SosDodarske vestl  Davčne olajšave pri obnovi vinogradov. Zemljiškega davka se oprosti 10 let, kdor zasadi nov vinograd s trtami, ki so cepljene na ameriško podlago. Ako se je nasad ponesrečil in se obnovi, se ne plačuje zemljiški davek od dotičnega zemljišča, 15 let. Ta darčn* olajiat* » pa Yelja le tedaj, ako se zasadi cela parcela, četudi naj[ manjša; zasadi pa se samo del parcele, ipotem mora meriti zasajeno zemljišče najmanj četrt hektara, to jr 2500 kv. nietrov. Kdor se hoče poslužiti te davčne olajšave, mora tekom 6 tednov po dovršitvi nasada vložiti prošnjo na evidenčni urad zemljiščno davčnega katastra po predpisanem obrazcil. Iz dalmatinskega vinskega trga. Vinska trgatev po Dalmaciji je izpadla letos dobro, kar se tiče količine in kakovosti vina. Radi izvanredno lepih in toplib jesenskih dni v oktnbru je vinski mošt glede sladkornib odstotkov tako visoko, kakor malokatero leto poprej. Bela dalmalinska vina se prodajajo po 4.75 do 5 D po stopinj; maliganda. Lažje vrste so na prodaj tudi bolj po ceni. Največ letošnjega dalmalinskega vina so pokupili zagrebški vinotržci. Iz Dalmacije prihajajo vesele Yesti, da bo tamkaj letošnji vinski pridelek razprodan prav kmalu. Kako so izvajali dsoslej agrarno reformo na čehoslo- vaškem? Upravni odbor za agrarno reformo na Čehoslo- vaškem je imel te dni svojo stoto sejo. Pri tej priliki j« poročal predsednik agrarnega urada dr. Viškovski o dose- danjih uspehih agrarne reforme za poprevratno dobo pet let. PoTočevalec je predvsem naglasil, da agrama reforma na Čehoslovaškem ni samo plod posebnih sooijalnih sta- nov ali političnih strank, ampak zaključek želj celega na-  roda. Več nego polovica vse odvzete zemlje je danes v  posesti naroda. Razven tega je 141.172 hektarjev zemlje v prisilnem zakupu na dobo pet let. Narod je dobil vsega  skupaj 180.000 hektarjev zemlje za oranje in pridelova-  nje raiznib poljskih pridslkov. Ta zemlja je bila razdeljena  med priprosti kmetski narod do koncem leta 1924 in sicer med 400.000 družin. Od teh družin, ki so dobile zemljo,  se preživlja 60 odstotkov že od nekdaj izključno cd polje- delstva na Čehoslovaškem. Razven tega sta razdeljeni dve tretjini zemlje osebam, kd sploh niso imele zemlje, ali pa kmetom, ki niso posedali več nego 5 hektarjev. Od ostan-  ka zemlje, ki je preostala od pcrazdelitve med narotl, je sesiavlienih 620 novih veleposestev, ki se tudi zanaprej  bavijo z obdelovanjem zemlje na veliko. Poleg navadnih  lastndkov zemlje so tudi zakupniki in zadruge. Ustvarjenih in organiziranih je 67 zadrug. Od teh je 33 sestavljenih iz samih nekdanjih kmetov in te zadruge obdelujejo danes 5000 hektarjev zemlje. Potom zadrug na odvzevih posest- vib je preskrbljenih 31.839 oseb. Država je izdala za te osebe 92 milijonov čehoslovaških laron. Denami promet in financijske manipulacije pri prekupovanju odvzete zem- lje oskrbuje poštni čekovni urad. Utrjene so nadalje vse ostale oblike za kredit, državno jamstvo za posest ter prc- metni kapital, a agrarni urad je uvedel roke za plačevanje. Država je odobrila doslej kredit od 83 milijonov čehoslo- vaških kron. Za organizacijo kolonij na Slovaškem je odc- bren kredit v iz-nosu 25 milijonov čK in 15.317 hektarjev zemlje, kjer bo nastanjenih 1187 družin. V centrali in po pokrajinskih uradih za agrarno reformo je zaposlenih 1100 uslužbencev. Radi izvedbe agrarne refcrme proizvod ra^-  nih poljskih pridelkov nikakor ni zaostal za onim pred k-  vedbo agrarne reforme, ko so bila velikanska veleposestva  še nerazdeljena. Ko bi tudi pri nas v Jugoslaviji začeli iz-  vajati skozinskoz zafurano agrarno reformo po čehoslovaš-  kem vzgledu, bi bil narpd zadovoljen in država bi imek  še lep dobiček. * •  Pcročilo o poteku sadnega sejma v Ljubljani. V so boto, dne 18. t. m., je bll v Ljubljeni otvorjen sadni sejem, ki je trajal od sobote do torka. Sejem je priredilo Sadjarsko in vrtnarsko društvo za Slovenijo. Sadni sejem v Ljub Ijani ima namen zbližaii kupce s produceriti, kar je oskrbel urad ljuibljanskega velesejma. Letošnji sadni sejem znači prvi poskus, ki se je dobro obnesel in pričakcvati ]e, da se bodo take razstave vsako leto ponavljale, kar bi vsekakor jK>speševalo razvoj našega sadjarstva. Z reklamo je uspelo privabiti kupce v zadostnem številu. Tako so se oglasili kupci zlasti iz Vojvodine, potem pa tudi iz inozemstva, predvsem iz Avstrije. Kar se tiče razstavljalcev, so bile y prvi vrsti zastopane podružnice Sadjarskega in vrtnarskega društva za Slovenijo, pa tudi posamezni producenti so se udeležili razstave v lepem številu. Tako so bile zastopatie podružnice: Šmartno ob Paki, Braslovče, Vojnik, Kamnik, Vodice, Litija, Predoslje, Središče, Slov. Bistrica itd. V kupčijskem oziru je razstava dobro uspela. Zanimanje za lepo sadje je bilo veliko. Vrste, kakor n. pr. girafenštajneri, piscne karolinke, kanadke, lancberške renete, Harbertove renele, razne parmene so se izvrstno prodajale. Že koj v soboto je bilo opaziti na velikem številu zabojev napis »Prodano.« Pa tudi trpežno gospodarsko sadje (bobovci, mežančkarji-gambovci, pogačarji, štetinci, različni kosmaoi itd.) je našlo dovolj odjemalcev. Obisk * te razstave je bil izredno zadovoljdv. Med drugimi si je ogledal razstavo tudi vladika ljubljanski dr. Anton Bonaventura Jeglič. Ogledalo si je razstavo tudi ddjaštvo raznih šol pod vodstvom svojih strokovnih učiteljev. Zlasti v nedeljo je bilo izredno veliko obiskovalcev, tako radovednežev kakor resnih interesentov. Kupčija, posebno z vzorci, je bila živahna. Glavno zaslugo na izvanredno dcbro uspeli razstavi ima Sadjarsko in vrtnarsko društvo za Slovenijo, ki se je tekom enega leta proti pričakovanju naravnost sijajno razvilo. Land je štelo društvo 24 podružnic, letos jih šteje že 40. Lani je bilo včlanjenih y društvu 2134 članov, letos pa že 4124. Kmetijska podružnica na Frankolovem priredl čebelarski shod v nedeljo, dne 26. t. m.r popoldne po večernicah v Društvenem domu. Vabijo se vsi čebelarji, da se ga udeležijo v obilnem številu! — Odbor. Kako je izpadel letošnji uršulinski sejem y Celju? Uršulinski sejem v Celju je znan daleč na okrog. Letos se jc Yršil 21. t. m. Kmelie — živinorejci so prignali na sejem 26 parov -volov, 83 krav, 5 telet, 3 konje, 6 svinj in nekai OYac. Cena živine je bila sledtča: Pri ^rolih žive teže 13.10 do 14.50 D, pri kravah in telctih 10 do 12 D. 23. oktobra 1924. ILOfCffSCf eOSPOSAS. Stran 7. Sukno kamgam in ševjot za moške in žeaske obleke, be!o, pisano in rujavo platno, cefir, blačevino, tiskanino in razno manufakturo kupite najceneje in v velikanski zbiri v novourejeni in prezidani veletrgovini R. STERMECKI, Celje, št. 333. — Dustrovani cenik za čevlje, klobake. obleke, perilo, odeje, lasostrižnike, britve in tisoče drugih predmetov se pošlje vsakemu zastonj I Vzorce proti odškoduini! — Trgovci engros cene I oljnatihsemen1Naknp deželnih pridelkov JL.. BlfcEZOVI^IK, trgtnrina maianega blaga Glavni trg ITojsiiJfaE Glavni trg Usfcmovljena 1897. Priporoča svojo bogato zalogo manufaatu.e. sviL-nih robcev, svile za predpasnike, voino za moške in ženske itd. železnino, steklo, specerijsko in kolonijalno blago. — Postrežba solidna, blago prvovrstno, cene zmerne! STakup jajcNakup mleka z 1.1 t-:-z--z z x. t j.r.-r x r J JPepčeU in Tinček. Pepček in Tinček iz šole gresta, ¦ ter si med potoma. nekaj povesta, Pepček Tinetu veselo novico pove, da šel z mamo v trgovino k ,,Drofenik% 9 Cdje" je. Po kajt ga vpraša Tine uljudno, po obleko za birmo, doU&r ni še zamvimi, her le tam se da taJco poceni kupiii, da zamorem narhesto ene dve obleki iiositi! Ł'*¦.* •*:¦,&;«*>:*v$; :x:-.ae;xvz:--:*> MLIINNII  aiajpopolnejši na kamenje in presjalniki za mlenje od prf- proste do najfinejše moke, na ročni ali drugi pogon a« «ilo, gepel> vodo, motor i. dr. — Več pri Slavko Kvartič«, 9 Celje, Za kresijo št 16. 1286 4—1 Mlmrn jos. VRANJEI BLralja Petra c. 25 fTC?»T J"W (Bivi* graika pripofoča svojo bogato zelogo €lm&imt9JG'& do načega izdelka pc mjminh cerab. Sprejema in ix ^r^uje via popravila točiio in solidno, Kostanj vadrvazatanin: kupuje stalno po dnevnih cenah tvrdka Erntst ifsrific. Cafj*. Zrinjsko-Frankopanska ulica št. 4. Ponudite z dopisnico množino vagonov in nakladalno postajo za dobavo do konca tega leta. Kostanjeva drva mo> rajo biti razžagana na 1 m do 1.20 cm. Posamezna polena ne smejo biti izpod 10 in nad 30 cm debela, lahko so pa grčava in kriva. 1336 6—I u Kdor hoče knplti zelb pocenn naj gre t prodajalni TlSORNESV.CIRILAVMARIBORCi Tvornica orgelj Josip Brandl, Maribor (ustanovljena 1893) se priporoča visokcčastiti duhovščini in župnijam za izdelovanje novib orgelj, za nadomestilo manjkajočih sprednjib (prospektnih) piščal, za prestavbo in prenovljenje starih orgelj, za vstavbo novih, lepo zvenečih glasov (registrov) ter za poprave in uglasovanja. Od leta 1919 izdeluje tvrdka tudi glasovire. PoDudbe dragovoljno na razpolago. Generaina zastspstvo flLFfl SEPARflTOR |A. P&nlt) Telefon 24—13 ZA6RE8Gundu1ičeva66 Največje skladišče vseh mlekarskih p^trebščšn. SSeeparatorji, kante za mleko, maslenke, bbrrzzoparni kotli, hladila, sirišče, boje za sir in maslo. OHflN se dobi v vseh špecerijskih prodajalnah. V SIjAHKKOOBB« v kockah po K 58''——  kkiillooggrraamm,,  kristal po K Saa,,——  kkiillooggrraamm  vso špecerip nudi ppoo  nnaajjuuggooddnneejjššiihh  cenah tvrddkkaa  a ulica 2, Gostilna ,,Pri zlati kroni> •*.:•.¦ ¦.;'* Maribi, Vstriniska ulica 12 JKiiCMriiulOmi pprriippoorrooččaa izborna prvovrstna vina. — VVeeddnnoo  ssvveežžaa  ^C¦%¦"- ¦"¦' prvovrstna .kuhinja. 7^V^ ge» Sobe z» tujoe -3W _JIZ1 Za zunanje goste z vozovi na razpolago obsežen ,,it . hlev za konje. Cenjenim gostom zagotavljam najbolišo postrežbo ter prosim za o^ilen obisk. Roza Holztcnecht, gcstilničarka. Najboljše pisalne stroje SobavJ tudl na mesečne obroke proti jamstta THE REX CO., Predal76LJUBLJANA. Predall  7766..  Zahtevajte prcsjeti in ponndbe! 1M X A X. "Vreinenslii prerol^i^ Ob Tidovem tvoja če streha se lupi, opeke ti v Račja ku hitro si kupL Cc seno ti z dežein star Peter poliva, Opckarna tam v Račja ti senik pokriva. C« sveti Flija ti streho zažgal je, po slrešno opeko te t Ražje poslal je. :: Trrjjggoovvfnnaa  zz  mmaassssuufaaktuurroo k šppeeccaarriiioo  ss  IVAN SEVEft, VEUSNJE. Le zadovoljnost k pravi sreči vodil Zapomni si, nevesta, to resnico, in preden sežeš ženinu v desnico. previdna pri nakupu bale bodil Blago po nizki ceni, zadnji modi, prodaja na deželo, za Velenje nasproti pošte v bivši dr. Skubčevi trgovec IVAN ŁEVER, znan povsodi, A to se tiče tudi tebe mati, in tebe žena, ženin, fant, deklina, trgovec, ki kupuješ mnogo hkrati štofa, hlačevine, druka, platna in druf ol »Sem zadovoljen z blagom!« vsak poreč« Łn zadovoljnost ključ je do sreče. Sode piTovrstne izdeluje in dobavlja hitro, solidno inn«i« cenejš« mebanična sodarska delavnica U. Plchler-Ia sln9 Harlbor. Frančiškanska nlica 11, v meroizkusnemIz seboj prinešenega lesa se vsakovrstni sodi takoj »¦* delujejo. — Popravila bitro in po zmeinih cenah. Stran 8. 3LOVENSKI ^OSPODAH. 23. oktobra 1924. mmu!f(Muxxx*Hux***u*u OpekarnaLajtarsberg pri Narboru gaiotno dobrostoječe zastopnike za razpečavanje •Effj* iznsiao poznane, pri 1250 stopinj vročine žgane »Laporif-opeke fci«r: zidne, zarezane, wienerberške, dvojno zarejftne in bobraste, za katere trpežnos* jamči Ugodn! plačilni pogojL Trgovci in gostilničarji pozor! Pristne kranjske klobase male a D 5 75, velike a D 7 50 razpošilja M Ur&k Mabliana,Cankirievo nsbr.7 Izšla je Blaznikova IIEUKA pRflTIKfl za navadno leto 19 'i5, ki ima 365 dni. ,VELIKA PRATIKA« je najstarejši slovenski kmetijski koledar, koji je bil najbolj vp^števan že od naših pradedov. Tudi letošnja obširna izdaja se odlikuje po bogati vsebini, zato pride prav vsaki slo- venski rodbini. Dobi se v vseh trgovinah po Sloveniji in stan- 5 D. Kjtr bi i'o ne bilo dobiti, naj se naroči po dopisnici pri J Blaznika fiasi tiskarna in litograflčni ssarotl Ljubljaoa,Bregši12. Naloiife denmt la pr Ljudski Dosejllnici v Cttlju reglstrovaai zadrusl 2 ceoratieoc zavezCankarjeva ulica 4, poleg davkarije (poprej pri >Belera volu«) kjer je najbolj varno naložen in se naj višje |obrestuje. - Bentni in inTalidni davek plačuje | posojilniea Fran Ntmpi, Celje pripotoča avojo bogato salogo stekleae in porcelanaste poeode, tvetiljk, ogledal, okvirjev, rarnoviT»tiiib Sip itd. cerkvene zfonovi vvlliivvaammoo  vv  mmeellooddiiččnnii  iinn  nnbbrraannii  sseessttaavvii  vv  tteežžii  114400  ddoo  66000000  kkgg..  DDoobbaavvlljjaammoo  ppoo  žžeelljjii  ppoossaammeezznnee  zzvvoonnoovvee,,  vv  ddvvoo,,  ttrroozzvvookkuu  iittdd..  ZZvvoonnoovvii  ssoo  mmnnooggoo  cceenneejjššii  iinn  €€nnaakkoovvrreeddnnoo  nnaaddoommeessttiilloo  zzaa  bbrroonnaassttee  zzvvoonnoovvee..  ŠŠtteevviibbaaaa  pprriizznnaannjjaa..  KKrraattkkii  ddoobbaavvnnii  ttookk..  KKrraannjjsskkaa  iinnddnnssttrr..  ddrruužžbbaa  JJeesseenniiccee--FFnnžžiinnee,,  SSlloovveenniijjaa..  se izdeluje v vseh poljubnih dimenzijah in barvah Dolgoletno jamstvo jamči za izborno kakovost >Salonit< je za pokrivanje streh in izoliranje sten proti vlagi najboljši materijal sedanjosti,kateri se uporablja širom cele Evrope. Proračune, cenike, kataloge in navodila pošiljt brezplačno: 99 d. d. za eement Portlaid, LjnbljaMa, Zastopniki se sprejmejo. 750 iVUFVbmi?WWWw ŁTŁtjsta.x»ejši in edini nsjtoolj v»x>en denarni zasod v JJPPPtttiiiijjuu..  IHeslna hranllnlca-BLreditno drnnššttvvoo..  Stanje vlog okpog 2O milijonov kron Sprejema vloge in daje razlicna posojila pod najugodnejšimi pogoojjii. vv^uv^^AAnkmu^v  ¦¦t-t t t t t t ¦* t t t t t tt ¦t t x.xjt x tit_t- ~" -»t^u>—^rT*^h*-i\^h).. ZZaaddrruužžnnaa  ggoospodarska hanka d. d.9 ppooiillrriazuica > Marllborii« VV  llaassttnnii,,  nnoovvoozzggrraajjeennii  ppaallaačči, Aleksandrova eesta 6, pred frandiškansko cerkvijo. IIzzvvrrššuujjee  vvssee  bbaannččnnee  ppoossllee  nnaajjkkuullaannttnneje! — Najvišje obrestovanje vlog na knjižice in v tek. računu. PPooooMMaašš^^eennll  pprrooddnnjjalec sre^k držaT»e razr« laterlie* Tkk tiskame st. Cirik vOdgoTomi urednik: Vlado Puženjak. Izdaja konzorcij tSlov. Gospodarja.c Slare kra^e «o se prodž j*k po 8 do 8.50 D. Živinski scfttn je bit torjij tako bolj sralnje Yrste. Kmetje — poljeflelci so |)a postavili tokrat na trg zclo.malo žiril. T splošnem je bilo na sejmu zelo veliko trgo^ceT, a malo fctipcer. Kmet j« že zelo slab glede denarja. in ne more kupovati, kakor je na jprimer kupoval p*Ta leta po prevratu. Hmelj. XXVIII. poročilo Hmeljarskega društva za Slovenijo. Žatec, ČSR., 18. oktobra 1924. Celi minuli teden se je povpraševalo po hmelju in je bilo mnogo čez 1000 bal prodanih po cenab od 2650—2750 — za prima tudi 2800 čK za 50 kg. Na kmetih. se je le pomalem knpovalo, ker hmeljarji ne silijo k prodaji in pričakujejo .zboljšanja ccn. Ker je povpraševanje enako ponudbi, so se cene pri mirnem prometu stabilizirale, to se pravi, •cene so postale stanovitnc. Konečno razpoloženje in cene so zelo čvrste. bavez hmeljarskih društev. Vrednost denarja. Ameriški dolar stane 68—69 din», francoski frank 3.60 din., italijanska lira 3 din., čehosloTaška krona 2.05 din. in 100 avstrijskih kron 9 para. V Curihu znaša vredncst dinarja 7.55 centimov. Kdor bo zidal, pozor! Kdor hoče zidati poslopje, katerokoli ter si prL zidanju želi prihranili 25 odstot. na opeki, pesku, apnu in delu, naj se posluži novega načina zidanja z navadno zidno opeko, katera stanovanja so zdrava, suha, trpežna, po leti hladna, po zivai topla, naj piše po obširna, brezplačna pojasnila na naslov: ¦Dragotin Korošec, stavbeno podjetje, Rečica ob Paki. (Za stroške priložiti 2 D.) nino in razno manufakturo kupite kanski zbiri v novourejeni in prR. STERMECKI, Celje, št. 333. — čevlje, klobake. obleke, perilo, odejein tisoče drugih predmetov se pošlVzorce proti odškoduini! — TrV SIjAHKOv kockah po K 58'— kilogramkristal po K Sa,— kilogramia vso špecerip nudi po najugodncenah tvrdka Maribor, Soiska ulica 2, .9 u. e*