidirani bilanci javnega financiranja. 2 Stroški dela vključujejo soc. prispevke delodajalca. statistična priloga Statistična priloga Ekonomsko ogledalo, št. 4/2024 Pomembnejši kazalci Bruto domači proizvod (realne stopnje rasti, v %) 2018 2019 2020 2021 2022 2024 2023 2025 23 2026 Pomladanska napoved 2024 4,5 3,5 -4,2 8,2 2,5 1,6 2,4 2,5 2,5 BDP v mio EUR (tekoče cene) 45.876 48.582 47.045 52.279 57.038 63.090 66.833 70.936 74.608 BDP na prebivalca, v EUR (tekoče cene) 22.142 23.256 22.373 24.803 27.040 29.753 31.360 33.175 34.792 BDP na prebivalca po kupni moči (PPS)1 26.500 27.800 26.900 29.300 31.900 BDP na prebivalca po kupni moči (PPS EU 27 = 100)1 87 89 89 90 90 Stopnja brezposelnosti, registrirana 8,2 7,7 8,7 7,6 5,8 5,0 4,8 4,8 4,7 Stopnja brezposelnosti, anketna 5,1 4,5 5,0 4,7 4,0 3,8 3,8 3,8 3,7 Produktivnost dela (BDP na zaposlenega) 1,3 1,1 -3,6 6,8 -0,4 0,4 1,7 1,8 2,2 Inflacija2, povprečje leta 1,7 1,6 -0,1 1,9 8,8 7,4 2,7 3,4 2,2 Inflacija2, konec leta 1,4 1,8 -1,1 4,9 10,3 4,2 3,1 3,1 2,1 6,2 4,5 -8,5 14,5 7,2 -2,0 1,5 3,2 4,2 Izvoz proizvodov 5,7 4,5 -5,5 13,4 2,9 -2,5 0,9 2,6 3,9 Izvoz storitev 7,7 4,6 -19,7 19,1 24,9 0,3 3,8 5,2 5,1 7,1 4,7 -9,1 17,8 9,0 -5,1 3,7 4,0 4,2 Uvoz proizvodov 7,4 5,0 -8,6 17,2 7,7 -6,0 3,7 3,8 4,1 Uvoz storitev 5,4 3,0 -12,0 20,7 15,9 0,1 4,1 4,9 4,7 2.695 2.844 3.398 1.732 -578 2.770 1.509 1.165 1.125 5,9 5,9 7,2 3,3 -1,0 4,4 2,3 1,6 1,5 42.137 44.491 48.049 50.923 51.825 57.780 91,8 91,6 102,1 97,4 90,9 91,6 1,181 1,120 1,141 1,184 1,054 1,082 1,088 1,088 1,088 3,5 5,5 -6,5 10,3 3,6 1,3 1,6 2,0 1,9 52,0 52,5 50,4 51,7 54,0 53,0 52,3 52,0 51,5 2,9 1,8 4,2 6,1 -0,5 2,4 6,8 1,9 3,8 18,2 18,3 20,6 20,7 19,5 19,5 20,6 20,7 21,1 10,2 5,0 -7,2 12,6 3,5 9,5 4,2 4,0 3,5 19,3 19,6 18,9 20,2 21,6 22,5 23,0 23,2 23,4 MENJAVA S TUJINO Izvoz proizvodov in storitev (realne stopnje rasti, v %) Uvoz proizvod in storitev (realne stopnje rasti, v %) Saldo tekočega računa plačilne bilance, v mio EUR - delež v primerjavi z BDP, v % Bruto zunanji dolg, v mio EUR - delež v primerjavi z BDP, v % Razmerje USD za 1 EUR DOMAČE POVPRAŠEVANJE Zasebna potrošnja (realne stopnje rasti, v %) - delež v BDP, v % Državna potrošnja (realne stopnje rasti, v %) - delež v BDP, v % Investicije v osnovna sredstva (realne stopnje rasti, v %) - delež v BDP, v % Vir: SURS, Banka Slovenije, Eurostat, preračuni in napovedi UMAR (Pomladanska napoved, marec 2024). Opombe: 1 Merjeno v standardih kupne moči (PPS); 2 Merilo inflacije je indeks cen življenjskih potrebščin. 24 Statistična priloga Proizvodnja Ekonomsko ogledalo, št. 4/2024 2021 2022 2023 2022 Q1 Q2 2023 Q3 2024 Q4 Q1 Q2 Q3 -5,7 -3,4 -4,1 -10,1 Q4 Q1 2022 4 5 6 7 8 9 10 1,2 -4,0 INDUSTRIJSKA PROIZVODNJA, medletna rast v % Industrija B+C+D 10,2 1,2 -5,6 6,4 2,8 B Rudarstvo -6,6 10,2 -15,1 38,5 13,5 C Predelovalne dejavnosti 11,8 7,3 5,8 D Oskrba z elektriko, plinom, paro -5,3 -26,4 -31,6 3,9 -4,5 1,8 -5,1 -3,1 0,1 3,8 4,3 0,7 3,8 -3,5 16,3 10,8 32,3 12,5 1,6 7,4 39,9 -9,9 -4,7 -2,2 3,2 6,6 7,3 2,8 7,4 -4,9 -29,3 -30,0 -40,2 -39,4 -32,3 -27,7 -23,7 -33,7 25,4 -26,1 -30,2 -31,3 4,6 -1,8 -0,4 -3,3 32,9 -18,5 4,1 0,9 -34,8 -26,9 -25,7 -21,2 -34,7 -33,5 -50,0 GRADBENIŠTVO2, medletna rast vrednosti opravljenih gradbenih del v % Gradbeništvo skupaj -0,5 22,2 19,5 20,0 17,7 14,8 35,6 24,1 14,5 63,4 -5,7 34,6 53,7 58,5 109,5 21,6 5,9 13,4 19,5 16,1 11,6 4,0 22,5 24,6 19,3 26,3 12,7 12,1 2,2 19,5 19,5 6,7 5,1 6,7 -0,5 14,3 7,2 -5,9 11,4 11,8 6,9 -0,2 -1,6 7,6 9,9 5,6 6,7 17,2 12,0 4,6 Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti 10,6 10,0 4,3 9,3 11,8 11,3 Druge raznovrstne poslovne dejavnosti 13,1 5,7 6,1 12,0 12,3 11,6 5,1 -2,7 8,8 Stavbe Gradbeni inženirski objekti 23,1 23,2 10,1 -2,5 10,7 22,5 19,5 17,4 16,6 11,0 38,7 1,6 -13,3 -23,4 -16,8 57,6 55,3 48,4 37,0 95,9 51,7 107,0 11,0 -3,4 12,7 22,3 2,0 10,3 12,3 -7,1 19,0 0,4 2,5 1,2 20,9 20,4 17,5 5,5 7,9 6,6 5,3 -6,7 -8,1 -6,9 -6,1 10,4 13,7 11,4 2,9 10,5 7,5 1,9 11,2 -1,7 2,8 10,3 6,9 14,9 12,0 24,3 9,8 14,8 11,6 9,8 8,1 7,5 2,2 3,9 4,0 2,6 9,3 15,0 11,0 9,2 16,4 9,0 9,1 -0,8 1,5 7,0 7,7 6,0 3,8 4,4 13,8 16,1 7,6 -3,4 -3,7 4,4 -0,4 6,2 5,3 0,7 -1,1 -3,8 -4,6 -1,4 1,5 6,6 8,4 3,9 1,8 7,7 6,6 2,2 TRŽNE STORITVE, medletna realna rast v % Storitve skupaj Promet in skladiščenje Informacijske in komunikacijske dejavnosti TRGOVINA, medletna rast realnega prihodka v % Trgovina skupaj Trgovina na drobno 18,9 5,5 -6,3 9,8 7,4 4,6 0,8 -4,9 -8,3 -7,0 -4,9 4,8 12,4 6,2 4,2 0,0 6,9 7,4 2,1 Trgovina z motornimi vozili in popravila motornih vozil 8,1 -3,5 14,6 -7,6 -5,7 -1,2 1,2 15,1 13,8 13,7 15,9 4,3 -8,1 -1,7 -7,6 -4,0 -0,1 0,5 0,3 Trgovina na debelo in posredništvo pri prodaji 7,5 8,0 -5,9 14,3 10,2 8,1 0,4 -3,8 -6,7 -8,6 -4,7 -1,5 8,6 13,8 8,1 5,2 10,9 8,3 2,9 22,2 38,5 4,2 -10,7 15,2 -1,6 2,6 5,0 5,7 730,4 257,8 94,9 17,1 1,9 -9,5 -39,5 -8,4 0,5 -1,6 466,0 122,4 26,4 -45,7 -51,7 -54,5 -55,6 11,1 1172,0 539,8 244,9 91,2 52,3 38,8 61,3 10,0 188,2 110,2 69,6 25,8 20,5 15,5 20,1 TURIZEM, medletna rast v % Skupaj, prenočitve 3,5 679,7 180,0 Domači gostje, prenočitve 10,4 -14,7 -17,0 690,2 Tuji gostje, prenočitve 42,9 110,1 14,7 78,8 394,5 61,2 71,6 44,5 27,4 6,2 7,8 20,8 18,9 212,1 106,0 20,7 29,6 32,4 15,0 16,6 16,0 Nominalni prihodek v gostinstvu 58,6 78,8 -50,3 -49,1 -9,5 -15,1 KMETIJSTVO Odkup pridelkov, v mio EUR 601,4 773,6 751,4 144,0 176,5 221,0 232,1 178,5 179,8 189,5 203,4 165,6 54,8 61,1 60,6 81,0 62,3 77,7 90,8 POSLOVNE TENDENCE (vrednost kazalnika*) Kazalnik gospodarske klime 2,4 0,6 -3,8 4,2 2,5 -1,9 -2,5 -1,4 -3,4 -5,7 -4,7 -3,5 4,3 2,6 0,7 -0,9 -0,2 -4,5 -5,4 8 0 -8 7 2 -3 -7 -5 -9 -10 -9 -9 4 2 0 0 -1 -6 -9 18 21 14 26 22 16 21 17 14 12 13 10 23 25 19 16 18 13 19 v storitvenih dejavnostih 8 17 16 15 18 17 18 19 17 13 14 16 19 19 18 17 20 16 14 v trgovini na drobno 5 20 13 16 26 21 17 14 16 12 10 10 28 27 23 26 22 15 9 -22 -33 -33 -26 -31 -39 -35 -34 -31 -33 -32 -28 -28 -31 -33 -39 -39 -40 -38 Kazalnik zaupanja v predelovalnih dejavnostih v gradbeništvu potrošnikov Vir: SURS. Opombe: 1 Le za podjetja z dejavnostjo oskrbe z energijo; 2 V raziskovanje so zajeta vsa večja gradbena podjetja, ter še nekatera negradbena podjetja, ki izvajajo gradbeno dejavnost; * desezonirani podatki SURS. Statistična priloga Ekonomsko ogledalo, št. 4/2024 Proizvodnja 2022 11 2023 12 25 2024 1 2 3 4 5 6 7 -6,9 0,1 -3,3 -8,2 -2,2 -2,4 -21,6 -38,1 -25,7 -31,5 -32,6 -37,8 -27,9 -28,7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 -7,7 -15,8 -7,7 -2,2 -2,7 -11,0 -3,5 2,6 -7,6 7,4 0,3 -10,8 -0,3 17,1 14,2 18,0 13,1 33,3 -8,8 31,7 -6,8 -15,7 -7,8 -3,1 -2,6 -9,3 -1,7 3,0 -7,1 8,2 -8,8 -22,0 -34,7 -48,9 -20,5 -24,0 -19,6 INDUSTRIJSKA PROIZVODNJA, medletna rast v % Industrija B+C+D B Rudarstvo C Predelovalne dejavnosti D Oskrba z elektriko, plinom, paro -2,9 -10,5 0,9 -7,7 -1,1 1,5 -1,5 -7,6 -1,1 -1,6 -38,7 -33,0 -46,1 -27,1 -37,9 -27,9 -37,0 -31,7 -34,3 -24,6 -23,1 GRADBENIŠTVO2, medletna rast vrednosti opravljenih gradbenih del v % Gradbeništvo skupaj Stavbe Gradbeni inženirski objekti 26,1 45,6 25,0 16,8 29,9 23,4 22,8 23,2 19,4 20,3 29,6 8,1 13,0 9,0 -4,1 5,6 -7,7 -5,3 119,6 101,4 57,4 8,9 8,3 -5,6 -3,3 14,2 -6,7 -10,3 -21,5 -25,2 -26,0 -18,3 -31,8 -0,6 -16,4 -20,2 -7,8 16,0 38,4 15,9 33,6 24,4 24,0 12,8 21,8 14,7 21,8 41,2 10,3 16,1 4,7 -5,0 3,9 -8,0 5,7 4,2 7,3 6,1 6,7 -0,6 2,3 -2,8 1,3 -0,4 0,3 1,0 3,3 3,3 6,1 1,5 -3,2 Promet in skladiščenje -1,9 -0,6 0,5 -3,6 -1,5 -9,6 -1,4 -9,0 -6,6 -9,0 -8,6 -9,7 -5,7 -5,1 -2,7 0,0 -13,8 Informacijske in komunikacijske dejavnosti 5,7 -0,2 11,0 12,3 10,4 -2,7 2,6 -4,6 6,1 0,5 2,1 4,5 14,9 11,3 14,2 4,7 2,3 Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti 7,3 7,9 3,6 8,3 10,1 3,0 -0,2 3,9 2,6 6,7 2,6 6,1 3,9 2,5 11,1 1,4 -2,9 Druge raznovrstne poslovne dejavnosti 6,2 -1,0 4,4 9,3 7,3 6,1 10,1 6,8 5,9 7,7 4,8 5,7 1,8 4,1 11,0 3,2 0,0 1,5 -1,7 4,1 -2,1 -4,3 -5,4 -3,1 -2,9 -3,2 -5,0 -5,4 0,5 -0,6 -4,1 -0,1 4,8 -3,8 Trgovina na drobno 2,9 -2,2 4,1 -3,9 -12,4 -9,4 -6,8 -8,6 -7,9 -5,9 -7,2 -3,6 -4,8 -6,2 -2,1 0,7 -2,8 2,4 Trgovina z motornimi vozili in popravila motornih vozil 0,0 3,5 16,6 11,3 16,9 14,8 10,5 16,4 17,2 11,2 12,7 18,2 18,1 11,2 14,1 11,0 2,2 22,3 Trgovina na debelo in posredništvo pri prodaji 1,2 -2,9 0,5 -5,2 -6,0 -9,1 -5,6 -5,6 -6,5 -9,2 -9,9 -2,5 -4,2 -7,6 -4,0 4,9 -6,7 -10,0 -4,6 38,3 13,7 -1,3 12,9 7,0 -13,4 9,0 -5,6 8,0 3,8 2,4 8,7 -4,1 4,5 17,6 -10,5 -9,4 -14,9 5,3 1,1 -0,7 1,0 -6,6 3,1 -2,4 -7,8 -11,6 TRŽNE STORITVE, medletna realna rast v % Storitve skupaj TRGOVINA, medletna rast realnega prihodka v % Trgovina skupaj TURIZEM, medletna rast v % Skupaj, prenočitve Domači gostje, prenočitve -43,1 -45,3 Tuji gostje, prenočitve 65,4 96,9 67,9 48,4 20,9 38,6 37,0 16,1 15,2 -2,8 8,9 5,3 4,8 14,1 -2,5 5,8 33,1 33,5 37,0 44,7 32,1 23,1 22,6 17,9 7,4 17,8 10,1 23,4 15,2 14,8 17,7 7,4 12,3 10,4 72,2 69,2 60,2 54,7 63,6 56,3 63,0 60,6 64,7 58,8 66,1 78,4 61,4 63,6 55,7 51,8 58,4 57,0 -2,0 0,0 -1,1 -1,3 -1,8 -2,6 -3,0 -4,8 -6,4 -5,9 -4,9 -5,4 -4,9 -3,7 -3,1 -3,2 -4,1 -2,0 -2,3 v predelovalnih dejavnostih -6 -5 -3 -5 -6 -9 -9 -10 -11 -10 -9 -10 -9 -8 -7 -9 -10 -8 -8 v gradbeništvu 22 22 19 19 13 17 13 12 13 9 13 10 13 16 13 8 11 4 7 v storitvenih dejavnostih 20 19 18 19 20 18 18 15 13 12 13 14 14 14 13 18 16 17 16 v trgovini na drobno 18 23 19 17 7 19 13 17 1 19 15 13 4 15 16 10 5 22 14 potrošnikov -37 -31 -35 -34 -33 -31 -30 -34 -33 -34 -33 -33 -32 -31 -28 -29 -29 -26 -26 Nominalni prihodek v gostinstvu 7,4 -10,6 -20,3 -21,7 -34,4 -50,2 KMETIJSTVO Odkup pridelkov, v mio EUR POSLOVNE TENDENCE (vrednost kazalnika*) Kazalnik gospodarske klime Kazalnik zaupanja 26 Statistična priloga Ekonomsko ogledalo, št. 4/2024 Trg dela 2021 2022 2023 FORMALNO AKTIVNI (A=B+E) 974,6 978,7 FORMALNO DELOVNO AKTIVNI (B=C+D)1 900,3 2022 2023 2024 2022 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 5 6 7 8 9 10 982,4 976,9 976,2 976,5 985,2 982,0 981,5 979,6 986,7 991,0 975,9 976,2 976,6 975,5 977,3 983,2 922,0 933,7 912,5 920,2 923,0 932,3 929,0 934,2 932,7 939,1 941,6 920,1 922,3 922,3 921,6 925,2 930,2 25,7 24,9 24,3 24,9 24,9 24,9 24,8 24,2 24,4 24,3 24,2 23,6 24,9 24,9 24,9 24,9 24,9 24,9 294,1 304,7 308,4 300,1 303,6 305,9 309,5 307,4 309,0 307,9 309,2 312,5 303,3 304,4 306,0 305,3 306,4 308,3 205,6 210,8 211,4 209,1 210,5 210,6 212,9 211,8 212,0 210,7 211,2 212,2 210,4 210,6 210,6 210,3 210,9 212,2 67,8 73,0 75,7 70,2 72,2 74,2 75,5 74,5 75,7 75,9 76,5 78,9 72,1 72,8 74,4 74,0 74,4 75,0 580,4 592,4 601,1 587,6 591,8 592,2 597,9 597,4 600,8 600,4 605,7 605,6 591,8 593,1 591,3 591,3 593,9 597,0 49,6 49,5 49,2 49,4 49,5 49,5 49,6 49,1 49,2 49,1 49,4 49,4 49,6 49,4 49,5 49,5 49,5 49,6 146,1 149,7 153,0 148,9 149,7 148,8 151,6 152,1 153,0 152,1 154,8 155,4 149,7 149,8 148,4 148,2 150,0 151,2 ZAPOSLENI (C)1 804,4 824,1 833,4 815,8 822,8 824,8 833,1 830,0 834,2 831,9 837,5 839,9 822,6 824,6 824,3 823,4 826,7 831,3 V podjetjih in organizacijah 756,2 775,8 785,5 768,3 774,4 776,0 784,4 782,3 785,9 783,9 789,8 793,3 774,3 775,9 775,5 774,6 777,9 782,3 Pri fizičnih osebah 48,2 48,3 47,9 47,5 48,4 48,8 48,7 47,7 48,2 48,0 47,7 46,6 48,4 48,7 48,8 48,7 48,8 49,0 SAMOZAPOSLENI IN KMETJE (D) 95,8 97,9 100,4 96,7 97,4 98,2 99,1 99,0 100,0 100,8 101,7 101,7 97,4 97,7 98,0 98,2 98,5 98,9 REGISTRIRANI BREZPOSELNI (E) 74,3 56,7 48,7 64,4 55,9 53,4 52,9 53,0 47,3 46,9 47,6 49,4 55,9 53,9 54,3 53,9 52,0 53,0 Ženske 37,9 28,6 24,3 32,1 28,3 27,4 26,6 26,2 23,7 23,8 23,6 23,9 28,2 27,3 27,9 27,8 26,5 26,9 Mladi (15 do 29 let) 14,2 10,5 9,2 11,9 10,0 9,5 10,6 10,0 8,5 8,4 9,9 9,6 9,9 9,5 9,6 9,6 9,2 10,9 Starejši od 50 let 28,2 22,3 19,0 25,2 22,4 21,2 20,4 20,6 18,9 18,5 17,9 18,8 22,4 21,7 21,6 21,3 20,8 20,4 Osnovnošolska izobrazba ali manj 23,5 18,0 15,9 20,9 17,7 16,7 16,8 17,4 15,4 15,0 15,6 16,9 17,6 17,0 16,8 16,7 16,5 16,5 Brezposelni več kot 1 leto 40,5 30,1 22,4 35,5 31,0 27,9 25,9 24,4 22,6 21,7 21,0 20,6 31,0 29,6 28,6 28,0 27,1 26,5 Prejemniki nadomestil in pomoči 18,9 15,1 14,1 17,8 14,3 14,5 14,0 15,9 13,1 13,8 13,6 16,5 14,2 13,9 14,6 14,8 14,2 13,0 STOPNJA REG. BREZP., (E/A, v %) 7,6 5,8 5,0 6,6 5,7 5,5 5,3 5,4 4,8 4,8 4,8 5,0 5,7 5,5 5,6 5,5 5,3 5,3 Moški 6,9 5,2 4,5 6,0 5,2 4,9 4,9 5,0 4,4 4,3 4,4 4,7 5,2 5,0 5,0 4,9 4,8 4,8 Ženske 8,5 6,5 5,5 7,2 6,4 6,2 6,0 5,9 5,3 5,4 5,3 5,4 6,4 6,2 6,3 6,3 6,0 6,0 TOKOVI REGISTRIRANE BREZPOSELNOSTI -1,8 -1,1 -0,4 -1,8 -2,2 -0,6 0,4 -1,0 -1,4 -0,1 0,8 -0,5 -2,2 -2,0 0,5 -0,4 -1,9 0,9 Novi brezposelni iskalci prve zaposlitve 0,6 0,6 0,6 0,4 0,4 0,5 1,2 0,5 0,3 0,4 1,2 0,5 0,4 0,4 0,3 0,3 0,8 2,6 Izgubili delo 4,5 4,2 4,1 5,1 3,4 3,9 4,2 4,9 3,4 3,9 4,3 5,3 3,3 3,4 4,5 3,4 3,9 4,0 Brezposelni dobili delo 5,0 3,8 3,4 5,1 4,0 3,1 3,1 4,6 3,4 2,9 2,9 4,6 3,9 3,6 2,5 2,3 4,6 3,6 Drugi odlivi iz brezposelnosti (neto) 2,0 2,2 1,9 2,3 2,2 2,1 2,2 2,0 1,9 1,8 2,0 2,0 2,2 2,3 2,0 2,1 2,3 2,3 DELOVNA DOVOLJENJA ZA TUJCE za določen čas 41,8 49,5 52,0 46,7 49,1 50,7 51,7 51,8 52,2 52,0 51,9 51,6 49,2 49,7 50,2 50,7 51,2 51,7 4,3 5,1 5,3 4,8 5,0 5,2 5,2 5,3 5,3 5,3 5,3 5,2 5,0 5,1 5,1 5,2 5,2 5,3 V kmetijstvu, gozdarstvu, ribištvu V industriji in gradbeništvu - v predelovalnih dejavnostih - v gradbeništvu V storitvah - v javni upravi - v izobraževanju, zdravstvu in socialnem varstvu Od vseh formalno aktivnih, v % Viri: SURS, ZRSZ, ZPIZ. Opombe: 1 Z januarjem 2005 je SURS prešel na novo metodologijo ugotavljanja formalno delovno aktivnega prebivalstva. Novi vir podatkov za zaposlene in samozaposlene razen kmetov je Statistični register delovno aktivnega prebivalstva (SRDAP), podatki o kmetih pa so napovedani s pomočjo ARIMA modela na osnovi četrtletnih podatkov o kmetih iz Ankete o delovni sili. Statistična priloga Ekonomsko ogledalo, št. 4/2024 Trg dela 2022 11 2023 12 1 2 3 4 5 6 2024 7 8 9 10 11 12 1 2 3 FORMALNO AKTIVNI (A=B+E) 983,7 988,5 982,1 982,3 981,8 981,6 981,3 981,6 980,3 978,6 979,7 984,8 985,6 989,6 990,6 991,4 991,2 FORMALNO DELOVNO AKTIVNI (B=C+D)1 931,2 935,3 926,7 928,9 931,4 933,0 934,1 935,4 933,0 931,2 933,7 937,6 938,5 941,3 939,0 941,6 944,3 V kmetijstvu, gozdarstvu, ribištvu V industriji in gradbeništvu - v predelovalnih dejavnostih - v gradbeništvu V storitvah - v javni upravi - v izobraževanju, zdravstvu in socialnem varstvu 24,9 24,8 24,2 24,2 24,3 24,3 24,4 24,4 27 24,3 24,3 24,3 24,2 24,2 24,2 23,5 23,5 4 5 23,6 308,1 312,0 306,4 307,3 308,4 309,0 308,9 309,1 308,8 307,7 307,3 308,7 308,1 310,7 311,3 312,6 313,6 212,2 214,3 211,7 211,5 212,1 212,1 212,1 211,8 211,2 210,7 210,2 211,0 210,6 212,2 212,2 212,3 212,3 74,8 76,7 73,7 74,7 75,1 75,7 75,5 76,0 76,3 75,7 75,7 76,3 76,2 77,2 77,8 79,0 79,9 598,2 598,5 596,1 597,4 598,8 599,6 600,8 602,0 599,9 599,2 602,2 604,7 606,1 606,4 604,2 605,5 607,1 49,6 49,4 49,0 49,2 49,2 49,1 49,2 49,1 49,1 49,2 49,1 49,3 49,3 49,5 49,3 49,3 49,5 151,7 151,9 151,6 152,2 152,7 152,8 153,1 153,0 151,8 151,5 153,1 154,2 154,9 155,2 154,9 155,4 155,8 ZAPOSLENI (C)1 831,9 836,1 828,0 829,9 832,0 833,2 834,1 835,2 832,5 830,5 832,6 836,1 836,7 839,6 837,5 840,0 842,3 V podjetjih in organizacijah 783,1 787,9 780,6 782,3 784,0 785,1 785,8 786,8 784,4 782,6 784,7 788,0 788,9 792,5 791,1 793,4 795,5 Pri fizičnih osebah 48,8 48,2 47,4 47,6 48,0 48,1 SAMOZAPOSLENI IN KMETJE (D) 99,2 99,3 98,7 99,0 99,4 99,8 100,0 100,3 100,5 100,8 101,1 101,5 101,8 101,7 101,5 101,7 102,0 REGISTRIRANI BREZPOSELNI (E) 52,5 53,2 55,4 53,4 50,3 48,6 47,2 46,2 47,3 47,4 46,0 47,2 47,2 48,4 51,6 49,7 46,9 45,2 44,1 Ženske 26,6 26,4 27,1 26,3 25,1 24,3 23,6 23,2 24,0 24,1 23,1 23,7 23,6 23,5 24,7 24,0 22,9 22,3 21,8 Mladi (15 do 29 let) 10,6 10,4 10,7 10,1 9,3 8,8 8,5 8,2 8,4 8,5 8,5 10,0 9,8 9,9 10,1 9,6 9,0 8,5 8,1 Starejši od 50 let 20,3 20,4 21,3 20,7 19,8 19,3 18,9 18,6 18,8 18,6 18,1 17,8 17,7 18,1 19,4 18,9 18,0 17,5 17,2 Osnovnošolska izobrazba ali manj 16,6 17,2 18,2 17,6 16,4 15,8 15,4 15,0 15,1 14,9 15,0 15,1 15,4 16,4 17,7 17,1 15,8 15,1 14,6 Brezposelni več kot 1 leto 25,9 25,4 25,2 24,4 23,6 23,0 22,6 22,2 22,0 21,7 21,4 21,2 21,0 20,8 21,1 20,6 20,1 19,6 19,3 Prejemniki nadomestil in pomoči 14,1 15,0 17,2 15,6 14,9 13,4 12,8 13,2 13,8 14,1 13,6 12,4 13,7 14,6 17,4 17,0 15,3 12,9 STOPNJA REG. BREZP., (E/A, v %) 5,3 5,4 5,6 5,4 5,1 5,0 4,8 4,7 4,8 4,8 4,7 4,8 4,8 4,9 5,2 5,0 4,7 Moški 4,8 4,9 5,3 5,0 4,7 4,5 4,4 4,3 4,3 4,3 4,3 4,4 4,4 4,6 4,9 4,7 4,4 Ženske 6,0 5,9 6,1 5,9 5,7 5,5 5,3 5,2 5,4 5,5 5,2 5,3 5,3 5,3 5,5 5,4 5,2 TOKOVI REGISTRIRANE BREZPOSELNOSTI -0,5 0,6 2,2 -2,0 -3,1 -1,7 -1,4 -1,0 1,1 0,1 -1,4 1,2 -0,1 1,2 3,3 -1,9 -2,8 -1,7 -1,1 Novi brezposelni iskalci prve zaposlitve 0,7 0,4 0,5 0,4 0,4 0,3 0,3 0,3 0,2 0,2 0,8 2,5 0,6 0,4 0,6 0,4 0,4 0,3 0,3 Izgubili delo 4,1 4,5 7,3 3,7 3,6 3,3 3,4 3,4 4,5 3,4 3,8 4,2 4,1 4,6 8,2 4,0 3,6 3,6 3,3 Brezposelni dobili delo 3,2 2,5 3,8 4,6 5,2 3,8 3,3 3,1 2,1 2,1 4,4 3,4 3,0 2,3 3,9 4,7 5,1 3,9 3,1 Drugi odlivi iz brezposelnosti (neto) 2,3 1,9 2,2 1,8 2,2 1,7 2,1 1,9 1,7 1,8 1,9 2,3 2,0 1,7 2,1 1,9 2,1 2,0 1,9 DELOVNA DOVOLJENJA ZA TUJCE za določen čas 51,7 51,7 51,5 51,7 52,1 52,3 52,3 52,1 52,0 52,0 52,1 51,9 52,0 51,9 51,8 51,5 51,3 51,1 5,3 5,2 5,2 5,3 5,3 5,3 5,3 5,3 5,3 5,3 5,3 5,3 5,3 5,2 5,2 5,2 5,2 Od vseh formalno aktivnih, v % 48,3 48,4 48,1 47,8 47,9 48,1 47,8 47,1 46,3 46,6 46,8 28 Statistična priloga Plače Ekonomsko ogledalo, št. 4/2024 v EUR 2023 Q1 24 mar. 24 BRUTO PLAČA NA ZAPOSLENEGA, nominalno v € 2021 2022 2023 2022 Q1 Q2 2023 Q3 Q4 Q1 Q2 2024 Q3 Q4 Q1 2022 7 8 9 medletna rast v % SKUPAJ 2.221 2.310 2.333 6,1 2,8 9,7 -1,2 0,8 5,0 6,5 10,4 9,9 10,0 8,7 7,1 3,2 5,7 6,1 Dej. zaseb. sektorja (A-N; R-S) 2.153 2.260 2.291 5,8 6,0 9,6 4,0 6,6 6,7 6,9 11,1 9,5 9,2 8,9 7,7 5,7 7,0 7,2 Dej. javnih storitev (OPQ) 2.436 2.464 2.462 6,8 -5,1 9,9 -12,5 -11,8 0,5 5,3 8,4 11,0 12,3 7,9 5,5 -3,0 2,0 3,0 Industrija (B-E) 2.243 2.393 2.401 5,7 6,2 10,1 4,4 6,9 7,6 6,2 12,2 10,4 8,2 9,7 8,6 6,3 7,9 8,5 Trad. tržne stor. (GHI) 1.959 2.037 2.066 5,7 6,7 9,5 4,5 7,5 6,6 8,2 10,8 9,0 9,7 8,4 7,6 5,8 6,9 7,3 Ost. tržne stor. (J-N; R-S) 2.408 2.507 2.580 5,6 5,4 9,3 3,4 5,7 5,6 6,7 10,0 8,9 9,9 8,3 6,5 5,2 6,0 5,7 A Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo 1.864 1.908 1.897 3,8 9,6 10,0 6,8 10,1 10,0 11,5 13,0 11,2 8,9 7,2 6,8 7,4 9,5 13,1 B Rudarstvo 2.766 2.871 2.748 2,3 4,1 10,1 0,4 3,4 5,7 6,1 12,3 22,9 4,0 3,0 11,5 3,3 8,1 5,9 C Predelovalne dejavnosti 2.198 2.357 2.363 6,2 6,3 9,9 4,8 6,9 7,4 6,2 12,1 10,1 8,0 9,6 8,6 6,6 8,1 7,5 D Oskrba z električno energijo, plinom in paro 3.315 3.319 3.446 1,5 6,2 12,4 0,1 8,5 11,2 5,2 14,2 13,4 10,1 12,0 8,6 2,9 4,2 27,6 E Oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja 2.126 2.220 2.196 4,3 6,1 10,4 4,1 7,4 6,5 6,3 12,4 9,1 10,1 10,3 8,1 5,2 7,9 6,5 F Gradbeništvo 1.746 1.827 1.850 7,1 7,0 9,6 6,8 7,1 6,5 7,9 10,9 9,3 9,7 8,8 8,3 5,3 7,7 6,5 G Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil 2.050 2.135 2.184 5,4 6,3 9,1 4,8 7,7 5,7 7,2 10,2 8,5 9,5 8,3 7,5 4,9 5,9 6,3 H Promet in skladiščenje 1.957 2.034 2.032 5,0 8,7 9,6 7,0 8,6 8,9 10,2 11,2 9,7 10,1 7,6 8,7 7,9 9,3 9,5 I Gostinstvo 1.615 1.661 1.675 12,7 8,9 11,4 12,4 12,7 7,3 9,1 13,9 10,6 10,3 11,1 6,6 6,8 7,2 7,8 J Informacijske in komunikacijske dejavnosti 2.943 3.018 3.064 4,7 5,6 7,3 4,9 6,0 5,9 5,6 7,3 8,0 7,3 6,7 5,7 6,0 4,2 7,6 K Finančne in zavarovalniške dejavnosti 3.222 3.464 4.015 5,0 6,3 8,6 3,1 8,9 5,1 8,2 9,4 6,5 11,1 7,8 7,4 6,0 7,0 2,4 L Poslovanje z nepremičninami 1.985 2.030 2.071 3,7 5,4 8,4 3,9 5,8 5,4 6,5 10,1 8,2 8,1 7,4 5,1 5,2 5,2 5,7 M Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti 2.486 2.569 2.545 6,3 4,7 9,1 4,0 4,7 4,9 5,4 10,1 8,6 9,4 8,2 5,7 4,6 5,2 4,9 N Druge raznovrstne poslovne dejavnosti 1.598 1.681 1.684 5,9 7,8 11,2 5,8 8,1 8,6 9,0 12,8 11,2 11,6 9,7 8,8 6,7 10,4 8,7 O Dejavnost javne uprave in obrambe, dejavnost obvezne socialne varnosti 2.675 2.673 2.696 6,9 -3,3 10,0 -9,8 -10,6 1,9 6,9 8,4 11,8 12,5 7,4 5,4 0,6 2,8 2,3 P Izobraževanje 2.212 2.258 2.247 8,9 -5,1 9,7 -5,7 -10,7 -5,7 2,3 9,0 10,5 11,5 7,9 5,7 -13,2 -3,0 0,5 Q Zdravstvo in socialno varstvo 2.513 2.543 2.535 4,8 -6,3 10,2 -20,0 -13,8 6,6 7,3 8,0 11,0 13,3 8,5 5,4 6,4 6,9 6,5 R Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti 2.180 2.218 2.288 9,4 2,2 9,6 3,0 2,4 0,5 3,7 10,8 10,2 10,3 7,3 3,8 0,1 0,0 1,4 S Druge dejavnosti 1.765 1.837 1.842 3,4 5,0 9,1 1,1 5,6 5,9 7,1 11,2 8,3 8,9 8,3 6,2 5,4 6,4 5,9 Vir: SURS, preračuni UMAR. Statistična priloga Ekonomsko ogledalo, št. 4/2024 Plače BRUTO PLAČA NA ZAPOSLENEGA, nominalno v € 2022 10 11 2023 12 1 2 3 4 5 6 29 2024 7 8 9 10 11 12 1 2 3 medletna rast v % SKUPAJ 7,3 7,7 4,6 11,5 10,7 9,2 9,0 11,0 9,9 10,0 10,7 9,5 9,2 8,1 8,7 8,1 6,9 6,4 Dej. zaseb. sektorja (A-N; R-S) 7,7 8,4 4,7 12,6 11,3 9,6 8,2 10,9 9,4 9,5 9,8 8,3 9,7 8,5 8,7 8,9 7,6 6,6 Dej. javnih storitev (OPQ) 6,1 5,5 4,5 8,5 9,0 7,8 10,9 11,1 11,0 11,1 13,2 12,8 7,9 7,0 8,9 5,6 4,9 5,9 Industrija (B-E) 8,0 8,2 2,5 14,2 12,0 10,4 9,4 11,7 10,2 8,5 9,2 6,8 9,9 10,7 8,5 10,6 7,6 7,8 Trad. tržne stor. (GHI) 8,3 9,2 7,0 12,5 11,2 8,9 7,6 11,0 8,6 9,9 10,3 9,0 9,7 7,8 7,9 8,0 7,8 7,1 Ost. tržne stor. (J-N; R-S) 6,9 8,1 4,9 10,4 10,3 9,5 7,3 10,1 9,2 10,2 10,0 9,4 9,6 6,5 9,3 7,8 7,1 4,8 12,0 8,5 14,1 15,8 13,1 10,1 11,1 11,3 11,2 11,7 9,3 5,8 8,8 11,5 1,4 7,4 7,4 5,7 B Rudarstvo 8,6 15,1 -3,3 16,0 10,9 10,2 47,8 17,0 6,0 3,5 6,4 1,9 8,8 -0,4 1,2 12,9 19,4 2,8 C Predelovalne dejavnosti 8,0 8,5 2,3 14,2 12,0 10,1 9,3 11,7 9,4 8,1 8,8 7,1 9,8 10,8 8,0 10,6 7,1 8,0 D Oskrba z električno energijo, plinom in paro 8,3 4,3 3,5 16,0 10,0 16,3 6,0 8,7 26,2 14,8 14,9 1,9 9,9 9,6 16,5 9,0 11,6 5,7 E Oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja 6,8 6,0 6,3 12,5 14,5 10,4 5,6 14,0 7,8 9,5 11,7 9,2 11,7 11,2 7,8 10,8 7,7 5,7 F Gradbeništvo 8,1 8,1 7,4 12,9 11,1 8,9 8,4 10,2 9,2 10,3 9,6 9,2 8,7 7,6 10,2 8,9 9,4 6,7 G Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil 7,7 7,7 6,2 11,9 11,0 7,9 6,2 11,1 8,5 9,7 10,0 8,8 9,8 8,0 7,3 7,6 7,4 7,4 10,2 12,2 8,1 12,9 11,2 9,5 9,1 10,8 9,1 10,3 10,7 9,3 9,8 5,4 8,2 9,6 9,4 7,1 I Gostinstvo 7,6 10,6 9,1 15,5 13,0 13,4 11,9 11,2 8,7 10,5 11,3 9,1 9,6 13,0 10,9 6,5 7,3 5,9 J Informacijske in komunikacijske dejavnosti 7,3 6,1 3,6 8,8 6,6 6,6 6,8 8,9 8,3 8,0 7,8 6,0 7,9 6,4 6,1 6,2 5,8 5,0 K Finančne in zavarovalniške dejavnosti 6,6 10,2 7,0 11,8 11,5 5,8 2,4 9,7 7,6 11,3 11,4 10,4 12,8 2,7 9,5 4,8 11,6 7,0 L Poslovanje z nepremičninami 7,5 4,4 7,8 12,1 9,7 8,7 6,4 10,5 7,6 7,9 8,4 8,1 6,2 9,4 6,7 4,1 5,7 5,7 M Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti 6,2 9,0 1,1 8,1 10,7 11,5 7,5 9,4 9,0 9,9 9,6 8,7 8,6 7,1 9,2 9,0 6,0 2,1 N Druge raznovrstne poslovne dejavnosti 9,2 6,0 12,3 13,7 13,5 11,1 10,4 12,1 10,9 11,3 10,7 12,7 10,1 6,6 12,7 11,0 7,2 8,2 O Dejavnost javne uprave in obrambe, dejavnost obvezne socialne varnosti 6,3 6,7 7,7 8,8 9,4 7,1 10,7 12,0 12,6 11,1 14,0 12,3 7,2 6,5 8,5 5,5 5,0 5,6 P Izobraževanje 2,2 1,4 3,4 9,3 8,8 8,8 10,5 10,5 10,4 10,4 11,3 12,7 8,1 7,4 8,1 6,0 5,3 6,0 10,4 8,8 3,2 7,5 8,9 7,5 11,6 11,0 10,5 12,0 14,6 13,4 8,5 7,0 10,0 5,3 4,6 6,2 R Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti 0,5 6,8 3,7 10,0 6,0 16,5 10,3 10,3 10,0 9,8 9,9 11,3 8,1 6,4 7,5 3,7 5,0 2,8 S Druge dejavnosti 7,7 8,3 5,5 13,0 12,5 8,2 8,3 8,8 7,8 8,9 9,2 8,6 7,7 8,9 8,3 5,9 5,8 6,9 A Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo H Promet in skladiščenje Q Zdravstvo in socialno varstvo 30 Statistična priloga Cene in indikatorji konkurenčnosti Ekonomsko ogledalo, št. 4/2024 2021 2022 2023 2022 Q1 Q2 2023 Q3 Q4 Q1 Q2 2024 Q3 Q4 Q1 2022 5 6 7 8 9 CPI, medletna rast v % 4,9 10,3 4,2 6,0 8,5 10,7 10,1 9,9 8,2 6,6 5,3 3,4 8,1 10,4 11,0 11,0 10,0 10 9,9 Hrana in brezalkoholne pijače 3,9 18,6 4,6 5,9 10,8 13,8 18,3 18,9 14,4 10,2 6,0 2,0 10,8 12,5 13,2 13,8 14,4 17,2 Alkoholne pijače in tobak 2,4 6,0 9,4 2,8 5,0 6,4 6,2 9,2 9,2 8,9 9,3 6,3 5,1 5,3 5,9 6,5 6,8 7,0 Obleka in obutev 5,9 2,3 1,3 4,4 2,0 2,9 2,3 3,8 6,4 6,6 1,9 3,8 2,6 2,0 1,8 2,6 4,2 2,7 Stanovanje 8,6 13,3 2,7 8,4 13,5 22,0 14,6 13,0 9,2 5,3 5,2 4,3 10,4 23,9 24,6 25,3 16,2 15,6 Stanovanjska oprema 5,7 12,9 3,9 8,0 10,7 12,2 12,5 11,8 9,1 6,4 4,6 2,2 10,5 12,3 12,0 11,6 13,0 12,5 Zdravje -0,5 7,2 8,5 4,2 3,0 3,7 5,7 6,7 11,3 11,8 8,8 8,7 2,7 3,2 3,4 3,8 4,0 3,7 Prevoz 12,5 9,3 -0,5 13,0 16,3 16,9 10,1 5,0 1,0 -1,0 1,1 0,6 16,7 17,2 19,7 16,5 14,5 10,4 Komunikacije -3,6 1,2 0,1 -4,2 -4,6 -3,8 -0,8 2,6 3,7 3,8 2,6 -1,3 -5,9 -5,3 -3,7 -4,0 -3,8 -2,2 Rekreacija in kultura 3,4 6,9 6,3 4,0 5,9 5,3 6,6 8,6 7,9 8,5 6,7 3,8 5,9 5,7 4,8 5,2 5,9 6,6 Izobraževanje 0,5 1,4 8,7 0,4 0,3 0,5 1,3 2,1 4,6 5,3 8,7 8,1 0,3 0,4 0,4 0,4 0,8 1,3 Gostinske in nastanitvene storitve 6,1 10,8 7,9 7,1 9,0 9,1 10,2 11,2 9,1 9,0 8,5 6,1 9,6 9,5 8,8 9,0 9,6 9,9 Raznovrstno blago in storitve -2,1 8,9 6,2 0,9 2,6 4,1 6,7 7,1 7,5 7,4 6,5 5,4 2,4 3,1 3,6 4,1 4,7 5,5 HICP 5,1 10,8 3,8 6,3 9,0 11,3 10,6 9,9 8,0 6,3 5,0 3,4 8,7 10,8 11,7 11,5 10,6 10,3 Osnovna inflacija - brez hrane in energije 3,1 7,4 5,2 4,3 5,6 6,3 6,9 7,8 8,0 7,4 5,9 4,2 5,5 6,0 6,1 6,3 6,6 6,7 CENE PROIZVODOV PRI PROIZVAJALCIH, medletna rast v % Skupaj 10,6 19,3 0,0 15,6 21,7 21,1 19,9 15,5 7,1 2,4 0,4 -2,6 22,5 22,2 21,1 21,0 21,3 20,6 Domači trg 10,6 23,3 2,0 17,2 24,8 25,2 23,9 19,2 9,9 4,6 2,5 -2,3 25,7 25,4 24,6 25,3 25,7 25,1 Tuji trg 10,6 15,3 -2,0 13,9 18,5 17,0 15,8 11,8 4,3 0,2 -1,6 -3,0 19,3 18,9 17,5 16,7 16,8 16,0 11,6 15,4 -1,9 15,1 20,5 19,3 16,2 11,8 3,8 -0,7 -1,8 -3,5 21,6 21,2 20,1 19,3 18,4 16,7 8,5 15,1 -2,2 11,4 14,6 12,6 15,0 11,4 4,6 1,9 -1,2 -1,4 14,7 14,5 12,5 11,7 13,7 14,6 25,9 11,9 -4,1 27,5 29,5 24,9 14,6 6,4 -1,6 -4,4 -4,2 -3,6 30,2 29,2 26,6 25,6 22,6 17,7 Na evrskem območju Izven evrskega območja Indeks uvoznih cen INDIKATORJI KONKURENČNOSTI1, medletna rast v % Efektivni tečaj2 nominalno 0,0 -1,7 0,8 -1,8 -2,0 -2,3 -0,7 0,1 0,7 1,8 0,6 1,6 -1,7 -2,3 -2,4 -2,3 -1,4 -0,7 Realni (deflator HICP) -0,4 -0,4 2,4 -1,1 -0,7 -0,2 0,3 1,6 2,3 3,1 2,5 -0,1 0,8 0,6 0,1 -1,3 -1,0 0,6 Realni (deflator ULC) 0,6 -0,2 5,7 -2,9 -3,2 0,7 4,6 6,6 6,6 6,0 4,0 1,184 1,054 1,082 1,123 1,065 1,007 1,021 1,073 1,089 1,088 1,076 1,217 1,057 1,018 1,013 0,990 0,983 1,020 USD za EUR Viri: SURS, ECB, preračuni UMAR. Opomba: 1 Vir podatkov za serije efektivnih tečajev ECB. 2 Harmonizirani efektivni tečaj, skupina 19 držav partneric in 18 držav evrskega območja; rast vrednosti pomeni apreciacijo nacionalne valute in obratno. Statistična priloga Ekonomsko ogledalo, št. 4/2024 2022 2023 31 2024 Cene in indikatorji konkurenčnosti 11 12 1 CPI, medletna rast v % 10,0 10,3 10,0 9,3 10,5 9,4 8,4 6,9 6,1 6,2 7,5 6,9 4,9 4,2 3,3 3,4 3,6 3,0 2,5 Hrana in brezalkoholne pijače 19,0 18,6 19,3 18,3 19,0 15,8 14,9 12,4 11,1 10,4 9,2 7,3 6,2 4,6 3,2 2,0 0,9 0,0 -0,2 Alkoholne pijače in tobak 5,5 6,0 9,1 9,1 9,4 7,4 10,3 10,0 9,2 8,8 8,8 8,6 10,0 9,4 6,2 6,3 6,3 7,0 4,2 Obleka in obutev 1,9 2,3 3,9 1,8 5,6 8,3 5,3 5,6 7,3 6,6 5,9 2,7 1,6 1,3 1,9 4,6 4,8 2,4 1,9 Stanovanje 14,9 13,3 11,1 7,9 19,9 13,7 10,6 3,3 2,0 2,0 12,0 10,0 2,9 2,7 3,6 4,7 4,7 4,8 3,1 Stanovanjska oprema 12,0 12,9 12,3 12,2 10,8 10,2 8,9 8,1 6,7 6,8 5,7 5,0 4,9 3,9 3,1 1,6 1,9 2,0 1,2 Zdravje 6,3 7,2 4,8 5,4 9,8 10,1 10,6 13,3 13,7 11,0 10,7 11,4 6,4 8,5 9,4 10,9 5,7 6,1 5,5 Prevoz 10,5 9,3 6,0 6,0 3,1 2,9 0,5 -0,3 -3,4 -0,6 0,9 3,1 0,7 -0,5 0,1 0,3 1,3 1,2 1,4 Komunikacije -1,4 1,2 2,4 2,1 3,3 3,7 4,2 3,2 3,0 3,8 4,5 4,0 3,7 0,1 -1,6 -1,4 -0,9 -1,1 -0,3 Rekreacija in kultura 6,2 6,9 10,1 9,6 6,1 7,5 7,7 8,5 8,9 8,7 7,8 7,1 6,7 6,3 2,7 2,6 6,0 3,2 2,9 Izobraževanje 1,3 1,4 1,4 2,0 2,9 4,0 4,5 5,3 5,2 5,2 5,5 8,7 8,7 8,7 8,6 8,0 7,7 6,6 6 Gostinske in nastanitvene storitve 9,8 10,8 12,1 11,3 10,2 9,6 8,8 8,9 9,2 8,7 9,2 9,1 8,4 7,9 5,5 6,0 6,7 7,3 6,8 Raznovrstno blago in storitve 5,8 8,9 6,7 7,0 7,5 7,3 7,8 7,5 7,8 7,3 7,1 6,9 6,5 6,2 5,8 5,2 5,1 4,9 4,6 10,8 10,8 9,9 9,4 10,4 9,2 8,1 6,6 5,7 6,1 7,1 6,6 4,5 3,8 3,4 3,4 3,4 3,0 2,5 6,5 7,4 8,0 7,7 7,8 8,0 8,0 8,0 7,8 7,3 7,2 6,5 5,9 5,2 3,9 4,2 4,4 3,6 3,1 HICP Osnovna inflacija - brez hrane in energije 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 CENE PROIZVODOV PRI PROIZVAJALCIH, medletna rast v % Skupaj 19,7 19,3 18,2 14,9 13,4 9,9 6,6 4,9 4,1 2,1 1,0 0,9 0,3 0,0 -1,0 -3,5 -3,3 -2,9 Domači trg 23,2 23,3 22,1 18,6 16,9 13,3 9,2 7,3 6,8 3,9 3,1 2,5 2,9 2,0 0,3 -3,4 -3,7 -3,8 Tuji trg 16,2 15,3 14,3 11,2 9,8 6,4 4,0 2,5 1,4 0,3 -1,1 -0,7 -2,2 -2,0 -2,3 -3,6 -3,0 -1,9 Na evrskem območju 16,6 15,4 14,4 10,9 10,0 6,5 3,4 1,5 0,7 -1,0 -1,7 -1,2 -2,3 -1,9 -2,1 -4,0 -4,5 -3,6 Izven evrskega območja 15,4 15,1 14,0 11,5 8,7 5,1 4,5 4,3 2,4 3,1 0,3 0,4 -1,9 -2,2 -3,0 -2,4 1,3 2,7 14,3 11,9 8,1 7,5 3,6 0,6 -1,9 -3,4 -5,0 -3,8 -4,3 -4,0 -4,5 -4,1 -3,4 -3,9 -3,4 -2,1 Indeks uvoznih cen INDIKATORJI KONKURENČNOSTI1, medletna rast v % Efektivni tečaj2 nominalno -0,1 0,1 -0,1 0,3 1,0 0,5 0,5 1,7 1,9 1,6 0,9 0,7 0,1 0,3 0,3 0,6 0,3 0,6 Realni (deflator HICP) 1,5 1,0 0,7 3,3 3,2 2,3 1,4 2,1 2,8 4,4 4,2 2,4 0,9 1,0 1,1 1,6 0,9 0,7 1,059 1,077 1,072 1,071 1,097 1,087 1,084 1,106 1,091 1,068 1,056 1,081 1,090 1,091 1,079 1,087 1,073 1,081 Realni (deflator ULC) USD za EUR 5 32 Statistična priloga Plačilna bilanca Ekonomsko ogledalo, št. 4/2024 2021 2022 2023 2024 2022 2022 2023 -578 2.824 -146 -232 153 -354 544 1.087 550 643 700 -127 -26 -79 -175 -57 882 -2.174 462 -512 -517 -378 -767 34 483 -26 -28 112 -205 -181 -131 -208 -243 72 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 4 5 6 7 8 9 PLAČILNA BILANCA, metodologija BPM, mio EUR Tekoči račun Blago 1.732 384 Izvoz 35.255 42.628 41.317 10.000 11.045 10.834 10.749 10.858 10.819 9.466 10.174 10.380 3.437 3.729 3.879 3.573 3.289 3.972 Uvoz 34.373 44.802 40.854 10.511 11.562 11.212 11.516 10.824 10.337 9.492 10.202 10.268 3.900 3.642 3.910 4.011 3.781 3.532 3.846 603 909 1.093 877 830 985 1.027 1.004 795 297 293 318 300 340 453 Izvoz 8.471 11.133 11.850 2.143 2.773 3.329 2.889 2.562 2.961 3.333 2.995 2.535 885 886 1.002 1.078 1.081 1.170 Uvoz 6.273 Storitve 2.198 Primarni dohodki 3.482 7.651 8.004 1.539 1.865 2.235 2.012 1.732 1.975 2.306 1.991 1.740 588 593 684 778 741 717 -756 -1.232 -873 -70 -447 -399 -315 -178 -155 -278 -262 -43 -163 -98 -187 -186 -99 -115 Prejemki 2.086 2.156 2.503 537 553 452 613 607 704 587 606 800 152 214 187 135 139 178 Izdatki 2.841 3.387 3.375 608 1.000 852 928 785 858 865 868 842 315 312 374 320 238 293 Sekundarni dohodki -594 -655 -611 -167 -176 -163 -149 -142 -226 -172 -71 -165 -56 -41 -79 -81 -55 -26 Prejemki 1.113 1.243 1.430 286 317 313 327 311 315 349 454 446 100 101 116 101 89 123 Izdatki 1.707 1.898 2.041 453 494 476 476 453 541 522 525 611 156 142 195 182 144 149 Kapitalski račun 163 -220 -168 -41 -60 -13 -107 -92 -28 20 -67 16 4 -28 -36 -15 31 -29 1.774 -1.678 2.596 -459 -396 85 -908 255 877 1.034 431 460 -321 166 -242 150 -244 179 -414 -1.288 -36 Finančni račun -520 -228 -339 -271 -450 -381 -256 63 53 -48 -116 -242 19 -17 -218 Imetja Neposredne naložbe 1.442 763 536 364 431 209 -241 186 140 169 42 568 192 97 142 271 -154 92 Obveznosti 1.856 2.051 1.056 592 770 480 209 567 395 106 -11 617 309 338 123 288 65 128 -259 -1.298 -242 Naložbe v vrednost. papirje 2.778 -12 644 -295 936 -608 149 -546 746 1.344 256 85 304 -251 198 30 -176 -46 -63 -45 58 -127 9 -34 -18 -3 1 -17 -17 -11 13 24 21 Ostale naložbe -1.444 -371 3.420 1.053 -694 569 -1.298 1.198 1.012 1.535 -325 -1.041 -448 313 -559 407 -252 413 Imetja 1.136 Finančni derivativi 2.923 2.940 6.285 1.639 834 1.267 -799 2.916 1.241 2.483 -355 -704 186 179 468 -209 339 Ostali lastniški kapital 4 18 -3 10 2 0 5 -4 1 0 0 8 1 0 1 0 0 0 Gotovina in vloge 1.422 1.914 5.708 811 335 1.328 -560 2.294 1.055 2.564 -205 -1.320 -203 101 437 -302 566 1.063 348 340 181 -27 186 33 148 34 74 -37 98 47 42 -42 48 27 Posojila Zavarovalne, pokojninske in standard. jamstvene sheme Komercialni krediti in predujmi Ostale terjatve 110 -49 22 -8 65 0 8 -13 -3 9 -6 62 0 0 3 3 3 -4 -4 -4 873 846 349 920 367 7 -448 685 127 -197 -265 590 296 25 46 95 -247 159 254 -169 -14 -74 -64 -88 57 -102 -10 91 6 67 -8 3 -60 45 -24 -108 4.367 3.311 2.866 586 1.528 699 499 1.718 230 948 -29 338 634 -134 1.027 -616 591 723 -38 1 7 -1 -1 1 2 11 1 -6 0 2 0 0 -1 0 0 0 2.359 1.681 1.833 526 237 543 375 391 393 766 283 132 30 -38 244 59 263 221 Posojila 16 833 1.050 -441 781 277 215 965 35 457 -408 23 331 -25 474 -412 392 297 Zavarovalne, pokojninske in standard. jamstvene sheme 21 3 29 22 -34 22 -7 54 13 -38 0 0 -11 -11 -11 7 7 7 Obveznosti Ostali lastniški kapital Gotovina in vloge Komercialni krediti in predujmi 1.119 801 -288 437 434 -95 26 150 -327 -25 -86 172 213 -107 329 -247 -46 197 Ostale obveznosti 215 -8 235 43 111 -49 -113 146 114 -207 182 10 72 47 -8 -23 -26 0 Posebne pravice črpanja (SDR) 675 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Rezervna imetja 824 168 2 77 37 24 31 37 6 -1 -41 205 4 27 5 -3 4 22 Neto napake in izpustitve -121 -880 -60 -272 -105 -56 -448 -196 -182 463 -145 -256 -198 220 -127 339 -218 -177 IZVOZ IN UVOZ PO NAMENU PORABE PROIZVODOV, v mio EUR Izvoz investicijskega blaga 4.980 1.090 1.244 1.181 1.301 1.187 1.230 1.180 1.383 1.188 372 411 461 385 348 449 Blaga za vmesno porabo 19.633 25.763 23.625 4.067 4.817 6.008 6.626 6.646 6.347 6.485 6.284 5.329 5.527 5.847 2.066 2.229 2.330 2.218 1.974 2.454 Blaga za široko porabo 15.744 22.197 26.466 2.383 4.196 6.218 6.251 5.501 6.647 6.556 6.200 7.063 7.460 1.677 2.075 2.466 2.056 1.812 5.914 1.377 1.455 1.443 1.562 1.389 1.446 1.369 1.709 1.448 416 497 542 481 458 504 Blaga za vmesno porabo 24.076 34.352 34.532 7.869 8.969 8.893 8.416 8.875 8.736 8.505 8.417 9.440 2.779 3.354 2.836 2.822 2.858 3.214 Blaga za široko porabo 12.588 16.566 16.634 3.726 4.392 4.191 4.311 4.325 4.032 4.180 4.097 5.015 1.509 1.369 1.514 1.417 1.442 1.332 Uvoz investicijskega blaga 4.885 5.826 Vira: BS, SURS. Opomba: Metodologija plačilne bilance in stanja mednarodnih naložb Slovenije temelji na priporočilih šeste izdaje Priročnika za izdelavo plačilne bilance, ki ga je izdal Mednarodni denarni sklad (Balance of Payments and International Investment Position). Statistična priloga Ekonomsko ogledalo, št. 4/2024 Plačilna bilanca 2022 10 11 2023 12 1 2 3 4 33 2024 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 PLAČILNA BILANCA, metodologija BPM, mio EUR Tekoči račun 12 -27 -338 123 143 278 233 455 400 202 61 287 280 225 138 251 140 309 -238 -175 -354 -71 14 91 61 214 208 86 -213 101 44 -35 -38 110 -56 57 28 Izvoz 3.664 3.769 3.317 3.317 3.498 4.043 3.313 3.778 3.729 3.251 2.752 3.463 3.605 3.570 2.999 3.324 3.407 3.649 3.599 Uvoz 3.902 3.944 3.670 3.387 3.484 3.952 3.252 3.563 3.522 3.165 2.965 3.362 3.561 3.605 3.037 3.214 3.463 3.592 3.571 335 263 279 263 258 309 232 360 393 304 393 330 365 317 322 255 247 294 337 Izvoz 961 900 1.028 794 805 963 852 1.003 1.106 1.124 1.151 1.057 1.011 938 1.045 792 815 927 1.007 Uvoz 670 Blago Storitve 393 626 637 749 531 547 654 620 642 713 821 758 727 646 622 723 538 568 634 Primarni dohodki -44 -63 -207 -22 -67 -90 -6 -26 -122 -116 -101 -61 -75 -83 -104 -40 2 -4 -15 Prejemki 169 213 231 223 182 202 246 251 206 195 179 213 199 180 228 247 273 279 266 Izdatki 213 276 438 244 248 292 252 277 329 311 281 273 274 262 331 287 271 283 281 -41 -52 -56 -48 -62 -31 -54 -93 -78 -71 -17 -84 -54 26 -43 -74 -53 -38 43 99 95 133 92 103 116 101 96 118 90 142 118 114 190 150 157 139 151 228 Izdatki 140 147 189 139 165 148 156 189 197 161 159 202 168 164 193 231 192 189 186 Kapitalski račun 10 44 -161 -59 -3 -30 36 -23 -42 -7 22 6 8 13 -89 56 0 -40 9 -161 40 -788 326 123 -194 341 318 218 294 336 403 633 110 -312 456 129 -125 328 Neposredne naložbe 60 -183 -327 -33 -179 -169 6 -54 -207 236 -199 26 96 74 -116 2 -175 124 124 Imetja 88 -22 -307 94 126 -35 97 138 -96 -48 -36 253 131 188 -277 114 135 319 138 Obveznosti 28 161 20 127 305 134 92 192 111 -285 163 227 36 114 -161 112 310 195 14 447 53 437 -1.261 370 283 74 561 -486 -71 254 -729 505 -41 282 -537 1.394 487 274 4 Sekundarni dohodki Prejemki Finančni račun Naložbe v vrednost. papirje Finančni derivativi -51 -36 -40 8 -1 3 -7 -14 -13 1 -8 -11 -7 5 -1 -5 1 -8 Ostale naložbe -629 198 -867 1.578 -108 -273 256 -154 910 116 288 1.131 14 90 -430 907 -1.201 -747 -107 Imetja -62 -163 -36 -601 1.294 1.359 262 4 225 1.012 299 250 1.934 121 -58 -418 323 -785 -242 Ostali lastniški kapital 0 3 3 0 -1 -2 1 0 0 0 0 0 1 -1 0 1 6 1 2 Gotovina in vloge -396 -107 -57 1.277 1.029 -12 37 229 789 411 608 1.545 -162 -35 -8 474 -1.131 -663 -76 9 64 75 -2 54 -19 19 28 27 -23 3 -16 27 26 57 -39 -31 1 Posojila Zavarovalne, pokojninske in standard. jamstvene sheme Komercialni krediti in predujmi Ostale terjatve 20 -1 -1 -1 3 3 3 -2 -2 -2 21 21 21 0 0 0 0 0 0 0 148 48 -644 87 237 362 -71 -32 230 -110 -360 273 223 -83 -406 -115 306 399 29 78 -43 22 -70 37 -69 20 2 -32 2 -21 111 32 35 -61 1 14 52 -19 467 -234 266 -284 1.467 535 -252 379 102 183 -38 803 107 -149 12 -583 416 505 45 0 1 1 10 0 1 0 1 0 -6 0 0 0 0 0 0 1 1 0 Gotovina in vloge 46 385 -56 14 180 197 -6 102 298 245 182 339 32 123 129 -220 78 274 15 Posojila 47 -299 468 -44 1.015 -5 89 139 -193 39 168 250 105 -353 -161 114 -19 -72 155 Zavarovalne, pokojninske in standard. jamstvene sheme -2 -2 -2 18 18 18 4 4 4 -13 -13 -13 0 0 0 0 0 0 0 Obveznosti Ostali lastniški kapital Komercialni krediti in predujmi 373 -261 -86 -327 222 256 -437 97 13 -5 -290 270 -59 -5 -22 -390 312 250 -36 Ostale obveznosti 4 -58 -59 46 32 69 98 37 -20 -77 -86 -45 29 87 66 -92 51 50 -93 Posebne pravice črpanja (SDR) 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 3 -7 3 3 Rezervna imetja Neto napake in izpustitve 13 8 10 34 41 -38 12 -20 14 12 2 -14 26 -19 -48 80 115 10 44 -183 24 -289 263 -16 -443 72 -114 -141 99 253 111 345 -129 -361 149 -11 -394 -74 IZVOZ IN UVOZ PO NAMENU PORABE PROIZVODOV, v mio EUR Izvoz investicijskega blaga 411 431 459 334 386 467 363 430 438 391 352 437 470 446 466 365 396 427 418 Blaga za vmesno porabo 2.203 2.293 1.851 2.040 2.110 2.335 1.902 2.139 2.243 1.809 1.540 1.980 1.972 2.029 1.526 1.915 1.939 1.993 1.977 Blaga za široko porabo 1.722 2.088 1.692 2.174 2.015 2.458 1.667 2.350 2.538 2.178 1.684 2.339 2.458 2.643 1.963 2.675 2.118 2.667 3.457 Uvoz investicijskega blaga 469 518 576 401 470 518 443 501 502 444 425 501 512 587 610 414 489 544 462 Blaga za vmesno porabo 2.964 2.943 2.508 2.913 2.605 3.357 2.575 3.372 2.788 2.293 2.776 3.435 3.097 3.255 2.064 3.239 3.282 2.918 3.614 Blaga za široko porabo 1.460 1.377 1.474 1.540 1.206 1.579 1.243 1.428 1.361 1.085 1.564 1.531 1.290 1.534 1.273 1.535 1.798 1.682 1.626 34 Statistična priloga Denarna gibanja in obrestne mere Ekonomsko ogledalo, št. 4/2024 2021 2022 2021 2023 12 2022 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 IZBRANE TERJATVE DRUGIH MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ DO DOMAČIH SEKTORJEV, stanje konec meseca, v mio EUR BS do centralne države 14.460 12.247 12.921 14.460 14.546 14.391 13.642 13.380 13.290 13.055 13.574 13.025 12.457 12.425 12.733 12.247 3.538 2.858 3.142 3.538 3.658 3.680 3.464 3.496 3.458 3.429 3.430 3.318 3.114 3.060 3.086 2.830 693 764 855 693 706 698 693 691 689 692 691 695 695 702 710 764 Gospodinjstva (S.14, 15) 11.556 12.439 12.885 11.556 11.583 11.638 11.779 11.859 11.965 12.037 12.140 12.252 12.333 12.387 12.425 12.439 Nefinančne družbe (s.11) 9.828 10.988 10.390 9.828 10.113 10.223 10.330 10.539 10.589 10.664 10.968 11.131 11.098 11.281 11.349 10.987 Nedenarne finančne institucije (S.123, 124, 125) 1.602 1.903 1.301 1.602 1.616 1.637 1.734 1.743 1.752 1.778 1.820 1.828 1.852 1.883 1.865 1.903 10.607 9.764 11.707 10.607 10.424 10.047 9.941 9.264 9.830 8.687 8.844 8.832 9.227 8.834 9.124 9.761 34.136 35.279 36.727 34.136 34.283 34.071 34.213 33.792 34.381 33.413 33.958 34.239 34.682 34.599 34.982 35.279 Centralna država (S.1311) Ostali državni sektor (S.1312,1313,1314) Denarni sektor (S.121, 122) Terjatve do domačih sektorjev SKUPAJ V domači valuti V tuji valuti Vrednostni papirji skupaj 284 256 212 284 281 273 303 320 298 295 310 302 292 265 262 256 3.302 3.096 3.268 3.302 3.432 3.474 3.320 3.368 3.495 3.469 3.511 3.401 3.226 3.193 3.229 3.064 IZBRANE OBVEZNOSTI DRUGIH MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ DO DOMAČIH SEKTORJEV, stanje konec meseca, v mio EUR Vloge v domači valuti skupaj 38.152 38.980 39.444 38.152 37.999 38.014 37.946 38.013 38.338 37.574 37.805 38.130 38.293 38.537 38.573 38.980 Čez noč 29.146 31.836 31.034 29.146 29.166 29.238 29.338 29.592 29.899 30.138 30.374 30.790 30.951 30.845 31.170 31.836 Vezane vloge – kratkoročne 2.707 3.066 3.721 2.707 2.619 2.595 2.674 2.622 2.666 2.639 2.719 2.693 2.790 3.057 2.848 3.066 Vezane vloge – dolgoročne 5.849 3.751 4.147 5.849 5.737 5.713 5.523 5.459 5.441 4.515 4.441 4.366 4.263 4.332 4.228 3.751 Kratkoročne vloge na odpoklic 450 327 542 450 477 468 411 340 332 282 271 281 289 303 327 327 Vloge v tuji valuti skupaj 828 974 890 828 834 851 965 1.007 1.036 1.093 1.103 1.133 1.161 1.066 1.033 974 Čez noč 790 891 821 790 799 817 847 883 894 953 964 1.005 1.041 957 927 891 Vezane vloge – kratkoročne 27 76 61 27 24 24 109 115 134 132 131 120 113 102 99 76 Vezane vloge – dolgoročne 11 7 8 11 11 10 9 9 8 8 8 8 7 7 7 7 OBRESTNE MERE MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ, v % Nove vloge v domači valuti Gospodinjstva Vloge čez noč 0,00 0,01 0,12 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,01 0,01 0,01 0,02 0,03 0,02 Vezane vloge do 1 leta 0,12 0,08 0,85 0,05 0,04 0,05 0,03 0,03 0,04 0,03 0,03 0,04 0,13 0,15 0,18 0,19 2,31 3,80 1,69 1,66 1,66 1,65 1,67 1,79 2,02 2,22 2,52 2,64 2,96 3,36 3,55 1,77 4,98 1,08 1,35 0,79 0,97 0,92 1,48 2,1 1,02 2,74 3,03 .. 3,87 1,26 0,00 0,67 3,88 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,50 0,50 1,25 1,25 2,00 2,50 3-mesečni -0,549 0,342 3,431 -0,582 -0,560 -0,532 -0,495 -0,448 -0,386 -0,239 0,037 0,395 1,011 1,428 1,825 2,066 6-mesečni -0,523 0,673 3,690 -0,545 -0,527 -0,476 -0,417 -0,311 -0,144 0,162 0,467 0,837 1,596 1,997 2,321 2,560 Nova posojila gospodinjstvom v domači valuti Stanovanjska posojila, fiksna OM nad 5 do 10 let 1,72 Nova posojila nefinančnim družbam v domači valuti Posojilo nad 1 mio EUR, fiksna OM nad 1 do 5 let 1,13 OBRESTNE MERE EVROPSKE CENTRALNE BANKE, v % Operacije glavnega refinanciranja MEDBANČNE OBRESTNE MERE EURIBOR Vira: BS, EUROSTAT. Statistična priloga Ekonomsko ogledalo, št. 4/2024 Denarna gibanja in obrestne mere 2023 1 2 3 4 5 6 35 2024 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 IZBRANE TERJATVE DRUGIH MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ DO DOMAČIH SEKTORJEV, stanje konec meseca, v mio EUR BS do centralne države 12.706 12.411 12.179 12.321 12.414 12.307 12.289 12.260 12.027 12.139 12.492 12.921 12.859 12.783 12.907 12.776 2.981 2.965 2.913 2.957 2.995 3.017 3.010 2.996 2.970 3.055 3.097 3.142 3.300 3.319 3.501 3.532 764 775 775 761 776 774 782 785 786 789 789 856 860 860 855 852 Gospodinjstva (S.14, 15) 12.444 12.424 12.495 12.509 12.552 12.522 12.598 12.662 12.725 12.799 12.867 12.885 12.912 12.961 13.041 13.133 Nefinančne družbe (s.11) 11.210 10.921 10.787 11.030 10.963 10.996 10.987 10.905 10.834 10.910 10.798 10.391 10.394 10.361 10.394 10.456 Nedenarne finančne institucije (S.123, 124, 125) 1.909 1.165 1.181 1.193 1.214 1.233 1.244 1.239 1.254 1.262 1.270 1.301 1.307 1.309 1.316 1.338 Denarni sektor (S.121, 122) 9.546 10.029 10.587 9.995 10.074 11.225 11.321 11.728 11.385 10.753 11.013 11.707 10.749 10.372 9.519 8.849 35.284 34.835 35.324 34.984 35.078 36.163 36.345 36.728 36.591 36.116 36.295 36.729 35.795 35.427 34.656 34.161 Centralna država (S.1311) Ostali državni sektor (S.1312,1313,1314) Terjatve do domačih sektorjev SKUPAJ V domači valuti V tuji valuti Vrednostni papirji skupaj 251 252 243 247 247 243 245 241 216 215 219 212 210 207 200 195 3.234 3.107 3.088 3.131 3.175 3.286 3.280 3.274 3.066 3.157 3.242 3.268 3.445 3.543 3.766 3.800 IZBRANE OBVEZNOSTI DRUGIH MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ DO DOMAČIH SEKTORJEV, stanje konec meseca, v mio EUR Vloge v domači valuti skupaj 38.815 38.497 38.322 38.207 38.374 38.293 38.362 38.651 38.568 38.740 38.864 39.444 38.907 38.807 38.867 38667 Čez noč 31.650 31.196 31.107 30.968 31.020 31.260 31.353 31.442 31.048 30.868 30.726 31.034 30.496 30.273 30.031 29913 Vezane vloge – kratkoročne 3.120 3.241 3.268 3.223 3.285 3.308 3.240 3.359 3.381 3.515 3.569 3.721 4.064 4.058 4.336 4292 Vezane vloge – dolgoročne 3.699 3.693 3.620 3.686 3.715 3.364 3.400 3.409 3.668 3.870 4.038 4.147 4.231 4.356 4.317 4351 Kratkoročne vloge na odpoklic 346 367 327 330 354 361 369 441 471 487 531 542 116 120 183 111 Vloge v tuji valuti skupaj 931 946 931 922 926 898 904 940 918 912 920 890 908 896 884 814 Čez noč 851 860 849 840 838 804 815 854 849 889 849 821 839 826 811 772 Vezane vloge – kratkoročne 74 80 76 76 81 87 82 79 62 15 63 61 60 60 63 32 Vezane vloge – dolgoročne 6 6 6 6 7 7 7 7 7 8 8 8 9 10 10 10 OBRESTNE MERE MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ, v % Nove vloge v domači valuti Gospodinjstva Vloge čez noč 0,09 0,09 0,09 0,09 0,10 0,10 0,14 0,14 0,13 0,13 0,14 0,13 0,13 0,13 0,14 0,14 Vezane vloge do 1 leta 0,25 0,37 0,58 0,44 0,47 0,72 0,88 1,05 1,29 1,46 1,31 1,34 1,42 1,36 1,37 1,34 3,79 3,83 3,89 3,86 3,80 3,80 3,80 3,74 3,78 3,8 3,88 3,84 3,71 3,72 3,67 .. 5,12 5,12 .. 7,12 6,06 4,69 2,29 4,82 4,27 5,34 0,60 1,37 .. 3,45 2,50 3,00 3,50 3,50 3,75 4,00 4,00 4,25 4,50 4,50 4,50 4,50 4,50 4,50 4,50 4,50 3-mesečni 2,345 2,640 2,911 3,167 3,366 3,536 3,672 3,780 3,880 3,968 3,972 3,933 3,925 3,923 3,922 3,886 6-mesečni 2,858 3,135 3,267 3,498 3,679 3,825 3,943 3,945 4,030 4,115 4,065 3,924 3,892 3,901 3,893 3,839 Nova posojila gospodinjstvom v domači valuti Stanovanjska posojila, fiksna OM nad 5 do 10 let 3,66 Nova posojila nefinančnim družbam v domači valuti Posojilo nad 1 mio EUR, fiksna OM nad 1 do 5 let .. OBRESTNE MERE EVROPSKE CENTRALNE BANKE, v % Operacije glavnega refinanciranja MEDBANČNE OBRESTNE MERE EURIBOR 36 Statistična priloga Javne finance Ekonomsko ogledalo, št. 4/2024 2021 2022 2023 2022 Q1 Q2 2023 Q3 Q4 Q1 Q2 2024 Q3 Q4 Q1 2022 6 7 8 9 10 KONSOLIDIRANA BILANCA JAVNEGA FINANCIRANJA PO METODOLIGIJI GFS – IMF JAVNOFINANČNI PRIHODKI, mio EUR PRIHODKI SKUPAJ 21.382,6 23.311,4 25.034,8 5.613,9 6.079,7 5.648,8 5.969,0 5.736,3 6.274,9 6.045,9 6.977,8 6.198,8 2.024,7 1.807,8 1.898,1 1.942,9 1.902,3 Tekoči prihodki 20.124,0 21.966,7 23.386,7 5.138,5 5.824,1 5.398,2 5.605,9 5.401,7 6.000,1 5.743,3 6.241,6 5.959,4 1.980,7 1.750,1 1.806,2 1.841,9 1.799,5 Davčni prihodki 18.785,7 20.557,0 21.977,3 4.813,0 5.455,3 5.029,7 5.259,1 5.123,1 5.587,2 5.389,2 5.877,8 5.662,6 1.813,7 1.633,5 1.688,2 1.708,0 1.720,2 Davki na dohodek in dobiček 3.981,3 4.517,4 4.601,4 1.049,7 1.485,3 959,7 1.233,1 1.251,4 500,0 132,7 371,6 328,5 347,1 Prispevki za socialno varnost 7.928,1 8.503,7 9.258,4 2.048,8 2.090,9 2.098,3 2.265,6 2.224,5 2.287,8 2.304,4 2.441,7 2.526,7 688,2 700,6 697,7 700,0 693,7 832,8 1.149,5 1.100,5 1.308,1 Davki na plačilno listo in delovno silo 23,9 26,7 27,5 6,0 6,7 6,5 7,4 6,2 6,9 6,5 7,9 7,0 2,4 2,4 1,9 2,1 2,2 Davki na premoženje 316,9 336,5 346,9 32,4 82,1 128,6 93,5 38,9 90,0 116,9 101,1 30,4 38,5 48,9 41,6 38,1 45,1 6.359,2 6.883,8 7.508,8 1.574,1 1.744,1 1.866,6 1.699,0 1.677,7 1.827,5 1.940,6 2.063,0 1.780,8 574,6 681,5 594,3 590,8 613,1 Domači davki na blago in storitve Davki na medn. trgov. in transaksije 177,4 289,2 223,1 67,2 56,9 85,6 79,5 51,4 61,8 49,9 59,9 47,1 14,9 39,1 18,2 28,3 30,7 -1,1 -0,3 11,2 34,7 -10,8 11,3 -35,5 23,9 5,1 11,2 -29,0 19,2 -5,1 28,2 -37,1 20,1 -11,8 1.338,4 1.409,7 1.409,4 325,6 368,8 368,5 346,8 278,6 412,9 354,1 363,8 296,8 167,0 116,6 118,0 133,9 79,4 Drugi davki Nedavčni prihodki Kapitalski prihodki 228,3 268,1 288,3 64,1 66,3 64,3 73,5 59,0 65,7 61,6 102,0 39,5 21,2 22,5 22,5 19,2 26,7 Prejete donacije 21,9 57,2 37,7 12,2 29,6 12,3 3,1 13,8 -8,7 19,7 12,9 2,6 0,1 0,2 0,2 11,8 0,2 Transferni prihodki 57,3 57,7 228,8 0,4 22,0 30,2 5,2 3,6 0,4 67,3 157,6 5,1 1,5 0,0 30,0 0,2 0,8 961,8 1.093,2 398,8 137,8 143,8 281,4 258,2 217,4 154,1 463,5 192,2 21,1 34,9 39,2 69,7 75,1 Prejeta sredstva iz EU 951,2 JAVNOFINANČNI ODHODKI, mio EUR ODHODKI SKUPAJ 24.299,8 24.886,3 27.308,4 5.929,4 5.967,0 5.825,7 7.164,3 6.030,1 6.419,1 6.430,4 8.428,8 6.570,2 2.169,4 1.952,5 1.938,5 1.934,7 1.909,1 Tekoči odhodki 10.393,6 10.283,4 11.572,2 2.697,3 2.348,8 2.423,2 2.814,1 2.687,5 2.655,1 2.735,5 3.494,1 3.018,4 881,0 820,1 814,1 789,1 802,2 Plače in drugi izdatki zaposlenim 5.765,3 5.481,1 6.093,5 1.309,4 1.411,8 1.316,9 1.443,1 1.441,7 1.607,5 1.509,4 1.534,8 1.682,9 552,4 452,8 443,3 420,8 434,7 Izdatki za blago in storitve 3.336,6 3.556,6 3.868,7 845,0 806,5 838,8 1.066,3 786,9 902,2 909,7 1.269,8 910,3 288,9 284,3 288,1 266,4 279,1 Plačila obresti 732,2 661,5 711,0 336,1 16,4 212,6 96,4 370,2 18,1 219,2 103,4 361,0 4,6 56,2 65,1 91,3 17,5 Sredstva, izločena v rezerve 559,5 584,2 899,0 206,7 114,2 55,0 208,3 88,6 127,2 97,1 586,0 64,2 35,1 26,7 17,6 10,7 70,9 11.318,7 11.261,4 12.049,5 2.780,8 2.952,4 2.602,7 2.925,5 2.865,3 3.057,1 2.840,6 3.286,5 3.012,7 1.066,9 895,9 846,9 859,9 849,6 Tekoči transferi Subvencije 152,3 18,2 34,8 17,7 42,2 28,9 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 9.167,7 9.294,5 9.730,6 2.293,2 2.448,1 2.223,4 2.329,8 2.317,4 2.547,3 2.311,8 2.554,1 2.526,8 937,3 773,9 731,1 718,4 727,7 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam, drugi tekoči domači transferi 1.131,0 1.118,0 1.197,7 Tekoči transferi v tujino Investicijski odhodki 867,3 690,2 1.002,5 188,0 195,7 94,8 211,7 288,1 205,6 181,6 327,2 257,7 255,7 263,8 340,9 231,3 283,8 316,8 365,8 306,1 90,9 79,5 92,3 92,0 86,2 118,7 41,9 52,9 20,7 43,1 28,6 20,3 30,4 39,4 27,4 20,4 7,7 5,7 7,3 6,9 1.544,7 2.053,5 2.353,9 225,8 432,6 487,5 907,5 268,9 468,5 529,7 1.086,8 328,3 149,2 147,8 176,0 163,7 164,7 152,7 158,7 Investicijski transferi 413,9 558,5 660,4 43,2 60,5 132,2 322,5 41,8 80,0 163,0 375,6 67,6 20,3 35,1 30,3 66,9 38,0 Plačila sredstev v proračun EU 628,9 729,5 672,3 182,2 172,7 180,0 194,6 166,6 158,5 161,5 185,7 143,2 52,0 53,5 71,2 55,3 54,5 -2.917,2 -1.574,9 -2.273,5 -315,5 112,8 -176,9 -1.195,2 -293,9 -144,2 -384,5 -1.451,0 -371,4 -144,7 -144,7 -40,4 8,2 -6,8 JAVNOFINANČNI PRESEŽEK / PRIMANJKLJAJ Vir: Konsolidirana bilanca javnega financiranja, Ministrstvo za finance. Statistična priloga Ekonomsko ogledalo, št. 4/2024 Javne finance 2022 11 2023 12 1 2 3 4 5 6 37 2024 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 KONSOLIDIRANA BILANCA JAVNEGA FINANCIRANJA PO METODOLIGIJI GFS – IMF JAVNOFINANČNI PRIHODKI, mio EUR PRIHODKI SKUPAJ 1.956,8 2.110,0 1.982,8 1.817,0 1.936,5 2.205,5 1.953,0 2.116,4 1.939,9 1.987,9 2.118,1 2.271,1 2.169,9 2.536,8 2.216,9 1.986,1 1.995,8 2.599,2 Tekoči prihodki 1.868,9 1.937,4 1.882,3 1.720,9 1.798,5 2.046,3 1.892,8 2.061,0 1.874,0 1.943,0 1.926,3 2.048,5 2.018,3 2.174,8 2.086,6 1.957,0 1.915,9 2.522,3 Davčni prihodki 1.730,5 1.808,4 1.788,9 1.635,0 1.699,2 1.945,7 1.782,5 1.859,0 1.763,0 1.814,5 1.811,7 1.945,2 1.915,0 2.017,6 1.997,3 1.861,6 1.803,7 2.415,0 Davki na dohodek i n dobiček 381,2 421,2 353,7 360,3 386,5 419,9 458,0 430,2 178,1 419,8 361,8 394,5 390,6 448,1 412,4 415,0 424,0 699,2 Prispevki za socialno varnost 730,2 841,7 720,8 754,3 749,4 759,2 764,7 763,9 765,7 768,0 770,7 759,2 778,2 904,3 810,6 857,2 858,8 882,3 Davki na plačilno listo in delovno silo 2,3 2,9 2,0 2,1 2,1 2,4 2,2 2,3 2,4 1,9 2,2 2,4 2,5 3,1 2,4 2,2 2,4 2,6 Davki na premoženje 33,8 14,6 11,2 8,4 19,3 24,5 25,4 40,0 44,7 40,8 31,5 43,9 39,5 17,7 10,8 8,1 11,6 29,2 Domači davki na blago in storitve 565,5 520,4 631,8 502,6 543,2 681,5 546,5 599,6 747,9 587,9 604,8 723,2 692,9 646,9 715,1 563,5 502,3 766,8 Davki na medn. trgov. in transaksije 21,2 27,6 17,9 19,6 13,9 25,1 13,7 23,1 12,3 12,8 24,9 13,3 21,9 24,7 10,8 11,1 25,2 12,4 Drugi davki -3,7 -20,0 51,6 -12,3 -15,3 33,2 -27,9 -0,2 11,9 -16,6 15,8 8,7 -10,5 -27,2 35,2 4,5 -20,5 22,4 Nedavčni prihodki 138,4 129,0 93,4 85,8 99,4 100,6 110,3 202,0 111,0 128,4 114,6 103,3 103,3 157,2 89,3 95,4 112,2 107,3 24,6 22,2 15,0 20,1 23,8 20,4 19,3 26,0 21,8 16,7 23,1 25,4 53,0 23,6 11,7 13,6 14,1 14,6 Prejete donacije 0,5 2,5 0,9 12,2 0,6 0,6 -9,6 0,3 0,1 4,0 15,6 2,5 1,2 9,3 1,3 0,9 0,3 12,7 Transferni prihodki 1,8 2,5 1,1 0,3 2,1 -0,6 0,7 0,3 0,7 1,6 65,0 130,0 18,0 9,6 0,6 0,8 3,7 1,6 61,0 145,3 83,4 63,4 111,4 138,7 49,8 28,8 43,4 22,7 88,1 64,6 79,4 319,5 116,7 13,7 61,7 48,0 Kapitalski prihodki Prejeta sredstva iz EU JAVNOFINANČNI ODHODKI, mio EUR ODHODKI SKUPAJ Tekoči odhodki 2.319,2 2.936,0 1.813,2 1.865,6 2.351,4 1.955,8 2.078,9 2.384,4 2.106,7 2.181,0 2.142,6 2.295,2 2.404,3 3.729,3 1.855,6 2.128,4 2.586,2 2.282,9 904,0 1.107,9 778,7 787,6 1.121,1 809,2 842,6 1.003,2 885,3 968,5 881,8 930,3 955,2 1.608,6 801,7 892,5 1.324,2 988,5 Plače in drugi izdatki zaposlenim 488,5 519,9 481,0 477,7 483,0 466,6 496,2 644,8 519,6 510,1 479,7 492,0 506,1 536,7 514,7 522,4 645,8 518,5 Izdatki za blago in storitve 312,7 474,4 230,9 256,0 300,0 264,3 310,1 327,8 302,9 329,2 277,6 375,6 355,4 538,8 257,0 317,6 335,7 352,5 Plačila obresti 65,9 13,0 47,8 22,5 299,9 2,6 5,5 10,0 59,0 81,5 78,7 15,7 70,3 17,4 23,9 30,8 306,2 83,6 Sredstva, izločena v rezerve 36,8 100,6 19,0 31,5 38,2 75,9 30,8 20,6 3,7 47,7 45,8 46,9 23,5 515,6 6,0 21,7 36,5 33,8 1.007,2 1.068,7 917,6 903,9 1.043,9 948,0 976,6 1.132,4 953,8 949,4 Tekoči transferi Subvencije 937,4 1.014,6 1.040,2 1.231,8 923,6 1.034,8 1.054,3 1.099,3 55,0 127,9 100,8 35,7 151,6 70,1 77,6 57,8 57,4 52,7 71,5 93,4 92,5 141,3 12,0 87,4 52,9 73,9 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 820,5 781,6 738,9 771,2 807,3 784,8 789,6 973,0 774,2 778,3 759,3 810,0 818,9 925,2 828,4 830,1 868,4 884,9 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam, drugi tekoči domači transferi 105,8 148,9 70,2 90,3 70,8 80,8 103,7 99,3 105,4 113,6 97,8 107,6 103,2 154,9 76,6 108,0 121,5 133,3 25,9 10,3 7,7 6,7 14,2 12,3 5,7 2,3 16,8 4,8 8,7 3,5 25,5 10,4 6,6 9,2 11,6 7,2 Investicijski odhodki 275,4 467,4 57,4 92,8 118,7 132,7 168,8 167,0 170,0 180,2 179,5 206,0 254,1 626,7 69,2 124,7 134,4 119,0 Investicijski transferi 67,6 216,9 10,3 14,2 17,3 18,7 30,6 30,7 34,4 36,8 91,8 82,6 102,7 190,3 16,3 26,5 24,8 23,0 Plačila sredstev v proračun EU 65,0 75,1 49,2 67,1 50,4 47,1 60,3 51,1 63,2 46,2 52,2 61,7 52,1 71,8 44,8 50,0 48,4 53,3 -362,3 -826,1 169,6 -48,6 -414,9 249,7 -125,9 -268,0 -166,8 -193,1 -24,5 -24,1 -234,5 -1.192,5 361,3 -142,3 -590,4 316,3 Tekoči transferi v tujino JAVNOFINANČNI PRESEŽEK / PRIMANJKLJAJ 38 Seznam kratic Ekonomsko ogledalo, št. 4/2024 Seznam kratic Kratice uporabljene v besedilu BDP – bruto domači proizvod, BS – Banka Slovenije, CPI – indeks cen življenjskih potrebščin, DDPO – davek od dohodkov pravnih oseb, DDV – davek na dodano vrednost, ECB – Evropska centralna banka, EIA – Energy Information Administration, EK – Evropska komisija, EKP− Evropska kohezijska politika, ENTSO-E − European Network of Transmission System Operators for Electricity, ESRR – Evropski sklad za regionalni razvoj, ESS – Evropski socialni sklad, EU – Evropska unija, EUR – evro, EURIBOR – Euro Interbank Offer Rate, EUROSTAT – Statistical Office of the European Union, FURS – Finančna uprava RS, GFS – javnofinančna statistika, HICP – harmonizirani indeks cen življenjskih potrebščin, IKT – informacijskokomunikacijska tehnologija, IMF – Mednarodni denarni sklad, KS – kohezijski sklad, MDDSZ – Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, MF – Ministrstvo za finance, MKRR – Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj, MWh – megavatna ura, NFI – nedenarne finančne institucije, OM – obrestna mera, OVE – obnovljivi viri energije, PMI – Purchasing Managers' Index, REACT - EU – Recovery Assistance for Cohesion and the Territories of Europe, SMTK – standardna mednarodna trgovinska klasifikacija, SODO – Sistemski operater distribucijskega omrežja, SRDAP – Statistični register delovno aktivnega prebivalstva, SURS – Statistični urad RS, TTF – Title Transfer Facility, ULC – stroški dela na enoto proizvoda, UMAR – Urad RS za makroekonomske analize in razvoj, USD – ameriški dolar, ZORZFS – Zakon o obnovi, razvoju in zagotavljajnju finančnih sredstev, ZPIZ – Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, ZRSZ – Zavod RS za zaposlovanje, ZZZS – Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Kratice Standardne klasifikacije dejavnosti (SKD 2008) A – Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo, B – Rudarstvo, C – Predelovalne dejavnosti, 10 – Prz. živil, 11 – Prz. pijač, 12 – Prz. tobačnih izdelkov, 13 – Prz. tekstilij, 14 – Prz. oblačil, 15 – Prz. usnja, usnjenih in sorodnih izd., 16 – Obd., predel. lesa; izd. iz lesa ipd. rz. poh., 17 – Prz. papirja in izd. iz papirja, 18 – Tisk. in razm. posnetih nosilcev zapisa, 19 – Prz. koksa in naftnih derivatov, 20 – Prz. kemikalij, kemičnih izd., 21 – Prz. farmac. surovin in preparatov, 22 – Prz. izd. iz gume in plastičnih mas, 23 – Prz. nekovinskih mineralnih izd., 24 – Prz. kovin, 25 – Prz. kovinskih izd., rz. strojev in naprav, 26 – Prz. rač., elektronskih, optičnih izd., 27 – Prz. električnih naprav, 28 – Prz. dr. strojev in naprav, 29 – Prz. mot. voz., prikolic in polprikolic, 30 – Prz. dr. vozil in plovil, 31 – Prz. pohištva, 32 – Dr. raznovrstne predelovalne dej., 33 – Popravila in montaža strojev in naprav, D – Oskrba z električno energijo, plinom in paro, E – Oskrba z vodo; ravnanje z odplakami in odpadki; saniranje okolja, F – Gradbeništvo, G – Trgovina; vzdrževanje in popravila motornih vozil, H – Promet in skladiščenje, I – Gostinstvo, J – Informacijske in komunikacijske dejavnosti, K – Finančne in zavarovalniške dejavnosti, L – Poslovanje z nepremičninami, M – Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti, N – Druge raznovrstne poslovne dejavnosti, O – Dejavnost javne uprave in obrambe; dejavnost obvezne socialne varnosti, P – Izobraževanje, Q – Zdravstvo in socialno varstvo, R – Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti, S – Druge storitvene dejavnosti, T – Dejavnost gospodinjstev z zaposlenim hišnim osebjem; proizvodnja za lastno rabo, U – Dejavnost eksteritorialnih organizacij in teles. Kratice držav AT-Avstrija, BA-Bosna in Hercegovina, BE-Belgija, BG-Bolgarija, BY-Belorusija, CH-Švica, HR-Hrvaška, CZ-Češka, CYCiper, DK-Danska, DE-Nemčija, ES-Španija, EE-Estonija, GR-Grčija, FR-Francija, FI-Finska, HU-Madžarska, IE-Irska, ILIzrael, IT-Italija, JP-Japonska, LU-Luksemburg, LT-Litva, LV-Latvija, MT-Malta, NL-Nizozemska, NO-Norveška, PL-Poljska, PT-Portugalska, RO-Romunija, RU-Rusija, RS-Srbija, SE-Švedska, SI-Slovenija, SK-Slovaška, TR-Turčija, UA-Ukrajina, UKZdruženo kraljestvo, US-Združene države Amerike. št. 4/2024, let. XXX