Zupani podprli oblikovanje Savinjsko -šaleške regije
ISSN 0350-5561
9
1
Pretežno jasno in topleje bo.
Zupani osmih občin Zgornjesavinjske in Šaleške doline vidijo uspešnejši nadaljnji razvoj v oblikovanju lastne regije
številka 14
četrtek, 10. aprila 1997 160 tolarjev
Švrklje navdušile
Na nedavnem regijskem srečanju plesnih skupin v Žalcu so se predstavile tudi velenjske plesalke: Skupina za izrazni ples Glasbene šole Velenje pod vodstvom Dragice Mavec, Plesni studio N Nine Mavec in Švrklje pod vodstvom Irene Gorogranc. Slednje so se posebej navdušile s koreografijo na glasbo popularne Bjork.
Več na 13. strani.
Župani občin Gornje savinjske in Šaleške doline so se že nekajkrat zbrali na delovnih srečanjih, kjer so razpravljali o razreševanju skupnih problemov. Tako je dozorela tudi ideja o oblikovanju Savinjsko -šaleške regije, ki so jo konkretizirali na ponedeljkovem srečanju, katerega gostitelj je bil velenjski župan Srečko Meh.
Med drugim so s srečanja poslali pismo vsem odgovornim v državi, v katerem se zavzemajo za oblikovanje regije. Ugotavljajo, da to območje povezujejo številni skupni interesi usmerjeni k ciljem izboljšanja pogojev življenja in dela. Takšna organiranost se jim zdi nujna in tudi v skladu s pridruženim	članstvom
Slovenije evropski uniji. V prak-
si je namreč velikokrat težko uveljaviti in pojasnjevati nujnost sprememb, še posebej , če se zdijo makroekonomski cilji države občanom oddaljeni, v ljudeh pa se poraja občutek, da živijo na območju, kjer je potrebno še veliko postoriti za zadovoljevanje najosnovnejših vsakodnevnih potreb.
Rešitev vidijo župani občin Ljubno, Gornji grad, Luče, Mozirje, Nazarje, Šmartno ob Paki, Šoštanj in Velenje v oblikovanju Savinjsko - šaleške regije, četudi takšnega predloga v tovrstnih republiških strokovnih gradivih ni. Zupani poudarjajo, da gre za gospodarsko in tudi sicer za močno regijo, v kateri so že doslej dobro sodelovali na vseh tistih področjih, kjer so bili interesi skup-
ni. In teh ni malo. Še posebej velja omeniti visoko razvito in dokaj trdno gospodarstvo, visok nivo šolstva, zdravstva, kulture.
Zavedajo se, da se bo to območje z vstopom v evropsko unijo srečalo z zapletenimi problemi še posebej na področju kmetijstva, ekologije, lokalne uprave in še kje. Prepričani so, da bodo naloge, ki so pred njimi lažje in uspešneje uresničevali, če bodo povezani v regijo, zato pričakujejo, da bodo odgovorni v državi tehtno proučili njihovo trdno odločitev po oblikovanju lastne regije.
Poleg tega, da so vsi župani omenjenega področja podpisali pismo, ki so ga naslovili odgovornim v državi, so oblikovali tudi že dve delovni komisiji. Prva pod vodstvom Vlada Verdnika bo usklajevala aktivnosti na področju lokalne samouprave, druga, pod vodstom Marije Tekavec, pa bo skrbela za področje komunalne infrastrukture.
S podobnimi srečanji bodo nadaljevali, gostiteljica naslednjega bo županja občine Ljubno, Anka Rakun.
■ Mira Zakošek
Drnovšek in Zernatto na obisku
Na Preloški deponiji premoga
Še 110 tonski ameriški buldožer
Na deponiji premoga v Novih Prelogah so pred dnevi pognali enega največjih in najtežjih buldožerjev na svetu. Za svoje delovne obveznosti ga je iz Amerike uvozil zasebnik Franc Reiner iz Slovenskih Konjic. Stroj CAT D-11 caterpillar »popije« na uro 100 litrov nafte in v enem »zamahu« potisne približno 72 m3 oziroma 100 ton premoga. Sam orjak pa tehta 110 ton. Na tej deponiji premoga za šoštanjsko termoelektrarno je to delo do sedaj opravljalo več manjših buldožerjev, na leto pa so prerinili več kot 1,5 milijona ton premoga.
■ L.O.
d d
ZAVAROVALNICA MARIBOR
PREDSTAVNIŠTVO v poslovnem centru v Starem Velenju! tel.: 063/851-704 in
STROPNIK IGOR s.p. tel.: 063/854-626 mobitel: 0609 629-086
Logarska dolina, Pavličevo sedlo - Predsednik Vlade republike Slovenije dr. Janez Drnovšek in deželni glavar avstrijske zvezne dežele Koroške
Šolski center Velenje
Omejitev vpisa le v dveh programih?
Prejšnji četrtek seje iztekel rok za oddajo prijave za vpis v prvi letnik srednje šole za šolsko leto 1997/98.
Glede na število prejetih prijav do 14. marca so na Šolskem centru Velenje menili, da najbrž omejitve vpisa ne bo v nobenem programu, za katerega je Center objavil prosta mesta. Podatki po končani prvi fazi vpisa 3. aprila, pa so nekoliko drugačni.
Drži podatek, da so do omenjenega dne prejeli 699 prijav za 900 razpisanih mest, in daje še nekaj prostih mest povsod, razen v programih monter električnih omrežij in instalacij ter trgovec. Ker je tu število prijav namreč večje kot je za novince predvidenih prostih mest, bodo sedaj zaprosili republiškega ministra za šolstvo in šport dr. Slavka Gabra za soglasje k sklepu o omejitvi vpisa. Mimogrede, za gimnazijski program, v katerem je na voljo 150 prostih mest, se je odločilo 149 sedanjih osmošolcev.
V diferencialnem programu za strojnega tehnika se želi prihodnje šolsko leto izobraževati 38, v pogramu po modelu 3 + 2 za tehnika gospodinjskih storitev pa 47 dijakov. Za oba programa je bil v razpisu za vpis v prihodnjem šolskem letu objavljen po en oddelek. V tem primeru bo svet zavoda tisti, ki bo republiškega ministra za šolstvo in šport prosil za omejitev oziroma za povečanje vpisa.
Za nov program v ponudbi Šolskega centra Velenje - izobraževanje avtomehanikov po dvojnem sistemu, za katerega je pogoj za vključitev v program izobraževanja sklenjena učna pogodba med učencem - vajencem in delodajalcem, imajo za zdaj 21 prijav za 30 prostih mest. Na Območni obrtni zbornici Velenje pa so priskrbeli 24 učnih mest. Na voljo so torej tako prosta mesta v izobraževalnem procesu kot tudi učne pogodbe.
Od 4. aprila do 2. julija, torej do objave rezultatov prvega kroga omejitve vpisa, je nastopil čas tako imenovanega moratorija. Šele po 2. juliju bodo lahko bodoči srednješolci prenašali prijave, vendar le na tiste šole, ki bodo imela še prosta mesta.
■ tp
dr. Christopher Zernatto se bosta danes, v četrtek, srečala v Logarski dolini in hkrati obiskala Pavličevo sedlo, ki bo ob ponedeljka, 14. aprila, dalje postal mednarodni mejni prehod med Republikama Avstrijo in Slovenijo.
Predsednik in deželni glavar bosta pogovor pričela ob 15.30 v hotelu Plesnik, ob 16.15 se bosta srečala z novinarji, od 17.00 pa bosta obiskala mejni prehod Pavličevo sedlo.
Ujp
S seje sveta mestne občine Velenje
S sumničenji začinjeno zasedanje
Torkovo zasedanje sveta mestne občine Velenje je bilo tradicionalno burno in obsežno, tokrat še bolj kot običajno začinjeno s kupom sumničenj in pripomb, od smiselnih do tistih, ki presegajo mero dobrega okusa. Zgledi pač vlečejo in svoje vzornike si izbira vsak sam.
Najprej so sklenili prejšnjo sejo, s katere so jim preostali odloki o ustanovitvi javnih izobraževalnih zavodov. V njih so opredeljeni tudi novi šolski okoliši, ki med drugim predvidevajo priključitev podružničnih šol Škale in Cirkovce k osnovni šoli Livada (doslej so spadali k MPT). Četudi so prenesli svetniki strank krščanske in ljudske demokracije pripombe tamkajšnjih krajanov, je po dodatni obrazložitvi predlagatelja prevladalo mnenje, da je osnutek odloka primeren za potrditev.
Tudi, ko so začeli 25. sejo, je bilo pestro in spet je potekla poldruga ura predno so se lotili vsebinske razprave. Obtožbe so letela sem in tja, nekaj tudi na račun našega časopisa, ki bi po mnenju nekaterih moral objaviti vse umotvore, ki jih "spesnijo" posamezni svetniki. Toda to tudi v prihodnje ne bomo počeli (že zaradi spoštovanja do svojih bralcev ne)!
No, rezultat vsega: sejo so sklenili, pod streho spravili kar vseh 14 točk (poleg štirih s prejšnje seje), med drugim premožen-sko bilanco, zaključni račun za lani in letošnji proračun.
Skoraj v celoti pa so tudi dorekli temo, ki že nekaj mesecev buri duhove; potrdili so namreč štiri od petih članov sveta zavoda Mladinski center, kar pomeni, da bo lahko njegovo delo končno tudi zaares zaživelo.
■ Mira Zakošek
i i i3 i) fJt
9770350556014
AKTUALNO
10. aprila 1997
Občinski svet Gornji Grad
Proračun in radar
Gornjegrajski občinski svetniki so si v zelo razgibanem prvem tednu aprila na redni seji »naložili« kar 16 točk dnevnega reda in jih tudi spravili pod streho, tudi zato, ker so bili na obravnavo in sklepanje dobro pripravljeni. Zaključni račun občinskega proračuna za lansko leto so sprejeli brez posebne razprave, malo bolj, a ne preveč, so se svetniki razgovorili ob drugi obravnavi proračuna za letošnje leto, ki v številki pomeni 198 milijonov tolarjev. Po prvi obravnavi so si namreč vzeli dovolj časa za oblikovanje pripomb, malo bolj so se razgreli le svetniki iz Bočne, pa še tuje šlo za nesporazum. Preveč na hitro o proračunu niso želeli glasovati, zato ga bodo zelo verjetno dokončno sprejeli na naslednji seji 28. aprila.
Za vzdrževanje gozdnih cest na območju občine Gornji Grad v letošnjem letu so med ponudniki z javnega natečaja izbrali nazarsko gozdno gospodarstvo, več »dela« pa so imeli pri izbiri izvajalca za izgradnjo čistilne naprave. Z javnim natečajem so zbrali kar devet ponudb, svetniki pa so izbrali celjsko podjetje Avona. V nadaljevanju so sprejeli še sklepa o vrednosti točke za določitev nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča in o povprečni gradbeni ceni stanovanj ter povprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč v letošnjem letu, določili pa so tudi novo vrednost takse za obremenjevanje okolja.
Glede na zaplete v zvezi z odlagališčem odpadkov je pomembno, da so sprejeli tarifni sistem za obračun pristojbin za ravnanje s komunalnimi odpadki v občini Gornji Grad. Povedati velja, da so pristojbine za odlagališče določene posebej za občane ostalih štirih občin in posebej za občino Gornji Grad.
Proti koncu seje so obravnavali še problematiko glede nameravane gradnje radarjev na Menini. Ne gre namreč le za vojaški radar, ampak država pridno nadaljuje tudi postopke za izgradnjo civilnega radarja na drugem vrhu Menine. Svetniki so tokrat le potrdili že prej oblikovan sklep gornjegrajskega odbora za zaščito Menine pred radarji, z njim izrazili ostro nasprotovanje gradnji in sklep poslali Ministrstvu za okolje in prostor Republike Slovenije.
mjp
Norice
Podražili gradbeno ceno stanovanjske površine
ŠOŠTANJ - V občini Šoštanj so šele lani, ker v zadnjih letih ni bilo stanovanjske izgradnje, določili in sprejeli poprečno gradbeno ceno stanovanjske površine in stroškov komunalnega urejanja zemljišč. Ta se uporablja za cenitve nepremičnin in izračun soiazmernega deleža stroškov komunalnega urejanja. Za letošnje leto so v Šoštanju to ceno povišali za 14 odstotkov, a samo za poprečno gradbeno ceno stanovanjske površine, medtem ko stroškov komunalnega urejanja zemljišč, ki so že sedaj dokaj visoki, niso povišali. Poprečna gradbena cena stanovanjske površine na območju Šoštanja po novem znaša 100.860 tolarjev za kvadratni meter, stroški komunalnega urejanja zemljišč pa enako kot lani, 10.377 tolarjev za kvadratni meter.
■	mkp
V Paki kmalu več telefonov
140 novih telefonskih naročnikov na območju Sela, Paškega Kozjaka in Lopatnika nestrpno čaka na telefonske priključke.
Trenutno poteka razširitev telefonskega omrežja na navedenih območjih in po mnenju Telekomovih strokovnjakov so dela v zaključni fazi. Telefonsko omrežje bo zgrajeno že do konca meseca aprila.
Žal je pogodbeni rok nekoliko zamujen, saj so Telekomovi delavci zaradi zimskih razmer morali dela za nekaj časa ustaviti. Istočasno potekajo rekon-strukcijska dela ceste Velenje - Slovenj Gradec, ki zahtevajo s Telekomom veliko usklajenih dogovorov, kar še dodatno zavlačuje izgradnjo telefonskega omrežja. Telekom Slovenije, Poslovna enota Celje, zagotavlja vključitev večine novih naročniških priključkov do konca meseca aprila.
■	B. B.
Kolesarska steza do Mozirja
ŠOŠTANJ - Na Zavodu za urbanizem Velenje so izdelali osnutek sprememb in dopolnitev prostorskih planov občine Velenje za območje občine Šoštanj. Delo je spremljala komisija za prostor, dokumente pa so, na osnovi sklepa sveta, tudi javno razgrnili. Prinašajo kar nekaj novosti, med drugim tudi v zasnovi cestnega omrežja. Regionalna cesta Šoštanj - Črna na odseku skozi Šoštanj bo prekvalificirana v lokalno cesto, lokalna cesta skozi Šoštanj pa v regionalno; obvezno republiško izhodišče je kolesarska povezava Velenje -Šoštanj - Mozirje. Na Zavodu za urbanizem Velenje že izdelujejo posebne strokovne podlage za kolesarsko povezavo med Velenjem in Šoštanjem, ki jo je naročil Premogovnik Velenje. Obvezno republiško izhodišče pa je tudi železniška povezava Šoštanj - Mozirje.
■ mkp
Novo vodstvo upokojencev
Prejšnji četrtek so se na letnem in volilnem občnem zboru velenjskega društva upokojencev sestali predsedniki pododborov društva in delegati, ki so jih izvolili na občnih zborih devetih pododborov. Udeleženci so se celovito seznanili z delom društva v minulem obdobju, opredelili letošnje naloge in obenem sprejeli nova pravila o delovanju in pristojnostih društva.
Na občnem zboru so izvedli tudi volitve novih društvenih organov, pri čemer so za predsednika in tajnika ponovno izvolili Iva Povha in Staneta Lesjaka.
■ bm
Šoštanjčani so v petek dokončali marčno sejo
Pobude razvnele svetnike
Tudi v nadaljevanju seje v petek, 4. aprila, tiste, ki so jo šoštanjski svetniki začeli že v četrtek, 27. marca, je bilo živahno. Marsikaj, kar se je dogajalo na njej, kaže tudi na to, da vsi svetniki ne poznajo vsebine poslovnika, ki so ga sprejeli sami in to zato, da bi delali po pravilih. Če bi ga, se ne bi dogajale reči, ki se in delo bi potekalo veliko bolj gladko. Ampak pomembnejša od proceduralnih zapletov je vsebina.
V Šoštanju so sprejeli osnutek odloka o gospodarskih javnih službah, na katerega je bilo že na sami seji podanih nekaj pripomb, še več pa jih bo najbrž v naslednjih štirinajstih dneh, ko jih lahko svetniki predlagajo tudi pisno; sprejeli so pravilnik o ravnanju s komunalnimi odpadki in v poprečju za 14 odstotkov podražili gradbeno ceno stanovanjske površine in stroške komunalnega urejanja zemljišč za letošnje leto. Z dnevnega reda so umaknili
točko, ki se je dobesedno glasila: odvzem mandata članu sveta gospodu Viktorju Drevu in hkrati razrešitev s funkcije člana komisije za volitve in imenovanja. Razlog je znan že iz prvega dela seje, ko so svetniki ugotavljali, daje ta točka nerodno oblikovana in ne vsebuje potrebnega postopka za primere, ko se ugotovi, da svetniška funkcija ni združljiva s funkcijo, ki jo svetnik poklicno opravlja.
Za umik te točke z dnevnega reda, in to zelo odločno, je bil tudi predsednik sveta Anton Skornšek (SKD), ki pa je malo kasneje v pobudah pokrbel za presenečenje. Podal je namreč pobudo o začetku postopka za ugotavljanje nezdružljivosti funkcij za kar dva svetnika, in sicer za že omenjenega Viktoija Dreva z Liste za razvoj podeželja (z zelo podobno obrazložitvijo, ki jo je podala skupina šestih svetnikov) in za Petra Radojo iz vrst Socialdemokratske stranke, ki naj bi tudi po pogodbi opravljal naloge svetovalca župana za področje zaščite in reševanja. S tem pa pobud o menjavah
svetnikov še ni bilo konec. Marjan Vrtačnik (nestrankarski) je dodal še dve. Menil je, da tudi mandat Marjana Jakoba z Liste za razvoj podeželja ni združljiv z opravljanjem naloge direktorja Kmetijske zadruge Šaleška dolina, in to zato, ker sam odloča o proračunskem denarju, ki ga troši potem to isto kmetijstvo, kot je rekel, in tudi mandat Rudija Satlerja, svetnika iz vrst DeSusa, se mu zdi vprašljiv, ta pa zato, ker naj bi bil svetnik občan Velenja in ne Šoštanja. Komisija, ki se bo lotila razreševanja teh vprašanj, bo imela kar nekaj dela.
Med drugimi pobudami naj omenimo tisti, ki ju je podal Edo Žlebnik (Zeleni), obe sta povezani s cestami. Lastniki gozdov plačujejo davek, ki gre tudi za urejanje gozdnih cest, torej si urejanje teh cest plačujejo sami, vse pa na koncu izgleda, kot da za to skrbi država in občina, ne pa kmetje sami. Kako je s tem, je vprašal. Druga pobuda je bila povezana s še vedno neurejeno cesto, ki povezuje Šentvid z Razborjem, za vzdrževanje
te pa dobiva Gozdno gospodarstvo Nazarje menda precejšnja sredstva. Zakaj potem ne uredijo ceste, je vprašal. Rudi Satler (DeSus) bi želel odgovor na vprašanje, kdo je plačnik in naročnik snemanj sej sveta, nanj se je navezal Boris Gomboc (Slovenska ljudska stranka), kdo sploh seje lahko snema, Rajko Zaleznik (SDS) pa se je v svojem nagovoru navezal na članek, objavljen v Našem času pod naslovom Inventura in se zavzel za župana Šoštanja. Bil pa je zaradi svojega izvajanja deležen na eni strani aplavza, na drugi pa precejšnjih kritik. Milan Kopušar (LDS) ga je spodbudil, zakaj se ne vpraša, kaj bi župan še lahko storil, Milojka Komprej (SDS) je predlagala svetnikom, da so v pomoč županu, nad čemer se je predsednik sveta Anton Skornšek kar malo zamislil, pa vseeno ob koncu rekel: »Jaz pa vas prosim, da ste v pomoč meni in svetu.«
Kdo bo komu v pomoč in kakšno, pa se bo videlo na naslednji seji.
■ Milena Krstič - Planine
28. seja mislinjskega sveta
Proračunska malha ima luknjo
Konec minulega tedna so se na seji sveta ponovno sešli svetniki občine Mislinja. Potem ko so na prejšnji seji (prvič) že obravnavali osnutek letošnjega proračuna, so ga tokrat sprejemali in sprejeli v dokončni različici. Še pred tem so ga povečali, zato bodo prisiljeni, da še pred iztekom leta najamejo kredit v višini približno 5 milijonov tolarjev. Proračun sedaj znaša malo manj kot 375 milijonov SIT.
Kar v prvi obravnavi pa so še pred obravnavo letošnjega proračuna sprejeli zaključni račun za leto 1996. In to praktično brez
pripomb, saj je nadzorni odbor podal pozitivno mnenje, s katerim so se strinjali tudi svetniki. V lanskem letu so v občini gospodarili z 292,6 milijona SIT, ob koncu leta pa jim je v blagajni ostalo še 33 milijonov SIT, ki jih bodo prenesli v letošnji proračun. Največ prihodkov je bilo zbranih z davkom od osebnih prejemkov (kar 29% vseh prihodkov) in finančno izravnavo (19,9%). Največ odhodkov pa predstavljajo stroški za različne investicije (32%), sledijo družbene dejavnosti in gospodarska infrastruktura.
V letošnjem proračunu naj bi občina Mislinja torej imela skoraj 375 milijonov SIT. V predlaganem predlogu so upoštevali večino predlogov in stališč, ki so v razpravi na prejšnji seji sveta dobila večinsko podporo svet-
nikov. Tako so v postavki »prihodki« povečali sredstva za nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Lani so namreč v občini sprejeli nov odlok o nadomestilu, kjer je določena višja vrednost točke, razširjeno pa je tudi območje za obračun nadomestila... Med »odhodki« so povečali postavke za pogrebne stroške, prispevek za zdravstveno zavarovanje občanov brez dohodkov, več sredstev bodo namenili za odpravo posledic neurja na lokalnih in komunalnih cestah. Sofinancirali bodo tudi delovanje tabornikov in skavtov. Za ureditev prireditvenega prostora v Završah in na Graški Gori so predvideli 1 milijon SIT dodali pa so tudi postavko za izdelavo projekta za igrišče G. Dolič in Vovkarje. Ugotavljajo pa, da
imajo zaenkrat še za 18 milijonov SIT nepokritih izdata« V nadaljevanju so svetniki po hitrem postopku sprejeli odloke o ustanovitvi treh javnih vzgojno izobraževalnih zavodov; vzgojni) varstveni zavod Slovenj Gradec, Glasbena šola Slovenj Gradec tretja osnovna šola Slovenj Gradec.
Niso pa svetniki sprejeli predloga pravilnika za vred notenje športnih programov objektov v občini Mislinja, saj bodo počakali na mnenje Republiškega ministrstva za šol stvo in šport. Zato ga bodo ponovno obravnavali prihodnjič z njim pa bodo sprejeli pravila igre za delitev sredstev, namenjenih športni dejavnosti.
m bi

Joj, kam bi (Jih) dal

Zadnja nesoglasja ob odlagališču odpadkov v Zgornji Savinjski dolini so le še en dokaz, da v Sloveniji zadnji čas najhitreje zavre kri zaradi odpadkov oziroma zaradi mest, kam naj bi jih odlagali. Tuje svinjarije pač pri nas nihče noče, če pa jo že sprejme, želi od tega nekaj imeti. V primeru odlagališča Podhom pa se je menda izkazalo, da se stvari še bolj zapletajo, če niso razčiščene tudi v medsebojnih odnosih. Praksa kaže, da je za razrešitev tovrstnih težav najučinkovitejše zaprtje odlagališča. Ko občinam grozi, da se bodo zadušile v odpadkih, hitro najdejo ustrezno rešitev.
O sporih v zvezi z odlagališčem odpadkov pri nas smo lahko slišali in brali že veliko. Podobno kot zdaj v Zgornji Savinjski dolini se je zgodilo na Koroškem, čeprav vzroki morda res niso bili enaki. Spori glede odpadkov in njihovega odlaganja pa niso le na medobčinski ravni. Primer Žalca kaže, da se tudi v eni občini lahko stvari tako zakuhajo, da je treba začeti iskati rešitev zu-
naj občinskih meja. Njihovo odlagališče na Ložnici je tako razburilo tamkajšnje okoliške krajane, da so ga enostavno zaprli, občinarji pa so morali prositi za pomoč Celjane, da so imeli kam voziti odpadke. Seveda pa so morali za to globje seči v žep.
Med strokovnjaki že dolgo prevladuje spoznanje, da je rešitev smetarskih problemov v izgradnjah regijskih odlagališč. Ampak urejenih. To bi sicer malo več stalo, bila pa bi dokaj trajna rešitev. Kraji, kjer bi sprejeli taka odlagališča, pa bi od tega morali kaj imeti. Tisti, ki so potovali v kakšno tuje mesto, kjer so uredili taka odlagališča (takih delegacij pa je bilo že kar veliko, veliko več, kot pa je učinka od obiskov), vedo povedati, da taki kraji z rento, ki jo dobivajo, prav kraljevsko živijo. Zakaj potem pri nas tak odpor proti odlagališčem raznih vrst? Gotovo zato, ker so bili ljudje že preve-likokrat izigrani in zdaj niti strokovnjakom ne verjamejo več. Vse preveč objektov, pa čeprav so tudi tedaj obljubljali, da so sodob-
no urejeni, se je spremenilo v pravo moro s smradom in onesnaženimi izcednimi vodami. Ob takih izkušnjah so zdaj ljudje dobili izpuščaje že ob sami misli, da bi v svoje okolje sprejeli tak objekt. Nekateri sicer verjamejo, da je tehnologija napredovala, ne verjamejo pa, da bodo pri njih res uporabili tako moderno tehnologijo. Da bodo delali vse, kot je treba in bo na koncu res tako, kot je treba. Ob nezaupanju nočejo prisluhniti niti pravim strokovnjakom, katerih beseda bi morala veljati. Preveč slabih izkušenj je, da bi ljudje hitro spremenili mnenje in v takem objektu res videli tudi vir dohodka za hitrejši razvoj kraja. Če odlagališče ne bo tako, kot jim zagotavljajo, potem jim tudi ves denarne pomeni veliko.
In dokler ne bo premagano nezaupanje, bodo še vedno težave z odlagališči. S takimi za navadne komunalne odpadke, da o odlagališčih posebnih odpadkov sploh ne govorimo.
m (k)
/O	ljubljanska banka
	Splošna banka Velenje d.d.
	Velenje
Cenjene stranke obveščamo, da ODKUPUJEMO PRIVATIZACIJSKE DELNICE serije G po UGODNIH CENAH.
Vnovčite lahko delnice Petrola, Fructala, Pivovarne Laško, Pivovarne Union, Save Kranj...
Za odkupljene delnice nudimo TAKOJŠNJE PLAČILO.
Kapitalski dobički prvih prodaj privatizacijskih delnic NISO OBDAVČENI.
Posredujemo tudi pri nakupih in prodajah vrednostnih papirjev, ki kotirajo na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev.
Pokličite nas na telefon 855-964 ali 854-254, int. 285.
Prepričani smo, da bomo izpolnili vaša pričakovanja.
S seje sveta mestne občine Velenje
Še enkrat o šolah
Torkovo zasedanje so svetniki mestne občine Velenje nadaljevali z obravnavo osnutkov odlokov o ustanovitvi javnih vzgojno izobraževalnih zavodov osnovnih šol, Centra za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje, Glasbene šole Frana Koruna Koželjskega in Ljudske univerze. Na to gradivo so podali na prejšnji seji številne pripombe in ga tokrat ponovno razgrnili kot čistopis. Spet pa je bilo zelo vroče ob predlagani spremembi šolskih okolišev, še zlasti ob predlogu prenosa podružničnih osnovnih šol Skale in Cirkovce od sedanje Mihe Pintarja Toleda na Livado. V imenu predlagatelja je Dušan Dolinar ponovno poudaril, da so tako predlagali zato, ker skušajo zagotoviti vsem osnovnošolskim otrokom v občini približno enake pogoje izobraževanja in varno pot v šolo. Na osnovni šoli Mihe Pintarja Toleda je namreč število otrok tolikšno, da bi morali z novim šolskim letom, v kolikor šolskih okolišev ne bi spreminjali, preiti na dvoizmenski pouk.
Svetniki iz vrst krščanske in ljudske demokracije, ki so že na zadnji seji nasprotovali temu predlogu, so bili tudi tokrat proti. Marko Jeraj (SLS) je predlagal uvedbo šestletne osonovne šole v Škalah. Odločno je bil proti tudi Herman Arlič (SLS), ki se je hudoval, ker so bile v prvotnem gradivu predlagane tri variante opredelitve šolskih okolišev, tokrat le ena. Zahteval pa je tudi, da se svetnikom do priprave predloga tega dokumenta predložijo merila po katerih so izdelali predlog šolskih okolišev. Proti predlogu je bil tudi Tone De Costa (SDS), ki je menil, da bi morali podeželje bolj "negovati", zato se ne bi smeli odločati za poteze, ki prizadenejo tamkajšnje krajane.
Razpravo o tem so svetniki začinili tudi s polemiko o slovničnih pravilih . Pankrac Semečnik (LDS), nikakor ni hotel sprejeti razlage, da prav se piše Osnovna šola Mihe Pintarja Toleda (torej rodilnik) in takšno opredelitev tudi ocenil za kvazi stroko.
Končno so glasovali in predlagani dokument v osnutku tudi potrdili.
Premoženska bilanca je še skupna
Četudi komisija, ki pripravlja delitveno bilanco, hiti s svojim delom, ta še vedno ni sprejeta, kar seveda pomeni, da mora mestna občina Velenje še vedno pripravljati premožensko bilanco nekdanje občine Velenje ( v njej je torej zajeto premoženje mestne občine Velenje, Šoštanja in Šmartna ob Paki. To je na dan 31. decembra lanskega leta znašalo malo manj kot 17 milijard 791 milijonov tolarjev. Ta znesek bo tudi osnova delitvene bilance, ki naj bi jo sprejeli še v letošnjem letu. Premožensko bi-
lanco morajo seveda potrditi sveti vseh treh omenjenih občin.
Po hitrem postopku potrjen zaključni račun
Glede na to, da je zaključni račun dokument, ki povzema delo, ki je bilo opravljeno v preteklem letu, je predlagal župan Srečko Meh, da ta dokument potrdijo po skrajšanem postopku. To so kljub nasprotovanju Franca Severja (nestrankarski) tudi storili. Slednji je izrazil mnogo sumov, da so podatki netočni, zahteval pa tudi spisek dolžnikov nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča in komunalnih dobrin. Zahteval pa je tudi zapisnik nadzornega odbora o pregledu poslovanja, ki pa svetnikom še ni bil dostavljen, ker je bila seja šele pred nekaj dnevi.
V lanskem letu je občina zbrala dobre dve milijardi proračunskih sredstev in vse to, razen dobrih 77milijonov, ki jih prenašajo v letošnje leto, tudi porabila.
Pod streho letošnji proračun
Običajno so razprave ob sprejemanju temeljnega dokumenta, ki pravzaprav opredeljuje aktivnosti za celo leto, vroče. Denarja za vse, kar bi radi postorili je premalo, interesi pa so seveda močno različni. Pa tokrat pravzaprav niti ni bilo tako vroče. Franc Sever (nestrankarski) je menil, da je proračun preobilen, da skuša župan z njim pridobiti glasove volilcev in izrazil prepričanje, da 800 milijonov, kolikor naj bi bil letošnji proračun težji od lanskega, ne bodo uspeli zbrati. Po njegovem je tudi predvideno zadolževanje v višini nekaj več kot 100 milijonov nepotrebno. S tolikšnim povišanjem proračunskih sredstev se tudi ni strinjal Anton Lovrec (SKD), ki je bil tudi proti tolikšnemu povečanju sredstev občinske uprave.
šolskih okoliših
Svetniki so predlog proračuna potrdili. Ta je težak 2.822.970.000 tolajev (117 milijonov naj bi pridobili z najetjem kreditov). Za plače, prispevke in druge osebne prejemke so namenili dobrih 720 millijonov (organi in uprava lokalne skupnosti ter družbene dejavnosti), za njihove materialne stroške pa 287 milijonov. Socialnemu transferju odmerjajo dobrih 65 milijonov, za storitve in dotacije javnim zavodom pa 164 milijonov. Za plačila storitev (cestno, komunalno, stanovanjsko gospodarstvo in kmetijstvo) namenjajo 204 milijone, za obresti 8 milijonov, za subvencije in transfeije v gospodarstvo 27 milijonov, za druge odhodke pa 106 milijonov. Za investicije bodo iz občinskega proračuna namenili letos 987 milijonov, od tega za gospodarsko infrastrukturo 438 milijonov, družbene dejavnosti 304 milijone in za gospodarski razvoj 234 milijonov. Posebej so v proračunu prikazani odhodki sklada stavbnih
zemljišč. Za investicije bo ta namenil letos 320 milijonov in sicer dobrih 90 milijonov za pripravo in opremo stavbnih zemljišč, 128 milijonov za ureditev centralnih predelov mesta in 90 milijonov za odkup zemljišč v denacionalizacijskih postopkih.
Za nova parkirišča
Čeprav imajo centralni predeli mesta veljaven prostorski dokument, so pri izdaji potrebne dokumentacije na tej osnovi težave. Nanje so naleteli tudi, ko so skušali pridobiti dokumentacijo za izgradnjo parkirišč ob upravni stavbi Premogovnika Velenje v središču mesta. Državni upravni organi, ki so zadolženi za ta postopek , so zahtevali obvezno razlago člena, ki opredeljuje ta parkirišča. Svetniki so jo potrdili, ob tem pa odprli široko razpravo o nujnosti celovite razrešitve teh vprašanj, saj postaja parkiranje v Velenju vse bolj problematično.
Borut Korun (SLS) se je zavzel za pokrito parkirišče, obenem pa menil, da bi bilo smiselno v Velenju bolj razvejati javni promet. Župan je pojasnil, da so z omenjenim prostorskim dokumentom predvidena parkirišča, v proračunu za letos pa tudi sredstva.
Drago Martinšek član nadzornega odbora KomunaCnega podjetja
Solastnica Komunalnega podjetja je mestna občina Velenje, ki imenuje v nadzorni odbor svojega predstavnika. Svetniki so to nalogo na torkovem zasedanju zaupali Dragu Martinšku.
Franc Sever, nov član komisije za pripravo statuta
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je na osnovi izvedenega kandidacijskega postopka za novega člana komisije za pripravo statuta občine, poslovnika sveta in pravna vprašanja, predlagala Franca Severja (nestrankarski). Svetniki so njen predlog soglasno potrdili.
Mladinski center bo lahko zaživel
Po številnih zapletih, je svetnikom mestne občine Velenje v torek le uspelo imenovati štiri od petih članov Sveta zavoda Mladinski center. To so dr. Borut Korun (SLS), Herma Groznik (ZLSD), Drago Martinšek (LDS) in Dejan Nabernik.
Uzakonjena oskrba s toplotno energijo
Pogoje in načine oskrbe s toplotno energijo iz sistema daljinskega ogrevanja na območju mestne občine Velenje s katerim upravlja Komunalno podjetje Velenje, so svetniki opredelili v odloku o oskrbi s toplotno energijo iz sistema daljinskega ogrevanja. Opredelili so tudi teze Pravilnika o oskrbi s toplotno energijo. Zavzeli so se tudi za objavo tega pravilnika.
Po novem imamo vrtec Velenje
Svet mestne občine Velenje je z odlokom preoblikoval Vzgojno varstveni zavod Velenje ter ga tako prilagodil novi zakonodaji . Po novem je to Vrtec Velenje, eden večjih v Sloveniji. Če bi v celoti upoštevali zakonodajo bi morali oblikovati tri javne zavode, za kar pa se, ker so ocenili, da je enovita organiziranost optimalnejša, zaenkrat niso odločil.
■ Mira Zakošek
POSLOVNE INFORMACIJE
1.	GZS, Območna zbornica za Gorenjsko organizira v sodelovanju s Trgovinsko industrijsko zbornico regije Somogy poslovno srečanje slovenskih in madžarskih podjetij, ki bo v mestu Stolok ob jezeru Balaton v Hotelu Ezustpart, 7. - 8. maja. Ostale informacije so na voljo na Savinjsko-šaleški OZ Velenje.
2.	Podjetje 0DIN, d.o.o. iz Ljubljane organizira naslednje seminarje in sicer:
-	seminar s strokovnim posvetom in obdelavo vzorčnih primerov JAVNA NAROČILA, IZVAJANJE IN NADZOR, ki bo v četrtek in petek, 24. in 25. aprila na Bledu v hotelu AST0RIA s pričetkom ob 10. uri.
-	seminar KAJ MORAM VEDETI 0 DELOVNIH RAZMERJIH, ki bo v sredo, 23. aprila v dvorani hotela SLON v Ljubljani s pričetkom ob 9. uri. Prijavnice in ostale informacije so na voljo na OZ Velenje.
3.	GZS, Združenje za turizem in gostinstvo, Obrtna zbornica Slovenije in Ministrstvo za gospodarske dejavnosti organizirajo seminar na temo KATEGORIZACIJA NASTANITVENIH OBRATOV, ki bo v četrtek, 17. aprila ob 9. uri v prostorih Območne gospodarske zbornice Celje. Podrobnejše informacije so na voljo na OZ Velenje.
4.	Agencija RS za učinkovito rabo energije objavlja povabilo industrijskim podjetjem k sodelovanju pri projektu ENERGETSKO SVETOVANJE VEČJIM PORABNIKOM ENERGIJE V INDUSTRIJI. Namen projekta je z neposrednim širjenjem informacij o sodobnih metodah uvajanja energetske učinkovitosti v podjetjih vzpodbuditi izvajanje ukrepov na področju učinkovite rabe energije. Povabilo je bilo objavljeno v časopisu DELO, dne 28. marca.
5.	Obveščamo vas, da Gospodarska zbornica Slovenije - Oddelek za mednarodno sodelovanje ter korejsko trgovinsko predstavništvo K0TRA iz Ljubljane organizirata seminar na temo: KAKO POSLOVATI Z JUŽNO KOREJO. Seminar bo potekal 15. aprila v prostorih GZS, v Ljubljani, Slovenska 41, od 9. do 13. ure. Prijavite se lahko na OZ Velenje.
Vse podrobnejše informacije so na voljo na Savinjsko-šaleški gospodarski zbornici Velenje, Trg mladosti 2, 3320 Velenje. Telefon: 063 856 920. Telefaks: 063 855 645.
MERX GP TURIST D.O.O. NAZARJE, ZADREČKA C. 8 SLOVENIJA
TEL. 00386 63 833 074, 00386 63 833 075, FAX 00386 63 833 016
Družba MERX TURIST NAZARJE RAZPISUJE
oddajo v najem naslednjih lokalov:
1. Pension Planinka Ljubno ob Savinji 2. Gostišče Dren Rečica ob Savinji 3. Pension Turist Mozirje
Kandidati morajo predložiti referenčno listo dosedanjih aktivnosti in predložiti ustrezno dokumentacijo za garancijo plačil najemniških obveznosti.
Rok prijav do 25. aprila 1997. Informacije po tel. 063-833-014.
Kandidati naj pošljejo vlogo s pripisom na kuverti "za razpis" na naslov: Merx GP Turist Nazarje, Zadrečka ul. 8, 3331 Nazarje
Modna konfekcija Elkroj
APS Velenje
Naložba za delo v eni izmeni
V nazarskem Elkroju so v torek slavili nov velik uspah. Skoraj v rekordnem času so namreč uresničili novo naložbo v šivalnico. Vredna je 1,2 milijona nemških mark, kar je za ta kolektiv zajeten zalogaj, z njo pa so sklenili šestletno obdobje vlaganj v posodabljanje proizvodnje in informatiko. To seveda še zdaleč ne pomeni konca naložb, resnično pa je zadnja naloga, ki so si jo leta 1991 zadali za to razvojno obdobje, pravzaprav je to odskočna deska za prihodnje obdobje.
Najnovejša naložba pomeni korenito spremembo, saj bodo šivalnico razdelili manjše produkcijske in teamske enote, tudi zaradi lažjega ugotavljanja uspešnosti in kakovosti dela. V številkah to pomeni 6 odstotkov večjo produktivnost in 14 odstotkov prihranka glede na dosedanje delovne pogoje. Gre tudi za boljši izkoristek specialnih strojev, za manjše število menjavanj operacij in večjo specializacijo dela, predvsem pa za odpravo ozkih grl in s tem povezanih občasnih zastojev v proizvodnji. Najpomembnejša pridobitev pa bo vsekakor boljša kakovost dela in delo v eni izmeni, kar je za pretežno ženski kolektiv in mlade delavke največ vredno.
Navsezadnje je naložba pomembna tudi z ekološkega vidika, saj bodo precej prihranili pri energiji. Število zaposlenih bo sicer ostalo enako, poslej pa bo veljala večja in stroga specializacija dela. Z deli so res pohiteli, saj si večjih časovnih premorov ne morejo privoščiti, novosti pa bodo v proizvodni proces uvajali postopno.
Znanje evropskih strokovnjakov
V Elkroju pa ne skrbijo zgolj za najsodobnejšo opremo v proizvodnji, ampak ae želijo zahtevnim razmeram domačega in tujega tržišča prilagoditi tudi s spremembami v režiji. Zato so z veseljem sprejeli ponujeno strokovno pomoč iz programa Phare . Gre za svetovanje se-niorjev, torej upokojenih evropskih managerjev z vrhunskimi karierami. V Elkroju sta se tako devetkrat po en teden mudila strokovnjaka z Danske in Finske. Skupno so opredelili probleme, se pogovarjali in izmenjali izkušnje, plod tega pa je pisni elaborat. Dosežke sproti preverjajo, ocenjujejo uspehe in pomanjkljivosti, na podlagi vsega tega pa so že oblikovali nov program z novimi nalogami.
Spoznanja iz tega dela pomoči so jih »prisilila«, da so se odločno lotili reševanja nekaterih zelo konkretnih problemov in tudi zaradi tega pospešili najnovejšo naložbo.
Izkušnje so zelo dobre, zato so se v Elkroju takoj prijavili za nadaljevanje tega programa, ki ga prav tako vodi evropska banka. Tokrat gre za strokovno pomoč v čisto konkretnih zadevah in v poslovnem dogovarjanju, torej za reševanje konkretnih nalog in konkretnih problemov. Ta del sodelovanja bo še bolj pester in nedvomno tudi koristen, ker so v delo ob evropskih strokovnjakih, ki razmere v podjetju že poznajo, vključeni tudi slovenski in Elkrojevi strokovnjaki. Dogovor o nalogah so že sprejeli, prepričani so v uspeh takšnega sodelovanja, kar bo le pika na i naporom zadnjih let.
mjp
Najlepša čestitka za jubilej
V Modni konfekciji Elkroj so v torek na lep način obeležili 50 - letnico obstoja in uspehov. Sklenitev najnovejše naložbe v šivalnici je res lepo darilo, ki si ga je kolektiv Elkroja s trdim, delom in odpovedovanjem, z nenehnim stremljenjem po uspešnosti in kakovosti, s pretežno lastnim znanjem in pridnostjo z uveljavitvijo na domačem in zlasti na zahtevnem tujem tržišču dejansko podaril sam.
Šest milijonov nemških mark za vlaganja v minulih šestih letih za Elkroj ni malo, brez njih pa podjetje ne bi uspelo, ne bi preživelo. Priložnostno otvoritevno slovesnost so s prisrčnim nastopom obogatili otroci, svoj pečat so ji dali gostje , v imenu občine Mozirje pa je vse pozdravil podžupan Anton Venek, ki je ob velikem dogodku za podjetje in mozirsko občino ob novem uspehu in visokem jubileju izreke! najlepše želje in čestitke.
Uradno Elkroj 50 - letnico slavi 1 4. maja, slovesno in prijetno pa jo bodo počastili z veliko modno revijo v Savinjskem gaju 1 7. maja.
d d 1
ZAVAROVALNICA MARIBOR
PODRUŽNICA CELJE Predstavništvo Mozirje
Savinjska c.2 in
Agencija Avrora
Žalec
(v objektu Župnišča nad Slaščičarno Polonca) tel.: 063 / 833-080 in 833-101
Smo druga največja slovenska zavarovalnica, na področju osebnih zavarovanj pa smo največji. Prihajamo v Zgornjesavinjsko dolino, da bi vam bili bliže, ko nas boste potrebovali. Zato pričenjamo poslovati v novih poslovnih prostorih v župnijskem objektu na Savinjski cesti 2 v Mozirju.
Nudimo vam kompleten zavarovalniški servis s sklepanjem vseh vrst zavarovanj in ažurnim ter korektnim reševanjem škod.
Pričakujemo vas vsak delovnik od 8. do 15. ure, ob sredah od 8. do 17. ure in ob sobotah od 8. do 12. ure. Po vašem naročilu pa kadarkoli, tudi izven delovnega časa.
Izkoristite posebne komercialne ugodnosti, ki vam jih nudi Zavarovalnica Maribor:
-	poseben komercialni popust,
-	plačilo premije na več obrokov,
-	najcenejša kasko zavarovanja z že vključenim rizikom kraje,
-	posebna ponudba najugodnejše naložbe vašega denarja ZLATA
NALOŽBA, ki je varčevanje in življenjsko zavarovanje hkrati, z udeležbo na dobičku zavarovalnice ter izplačilom v obliki rente, kot dodatek k pokojnini ali v enkratnem znesku.
Vsa pojasnila in podrobnejše informacije vam bodo z veseljem posredovali naši zastopniki in predstavniki. Povprašajte jih in odločitev bo lažja.
Posodobljajo avtobuse mestnega prometa
Stopetdeset zaposlenih v podjetju Avtoprevozništvo in servisi se ukvarja s tovornim prometom, avto-busnimi prevozi, prevozi s kamioni, tehničnimi pregledi, z avtošolo, pralnico, trgovino in turistično dejavnostjo. V preteklem letu so namenjali vso pozornost posodobitvi voznega parka, pa tudi za letos imajo polno načrtov.
"Posodobiti želimo mestni promet. Upamo, da bodo naše ideje podprli v občinskem vodstvu, kjer bomo predstavili, kako naj bi v našem mestu v bodoče uredili mestni promet. V kratkem bomo za te potrebe dobili dva nova najsodobnejše avtobusa, čez pol leta pa še dva," pravi direktor Jakob Holešek. Z
boljšo organizacijo mestnega prometa bi gotovo veliko prispevali k razrešitvi prometnih zagat v Velenju, in tako tudi prispevali, da bi bilo Velenje lepše, krajanom primestnih območij pa bi seveda olajšali življenje.
Zelo zadovoljni so v tem pod-
jetju tudi z avtošolo, ki že nekaj časa deluje pod njihovim okriljem. Na izpitih dosegajo njihovi varovanci zelo dobre rezultate, beležijo namreč kar 75 odstotni uspeh. V učenje so vnesli najsodobnejše učne metode, znani pa so tudi po tem, da bodoče voznike poučujejo na avtomobilih boljših znamk. "Se posebej mladi to sprejemajo z velikim navdušenjem," dodaja direktor Jakob Holešek.
APS je tudi servisno prodajni center traktorjev Zetor, ki so v Sloveniji zelo priljubljeni, iz Češke pa jih uvaža Gorenje Trgovina. Uredili so lep prodajni center, pri njih pa je mogoče kupiti tudi avtomobile Lada. Če bo šlo vse po sreči pa se bodo lahko že prav kmalu pri njih ustavili tudi kupci BMW in Rove rje v.
■ M.Zakošek
Ljubljanska banka Splošna banka Velenje
Obveznice - odlično varčevanje
Ljubljanska banka Splošna banka Velenje je izdala 51 200 obveznic v višini 800 milijonov tolarjev in jih tudi že pričela vpisovati. Obveznice so navadne in se glasijo na ime, zapadle pa bodo v petih letih. Banka jih obrestuje po fiksni in variabilni obrestni meri, fiksni del se obračunava linearno in znaša 7,5 odstotka letno. Variabilne obreti pa bodo obračunavali komfortno v višini temeljne obrestne mere, ki jo določa zakon o predpisani obrestni meri zamudnih obresti in temeljni obrestni meri. Obračunavali in izplačevali jih bodo polletno,
glavnico pa bodo izplačali v celoti ob zapadlosti obveznice. "Obresti so torej stimulativne," poudarja pomočnik direktorja Ljubljanske banke Splošne banke Velenje mag. Franc Zemva. To pa še ni vse. Imetniki obveznic bodo imeli prednost pri pridobitvi lombardnega kredita pri banki, te pa predstavljajo tudi prvovrstvo zavarovanje obveznosti imetnika pri banki.
Več informacij dobite na vseh enotah Ljubljanske banke Splošne banke Velenje.
m(mz)
Zavarovalnica Maribor v Mozirju
Prišli so bližje prijateljem
V prostorih nekdanjega župnišča v središču Mozirja so minuli petek s primemo slovesnostjo odprli novo predstavništvo celjske podružnice Zavarovalnice Maribor. Tudi z njim mariborska zavarovalniška družba potrjuje svojo vseslovensko poslovno strategijo in prisotnost. Pravzaprav se je na območje sedanjih petih občin Zgornje Savinjske in Zadrečke doline vrnila, saj je tu pred dvema desetletjema in združitvijo s Triglavom že bila prisotna, je pa tokrat njen tržni delež že večji od tedanjega in ga bodo še povečevali.
Pri novem mozirskem predstavništvu je treba omeniti tudi zanimivo in pomembno dejstvo, da so z razumevanjem in posluhom mozirskega župnika ter mariborske škofije, ki je lastnica nekdanjega župnišča, prostore najeli v stavbi, ki je v svojih 118 letih v Mozirju igrala vidno vlogo. Že konec prejšnjega st.oletja je bila v njej čitalnica, v njej je bila šola, pa tudi druge ustanove so koristile njeno zavetje.
Stavba je kulturni spomenik in kot taka zaščitena. Trenutno njena zunanjost sicer ni posebnega zavidanja vredna, vendar bodo poskrbeli za pročelje in ji vrnili njen prvotni videz in sijaj. To dejstvo je na otvoritvi posebej poudaril direktor Podružnice Celje Florijan Lorger in ob tem izrazil zadovoljstvo zaradi razumevanja Upravne enote Mozirje in mozirske občine. Za razumevanje seje zahvalil tudi mozirskemu župniku in škofiji, prav tako žalski Agenciji Avrora za njenih skoraj 2.000 zavarovancev, seveda pa tudi upravi družbe, ki je omogočila, da bodo poslej
kakovostne storitve bliže zavarovancem, ko jih bodo ti potrebovali, število slednjih pa seveda želijo vztrajno povečevati v skupno zadovoljstvo.
V imenu občine Mozirje je spregovoril podžupan Anton Venek, ki je izrazil veselje ob novem predstavništvu ter posebno zadovoljstvo, da so prostori v tej znani stavbi, ki ji bodo s skupnimi močmi vrnili nekdanjo podobo. V imenu občine in občanov se je zahvalil vsem, ki so pripomogli k odprtju predstavništva, ob slovesnosti pa so v Mozirju pripravili tudi lep kulturni nastop.
MJP
S Tonetom Brodnikom z Urada gospodarskih javnih služb o stanovanjski problematiki v mestni občini Velenje
Deset stanovanj za 250 prosilcev
Leta okoli osemdesetih so bila v občini Velenje leta najživahnejše stanovanjske izgradnje in težko jih bo ponoviti, saj je mesto dobilo v določenih obdobjih celo po več sto novih stanovanjskih enot. Glede na razmere, kakršne v stanovanjskem gospodarstvu vladajo danes, pa v Velenju ugotavljajo, da tudi obdobje med letoma 1992 in 1996 ni bilo tako slabo, saj jim je uspelo zgraditi 100 novih neprofitnih stanovanj. Zadnja razpisa za dodelitev neprofitnih in solidarnostnih stanovanj v najem pa sta pokazala, da je potreb po stanovanjih veliko več. Samo na razpis za dodelitev solidarnostnih stanovanj se je prijavilo 250 prosilcev, približno toliko pa še na razpis za ne-profitna stanovanja.
Tone Brodnik, predstojnik Urada za gospodarske javne službe pri mestni občini Velenje, ki smo ga povabili na pogovor, pravi, da je problematika res pereča in da je nemogoče, da bi ljudem težave s stanovanji rešili v kratkem času. Te problematike bi se bilo treba lotiti sistematično. V Velenju stanovan-
je išče zelo veliko mladih družin in tistih, ki bi stanovanja zaradi povečanja družine radi zamenjali za prostornejša.
NAS CAS: Kaj mislite s tem, ko pravite - sistematično reševanje stanovanjske problematike?
Tone Brodnik: »Na zahteve do države in republiškega stanovanjskega	sklada.
Prepričani smo namreč, da bi bilo nujno na nivoju države zbirati stanovanjski tolar, s pomočjo katerega bi občine lahko zagotovile določeno število stanovanj in tako reševale stanovanjske probleme,«
NAS CAS: Je res, kot pravijo nekateri, da Velenje skoraj nima več prostih površin za novogradnje?
Tone Brodnik: »Pripravljenih imamo pet lokacij v mestnemu predelu, ki bi jih še letos radi spravili tako daleč, da bi bilo zanje možno pridobiti gradbeno dovoljenje, v letih 1998, 1999 pa naj bi na njih tudi začeti graditi. Gre za 5 tri- in štirietažnih blokov, v katerih bi bila solidarnostna in neprofitna stanovan ja. Predvidena je gradnja prizidika na Prešernovi, kjer bi pridobili 12 visokokakovostnih stanovanj, namenjenih tudi za trg. Vemo, da imajo nekateri več denarja in bi si lahko stanovanje kupili tydj sami.«
NAS CAS: Koliko stanovanj pa letos?
Tone Brodnik: »Računamo,
Tone Brodnik, predstojnik Urada za gospodarske javne službe pri mestni občini Velenje: »Računamo, da bo aprila izšel nov razpis za dodelitev solidarnostnih stanovanj. Potrebe po njih so zelo velike. Letos računamo, da jih bomo v najboljšem primeru uspeli zagotoviti deset, in še to starih.«
stanovanjske pravice nudil možnost odkupa stanovanj po ugodnih cenah, se je za nakup odločilo veliko najemnikov. Nekateri so stanovanja odkupili na obroke. Se danes dogaja, da kdo obveznostim ni kos ali pa morda kdo obročno odplačilo poravna tudi v celoti?
Tone Brodnik: »Kar nekaj je teh primerov. Ljudje pridejo in povedo, da so se odločili pogodbo prekiniti in da bodo naprej najemniki. So pa tudi obratni primeri, da tisti, ki so odplačevali stanovanje po obrokih, želijo tega odplačati z enkratnim odkupom. Med slednijimi je precej tistih, ki stanovanje prodajo naprej.« „
NAS CAS: Koliko stanovanj pa ima občina oziroma občinski stanovanjski sklad? Tone Brodnik: »Prej jih je
imela 3.000, danes jih ima blizu 500. Računamo pa, da bo po končanem procesu lastninjenja v podjetjih, nekatera podjetja bodo namreč z nami sklenila ustrezno pogodbo o prenosu, imela občina v lasti pribižno 700-800 stanov^njt,«
NAS CAS: Kaj pa cena starih stanovanj? Se ta na trgu prosto oblikuje?
Tone Brodnik: »Da. Za stanovanje, staro 10 let, je cena približno 1.000 DEM za kvadratni meter v tolarski protivrednosti, cene od 14 do 20 let starih stanovanj se gibljejo med 600 in 800 nemškimi markami za kvadratni meter. Ljudje sicer na podlagi cenitev menijo, da bi morale biti cene višje za okoli 200 DEM, realna cena pa je približno 1.000 DBm za kvadratni meter.«
■ Milena Krstič - Planine
da bo za potrebe stanovanjskega gospodarstva v proračunu letos toliko denarja, da bi kupili vsaj nekaj starih stanovanj - od 6 do 10 - in tako vsaj delno omilili stanovanjsko problematiko na solidarnostnem področju. Že aprila bomo najbrž objavili nov razpis za solidarnostna stanovanja.« „ „
NAS CAS: Kako pa se trosijo sredstva, pridobljena s prodajo stanovanj?
Tone Brodnik: »Del gre v republiški stanovanjski sklad, del
Plaža ob Barbari bo ena najlepših
Nova podoba Fiese
Po tistem, ko je Premogovnik Velenje temeljito prenovil nekdanji dom rudarjev v Fiesi in ga preimenoval v hotel Barbara, zgradil ob njem pokriti bazen z ogrevano morsko vodo in zagotovil vse potrebno, da lahko hotel obratuje skozi vse leto, bodo gostje zdaj najbrž navdušeni še nad eno pridobitvijo. Čaka jih temeljito prenovljena, razširjena in precej spremenjena plaža pod hotelom.
Za preureditev so v Premogovniku pridobili vsa potrebna soglasja občine Piran, projekte so izdelali v murskosoboškem Sepingu. »To smo obljubili že takrat, ko smo prenavljali dom oziroma hotel in zdaj to tudi uresničili,« je preprosto povedal dr. Milan Medved iz Premogovnika Velenje, ki bdi tudi nad to naložbo. Dela intenzivno potekajo in bodo v celoti končana še pred prvomajskimi prazniki. »Veseli nas, da nam je uspelo plažo urediti tako, da se jepo vključuje v naravni amfeient Fiese, razgibali smo jo z velikimi sklanimi gmotami, okoli 1000 kubičnih metrov skal smo navozili, nasuli plažni predel in pridobili nekaj dodatnih površin, namenjenih sončenju,« je novost opisal dr. Milan Medved, ki je povedal še, da so občini Piran predlagali, da jim podeli koncesijo za javno kopališče. »Plaža bo izpolnjevala vse potrebne pogoje. Predlagali smo, da bi jo zaprli, pobirali vstopnino, vzdrževali red in čistočo. Seveda pa bi bila podobno kot druge usluge vključena v ceno storitev, ki jih hotel Barbara nudi svojim gostom.« S tem pa preurejanje še ni končano. Plažni objekt -
Dela pri preurejanju plaže pod hotelom Barbara v Fiesi intenzivno potekajo. Končana bodo pred prvomajskimi
prazniki. Foto: I. Pungartnik
bistro Barbara - bodo nadgradili in pridobili prostor, kjer bo okoli 100 mest, primernih za različne oblike izobraževanja, seminarske delavnice, kongresni turizem. Hotelu Barbara bodo dodali vse, kar je potrebno za celoletno delovanje.
Nosilec konecesije za uporabo največjega dela prostora v Fiesi je Zveza društev invalidov Slovenije. Skupaj z njimi se Premogovnik Velenje, ki je lastnik hotela Barbara, z občino Piran dogovarja o načrtih v prihodnje. Strinjajo se, da ureditveni načrt, ki opredeljuje os-
novne prostorske posege v Fiesi, ni več ustrezen. Manjkajo še športni objekti in osnovna turistična infrastruktura, ki je v takem centru zelo pomembna. Zato se bo Fiesa še razvijala.
Tudi prometnemu režimu za Fieso, ki je že leta kamen spotike, letos posvečajo vso pozornost, na vhod v zaliv Fiesa bodo postavili zapore, uredili so parkirišča in omogočili nemoten dostop intervencijskih in dostavnih vozil.
■ Milena Krstič - Planine
Zimska sezona je bila uspešna
Podjetje Gost iz Velenja in njegova turistična agencija, ki trži hotel Barbara, ponuja gostom različne pakete skozi vse leto. Minula zimska sezona je bila prva, ko je bila Barbara odprta vse leto in tudi sami so bili presenečni nad zelo dobrim odzivom turistov v tem času. Nič drugače pa ni za naprej. Zanimanja za Barbaro v Fiesi je veliko in tudi za bližnje prvomajske praznike je že skoraj v ccloti zasedena.
pa ostane občini. Ta gre pod postavko »pridobivanje novih stanovanjskih enot oziroma nakup stanovanj za reševanje teh probletpoy.«
NAS CAS: V času razcveta Jazbinškovega stanovanjskega zakona, ki je imetnikom
Zgornjesavinjska kmetijska zadruga
Obeti za letos so spodbudni
Na Zgornjesavinjski kmetijski zadrugi so v marcu najprej opravili zbore po zadružnih enotah in prejšnji teden še občni zbor zadruge same. Letos so malo pohiteli, saj je mandat upravnemu odboru in vsem predstavniškim organom zadruge potekel 25. marca in so morali izvoliti nove, hkrati pa so izvedli tudi volitve v organe hranilno - kreditne službe.
Poslovanje zadruge v lanskem letu je bilo seveda v ospredju zanimanja, zlasti če vemo, da sodi zadruga med tiste gospodarske subjekte, ki so neposredno odvisni od trenutne kmetijske politike slovenske države in od vremenskih (ne)prilik, oboje je precej nepredvidljivo, od vsega tega pa so tako ali drugače vezani številni zgornjesavinjski kmetje.
V celoti gledano je bilo poslovanje Zgornejesavinjske kmetijske zadruge Mozirje v lanskem letu povprečno, obeti za letos pa so glede na dosežke v prvih mesecih vendarle nekoliko boljši. V kmetijskem delu zadruga dobička ni prigospodarila in je poslovno leto 1996 sklenila s »pozitivno ničlo.« Zelo raznoliki so dosežki v fizičnem obsegu proizvodnje. Mleka so pridelali in odkupili tri odstotke
manj kot leto prej, odkupili za 35 odstotkov več pitancev, proizvodnja brojlerjev in konzumnih jajc pa je ostala na približno enaki ravni, prav tako odkup hlodovine in drv. V trgovini se je promet povečal skladno z rastjo inflacije, v gostinstvu celo malo več, na predlanski ravni pa so ostale tudi dopolnilne dejavnosti, kamor sodijo lastna proizvodnja, mehanična delavnica in avtopark.
Razlogi za padec pridelka mleka so jasni. Pogoji odkupa so se še dodatno zaostrili, saj je država prešla na drugačen način subvencioniranja proizvodnje mleka v višinskih predelih, namesto dodatka na liter mleka so prešli na dodatek na število privezanih živali. To pomeni okrog 50 odstotkov manj dodatkov, država je poleg tega odbila stroške prevoza mleka, zaostrila je kakovostne pogoje pri odkupu, za nameček pa so kmetje pridelali precej manj osnovne krme, krepko so se podražile žitarice, ki jhi kmetje rabijo za dodatno krmljenje, vsega tega pa dve podražitvi osnovne cene, aprila za devet in konec leta za štiri odstotke, v nobenem primeru nista mogli pokriti.
Za bistven porast odkupa mlade pitane govedi so »krive nore krave,« zlasti v prvi polovici leta. Potrošnja govejega mesa se je v
tem obdobju zmanjšala od 30 do 50 odstotkov, zadruga pa je bila v tem obdobju sposobna odkupiti vso takrat ponujeno živino. Prodaja jajc je na razmeroma majhnem slovenskem prostoru pogosto odvisna od hitrih nihanj na trgu, konzumnih jajc seveda brez dodatnih večjih stroškov na daljši rok ne morejo skladiščiti, zato padec za tri odstotke ni čisto naključen.
V letošnjem letu računajo na izboljšanje razmer, s tem so tudi obeti za poslovanje nekoliko ugod-nješi. Pri mleku v začetku leta niso zabeležili upadanja prodaje, torej bi lahko z višjo prodajno ceno in izboljšanjem stimulacij za hribovske kmetije vendarle povečali proizvodnjo in prodajo. Pri pitancih bi bili razumljivo zelo veseli, če bi ostali na lanski ravni, pri čemer pa je nekaj ovir. Vedeti je namreč treba, da dolina ni pravo središče za pitano živino, ker ima krmna osnova v travnatem svetu več beljakovin in manj škroba, ki gaje največ v koruzi; za pašo in za koriščenje travnatega sveta je zato bolj primerna reja plemenske živine s pridelavo mleka. Pri ostalih dejavnostih računajo, da bodo ohranili lansko raven, pri čemer se bodo seveda nenehno trudili, da bi jo vsaj malo dvignili.
mjp
GLIN Pohištvo Nazarje
Ekološkega kredita ne bo!
Lep prispevek k boljšemu življenskemu vsakdanjiku naj bi bila posojila za zmanjšanje onesnaženosti zraka, razpis je že objavil Ekološko razvojni sklad Slovenije. Novost v primerjavi z lanskim letom je, da lahko za posojila zaprosijo državljani, samostojni podjetniki in podjetja iz vse Slovenije in ne le iz posameznih občin. Razpis velja do 28. februarja 1998 ali dokler ne bodo razdelili 1,2 milijarde tolarjev. Posojilo lahko doseže največ 80 odstotkov predračunske vrednosti naložbe, občani lahko dobijo največ 1,1, samostojni podjetniki 6 in podjetja55 milijonov, občani in podjetniki morajo posojilo vrniti najkasneje v šestih, podjetja pa desetih letih.
S posojilom je denimo moč urediti kotlovnico, sistem centralne kurjave ali dimniške tuljave. Prijavo je treba dopolniti s predračunom izbranega izvajalca, gradbenim dovoljenjem ali z odločbo o priglasitvi del ter potrdilo o lastništvu. Razpisni pogoji so torej na prvi pogled zelo ustrezni in ugodni tudi za nazarsko pod-
jetje GLIN Pohištvo in njegovo tovarno ivernih plošč, ki že 25 let onesnažuje zrak in pomeni veliko ekološko breme za svojo kolico, na vso nesrečo pa je drugi pogled povsem drugačen.
V	podjetju so se na razpis odzvali takoj, zataknilo pa se je že pri prvem koraku. Podjetje kot pravna oseba namreč ni lastnik osnovnih sredstev s katerimi upravlja. GLIN Pohištvo ima namreč tovarno ivernih plošč v najemu od krovnega podjetja GLIN Holding, katerega večinski lastnik je Sklad za razvoj Republike Slovenije. Pohištvo tako nima pogojev za pridobitev posojila za zmanjšanje onesnaževanja zraka.
V	tem primeru so se najbolj kruto pokazale igre v zakulisju, ki jih igra ljubljanska gospoda v Sladu za razvoj z zavlačevanjem lastninjenja preostalega dela Glina, pri takšnih igrah in igricah pa vedno potegnejo najkrajši konec prav Glinova hčerinska podjetja z vsemi svojimi zaposlenimi.
mjp
MNENJA IN ODMEVI
10. aprila 1997
Ritnikom (drugič)
Svetniki opozicije v Svetu mestne občine Velenje smo nasprotovali velikim izdatkom za Mladinski center v Velenju. Razlogov je veliko in lahko jih nekaj naštejem. Mladinskih centrov je že nekaj bilo v Velenju in vsi so neslavno končali. Nobenega razloga ni, da bi verjeli, da bo tokrat drugače. Drugič. Kulturnih ustanov, ki so na razpolago mladim, ki naj bi služile njihovemu izobraževanju, kulturnemu izpopolnjevanju ali celo zabavi, je veliko. Recimo glasbena šola, taborniška organizacija, športni klubi, šole z vsemi možnimi krožki, knjižnice, razna društva in tako naprej. Vse te ustanove pa imajo premalo denarja! Opozicijski svetniki (drugi v glavnem dvigujejo roke, kot jim ukažejo) se venomer srečujemo s problemom denarja za ustanove, kot sem jih našteval. Občinska oblast ga nikakor ne najde. Opozicijski svetniki smo se brezuspešno borili proti podražitvi vrtcev, že dolgo časa pa si prizadevamo, da bi več pozornosti in seveda denarne pomoči namenili mladostnikom, ki so telesno ali duševno moteni. Kot rečeno, denarja baje ni nikoli dovolj - zato je župan predlagal zvišati prispevek staršev za otroke v vrtcih (tudi za malo šolo, ki sodi v obvezno šolanje - to pa je baje pri nas brezplačno!).
No, in naenkrat se na programu znajde (menda že tretjič v zgodovini našega mesta) nekak Mladinski center. In denarja jc naenkrat kolikor hočeš. Tudi za "šank" ga je bilo. Noben problem! Nekaj denarja je, po besedah gospoda župana, prispeval tudi gospod George Soros. (Gre za milijonarja, ki je ideološko skrajni levičar - kakšen absurd - in ki si je, kot pravijo, svoje milijone prislužil s prekupčevanjem z orožjem).
Kdo ne bi glasoval proti?
Kako so z Mladinskim centrom povezani prenapeteži, ki izdajajo revijo RIT, ne vem. Me tudi ne zanima. Dejstvo je, da so nas, večino tistih, ki smo glasovali proti centru, v tej reviji grobo in primitivno napadli. Kratkemu članku na naš račun in z navedenimi našimi imeni so dali naslov Ko to tamo kurcu svira, na drugi strani pa so z velikimi rdečimi črkami napisali FUCK OFF. Članek bi bil, mimogrede povedano, zrel za tožbo. O tem napadu na nas sem napisal svoje mnenje v pismih bralcev Našega časa, ki seveda ni bilo pohvalno. In potem sta se v Našem času pojavila dva dolga nabuhla in napihnjena odgovora, ki ju je očitno porodila slaba vest.
Lepo bi bilo, če bi se opravičili. Pa se niso. Svoje pisanje so opravičevali na najbolj smešne načine. Recimo z naštevanjem slavnih pisateljev, ki so pisali (tudi) opolzka besedila. Taka argumentacija njihove primitivne grobosti je nekaj takega, kot če bi nekoga poslal v p. m. in potem to opravičil z dejstvom, da je Balzac pisal Okrogle povesti.
Zanikajo tudi povsem jasno dejstvo, da je njihovo pisanje političen napad. Bralce Našega časa hočejo zavesti z narejenim -preprostim pisanjem o tem, kako se pri njih družijo mladi, ki svojo politično usmeritev zadržijo za sebe. Mene seveda niti malo ne zanimajo njihove politične, verske, seksualne in drugačne usmeritve. Toda njihovo pisanje je bilo objektivno gledano v službi neke povsem jasne politične usmeritve in bilo je usmerjeno proti drugi, prav tako jasno opre-
deljeni politični skupini. Torej je bilo njihovo pisanje politično (mogoče celo naročeno?). In ker vsakega preklinjanja ali podobnega omenjanja spolnih organov ne moreš primeijati, opravičevati ali utemeljevati z dejstvom, daje tudi kak slaven pisatelj pisal opolzke stavke, je njihovo pisanje le cenena politična vulgarnost.
Seveda je potem višek njihove preprostosti (ali pa prebrisanega sprenevedanja), če govorijo o svojem delu kot o "kulturi". Naslov revije RIT je bil po moje izbran namerno, čeprav se skriva za prebrisano razlago, da gre za Racionalno Izbrane Teme. V bistvu gre za provokacijo. Zato razodeva tak naslov pripadnost neki subkulturi ali recimo naravnost, je antikulturen.
In zakaj sem med pisanejm o RIT-i napisal tudi nekaj o mamilih? Zato, ker sem prepričan, da je jemanje mamil v bistvu tudi antikulturno dejanje. Je upor proti pravilom igre, ki pač veljajo v tej kulturi. Tudi vulgarno pisanje je upor proti civiliziranemu življenju.
Vsak upor proti družbenim normam in vsak vulgaren in primitiven prispevek v službi občinske politike pa seveda še ni literatura, kot bi nas radi prepričali pisci revije RIT.
■ Borut Korun
Spoštovani Ritniki - pisci spornih člankov v glasilu RIT in Naš
čas
Borut Korun je naš član. Član Kluba svetnikov socialne, krščanske in ljudske demokracije v Velenju.
To ne navajamo zato, ker svetnika Boruta ne bi poznali, ampak zato, ker Ritniki in uredniki RIT-i niso prebrali njegovih številnih potopisnih knjig in razprav o narodni identiteti. Ob prebiranju bi namreč spoznali, da je avtor "spornega članka" prepotoval več celin in spoznal različna ljudstva, njihove kulture in tudi načine izražanja - namigovanja k ljubezenskemu združevanju in občevanju. Pa te odprte scene FUCK OFF, ki se dogaja v študentskem listu, ni imel priložnost spoznati. Morda pa mu lahko to štejemo v slabo, ker do sedaj ni zahajal v javne hiše, bordele in beznice. Sedaj pa smo to literaturo kar naenkrat dobili brezplačno po pošti domov. Presenečneje, ni kaj.
Pa vendar, problem je nekej drugje. Zaradi zakonsko sporno vodene investicije Mladinski center in zaradi večkrat prekoračenih finančnih sredstev, je treba spodnuditi mlade, da se zaganjajo v občinske svetnike, ki nasprotujejo še enemu gostinskemu lokalu več v Rdeči dvorani.
Do neke mere je vladajoči garnituri to uspelo. Težišče dogajanja je treba spraviti na individualno raven, zato da se načela in vsebina zlorab prikrijejo. Dileme med pozicijo in opozicijo je treba spraviti izven javnega političnega delovanja oblastne strukture. Torej, dajmo spodbuditi nezadovoljstvo med mladimi in opozicijo, kije preveč glasna in neprijetna. Podtikanje je čitljivo in prozorno. Žal, uredništvo RIT-i tega ni spregledalo. Mladinskega centra se bo oprijela ocena, daje to grupa napihnjenih mladostnikov, ki svojo afirmacijo udejanjajo v sporih in obračunih. Kolikšno je število

VELEBLAGOVNICA VELENJE
Vabljeni na degustaci|o CELJSKIH MESNIN in AKCIJSKO PRODAJO v petek, 11. in v soboto, 12. aprila.
protestnikov, je težko reči. Dalo bi se jih prešteti na prste obeh rok. Vsekakor pa to ni reprezentativen vzorec mladih v Velenju. Večina študentov še do nedavnega ni vedela, da to občasno glasilo RIT sploh obstaja. Na drugi strani pa je ogromno mladih, ki po raznih klubih in društvih, amaterskih skupinah in zborih, sodelujejo in ustvarjajo kulturo srca in naroda. Njihovo delovanje je prisotno tako v mestu kot na podeželju. Ne poznajo honorarjev in profesionalcev, kaj šele pokrivanje izgub. Prepričani smo, da le-tem ne bo zanimiv Mladinski klub. Skoda.
Naše stališče Kluba SKLD je, da se o problematiki mladinske kulture pogovarjamo. Da med ustvarjalnostjo in programi iščemo racionalne poti. Da dvigamo vrednote skupnega bivanja v Velenju in trošimo toliko kot davkoplačevalci zmorejo. Nismo za zadolževanje proračuna (četudi na račun MČ) in pokrivanje dragih kreditov.
Pri tem je treba poudariti, da nekatere kulturne ustanove naše občine životarijo in se utapljajo v težavah oziroma premoščajo nelikvidnost iz meseca v mesec. Potrebna večina svetnikov je brez sramu naknadno potrdila rebalans proračuna in tako legalizirala 32 milijonov SIT za Mladinski center, še preden je ta sploh bil ustanovljen. Pa o tem prihodnjič.
Pisci in kritiki RIT-i tokrat niste imeli prav. Zajeli ste preveliko dozo levega vetra.
■ Klub SKLD
Savinja in Dreta premali...
Vse do leta 1950 so v Zgornji Savinjski dolini splavarili in plavili okrogli les do žag. Transport lesa je bil posebno s planin dokaj zahtevno delo. V ta namen so uporabljali riže, mojstrsko delo priučenih "rižmojstrov". Prav te gradnje so bile s tehničnega stališča prava veščina, žal pa se danes le malokdo spomni na čase, ko so po kilometre dolih rižah drvele v dolino platanice in od tam po vodi do žag, kjer so jih razžagali in povezali rezan les v splave.
Vode so torej bile tiste čase, pred prvo svetovno vojno, najugodnejša transportna pot za les. Savinja in Dreta sta imeli še številne struge, ki so bile speljane vse do žag, tako je torej bila speljana vodna pot.
V	stari Avstriji je imelo celjsko glavarstvo v Mozirju svojo izpostavo, ki j bila pristojna za podeljevanje plavnih pravic upravičencem. To so bili Žagarji in trgovci z lesom. Tako je bilo vse do leta 1908, ko je oblast odrekla kmečkim Žagarjem in trgovcem z lesom plavna dovoljenja. Daje ta ukrep hudo prizadel velik del prebivalstva, ki je tako ali drugače živel od lesa, ni potrebno posebej poudarjati. Toda zakaj jc oblast tako ukrepala?
V	Ljubljani so gradili škofove zavode in zato potrebovali ogromne vsote denarja. Tako je les zgornjesavinjskih gozdov postal zelo aktualen, kajti izkupiček iz ogromnih količin "belega zlata" je pokril vrzel v proračunu graditeljev v Ljubljani. Škofijsko veleposestvo je prek svojih upravnikov razpolagalo z izredno velikimi gozdovi na najboljših legah in to z velikimi zalogami lesa!!! Zveze so očitno že tedaj pomenile več kot ravna, uhojena pot. Tako so pač dosegli prednost pri oblasti, ki je bila seveda gospodom v Ljubljani bolj naklonjena kot malim Žagarjem in trgovčičem z lesom po dolini. Savinja in Dreta sta torej morali biti na voljo za les škofijskega veleposestva. Komu mar, da je mali človek s tem ukrepom utrpel veliko škode, saj dela ni bilo in vsi so pač čakali na "flos" kot so rekli domačini.
Leto in pol je trajala ta napetost med škofijskim vele-
posestvom in domačimi Žagarji in splavarji. Kot je v Narodni dnevnik št. 93/1910 napisal dr. Anton Božič, odvetnik iz Celja, ki je Žagarje zastopal v tožbi proti škofijskemu veleposestvu, "je odvzeti zaslužek mnogim stotinam ljudi otežkočil življenje". Zapisal je še, da je pritožba že odposlana na cesarsko namest-ništvo v Gradec in da so vsi izgledi, da bodo višje oblasti spor rešile in odvzele absoluten primat škofijskemu veleposestvu nad Savinjo in Dreto. Dr. Anton Božič je zaključil svoj članek z besedami: "Gornjesavinjski kmečki splavarji naj ne obupajo. Prestali so razne nesreče, preboleli bodo tudi one, ki izhajajo od avstrijskih oblasti."
Ta primer je plavičarje in splavarje izučil. Kmalu so ustanovili v Radmirju Zgornjesavinjsko plavičarsko in plavbeno zadrugo, se vanjo vključili in družno zahtevali pravice, ki so jim pripadale.
■ Aleksander Videčnik
Mestna občina Velenje
Urad za gospodarske službe Služba
občinskega nadzora
Spoštovani,
tretjič v roku desetih mesecev vam pošiljam ugovor na obvestilo o prekršku, ki naj bi ga tokrat z nedovoljenim parkiranjem pred knjižnico zagrešil lastnik avtomobila CE-75-51C.
Podobno kot v prejšnjih primerih gre tudi v tem za izvajalca del v knjižnici; niti on niti knjižnica oziroma Kulturni center ne moreta nič zato, da sta knjižnica in galerija po več kot petindvajsetih (!) letih, kolikor obstaja objekt na sedanji lokaciji, še vedno brez urejenega dovoza. Na dlani je, da sta enoti Kulturnega centra v določenih situacijah odvisni od dostopa z avtomobilom: delo zahteva svoje ne glede na to, ali so občinske službe oziroma Zavod za urbanizem v tem kratkem času (kaj predstavlja četrt stoletja proti večnosti...) uspele rešiti problem ali ne.
V ugovoru, ki sem vam ga poslal decembra, sem vas opozoril tudi na to, da na obvestilu o prekrških manjka pravni pouk, se pravi, da je obvestilo brez pravne vrednosti: vsakdo, ki nanj vloži ugovor, bo zaradi te grobe formalne napake na prizivni instanci uspešen. Glede na to, da še vedno delite iste obrazce, mi očitno ostaja samo upanje, da boste - potem ko se bo izkazalo, da vas občinski nadzor sicer nekaj stane, da pa od kazni za nepravilno parkiranje ni nikakršnega dohodka - prej ali slej (upam, da ne šele po petindvajsetih letih) vendarle pritegnili k sodelovanju katerega od pravnikov.
S prijaznimi pozdravi
■ vodja knjižnice Lado Planko
Humoreska
O psih (da o lastnikih niti ne govorimo)
Moj gospodar si rad domišlja, da me je streniral in vzgojil. In tudi misli, da on mene pelje na sprehod, v resnici pa je obratno. Ven greva, kadar jaz tako hočem. Postavim se pred vrata, maham z repom in ga pričakujoče gledam. Potem on, ponosen, kako pametnega psa ima, vzame povodec in me pelje ven. In pomislite - komaj sem ga odvadil, da me ne pelje več na igrišče pri šoli,
kamor njegovi človeški prijatelji vodijo moje pasje prijatelje. Jaz pa sem si takole mislil: otroci so moji prijatelji, zakaj bi jim kakal in lulal po igrišču, saj moj gospodar tudi ne dela tega v dnevni sobi pri svojih prijateljih.
Večkrat sem ga na vso moč vlekel stran od igrišča, da sva šla nato v gozd. Tako sem ga streniral, da zdaj že kar sam zavije tja, pa tudi kondicijo si je pridobil. Tako sva oni dan zavila proti Lopatniku. Pomislite, pri eni od kmetij imajo kar štiri pse, pri sosednji pa dva. Seveda se jaz, fin mestni rodovniški pes, za take "proletarce" ne zmenim. So se pa oni zmenili za naju in se nama zakadili pod noge. Ker sva fina in miroljubna, sva se raje modro in zelo hitro umaknila (beri: zbežala). Kmet, ki je pogledal izza vogala, se nama je privoščlji-vo zasmejal. Seveda take reči razjezijo mojega lastnika Lojzeta, meni pa je vseeno.
Ena stvar pa me vendarle skrbi in mi ne da spati. Zadnjič je namreč moj gospodar v Našem času prebral novico, da bodo zastonj delili vrečke, v katere lastniki pospravijo naše iztrebke. Kaj, če je v naši občini še več takih kmetov s toliko psi, pa bi zastonj vrečk zmanjkalo zame? In če bi potem moj Lojze moral plačati kar 8.000 tolarjev kazni, ne vem, če bi njegova denarnica in ljubezen do mene prenesli take stroške. Kaj če bi me dal stran?
Saj ne rečem, tudi jaz sem za čistočo, pa se vendarle vprašam, zakaj se nikomur ne upira solata in korenček, gnojena s hlevskim gnojem (kravji drekci). Zanima me tudi, kdo bo kaznoval vse tiste, ki po tleh mečejo čigumije in pločevinke? Ali ko moški naredijo lužo za kakim vogalom, pa niti noge ne dvignejo, kot je spodobno? Ali pa ko za njimi ostajajo grdi pljunki, ki kar migljajo od raznih virusov in klic? Ali pa tiste, ki na sredi zelenice perejo svoje ljube železne konjičke, izpuščajo iz njih olje kar po tleh, razmetavajo vsepovsod plastiko? Moj drekec bo prvi dež spral, da bo razpadel, plastika pa bo še 100 let svinjala našo žemljico.
Tudi takim bi bilo treba razdeliti zastonj vrečke, pa se bojim, da ne bi nič pomagalo!
■ Capek (lastnik Mali Lojze)
Je postalo pasje življenje več vredno od človeškega?
Živimo v času, ko osnovne človeške vrednote izgubljajo svojo vrednost. Nadomeščajo jih nove, med katerimi ni prostora za ideale, zaupanje, prijateljstvo, iskrenost in ljubezen. Ljudje smo se začeli odtujevati drug drugemu, ne znamo več vzpostavljati iskrenih medčloveških odnosov. Mnogi so si tudi zaradi tega izbrali za prijatelja žival - psa, mačko, itd. Vse to razumem. Vendar si ne znam odgovoriti na vprašanje, kako so lahko nekateri »ljubitelji živali« pozabili na vrednost človeškega življenja.
Vse prevečkrat se lastniki večjih psov, ki so lahko okolici nevarni (pittbulli, doge, dober-mani...) sprehajajo po mestu s svojimi ljubljenci, ki niso vodeni na povodcu in so brez nagobčnika.
Mar je postala svoboda psa bolj pomembna od življenja in svobode človeka? Mar se bodo lastniki takih psov zavedli svojega neodgovornega početja šele, ko se bo zgodila tragedija?
Ko pes ugrizne, je prepozno!
■ Bralec Našega časa
Inventura po šoštanjsko
Šoštanj je lepa ilustracija
trditve, da mesto postane to, kar je, šele z dejanji ljudi, ki v njem živijo, ne pa z njihovim številom ali številom in oblikami hiš, v katerih prebivajo. To trditev sem povzel od znanega gabrškega publicista in pesnika pod krinko Perorez.
V "inventuri", ki jo je oprav- J il pri "rezanju Šoštanja", me je zamikalo in mi dalo nekaj impulzov nostalgije, s katero se želim sem ter tja poigrati z dušo Šoštanja. Pisec se vrača v zgodovino med znamenite in prodorne ljudi, dotakne se Kajuha, za katerega pravi, da večina ne ve več, daje bil pesnik, ampak mislijo, daje bil partizan.
Kdo bi to vedel, od katerih ljudi prihaja ta verzija, po vsej verjetnosti gre za ljudi, ki so se v naše mesto naselili od drugod, s seboj pa prinesli svojo kulturo, vero in običaje.
Kajuh ostaja Kajuh, njegova pesem je avtentična in še zmerom živi, zato bi bilo prav, da bi Kajuhova spominska soba, ki je sedaj v osnovni šoli, našla mesto v rojstni hiši pesnika v Kajuhovem domu.
Piscu "inventure" se postavlja vprašanje, ali je Šoštanj že na svojem dnu ali lahko zdrsne še nižje. Pri tem se njegova duša ne vpraša, kdo gaje potisnil na dno. Ali morda ni k temu tudi sam pripomogel ob pomoči 100-članskega	velenjskega
občinskega aparata, katere član je bil tudi Perorez.
Pa je prišla pomlad v Šoštanj, na njo smo čakali 35 let in jo dočakali maloštevilni avtohtoni Šoštanjčani na čelu z nestorjem šoštanjske kulture in slikarstva. Zaplapolala je slovenska zastava ob dnevu samostojnosti na Pustem gradu, marsikatero oko seje zarosilo tisti večer ob zvokih našega orkestra Zarja, ki seje razlegal in zarezal v dušo našega mesta, ki danes dobiva videz urejenega in lepega kraja.
Nekoč je dr. Josip Vošnjak zapisal: "Moj rodni kraj je Šoštanj - Šoštanj je lep in bo še lepši."
Kar prijetno toplo mi je pri srcu, ko opazujem urejenost Kajuhovega parka, za katerega sem v preteklosti opravil veliko poti in pisanja vlog na pristojne v občini Velenje. Kar nekaj akcij se je vrstilo ob čiščenju obrežja in korita Pake v središču mesta.
To smo opravljali člani Planinskega, Gasilskega in Turističnega društva. Danes je to storila naša občina, še več, prišlo je tudi do poglobitve korita Pake. Pa še bi našteval, kaj vse se je v tem kratkem času postorilo, odkar imamo župana. O tem in onem pa bo pokazal čas in prijazni ljudje v njem, ki se veselijo življenja.
Gospod župan dr. Menih, veliko realno mislečih in poštenih ljudi ceni vaše dosedanje delo, znanje in pokončno držo ob postavljanju temeljev pri obnovi naše občine. Ne pustite se zmesti ob naslovih in vsebinah rezanja Šoštanja, katji čas življenja je čas ustvarjanja.
■ Rajko Zaleznik
Veleblagovnica NAMA Velenje tel: 853-081
vas vabi vsak dan od 9.do 12.
in od 15. do 18.ure ŠIROKA PONUDBA LETOVANJ
V SLOVENSKEM IN HRVAŠKEM PRIM0RJUTERV TUJINI v sodelovanju s priznanimi slovenskimi agencijami MOŽNOST BREZOBRESTNEGA ODPLAČEVANJA,TUDI NA 6 OBROKOV! Vsi, ki bodo ob prijavi priložili ta časopisni oglas, prejmejo praktično darilo!

Prostorska stiska velenjske knjižnice postaja nevzdržna
"v............................................................................................
■ ■ v
Zelja po novi knjižnici je polna ce-jev
Že vrsto let pišemo in govorimo o tem, da so prostori mestne knjižnice, ki deluje v okviru Kulturnega centra Ivana Napotnika, vedno bolj tesni in neustrezni. Zmanjkuje prostora za nove police, za nove, še kako potrebne oddelke, za arhiv, kije že dolgo nepregledno natrpan. In nenazadnje za čitalnico, ki si jo Velenjčani že dolgo želimo. Poleg tega si knjižnica deli prostore sicer lepe zgradbe z galerijo, kije tudi utesnjena. Zadnje čase po mestu krožijo govorice o različnih možnih novih lokacijah za knjižnico. Precej obstoječih poslovnih stavb v centru mesta se bo namreč izpraznilo, zato v Knjižnici razmišljajo tudi o začasni nadomestni lokaciji. Šušlja-lo se je, da naj bi se preselila v občinsko stavbo, pa stari del Zdravstvenega doma Velenje ... Kaj je res in kaj ne, smo izvedeli pri vodji velenjske knjižnice Ladu Planku.
Uvodoma smo izvedeli, da se na področju knjižničarstva obeta kar nekaj zakonskih sprememb. Knjižnice naj bi bile po sprejemu nove zakonodaje samostojne, torej naj bi se izvile iz »objema« mešanih zavodov, kot je Kulturni center Ivana Napotnika. Da to ni nepomembna sprememba, nas lahko prepriča tudi dejstvo, da so, recimo, v lanskem letu v knjižnici ustvarili lastni dohodek od članarin in opominov preko 2,8 milijona SIT na oddelku za odrasle in preko 2,5 milijona na oddelku za mladino. Ves ta
Lado Planko: »Obisk v Velenju je lani dosegel 67.631 bralcev, število izposojenih knjig pa 160.310.«
denar se prelije na skupni žiro račun Kulturnega centra in v druge dejavnosti. Knjižnica pa se otepa s finančnimi težavami, sploh sedaj, ko se pripravlja na vključitev v vseslovensko računalniško mrežo Cobiss, ki bo povezala prav vse slovenske knjižnice.
Bogdan Barovič razstavlja na gradu
Barve vse povedo
»Če lahko slika z barvami pove tisoč besed, zakaj potem z barvami ne bi mogel opisati sveta. Z besedami nikoli ne bi mogel izreči, kar sem z barvami spoznal...« je zapisal v vabilo na otvoritev 14. Samostojne razstave Bogdan Barovič, ki ga mnogi poznate kot obrat iz TV zaslonov ali glas iz radijskih sprejemnikov. V teh dneh si lahko njegovo prodajno razstavo slik ogledate na Velenjskem gradu, odprli pa so jo prejšnji petek zvečer v zanimivi družbi in ob dobro obloženi mizi.
Bogdan Barovič je sicer Trboveljčan. Vse življenje se lju-biteljko in poklicno ukvarja z umetnostjo in mediji. Zaposlen je bil na TV Slovenija, zadnjih 6 let
pa je novinar na Radiu Trbovlje. V zadnjem času ga spet videvamo na televiziji, saj na Pop TV vodi Športno sceno. Kako se je Bogdan srečal s čopičem in platnom, nam je na gradu razkrila njegova prijateljica in učiteljica Severina Trošt-Šprogar. Bogdan se je namreč kot novinar udeležil ene od likovnih kolonij in ko je prenehal s poročanjem, je vzel platni in čopič, ter pričel ustvarjati. Po njenih besedah mu je na začetku sicer kronično primanjkovalo bele barve, a že v zelo kratkem času je dosegel zavidljiv nivo znanja in likovnega izražanja. »Kot da je to nekje globoko ves čas bilo v Bogdanu, vse tisto, kar ni mogel izraziti z besedami...,« je utemeljila. Svoje
znanje sta mu razdajala tudi slikarja Janez Knez in Nikolaj Beer. Odprtja razstave se je udeležila tudi slikarka Dora Plestenjak, prav tako umetnikova prijateljica. In čeprav je slikar samouk, razpet med impresijo in realnostjo, zna z barvami krepko izraziti svoje razpoloženje in želje. V Velenju tako razstavlja večinoma krajine, tudi akt pokaže. Nekaj posebenega je slika z imenom »Mesto v temi«. Vsaj zame. Vi pa si boste svoje mnenje o razstavi, ki jo je z igranjem na citre pospremil Marjan Marinšek, z besedo pa Smilja Baranja, lahko ustvarili le, če se boste odločili za ogled.
■ Bš
Knjigarna Kulturnica
Pomenkovanje v vili Herberstein
V prostorih vile Herberstein v Velenju je pred nedavnim Knjigarna Kulturnica pripravila prijetno pomenkovanje na temo Pridne punce pridejo v nebesa, poredne pa povsod. Neposredni povod zanj je bil izid svetovne uspešnice nemške psihologinje Ute Ehrhardt z istim naslovom. Pomenkovali sta se Elen Šegota, psihologinja, oseba, ki se neposredno v praksi vsak dan srečuje s problemom podrejenosti moškega ali ženske, ter Azra Sirovnik, pisateljica, ki se v svoji zadnji knjigi Bog ima
živce dotika teme pridnih in porednih punc. Večer je oblikoval in vodil Janez Pušnik, ki je s svojo moško subtilnostjo in smislom za vodenje tovrstnih pogov-orv dodal piko na i.
Kakšne so pridne punce? Žrtvujejo se, želijo ugajati, rade se podrejajo, manjkajo jim izzivi ... Poredne punce v dvomu koga zapustijo, nikoli pa ne zapustijo sebe. Ženske se podrejajo dokler imajo družino, majhne otroke.Že takrat bi se ženska morala vprašati, kdo je, kaj želi. Ko otroci odidejo, nastane praznina
Drevi ob 19. h otvoritev razstave
Skupina 83 skozi čas
Šoštanj - Društvo Šaleških likovnikov vas nocoj vabi v Mayerjevo vilo, kjer bodo odprli razstavo likovnih del skupine 83. To je skupina, ki je nastala leta 1983 znotraj Društva šaleških likovnikov, značilno zanjo pa je, da se člani in članice spopadajo z različnimi likovnimi tehnikami. Prvi mentor jim je bil Lojze Zavolovšek, vodili pa so jih še
Tereza Bastelj, Igor Kregar, Junoš Miklavc, Klavdij Zornik in dr. Jože Muhovič. Oblikovanje skupine 83 je za delo Društva šaleških likovnikov pomembno, saj člane združuje organizacijsko in vsebinsko. Hkrati pa je vzpodbudilo oblikovanje še drugih skupin, ki danes delujejo v okviru društva.
■ bš
BREZPLAČEN TELEFON
080-1534 Bela za študente,
■pente ob delu ■in dijake
del stu
v e i jr j e
velenjski študentski servis
»To je ena bolj pametnih stvari, ki smo seje Slovenci kdaj spomnili. Trenutno smo v fazi pospešenega vključevanja; obnavljamo obstoječo mrežo, predvsem inštalacije. Del opreme že imamo, nekaj pa je bomo morali še dokupiti. Pri tem nam bo, kot vedno, na pomoč priskočijo ministrstvo, nekaj pa bomo poskušali rešiti sami. Žal seje vključevanje v Cobiss malo zavleklo tudi zato,ker imamo premalo zaposlenih. Nemogoče je v tako kratkem času in pri normalni odprtosti vse usposobiti za delo v novem programu, poleg tega pa je pred nami še inventura, ki nam bo pokazala, kolikšen je dejansko naš fond knjig. To je bilo nazadnje narejeno pred nekaj leti. Potem pa bomo morali vse knjige opremiti s črtnimi kodami... Pri zelo skromni kadrovski zasedbi za to ne bomo rabili dva, ampak morda tudi pet mesecev,« je o tem povedal Lado Planko.
Rešitve še v megli
Kaj se torej dogaja s prizadevanji za nove prostore ali novo knjižnico? »Delovna skupina, ki se ukvarja s tem problemom, se je odločila za delovanje po dveh tirih. Nismo zavrgli možnosti, da bi v perspektivi v naslednjih nekaj letih vendarle prišlo do novogradnje. Zato so priprave za javni natečaj za idejni projekt nove knjižnice še zmeraj prisotne in še tečejo. Hkrati pa, glede na dramatično, da ne rečem kritično situacijo glede prostorov v sedanji knjižnici, iščemo morebitne vsaj začasne rešitve v obstoječih zgradbah, zlasti še, ker se na področju zdravstva in še bolj šolstva v naslednjih letih pojavljajo viški prostorov. Po informacijah, ki jih imam, bi naj ena od osnovnih šol čez čas ostala tako rekoč brez učencev.«
Svet zavoda pa je pred časom sprejel priporočilo, da se v okviru knjižnice vzpostavi tudi
študijski oddelek. Zametke že ustvarjajo. »V tej prostorski situaciji nimamo nobenih možnosti, da bi odprli še en oddelek. Smo pa pripravili minimalni prostor za nastajajoči fond knjig zanj.«
V Šoštanju in Šmartnem ob Paki nič bolje
Po uvedbi nove lokalne samouprave so v knjižnici naleteli na kar nekaj težav v zvezi z financiranjem. Dve tretjini sredstev za njihovo delovanje naj bi namreč prispevale lokalne skupnosti, eno tretjino pa ministrstvo za kulturo. Se je to sedaj uredilo?
»V glavnem ja. V preteklem letu ni bilo večjih problemov, tudi ne večjih odstopanj. Z ministrstvom so odnosi razščiščeni, velenjska občina je svoj delež korektno nakazovala. Poleg tega je poskrbela za menjavo talnih oblog in obnovo strehe. Manjši problemi se pojavljajo pri šoštanjski in šmarški občini, kjer se občini odločata, da od predvidenih (oz. potrebnih, po minimalnih standardih) dveh tretjin denarja za nakup knjig dajeta po približno 70 odstotkov,« smo izvedeli.
Sicer pa imajo v šoštanjski in šmarški podružnici velenjske knjižnice podobne težave kot v Velenju. »Situacija v Šmartnem je pravzaprav brezupna. Mislim, da se bo še v teku letošnega leta izpostavil problem v vsej svoji ostrini, da knjig namreč ne bo več kam dati. V Šoštanju je stanje za nianso boljše, je pa tudi »na robu«. V naslednjih nekaj letih se bo tam zgodilo isto kot v Šmartnem, s tem da v Šoštanju že razmišljajo o novih prostorih. Upamo, da bomo s skupnimi močmi uspeli tudi to rešiti.«
■ Bojana Špegel
in boleče soočenje partnerjev. Tu je patriarhalna vzgoja naredila veliko škode, predvsem ženski. Spremembe nastajajo znotraj nas, potrebno jih je zgodaj spoznati in gojiti.
Tako nekako je potekal pogovor z gosti večera, ob koncu katerega so se vsi strinjali, da ta čas prinaša vidne spremembe: sodobni moški vse bolj upošteva ženski način razmišljanja, sodobna ženska pa se zaveda, daje dobro uporabljati malo moške samozavesti in biti prodoren na način, kot ga pozna moški.
Regijsko tekmovanje za Štefanovo priznanje
Najboljši mladi fiziki so v Celju
Na osnovni šoli bratov Letonje v Šmartnem ob Paki je minulo soboto dopoldne potekalo tekmovanje najboljših učencev 7. in 8. razredov celjske regije v znanju fizike. Pravico nastopa na slednjem so imeli najboljši iz šolskih tekmovanj. Prišli so iz 42 osnovnih šol - od Rogaške Slatine do Luč. Sodelovalo je 47 dvojic sedmošolcev in 46 parov, ki so jih tvorili osmošolci ali skupaj je nastopilo 186 tekmovalcev.
Za reševanje nalog s področja fizike so imeli na voljo dve celi uri. Pri preverjanju rezultatov so člani posebne komisije ugotovili, da so najboljši mladi fiziki doma v Celju. Srebrno Štefanovo priznanje je med osmošolci osvojilo 32 tekmovalcev, 4 pari pa so se uvrstili na državno tekmovanje mladih fizikov. Največ točk, 98 od 100 možnih, sta za rešene naloge dobila Peter Štrukelj in Jernej Kukovičič (OŠ Frana Roša
Naloge mladih fizikov - sedmošolcev so bile tokrat, tudi po mnenju njihovih mentorjev, zelo zahtevne.
Celje). Na naslednji dve mesti sta se uvrstili dvojici OŠ Hudinja in Lava Celje.
Pri sedmošolcih je osvojilo srebrno Štefanovo priznanje 24 tekmovalcev, tudi tu so si vstopnico za državno tekmovanje zagotovili 4 pari. Največ točk (71 od 100 možnih) je zbral par Jugoslav Njenič in Matej Drev (II. OŠ Celje), drugo mesto sta osvojili
Nika Šturm in Neva Lepoša (OŠ Livada Velenje), tretja pa sta bila Maja Rome in Sergej Šuštar (I. OŠ Celje). Vsi ti bodo sodelovali sedaj še na državnem tekmovanju mladih fizikov, ki bo v Ljubljani. Tudi na najzahtevnejši preizkušnji jim želimo čim več uspeha!
mtp
MZPM Velenje pripravlja 5 kolonij
Prvič tudi gorska kolonija
Čeprav smo šele dobro stopili v pomlad so na Medobčinski zvezi prijateljev mladine Velenje pred dnevi že razpisali letošnje počitniške kolonije za predšolske in šolske otroke. Ker si želijo, da bi starši cene čim lažje »prenesli«, zbirajo prijave že sedaj, natančneje do konca meseca aprila, saj lahko le tako omogočijo plačilo na več obrokov. V času letošnjih poletnih počitnic bodo pripravili kar 5 kolonij v različnih časovnih obdobjih in na različnih mestih.
Kot prva bo tudi letos organizirana t.i. zdravstvena kolonija na Debelem rtiču, ki je namenjena predvsem predšolskim otrokom. Potekala bo od 10. do 24. junija. Otroci z zdravstveno indikacijo so pri tem upravičeni do sofinanciranja ZZZS, če takšno menenje poda otrokov zdravnik.
Predšolski otroci bodo na Debelem rtiču leto-
vali od 17. junija do 24. junija, cena pa je 29.600 SIT. Šolarji bodo v istem letovišču od 24. junija do 4. julija (cena 40.800 SIT). V Savudriji pa bo kolonija potekala od 30. julija do 9. avgusta (cena 41.300 SIT). Kot novost vam letos MZPM ponuja letovanje na Pohorju, v Zidanškovem domu, ki je primerna predvsem za otroke z obolenjem dihal, pa tudi vse, ki imajo radi prelep gorski svet. Potekalo bo od 2. julija do 12. julija, cena pa je 34.700 SIT.
Otroci, ki prejemajo otroški dodatek iz 1. ali 2. dohodkovnega razreda, so upravičeni do 30% popusta cene letovanja. Starši z nižjimi dohodki pa lahko zaprosijo za enkratno denarno pomoč na centru za socialno delo Velenje. Vse dodatne informacije dobite na sedežu MZPM Velenje, lahko tudi po telefonu 853-369.
■ bš
Glasbena šola Frana Koruna Koželjskega Velenje
Nadvse uspešni harfisti in orglavci
Svet za glasbeno izobraževanje Republike Slovenije in Zveza slovenskih glasbenih šol sta bila v minulih dneh organizatorja že 26. državnega tekmovanja mladih glasbenikov Slovenije. Med udeleženci so bili tudi učenci glasbene šole Frana Koruna Koželjskega Velenje in poželi zavidanja vredne uspehe.
Na tekmovanju v Ljubljani v dneh od 18. do 22. marca so se še posebej izkazali mladi harfisti. V skupini do 10. let je prvo nagrado s 97 točkami osvojila Staša Vučkovič, le 3 točke manj in s tem drugo mesto je pripadlo Katji Skrinar; v I.b skupini (od 11. do 12. let) so velenjski predstavniki pobrali vse tri nagrade, in
sicer prvo Nina Miklavčič (98 točk), drugo Marina Ružič (94) in tretjo s 93 točkami Mirjam Kolar; v skupini od 16. do 17 let je s 97 točkami zmagala Tina Žerdin, 2. nagrado si je s 90 točkami priigrala v skupini od 18.do 19. let še Urška Križnik. Velja pa omeniti še 3. nagrado Suzane Hebar pri kitaristih od 16. do 17. let.
V Mariboru, v tamkajšnji Stolni cerkvi, so konec minulega tedna donele orgle pod prsti mladih in obetavnih orglavcev iz cele Slovenije. Tudi tu so blesteli predstavniki velenjske glasbene šole, ki jih poučuje mag. Ema Zapušek. Dijak 4. letnika Gimnazije Velenje Tomaž Sevšek je v skupini do 19 let prejel prvo nagrado. Z 98,33 točke je bilo najvišje število osvojenih točk na tem tekmovanju nasploh. Tomaž, za
katerega je to druga nagrada v slovenskem merilu, je tudi dobitnik posebne nagrade za najboljšo izvedbo slovenske skladbe - Krekove Meditacije. V začetku tedna je za nagrado dobil še povabilo za sodelovanje na koncertu v Leipzigu od 17. do 21. maja letos. Mimogrede Tomaž (orgle igra 7 let) bo prav tako letos na novih orglah v prizidku velenjske glasbene šole imel zaključni diplomski nastop, njegova želja pa je nadaljevati študij orgel v tujini. Sedmošolka OŠ Karla Destovnika Kajuha Šoštanj Valentina Čas je z 95 osvojenimi točkami prav tako nosilka prve nagrade, in sicer v skupini od 13 do 15 let. Barbara Rošer (učenka 8. razreda OS Mislinja) si je z 91,67 točke priigrala 2. nagrado v tej skupini.
Vsi so nastopili na zaključnem koncertu v nedeljo zvečer v omenjeni Stolni cerkvi. Vsi, skupaj z njimi tudi ostali nagrajenci, pa se bodo predstavili širšemu občinstvu v sezoni 1997/98 na koncertih v novi orgelski dvorani v Velenju. To je darilo velenjske glasbene šole. Mag. Ema Zapušek je povedala, da je uspeha svojih varovancev izjemno vesela, saj so zelo zahteven program za srednjo stopnjo izvedli na visoki kakovostni ravni. Takšno je bilo tudi mnenje strokovne komisije, katere predsednik je bil priznani slovenski akademik Primož Ramovš. Skupaj z njim sta mlade nadarjene orglavce ocenjevala še profesorja Ljerka Očič iz Zagreba in Friedemann VVinklhofer iz Munchna. Čestitamo!
Utp
Galerija KC IN • jutri nova razstava
Med irealnim in realnim Apolonije Simon
Jutri ob 19. uri bodo v Galeriji Kulturnega centra Ivana Napotnika odprli razstavo del znane umetnice Apolonije Simon. V spremljajočem programu bomo lahko prisluhnili harfistki Nini Miklavčič. Razstav bo na ogled do 8. maja.
»Nov čas, nova iskanja, novi rezultati so sledi, kijih puščajo za seboj umetniki - slikarji. Njihovo delo oblikuje novo ero, ki ji sledimo, simpatiziramo z njo ali pa stojimo ob njenem robu preplahi in prešibki, da bi stopili vanjo in polno zaživeli z njo.
Kje je prag, kjer so vrata skozi katera vstopamo v prostor in od tod naprej v sobane novih stikov z novimi ali prenovljenimi ambienti? Ta vprašanja se nam sprehajajo v podzavesti in morda izven nje, kadar smo ob sliki, ki nas vznemirja v pozitivnem ali negativnem naboju. Vmes pa so še mehki prehodi, ki so kon-patibilni in vedno prijetni za soočanje v pomenskem in formalnem smislu.« Tako uvodoma spregovori o umetniškem delu slikarke Apolonije Simon vodja Galerije Milena Koren Božiček. O njenem sedanjem delu pravi:« Nova figuralika je dialektično dograjena na individualnem razvoju osebnosti, s subtilno razčlembo vseh integralnih in individualnih zmožnosti.
Mednarodni dan knjige ■ dan za otroke
Primož Suhadolčan izvabljal smeh in dobro voljo
Letos je minilo 30 let, odkar praznujemo 2. aprila mednarodni dan knjig za otroke. To je bil namreč rojstni dan neprekosljivega pravličarja Hansa Christiana Andersena, izbrala pa ga je Mednarodna zveza za mladinsko književnost (1BBY), ki je povabila vse nacionalne sekcije in preko Unicefa tudi druge države, naj se pridružijo praznovanju. V počastitev tega dne so knjižničarke v velenjski knjižnici prejšnji četrtek
pripravile srečanje osnovnošolcev z mladinskim pisateljem Primožem Suhadolčanom.
Letošnje praznovanje je bilo za Slovence nekaj posebnega tudi zato, ker je IBBY izbrala prav slovensko sekcijo za pokroviteljico tega dne, poslanica, ki jo je spisal Boris A. Novak, likovno pa opremil Matjaž Schmidt, pa je obkrožila svet. Moto poslanice je bil »Otroštvo je poezija življenja. Poezija je otroštvo sveta.«
Delček tega so v četrtek s pomočjo knjižničarke Bernarde Lukanc, ki je pripravila uvod v prijetno popoldne, spoznali tudi
Likovni svet otrok
ŠOŠTANJ - Osnovna šola Karla Destovnika - Kajuha Šoštanj prireja pod pokroviteljstvom občine Šoštanj in revije za najstnike PIL - Pisani list že 29. razstavo Likovni svet otrok. Otvorili jo bodo v soboto, 12. aprila, ob 11. uri v Kulturnem domu v Šoštanju.
■ mkp
LJUBLJANSKI
M
a
d^Li^
III >U
>UI
>N 8
8 S
o n
KONCERT
spored: SLOVENSKA IN EVROPSKA ZBOROVSKA PESEM
VELENJE, KONCERTNA DVORANA GLASBENE ŠOLE četrtek, 10. aprila 1997, ob 19.30
MEŠANI KOMORNI ZBOR MIXED CHAMBER CHOIR
Galerija v Mladinskem centru »diha«
Na planetu Fixia
V teh dneh si lahko v Galeriji v MC Velenje ogledate razstavo del Luka Drinovca, ki jo je poimenoval »Planeta Fixia«. Zveni skrivnostno? Pravzaprav je tudi razumeti (miniaturno) razstavljeno, nekaj »hologramom« podobnega, kar težko. Ali pa tudi ne, odvisno od okusa. In vsak ima pravico do svojega mnenja. Zato ste vabljeni, da si razstavljeno ogledate do 21. aprila.
kbš
Primož je naraven talent za igre z besedami in mladimi
ljubitelji knjig...
velenjski osnovnošolci. Potem pa krivca, da vsi poznamo Petra so uživali v družbi vedno bolj Nosa in še marsikakšnega nerod-priljubljenega mladinskega nega in zanimivega najstnika... pisatelja Primoža Suhadolčana,	| bš
Ena od razs-tavljalčevih stvaritev
Zgodilo se je...
10. malega travna
Leta 1919
V	črni kroniki celjske Nove dobe so zapisali tudi naslednjo novico iz Šaleške doline:
"Zaprli so pred dnevi postajnega mojstra Fr. Krammerja v Šoštanju. Osumljen je, da je gostilničarju Rajšterju ponev-eril 22.000 K. Ta je namreč poslal Krammerja v Banat nakupovat žito. Mož pa se je vrnil brez žita in denarja in trdi, daje bil v vlaku blizu Mitrovice okraden."
Glede na čas in kraj potovanja se je možaku iz Šoštanja zares lahko pripetilo marsikaj, in to, da je bil okraden je pravzaprav malenkost v primerjavi s tem, kar seje v teh krajih dogajalo še konec tega stoletja!
Leta 1937
V	Arhivu Slovenije imajo shranjena tudi "Pravila društva obrtnikov v Velenju", ki so bila potrjena 10. aprila leta 1937.
"Sedež društva v Velenju -krajevni okoliš pa obsejga Pesje, Škale, Pako, Št. Janž, St. Ilj, St. Andraž - ostalo torej obsega Šoštanj.
Podpis: Prevorčnik Viktor -Velenje št. 75 - kovač
Melanšek Franc - Velenje št. 42 - usnjar
Obu Josip - Velenje št. 43 -krojač"
Letos bo torej društvo obrtnikov v Velenju praznovalo že svojo šestdesetletnico.
Leta 1952
V Savinjskem vestniku so zopet poročali o delovanju velenjskega Rdečega križa: "Iz Velenja. Dne 10. aprila je bil letni občni zbor Rdečega križa v Velenju. V preteklem letu delovanja RK ni bilo tako plodno, kot bi lahko bilo. Vendar je pokazal mnogo volje. Na zboru so sprejeli mnogo sklepov, med njimi tudi sklep o čuvanju čistoče v Velenju, posebno pri novih zgradbah	rudarskih
stanovanj. Nov odbor, ki ga sestavljajo agilni in požrtvovalni člani RK v Velenju bo kos postavljenim nalogam ter bo ob letu svojim članom potrdil, da so bili sklepi res realizirani."
No, tudi aktivisti Rdečega križa so se torej vključili v čuvanje urejenosti in čistoče novega mesta.
Leta 1959
Nekaj let kasneje so v istem časopisu, a tokrat že z imenom Celjski tednik, objavili članek z naslovom "Število recitatorjev bi radi razširili":
"Že štiri mesece v Velenju deluje recitacijska skupina kot sekcija amaterskega gledališča Velenje. Sedaj šteje 15 mladih ljudi, ki redno enkrat tedensko prihajajo na vaje. Pripravljajo se na recitacijsko - glasbeni večer, ki naj bi bil v okviru proslave za 40 -letnico KPJ že v prvi polovici marca. Število
recitatorjev bi radi razširili. Menijo, da bo recitacijsko -glasbeni večer, razdeljen v dva dela, dobro uspel. V prvem delu bodo nakazali težko pot delavca v stari Jugoslaviji in NOB, drugi del pa bo prežet z ljudsko in sodobno umetno pesmi-
jo."
Upam, da so se recitatorjem želje uresničile, in jim je recitacijsko - glasbeni večer zares lepo uspel.
V enem izmed naših prejšnjih nadaljevanj je po pomoti izpadla fotografija Doma kulture in njegove lepo urejene okolice. Napako danes popravljamo in upamo, da boste uživali ob pogledu na velenjski hram kulture izpred tridesetih let. Takšnega pogleda si danes namreč ne morete več privoščiti.
■ Damijan Kljajič
RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK
Barve , barve ...
Ja, mesec in pol bo že, kar je urednik našega časa Stane Vovk svojo pisarno zamenjal za terapije v Topolšici (tam ima zdaj na skrbi ustni časopis, baje zelo zelo poslušan), pogovore pred Kofetarco in branje doma. Pravi, da samo še malo in spet bo tu, kamor kdaj pa kdaj pride na obisk -v redakciji. Da pa ne bi povsem izgubil stika s tistim, v čemer je doma, pa si kakšen športni dogodek tudi od blizu pogleda.
Od blizu pa so si pogledali, ne športni, ampak medijski dogodek, podelitev Viktorjev v Cankarjevem domu konec marca, tudi Dragan Berkenjačevič, Suzana Kok in Irena Berzelak. Bili so navdušeni in nekaj tega navdušenja prelili na trak, saj so med dobitniki Viktorjev naredili reportažo.
Vodja propagande Nina Jug pa sije omislila nov image. Postala je blondinka. To si je vedno želela, pa nikoli ni vedela, kakšen razlog bi moral biti, da bi to tudi postala. Potem pa ji je kot nalašč dala idejo prva barvna številka Našega časa, za kar ima zasluge tudi Nina in njena ekipa. Rekla si je: če lahko barva tako spremeni časopis in naredi tak vtis na bralce, kakšnega bi naredila na sodelavce in poslovne partnerje šele jaz, če bi bila blond. Poskusila je in rezultat je več kot odličen: še ena barvna števil-
Ekipa Radia Velenje je med dobitniki Viktorjev pripravila reportažo. Na fotografiji najbolj elegantne medijske osebnosti Tajda Lekše, Suzana Kok in
Dragan Berkenjačevič. (Foto: Maja Sopolšek)
ka Našega časa in povsem prerojena Nina. Če bi imeli na zapisano kakšen vpliv tisti, ki so v noči na sredo prejšnji teden Naš čas »spravljali« na film vso noč, do 5. ure zjutraj: Boris Zakošek, Peter Rihtarič - Pec (po novem s činom tehničnega urednika) in
Janja Košuta kakšen vpliv, bi bil prejšnji stavek precej daljši.
P.S.: Vprašanje za Peca: si postal odkar si tehnični - Savinjčan? Mini anekta med sodelavci je pokazala, da naziva niso še nič...
KAJ POČNEJO, GOVORIJO, LAŽEJO, OBLJUBLJAJO, PONUJAJO, LJUBIJO
AN NAM ARI A
Hrvaška pop pevka Annamaria Dumbrek, ki je pred kratkim praznovala svoj 21. rojstni dan, je pred kratkim izdala svoj novi maxi single na katerem so štiri skladbe, med nji-
mi tudi njena velika uspešnica "Novi svijet". Annamaria je kot pevka debi-tirala že leta 1992, ko je komaj šestnajstletna zmagala na Zagrebfestu. Od takrat je zvezda stalnica na nebu hrvaške dance scene. Sicer pa je bolj kot izid nove plošče njeno medijsko popularnost dvignila novica, da se je gola fotografirala za novo številko hrvaške izdaje slovite revije Playboy. Prva številka te revije je v sosednji državi izšla februarja, v njej pa se je od domačih deklet prva slekla Lucija Šerbedžija, mlada in ambiciozna hrvaška igralka.
WARRENG
Ameriški rapper VVarren G je po
govoricah o odpovedi evropske turneje to kljub vsemu začel z nastopom v Koelnu, kjer ga kot predskupina spremlja nemška rap zasedba Der Wolf. Po govoricah naj bi VVarren G odpovedal turnejo zaradi strahu pred atentatom nanj. Ta strah naj bi bil posledica pogostih napadov na znane rapperje v zadnjem času, ko sta v nekaj mesecih kot žrtvi napadalcev pod streli padla Tupac Shakur in B.I.G.. VVarrenov tiskovni predstavnik je te govorice odločno zanikal, da pa je šlo le za natolcevanja, dokazuje VVarren G sam z nastopi po Nemčiji.
SPICE GIRLS
Britanska ženska super skupina Spice Girls je potolkla še en rekord. Kot prvi skupini v Veliki Britaniji ji je namareč uspelo osvojiti prvo mesto najbolje prodajanih singlov z vsemi štirimi doslej izdanimi singli. To menda doslej ni uspelo niti sloviti liver-poolski četverici. Najbližje temu
dosežku pa so se približali Garry & The Pacemakers, Frankie goes to Hollywood, Jive Bunny in Robson & Jerome, ki so uspeli na prvo mesto priplezati s po tremi singli. Zadnji, četrti single skupine Spice Girls, ki se je uvrstil na prvo mesto britanske lestvice, je plošča z dvema uspešnicama "Mama" in " VVho do you think you are".
FUNK YOU
Skupina Funk You deluje že kar nekaj časa in v tem času so si na domači klubski sceni pridobili status odlične "žive" skupine. Svojo kakovost so dokazali na številnih razprodanih nastopih po različnih klubih po Sloveniji in le vprašanje časa
je bilo, kdaj bo mogoče njihovo glasbo slišati tudi v studijski izvedbi. Kot kaže je ta čas sedaj tu. Člani skupine so namreč v minulih tednih precej časa preživeli v velenjskem studiu Dynamic, kjer so naredili svoje prve studijske posnetke. Gre za avtorske skladbe z besedili v slovenskem jeziku, ki jih bo v naslednjih tednih že mogoče slišati na številnih radijskih postajah. Kdaj bo posnet material izšel tudi na kakšnem nosilcu zvoka za zdaj še ni znano, bomo pa tako o poteku snemanja, kot o načrtih skupine za prihodnost kaj več zapisali v eni prihodnjih številk.
DAVID BOWIE
Legendami kameleon ročk glasbe, sloviti David Bovvie, kljub svojim petdesetim letom nikakor ne počiva. V letu 1997 je tako izšel njegov novi CD z naslovom "Earthling", ki s sabo prinaša tudi hitro vzpenjajoči se hit "Little VVonder". David Bovvie, sicer znan po svojih transformacijah skozi različne glasbene sloge in imidže, tudi tokrat ostaja zvest svojemu kameleonstvu in z novim albumom prinaša nove spremembe. Kdaj bo te spremembe moč čutiti tudi v živo in alio njegova turneja tudi tokrat zajela Slovenijo pa zaenkrat še ni znano.
■ M/Č
STARI PRVAK UBRANIL NASLOV
V soboto se je imel zgoditi tarok turnir. In zgodil se je. Karte so zmago seveda prinesle najboljšemu. Slavil je stari in novi prvak Samo Frankovič, za njim je bila Polona Guček, tretji finalist pa je bil Uroš Prelog. Turnir je potekal v Mladinskem centru in priče bi znale potrditi, da je bilo čisto lepo. Naslednji tarok turnir bo nekje jeseni, tako da je Samo letos res najboljši šaleški študent v igranju taroka.
POMLADOVANJE TA TEDEN !
Obljubljeno zimovanje se je prevesilo v pom-ladovanje. V soboto vas bosta ŠŠK-jevski predsednik in njegov športni minister popeljala na Paški Kozjak, kjer boste lahko prespali in spoz-
nali, da so nedeljska jutra v malo višje čisto drugačna. Podorbnejše informacije so seveda v petkovem Placu. In še en namig: regrat piknik, bicikl raly, pomladovanje in podobne prireditev niso zastonj dobile svoje zvezde na ŠŠK-jevskem bulevarju.
RAZPIS ZA PLAKAT
Razpisni pogoji ostajajo seveda enaki (prejšnji Naš čas), komisija pa javnosti sporoča, da je na pla-covski naslov prišlo že kar nekaj zanimivih predlogov. Natečaj se bo kmalu zaključil, zato hitro skicirke
in pisala v roko. Pa boste mogoče ravno Vi poželi ne le denarne nagrade, ampak tudi čast in slavo.
JUHUHU, NOVA RIT JE SKORAJ TU !
Še pred odhodom za Francijo bo v Ljubljani nastajala nova RIT. Redakcijske diskusije se, tokrat čisto zares, začenjo 14. aprila v stanovanju glavnega urednika. Ta Vam jamči veliko idej, nekaj tipkovnic, odprto naročilnico in dogodek, s katerim se boste hvalili pred svojimi vnuki.
IZZA PREDSEDSTVA
Iz neuradnih krogov je naši agenciji uspelo izv-elči nepotrejeno novico. Govori se namreč, da bo nekje v Velenju kmalu koncert, na katerem se bodo predstavile skoraj vse mlade velenjske skupine. Koncert bi naj bil nekakšen jezen klic po legalizaciji Mladinskega centra ... a bodi dovolj, saj veste: govori se...
■ Vuk - press
annam
LESTVICA DOMAČE GLASBE
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in Mestni TV ter vsak četrtek v tedniku Naš čas. Takole ste glasovali v nedeljo, 6. aprila:
1.SLAKI:	Sreča	13 glasov
2.	AVSENIKI: Kakor je tud' res	8 glasov
3.	KLINC: V senci sem posedal	4 glasov
4.	POLJANŠEK: Gasilska	3 glasovi
5.	MARELA: Kamniške planine	2 glasova Predlogi za nedeljo, 13. aprila:
1.	FRAJ KINCLARI:	Štajerski fant
2.	GAMSI:	Triglav nas vabi
3.	KAMNIŠKI K.:	Osmica
4.	PTUJSKIH 5:	Haloške Gorice
5.	ZUPAN:	Krojač za dame
■ Vili Grabner
OBLETNICE - IGGY POP
Ta mesec bo petdeset let dopolnil eden glavnih ustvarjalcev s področja alter račka in ena najbolj kontroverznih ikon v z godovini ročk glasbe - lggy Pop.
Rodil se je leta 1947 kot James Osterberg in svojo glasbeno kariero začel kot bobnar v skupini Iguanas leta 1964. Ko se je leto kasneje pridružil de-troitskemu blues bandu The Prime Movers, se gaje prijel vzdevek lggy (po bendu Iguanas) po katerm je znan tudi danes. Leta 1967 je ustanovil in-strumetalno skupino z imenom Psychodelic Stoogies, v kateri sta nastopala tudi njegova sošolca Ron in Scott Asheton. Iggy je v začetku igral klavir in havajsko kitaro, nato pa je leta 1968 prevzel glavni vokal. Skupina se je znebila pridevnika Psychadelic in tako se je izoblikovala ena najbolj vplivnih rockovskih zasedb, skupina, ki je kot vzor služila številnim kasnejšim izvajalcem pravega ročka in kasneje punka - The Stoogies.
Stoogies so, kljub temu, da so pravzaprav delovali le kratek čas, s svojim čistim, triakordnim rock'n'rollom pomenili pravo osvežitev zdolgočasene
post adolescentne ameriške ročk scene. Zanje so bili značilni divji nastopi, norenje po odru (predvsem lggyjevo), uživanje enormnih količin drog in (žal) slaba prodaja albumov. Leta 1971 je tako njihova diskografska založba prekinila pogodbo in skupina je bila tik pred razpadom. Njihov veliki fan David Bovvie jih je leta 1972 prepričal v ponovno združitev. Odšli so v London, kjer so leta 1972 posneli album "Raw povver", ročk klasiko, ki pa (ponovno) ni šel dobro v prodajo. Vrnili so se v ZDA in se tam po nekaj kadrovskih spremembah kazensko odpravili na naporno in izčrplju-jočo turnejo. Droga in alkohol sta ponovno načela že tako uničene odnose v skupini in leta 1974 so Stoogies dokončno razpadli.
Iggy Pop je po razpadu skupine odšel na zdravljenje v psihiatrično kliniko, od koder je ob prostih vikendih skupaj s kitaristom Jamesom VVilliamsonom pripravljal nov album. Leta 1975 je tako nastal album "Kili City", ki pa ni izšel vse do leta 1977. Ves čas je v stikih s Popom ostal tudi njegov prijatelj David Bovvie, s katerim sta leta 1976 v Evropi posnela lggyev come back album "The Idiot", na katerem je bila med ostalimi tudi skladba "China Girl", s katero se je nato leta 1983 proslavil David Bovvie.
V obdobju punka je veljal lggy Pop za očeta britanske punk scene, katere energijo je bilo moč zaznati v njegovem leta 1977 izdanem albumu "Lust For Life", po mnenju nekaterih njegovem najboljšem albumu. Temu je sledilo še nekaj manj uspešnih albumov, ki se kljub sodelovanju tako zvenečih imen kot sta Patti Smith in Glenn Matlock (ex Sex pistols), niso najbolje prodajali. Neuspeh je leta 1981 Popa spet pripeljal na cesto, rešitev iz obupa pa je ponovno začel iskati v alkoholu in mamilih. Leta 1982 je izšel še album "Zombie Birdhouse" po katerem se je lggy odločil za dolgotrjno zdravljenje svoje odvisnosti.
Ozdravljen se je leta 1985 poročil in začel učiti igralstva. Skupaj s Steveom Jonesom (ex Sex Pistols) in s pomočjo Davida Bowiea je ponovno začel snemati in leta 1986 izdal njegov doslej komercialno najuspešnejši album "Blah Blah Blah", ki je prinesel tudi največji hit "Real wild child". Ponovno v formi je konec osemdesetih izdal še albuma "Insticnct" in "Brick By Brick", ki je pritegnil tudi pozornost porajajoče se MTV generacije. V istem času se je vse bolj začel posvečati tudi igralstvu in tako nastopil v številnih filmih.
Tudi devetdeseta leta so za lggy Popa še vedno aktivna. Izdal je še nekaj albumov (1993 "American Caesar"), nadaljeval pri filmu (Arizona Dream) in nenazandje prvič nastopil tudi v Sloveniji (v Izoli).
■ MiČ
10 NilS CAS	NASI KRAJI IN LJUDJE	10. aprila 1997
		
Vaške skupnosti v občini Šmartno ob Paki
Nekje več, drugje manj
Predsedniki 10 vaških odborov v občini Šmartno ob Paki so na nedavni seji odbora za delo z vaškimi skupnostmi že nekoliko podrobneje izvedeli, katere in v kolikšni meri bodo lahko uresničili potrebe svojega okolja. Se več bo znanega po sprejetju letošnjega občinskega proračuna. Najbrž pa se ne gre slepiti, da bo marsikatera zastavljena aktivnost odvisna tudi od volje in pripravljenosti krajanov.
Martin Hrastnik, šmarški podžupan in predsednik omenjenega odbora je povedal, da so predsedniki vaških odborov pri pregledu opravljenega dela v minulem letu ugotavljali, da so v občini precej naredili, saj ni bilo vaške skupnosti, ki ne bi bila bogatejša za kakšno pridobitev. Le da so v nekaterih bile te večje, v drugih malo manjše. Osrednje pozornosti so bile deležne potrebe na področju komunalne nadgradnje. Se posebej veliko interesa in vztrajnosti so pokazali v vaških skupnostih Rečica ob Paki, Veliki Vrh, Gorenje in Paška vas.
Ker seje lanski sistem načrtovanja dokaj "ob-nesel", so se dogovorili za nadaljevanje začrtane poti tudi v tem letu. Seznam najbolj perečih potreb, ki so jih v vaških skupnostih zlili na papir, so člani odbora za javne gospodarske
službe pri občini že prevetrili in jih tudi ovrednotili. Približno 57 milijonov tolarjev je "težak", v znesku pa so že predvideli tudi prispevek krajanov - uporabnikov določenih dobrin. "Občinski proračun takšnega zalogaja zagotovo ne bo prenesel in brez pomoči krajanov vsega tudi ne bomo uspešno izvedli. Ocenjujem, da je seznam še vedno bolj spisek želja kot pa nujnih potreb. Spet prevladujejo potrebe s področja komunalne nadgradnje, vendar ne tiste, ki so skupnega pomena za celo občino: kanalizacija, čistilna naprava s kolektorjem, saj jih ne načrtuje nobena vaška skupnost zase. Prednostnega vrstnega reda, ali bomo prej gradili pločnik Rečica ob Paki^ Šmartno ob Paki, Paška vas - Gorenje, ali bomo prej sanirali plaz oziroma posodobili cesto v Velikem Vrhu, še nismo določili.«
Hrastnik je izrazil zadovoljstvo tudi ob tem, da se znajo vaške skupnosti same organizirati oziroma poskrbeti za pestrejše družabno življenje. Tudi to naj bi bil odraz prizadevanj članov odbora za delo z vaškimi skupnostmi občine Šmartno ob Paki, katerega delovanje naj bi bilo lani na terenu bolj čutiti kot leto prej.
■ tP
Martin Hrastnik: »Takšnega bremena potreb občanov v vaških skupnostih občinski proračun ne bo zmogel. Potrebno bo sodelovanje krajanov bodisi v denarju ali v delu.«
Krajevna služba Lokovica
Bo denar za vse načrtovano?
Tako se sprašujejo krajani krajevne skupnosti Lokovica in predsednik tamkajšnje krajevne službe Leopold Kušar.
Svoje potrebe so namreč strnili v dokaj obsežnem predlogu letošnjega delovnega programa, glede na nekatere obljube in tarnanja vodstva šoštanjske občine pa se bojijo, da bodo od načrtovanega lahko uresničili malo.
Za "spomladansko prebujanje" so v tej KS v minulih dneh poskrbeli delavci celjskega Telekoma, ki so opravljali dela, potrebna za priključitev približno 15 telefonskih številk. Opraviti bi jih morali že lani. S tem bodo zapolnili vse potrebe po telefonskih priključkih v tej KS." Ob telefonskem kablu smo želeli položiti tudi kabel za kabelsko TV Ker pa še nimamo
Zanimiva salamiada
Braslovče - Da bi popestrili družabno življenje v tem kraju, so na pobudo krajana Miša Dobriška pripravili krajevna skupnost, Turistično društvo in Lovska družina Braslovče v Domu lovcev prvo salamiado. Posebna komisija, ki se je dela lotila zelo resno, je ocenila salame, proizvode domačih kolin. Kot najboljšo je ocenila salamo Ivana in Danice Mogu iz Podgorja pri Letušu, kot drugo najboljšo Janeza Šternada iz Gorč in kot tretjo Antona Klokočovnika iz Braslovč. Salamiada je uspela in dogovorili so se, da bo odslej vsako leto.
projekta, občina Šoštanj ni mogla objaviti razpisa za najugodnejšega izvajalca del, zato z načrtovano nalogo za zdaj ne bo nič. Najrealnejši začetek izgradnje tega sistema bo najbrž letošnja jesen, stroške nabžbe pa bodo v celoti pokrili naročniki."
Kot vse kaže, bo povsem drugače s predvideno ureditvijo kanalizacije pri domu krajanov. Aktivnosti dajejo upanje, da bodo zadevo izpeljali res do letošnjega maja, kot so jim obljubili.
Še najbolj krajane skrbi obnova in posodobitev krajevnih cest. Po Kušarjevih besedah so na predlog občine imenovali komisijo za ceste, ki pa se še do sedaj ni sestala.^"Naše ceste, med katerimi so nekatere še vedno krajevne namesto lokalne, nujno potrebujejo asfaltne prevleke ali obnovitvena dela. Vsaj 2_km bi morali letos posodobiti. Predlagali smo celo, dabo-do krajani sami pripravimo cestišče, če občina primakne denar za asfaltiranje."Poleg ureditve kanalizacije, izgradnje kabelskega TV-sistema, asfaltiranja in obnove cest so v predlog letošnjega delovnega programa spet zapisali toplifikacijo. Že pred petimi leti so izdelali projekt za naložbo, obljubljenega predračuna zanjo pa še nimajo. "Zavzemamo se za to, da bi toplificirali večino domačij v krajevni skupnosti in ne le gospodinjstva v središču kraja."
Ob koncu pogovora je sogovornik omenil, da si želijo o vseh potrebah in dosedanjem delu katero reči na zboru krajanov. Med drugim pogrešajo tudi tesnejše sodelovanje krajevne službe s predstavniki širšega vodstva občine.
■ (tp)
Velenjski Kažipot pričakuje predstavnike številnih mest
Jutri začetek mednarodne konference mladih
Počitniška zveza Kažipot, ki skrbi predvsem za poceni potovanja mladih in povezave med partnerskimi mesti, je letos organizatorica Mednarodne mladinske konference mladih. Pričela se bo jutri ob 10. uri dopoldne, predstavniki partnerskih mest iz Rusije, Madžarske, Poljske, Nemčije, Španije, Francije in Nizozemske pa bodo v Velenju ostali tri dni.
Na konferenci bodo mladi dorekli vse, kar se bo dogajalo na Mednarodnem mladinskem kampu, ki bo v organizaciji velenjskega Kažipota potekal v Velenju ali njegovi okolici letos od 31.julija do 14. avgusta. Že prvi dan konference pa bodo obravnavali temeljno listino o sodelovanju partnerskih mest na področju izmenjave mladih iz teh mest, ki poteka pod
geslom »Mladi za Evropo«. Posebna komisija, sestavljena iz predstavnikov posameznih mest, si bo v soboto ogledala tri možne lokacije za poletni Mednarodni kamp mladih, ki bo v Velenju potekal od 31. julija do 14. avgusta. Možne lokacije so tri: Dom učencev v Velenju, koča na Slemenu in Partizanka na Pungartu. Zadnji dan konference bo komisija razglasila svojo odločitev, mladi pa bodo v tem času dorekli tudi številne delavnice (ekološke, grafiti, ples, kako živijo mladi v Sloveniji...), ki bodo potekale na njem.
Mednarodna konferenca mladih iz partnerskih mest bo potekala v občinski stavbi, v tamkajšnji sejni sobi.
■bš
Občina Šmartno ob Paki
Zbori občanov: kljub pričakovanju nič pretresljivega
Zbori občanov so najprimernejša priložnost za to, da ljudje povedo, ali so zadovoljni z uresničevanjem zastavljenih aktivnosti v občini ali ne in kje jih najbolj žuli čevelj. Po dveh letih delovanja samostojne občine so te minuli četrtek in petek pripravili v občini Šmartno ob Paki. Za krajane s področja bivše KS Gorenje v dvorani doma krajanov v Gorenju, za področje bivše KS Šmartno ob Paki pa v dvorani šmarškega kulturnega doma. Za oba velja ocena, da nista bila nič posebnega, kar je vsaj za nekatere nekoliko presenetljivo. To je nenazadnje ob koncu zbora v Šmartnem ob Paki priznal župan Ivan Rakun, saj se je udeležencem med drugim zahvalil tudi za to, ker niso postavljali provoka-tivnih vprašanj.
Na obeh so udeleženci prisluhnili najprej uvodnim besedam župana Ivana Rakuna in predsednika sveta Bojana Kiadnika. Prvi seje dotaknil pridobitev v 10 vaških skupnosti v letih 1995-96. Po njegovem mnenju je bilo to naložbeno plodno obdobje, v katerem so v občini namenili osrednjo pozornost komunalni nadgradnji. Seveda ni pozabil omeniti težav; še posebej je izpostavil, kako težko se je v občini lotiti večjih projektov, iz republike pa je tako težko dobiti sredstva zanje. Predstavil pa je tudi predlog letošnjega plana, kjer imata posebno mesto skrb za varnost v prometu in prostorskoured-itveni načrti oziroma projekti.
Bojan Kladnik pa je predstavil dosedanje delo sveta ter seznanil prisotne s pristojnostmi sveta in župana.
V razpravi udeležencev zbra občanov v Gorenju je bila v ospredju težnja po ureditvi lastništva tamkajšnjega doma krajanov. Tako kot za ta primer so tudi za neurejen Vegradov kamnolom tufa v Gorenju krajani menili, da v občini premalo pritiskajo na lastnike za ureditev zadev. V svojih razpravah so se dotaknili
še nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč, ki ga po novem plačujejo tudi v Paški vasi in v Gorenju, reklamacije glede ceste v Skornem, ki jo je celjsko cestno podjetje asfaltiralo lani, zanimalo jih je, kako stojijo zadeve glede postavitve bencinskega servisa. Pozdravili so seveda skrb občine za večjo varnost zlasti šolarjev v cestnem prometu.
Tisti, ki so menili, da bo na zboru občanov v Šmartnem ob Paki bolj živahno kot v Gorenju, so se zmotili. Tudi tu so razpravljalci poudarili potrebe po večji varnosti v prometu skozi središče občine, zanimala jih je še čistilna napra-
i			
			
			
■h"** n		^^SfL Ji Jh	j
Hk 1* hwm luj			
			, • I .
			i
M			• 1
			j
Marsikdo je pričakoval na zborih občanov boljšo udeležbo predvsem pa več zanimivih razprav.
va, kabelska TV, kdaj se bodo lahko gospodinjstva priključila na primarni vod kanalizacije Rečica ob Paki - Šmartno ob Paki ter primer "stare šole", ki jo Vegrad Velenje prodal zasebniku. Z njim za zdaj še niso našli skupnega jezika glede odkupa. Po besedah vodstva občine krivca z imenom in priimkom za prodajo objekta ni, ne upajo pa, da bi zadevo rešili do konca njihovega mandata, torej v naslednjem letu in pol. Na izsiljevanje ne bodo pristali, če pa jim bo odkup uspel, objekta zagotovo ne bodo podrli, ampak ga bodo namenili dejavnostim, ki sodijo v to okolje.
■ tp
+3%
JELOVICA
Lesna industrija, d.d., ŠKOFJA LOKA tel.:(064)61-30, FAX:634-261
v	| -14 1 ■
na gradbenem sejmu MEGRA od 15. do 19. aprila v GORNJI RADGONI (HALA E1)
in na prodajnih mestih JELOVICE v Sloveniji:
Mtk ŠKOFJA LOKA 064/632-270, KRANJ 064/211 -232, LJUBLJANA 061/185-15-00,CELJE 063/451-088, RAVNE NA KOROŠKEM 0602/20-175, MARIBOR 062/102-800, MURSKA SQB0TA 069/22-921, NOVO MESTO 068/323-444, BREŽICE 0608/62-926, METLIKA 068/58-716, KOPER 066/37-029, NOVA GORICA 065/23-660

S+31
Trud zaman
Le zakaj se nekateri v Velenju tako trudijo in na parkirna mesta vnašajo zelenilo? Saj bodo tudi ta vozniki kmalu spremenili v parkirna mesta.
Smetarska vojna
Zaprtje odlagališča odpadkov v Gornjem Gradu so nekateri že kar poimenovali zgornjesavinjska smetarska vojna in napovedovali zadušitev te doline z odpadki. Pa je ta "vojna" trajala tako kratko, da je vsi niti čutili niso. Zalegla je pa le!
Dodatno onesnaževanje
Lastniki velenjskih psov bodo ob cepljenju dobili tudi vrečke, da bodo lahko ob primeru (pasje) potrebe vanje spravljali njihove iztrebke. Nekateri se bojijo, da bodo poslej po zelenicah in drugod naokoli poleg pasjih drekcev ležale še vrečke.
Od enega k drugemu
Po Sloveniji odmeva najnovejša akcija Ohranimo naše gozdove. Onesnaževalci okolja se ob tem smejejo, saj se je s to akcijo pozornost od njih usmerila v denacionalizacijske postopke. Gozdovi pa žalostno ječijo!
Gor - dol
Tudi za Eso Opremo velja pri nas še uveljavljeno pravilo. Če želi gor (pri poslovanju), mora dol (pri zaposlovanju).
Treba je spremeniti
V Šoštanju je na vsak način treba spremeniti dolgoročne prostorske plane. Vsaj malo. Da ne bodo imeli "vonja" po Velenju.
Odmotavanja vozlišča
Vodstvo slovenskih železnic je tako zavozlalo celjsko železniško prometno vozlišče, da ga zdaj poskušajo razvozlati vse občine nekdanje regije. Kot kaže, so vsaj glede tega še enotne.
Črna točka
Res je vse relativno: (tudi) v Velenju so črne točke kar cele ulice ali križišča.
Čestitka od zgoraj
Novi slovenski kmetijski minister je ob začetku delovanja prejel svojevrstno čestitko od "zgoraj". Poslali so mu jo zgorn-jesavinjski zadružniki. Namesto najboljših želja pa so mu postregli z opozarjanjem na hude probleme kmetijstva.
REZANJE ŠOŠTANJA
MIMOBEŽNICA
Šoštanj je zaradi odkopavanja premoga stagniral več desetletij. To se najbolj kaže v urbanistični neurejenosti kraja, saj mesto ni bilo perspektivno za velenjske zidarje. Danes je to prednost, ker so nastali le posamezni arhitektonski izumi, od katerih velja omeniti uničenje parka pred slaščičarno, nadomeščenega z betonskimi telegami ter absolutno nefunkcionalni surogat Doma Svobode, ki znotraj bolj spominja na preddveije javnega stranišča kot pa na avlo kulturnega hrama.
Te novogradnje v urbanističnem smislu niso pokvarile mesta. Možno pa je, da Šoštanj ne bo ubežal urbanističnim eksperimentom. Še posebej je v nevarnosti sedaj, ko so se ga lotili socialdemokratski cestni ogledniki in drugi strokovnjaki, kar jih premore ozki štab občinskega župana. Kot iz rokava tresejo razpise, enkrat za prenovo kulturnega doma, drugi za prenovo trga. Tuje še znameniti razpis za izgradnjo novega bloka ob bencinski črpalki. Iz vsega skupaj pa se ne bo izelmilo nič drugega kot prodaja šoštanjske zemlje, da bo ambiciozna topolška ekipa laže zakrpala proračunske dolgove za ogrevanje Topolšice, ki je znana po izviru tople vode. Urbanemu Šoštanju zato iz razpisnih blefiranj tudi ne grozi nobena nevarnost. Toda v občini se pripravlja načrt prenove planskih dokumentov, ki bi lahko bila podlaga za temeljite spremembe. Te spremembe pa bi morale omogočiti izvedbo obljub predvolilnih strategov, saj bi edino to omogočilo uresničitev širokoustenja, češ da "tisti, ki jo je rušil, ne more postaviti nove hiše".
Toda občinski mesija se je stvari lotil povsem enaJso, kot oni prej, ki so bili ozmerjani za rušitelje. V znani samoupravni maniri je pripravil javno razpravo tako, da zanjo ni vedel nihče. Menda je bila objavljena v Uradnem listu, za katerega pa se sploh ne ve, kje se ga dobi, izide pa tako ali tako štirinajst dni po datumu, ki ga nosi na naslovnici. Kaže, daje v projekt prenove plana vpregel še zadnje zveste rogljače in regl-jaee. Ti v občinskih kuloarjih, ki so omejeni na tri ali štiri šanke šoštanjskih gostiln, zavzeto diskutirajo o šoštanjski obvozni cesti kot nuji, ki bo mesto čudežno odrešila vseh težav. Javna razprava je tako povsem na ravni tistega, ki jo je pripravil, čudi le dejstvo, da ji je nasedel tudi novi šoštan-jski oesar.
V bistvu pa je sprememba plana posvečena zadnjemu velikemu projektu, ki ga občinski župan snuje od prvega dne svojega ustoličenja. To je omenjena šoštanjska obvoznica. A v resnici gre, kot pravi prvi glas šoštanjske opozicije, za hitro cesto v Topolšico. Za center občine Šoštanj bi bile posledice enake tistim, ki jih je obvoznica v Logarsko dolino povzročila Mozirju.
Kljub temu pa, da dobro obveščeni znanci že kupujejo zemljo za avtoservise ob trasi domnevne obvoznice v Topolšico, tudi za ta "projekt" ni strahu, da bi bil uresničen. Županovi namreč ne obvladajo niti zakonitih postavitev avtobusnih postajališč, kaj šele, da bi zgradili novo cesto. To je lahko kvečjemu projekt za novi mandat. Zanj pa ni dovolj le velika potreba, ampak predvsem izpolnjevanje visoko donečih obljub.
■ Perorez
Etnološka paberkovanja 12
O aprilskem delu, luni in platnu
Piše: mag. Jože Hudales
April je svoje slovensko ime veliki traven ali travnik ali pa še starejše ime breznik dobil pač po značilnostih vegetacije v tem mesecu. Podobno velja tudi za hrvaški travanj, češki duben, poljski kwiecien (cvetnik). Ime april pa menda izvira iz staro-perzijske besede aphri, ki pomeni bika (simbol plodilne solarne energije), po drugi razlagi pa izhaja iz latinskega glagola aperire, ki pomeni odpiranje pomladnih cvetov.
Kakorkoli že, vsi navedeni pomeni nakazujejo čas rasti in bujne vegetacije: "Ljuba vigred se rodi in oživlja vse stvari..." Sicer pa je po stoletnem koledarju iz leta 1901 april tudi še muhast mesec, ki mora biti deževen - "Dež v aprilu je res Božji dar iz nebes", a vendar ne preveč mrzel: če je travna presuho, kmetovavcu ni ljubo, čepa večkrat dež rosi, V srcu to ga veseli. Konec aprila pa vendar mora biti lep in topel - že zaradi sadja: če lepo je drevja cvetje Mali travna zadnje dni,
iii-3
lepo, zdravo je poletje, polno sadja dozori. Kljub temu, da aprila dež tudi "sedemkrat na dan kmeta s polja spodi" je zdaj čas za kmečko delo; "Izvršuj svoja dela o pravem času. Tako bo uspeh gotovejši, in delo samo ti bo v veselje...", svetuje dr. Gregorij Pečjak svojim kmet-skim bralcem v začetku našega stoletja. Dela je res veliko. Na vrtu so nekdaj v aprilu sejali grah, zelje, kolerabo, poletno endivjo, zimski ohrovt in rdečo peso. čas je bil tudi za sejanje špinače in sicer kar vsak teden v aprilu, tako da je bila vedno pri roki.
Viljem Rohrman, "strokovni učitelj na deželni kmetijski šoli v Grmu", ki je pred natančno sto leti (1897) izdal knjigo: "Poljedelstvo, slovenskim gospodarjem v pouk" je kot najprimernejši čas za setev svetoval najprej (še po snegu) sejanje domače detelje in korenja, nekoliko kasneje sejanje manj občutljive "jarine" (pšenica, rž in oves) in lanu. V aprilu, ko se je zemlja že dovolj ogrela, naj bi prišli na vrsto ječmen, lucerna in pesa, konec aprila ali v začetku maja pa
naj bi se sejale najbolj občutljive rastline kakor so "turšica" (koruza), konoplja, fižol, buče in čisto nazadnje proso. V aprilu pa je bilo treba po stoletnih izkušnjah tudi opleti ozimna žita, korenje in kolerabo, krompir prvič okopati, zelje pa je bilo konec meseca že treba presaditi v zelnike.
Po ljudskem izročilu iz Šaleške doline je bilo treba ob setvi paziti še na luno: "žito se mora sejati o polučni (polniluni)", saj "karse v starem (mesecu-luni) seje gre bolj na stročje, kar pa v mladem pa bolj na zelenje". Tisti torej, ki pri pomladanskih delih upoštevate lunine mene boste torej z žiti počakali, da se 14. aprila začne mladi mesec, ki traja potem do konca aprila, ko se spet začne stari mesec - čas za stročnice.
Dobre gospodinje so v aprilu pripravljale "zdrave pomladne jedi: krešo, bobovnik, motovileč, mlad hmelj" pa tudi na čiščenje in higieno so pomislile. V aprilu je bilo treba narezati "brezja za metle, dokler ne požene zelenja" (breznik je bilo staro ime za marec ali april!), predvsem pa so se morale spomniti, da "ko se drevje beli (v cvetju), se beli platno; tudi staremu platnu madeže odvzameš, če ga izpostavljaš ven kakor novo platno". Tiste, ki boste sledili temu starodavnemu nasvetu pa moramo opomniti, da je nasvet veljal le za čas, ko je izza aprilskih oblakov posijalo sonce!

Pod prho
"Saj
nimaš kaj poslušat!"
Zbori občanov so nekakšna javna tribuna in barometer zadovoljstva občanov.
Glede na udeležbo in razpravo na nedavnih zborih občanov v občini Šmartno ob Paki bi lahko dejali, da so občani z opravljenimi in načrtovanimi nalogami zadovoljni.
Za nekatere je bilo to spoznanje presenetljivo, saj so mnenja na terenu nekoliko drugačna Ne gre za to, da bi kritizirali po dolgen in počez o vsem, kljub vsemu pa se vsiljuje nekaj vprašanj. So se udeleženci zadovoljili z obljubami, kaj vse bodo letos v občini uresničili? So morebiti ocenili, da so bili do vodstva občine le preveč kritični, in da se več ali kako drugače zadev ne da rešiti? Ali pa med udeleženci ni bilo tistih, ki bi tudi na takšnem zboru povedali kakšno krepko. Če bi razmišljali zlasti o slednjih, bi lahko znova premlevali: jim je opozarjanja na to in ono, dajanja pobud dovolj, se ne želijo več izpostavljati, ali... ?
Če so nekateri menili, da je tudi od ljudi odvisno, koliko se v njihovem okolju naredi, pa je najbrž vredno razmisliti tudi o mnenju enega od udeležencev zbora: "Ker nimaš kaj poslušat, se tudi oglašat nima smisla!"
Zakaj bi se razburjali zaradi enega radarja!?
Res, le zakaj bi se razburjali zaradi enega samega vojaškega radarja na Menini planini, če je na tej prostrani planoti prostora za dva! Se za civilnega namreč, ki bo z vrha Vivodnika opazoval vojaškega na nasprotnih Šavnicah - in obratno. Menina bo torej v celoti pod nadzorom, tudi vračanje njenih gozdov in pašnikov, denimo Cerkvi kot največjemu denacionalizacijskemu upravičencu. In tej Cerkvi za pašnike ni, saj je vrh Savnic menda mirno in vnaprej odstopila obrambi za njen vojaški radar, zakaj ne bi še Vidovnika, če tudi tam ni gozdnega bogastva! Dejstvo je namreč takšno, daje po ostrih protestih glede gradnje vojaškega radarja nastopilo nekakšno zatišje, kar pa vladi ni bilo všeč in je mirno postregla z dejstvom, da bo na Menini stal še civilni radar, samo da ljudem in njej ne bi bilo dolgčas. Vsi protesti so tako ali drugače le brcanje v meglo, Menina pa očitno vstopnica za Evropo. In je na to dejstvo zelo ponosna. Zakaj se ne bi važili še ljudje okrog nje!
Zastonj je snemal
Rajko Zaleznik (SDS), svetnik v šoštanjskem svetu, je zadnjič na seji sveta pri pobudah terjal, da mu predsednik da besedo zadnjemu, vsi naj prej povedo tisto, kar imajo povedati, on bo govoril zadnji. Zelja se mu je le delno uresničila, saj je s povedanim spodbudil še nekatere, da so povedali, kaj si o povedanem mislijo. Tisto, o čemer je govoril, je bil pogled na Inventuro objavljeno v Našem času.
Nekaterim je njegovo izvajanje ogrelo dlani in so zaploskali, nekateri pa so menili, da »recitacije« (izraz Marjana Vrtačnika) niso za na svet. Županu pa je moralo biti toplo pri srcu, kajti najlepše besede so bile namenjene njemu: »Gospod župan, ne pustite se zmesti, čas življenja je čas ustvarjanja ...«
Peter Rezman, bil je tudi na seji, si je njegove besede posnel. Pa je zastonj tratil kaseto. Danes jih lahko bere med Pismi bralcev v Našem času.
Camp, ki to pravzaprav ni
Konec tega tedna bo Velenje po svoje Evropa v malem. Počitniška zveza Kažipot bo namreč letos organizator Mednarodnega kampa mladih, kje bo ta lociran, pa bo posebna komisija, sestavljena iz predstavnikov številnih evropskih partnerskih mest, odločila med tridnevnim bivanjem v Velenju. Glede na ime bi vsakdo pomislil, da bodo mladi iz partnerskih mest pač campirali, torej preživeli nekaj dni pod šotori in skoraj vedrim nebom, za kar pa imamo v Velenju le eno primerno lokacijo - camp ob jezeru. Pa smo izvedeli, da se tako srečanje le imenuje, kajti že nekaj let mladi prebivajo v stavbah in nikakor v šotorih. Zakaj potem takšno ime? Baje zaradi tradicije. Le kdo bi razumel takšno tradicijo?
Dragica je vedela....
Direktorica za gospodarsko področje Premogovnika Velenje Dragica Kotnik seje med nedavnim obiskom ministra za gospodarstvo Metoda Dragonje v Velenju posvetila predvsem poslancema Bojanu Kontiču in Alojzu Kovšetu. Slednjemu še posebej;
očitno je slutila, da bosta v prihodnje še veliko sodelovala. In zagotovo bosta. Alojz Kovše je novi državni sekretar za energetiko.
Zanimiva udeležba
Kar v precejšnjih dvomih so bili v občini Šmartno ob Paki, kje pripraviti zbor občanov za področje bivše KS Gorenje. Zamere iz preteklih let med Paško vasjo in Gorenjem so bile glavni razlog za dvom. Kar oddahnili so si, ko so se tudi predstavniki vaške skupnosti Paška vas strinjali, da ne bodo imeli nič proti, če bodo namesto v njihovem gasilskem domu o opravljenem delu in načrtih občine v prihodnje slišali v dvorani doma krajanov v Gorenju.
Da je bila udeležba »zanimiva«, kot so komentirali nekateri, pa najbrž ne gre dvomiti. Med udeleženci zbora občanov jih je bilo namreč največ iz Skornega, Gavc in Gorenja, iz Paške vasi pa so bili predvsem člani tamkajšnjega vaškega odbora. Slika bi bila najbrž drugačna, če bi zborovali v Paški vasi. Otoplitve še torej ni na obzorju.
Klop Ere Šmartno brez Šmarčanov
Nemalo obiskovalcev tekem, sploh na tujih terenih, ugotavlja, daje »razmeije« na klopi nogometne enajsterice Ere Šmartno podobno kot na igrišču. Medtem ko tu še »leta» kakšen Šmarčan, pa se vse pogosteje dogaja, da na klopi barve kluba zastopajo ljudje od drugod.
Je to spodbudno ali napoved nekega konca?
12 KAS VAS
ZANIMIVO
10. aprila 1997
POD JUŽNIM KIZEM
Piše: Marjan Marinšek (11) |
S Starmanove terase občudujem Rio ponoči. Tam v daljavi je Corcovado z mogočnim Kristusom, ki z razširjenimi rokami čuva to veliko mesto. Nad menoj zvezdnato nebo in južni križ. Velikansko pristanišče s številnimi otočki in zelenimi griči zadaj, spredaj pa ladjice, ki izgledajo kot igračke. Vrtovi in plaže Flamenga se razprostirajo kot arhitektonska vizija nekega futurističnega naselja. Iz teme žarijo razsvetljene cerkve z visokimi stolpi in palače v kolonialnem stilu. Mesto je dobesedno objeto med oceanom in gorami.
»Ves ta pogled ne bi zamenjala za en sam pogled na domače polje in kozolec,« mi zvenijo v ušesih besede gospe Ane Starman, ki jo domotožje kar precej zdeluje.
Maracana
Naslednje jutro si ogledam znameniti stadion. Nihče v Riu ne bi rekel temu samo stadion. Je to spomenik, muzej ali le športni stadion? Gotovo je največje športno igrišče na svetu saj sprejme do 200.000 ljudi, odvisno, kako tesno stojijo drug ob drugem. Jaz si ga raje oglejujem, ko je prazen. Velikost pro-tora me prevzame. Spomnim se, da sem nekje prebral:
Ce bi vseh pol milijona vreč cementa, ki so bile uporabljene za ta objekt, zložili eno na drugo, bi prišli višje od nebotičnika Empire State Building v New Yorku.
Stadion Maracana je bil narejen za Svetovno prvenstvo leta 1950, kjer naj bi Brazilija postala svetovni prvak, a je finalno tekmo z Urugvajem izgubila 0 : 1.
S privrženostjo nogometu bi lahko primerjal samo še pustni karneval na sambadromu, kot se imenuje tisti del ulice Marques de Sapucai, kije spremenjen v stadion za sambo. Kilometer dolg stadion je resna konkurenca Maracani, saj sprejme do sto tisoč ljudi. Zmagovalci ene od stotin samba šol bodo uživali enako slavo kot nogometne zvezde.
Postali bodo princi in princese glavnega mesta vesolja.
Vračam se preko zaliva Guanabara Bay, tistega, o katerem je Portugalec mislil, da je reka. Nov most Nitero, imenovan tudi po predsedniku Costa e Silva, zgrajen leta 1974, je dolg kar štirinajst kilometrov. Naenkrat sta oba dela mesta bližja drug drugemu.
Pikin dan na Corcovadu
Danes si namervam ogledati še simbol Ria -ogromnega Kristusa z iztegnjenimi rokami in slikovito skalo Pao de Agucar ali po naše Sladkorno štruco.
Sladkorna štruca je tista nenavadna skala, ki jo poznam iz razglednic, nekak mini Matternhorn, izgleda tako mogočna in neresnična, da si presenečen, ko izveš, da je visoka komaj 430 metrov. Vsakih dvajset minut pelje na vrh skale žičnica in to je edini način, da prideš gor. Z vrha je lep pogled na Rio, graciozen copacabanski lok in zaliv Guanabara. Daleč pred teboj je Kristus na visoki skalnati hrib Corcovado (Grbavec), ki resnično deluje kot gora z grbo.
Na Corcovado je več poti. Najslikovitejše in najcenejše je, če se enostavno obesiš na zobato železnico, ki vleče na to goro še iz brazilskih cesarskih časov. Leta 1884 jo je dal zgraditi zadnji brazilski cesar Pedro II. Seveda lahko prideš na vrh tudi z avtobusom ali s taksijem. Le peš se nikar ne napoti, da te ne oropajo. Cesta na Corcovado pelje namreš skozi narodni park Tijuca, skoraj skozi pragozd, kjer ne manjka opozorilnih tabel pred roparskimi napadi. Od grbe naprej do Kristusa moraš peš. Sedaj se ti odpre veličastni pogled po mestu, saj si pa tudi enkrat višje kot na na Sladkorni štruci.
Veličastni kip Kristusa Odrešenika z razprtimi rokami je umetniško delo francoskega kiparja Paula Landowskega. Visok je triintrideset metrov. Glava je v celoti delo umetnika, vse ostalo izdelek industrije. Kip so postavili leta 1931, ob 100 letnici neodvisnosti, in je postal najbolj znani simbol Ria.
Okoli se tare na stotine turistov in otrok. Kako je tu šele poleti? Zapletem se v skupino šolarjev iz Corumbe. Veseli so lepega pogleda, učiteljice prav tako. Uživamo sončno vreme. Naenkrat se spomnim in jim razdelim rumene majice in kape našega Pikinega festivala. Navdušenje je nepopisno. Rumena barva se čudovito prilegajo črnim telesom.
Pričnem peti pesmico Pike Nogavičke v španščini Pippa medias largas. Vsi pojemo, otroci pa iščejo ritem sambe. Besedilo vse bolj izginja, ostaja le še ritem. Tudi učiteljice se poz-ibavajo v bokih. Pikin dan v zavetju Kristusovih rok ...!
Polepšane Karioke
Ko tavam po ulicah Ria, se mi zdi, da je polovica prebivalcev na medenih tednih. Vse je na očeh javnosti, izkazovanje čustev, globoko izrezane majice domačink in izmenjavanje strastnih pogledov. Karioke so romantični kot Parižani in živahni kot Rimljani.
Pod veličastnim spomenikom
Za 1 dolar se peljem z avtobusom mimo številnih plaž, ki jih je v Riu za dolžino vse slovenske obale. Vse so brezplačne! Tukaj so petični bogataši izenačeni z onimi iz favel, turisti s postavnimi domačini. Ti poleg brezplačnega sonca uporabljajo tudi losione, da jim koža postane lepe čokoladne barve. Poleg tega trenirajo mišice in se ukvarjajo z najbolj divjimi športi, zlasti z jezdenjem in avtomobilskimi dirkami. O tem, da za vsakim vogalom nabijajo žogo, mi verjetno ni treba izgubljati besed.
Zgodaj zjutraj in ponoči tekajo ljudje po tlakovanih predelih ob plaži. Veliko ljudi je ves dan v kopalkah. Tudi pozimi. Rio je približno toliko oddaljen od ekvatorja kot Havana, kar pomeni, da je zimski dan tukaj »mrzel«, povprečno 27 stopinj celzija.
Vsi na plaži smo si edini v občudovanju mu-latk, deklet s kožo mlečne kave, oblečenih v zelo majhne bikinije.
»Si nor! Tem kopalkam se tu reče fio dental,« me pouči Marjana.
»Ne znam portugalsko.«
»Fio dental pomeni nitka za zobe.«
Karioke z zobnimi nitkami na plaži, nastopajo ponoči v kostumih Bahia z velikimi belimi tur-bani na glavi, kot Samba girls v številnih samba showih. Čez vse leto se vrstijo samba večeri v ritmu Brazil, Brazil, ki te olajšajo za kakšnih trideset dolarjev. Seveda pa se prav vse Karioke, tudi one iz favel, veselijo svojega najsrečnejšega dneva - karnevala, ko bodo revni preoblečeni v bogate in bogati v še bolj bogate.

ZALESCANSKI PORTRETI 3
MIHA VALENCI
'..J*.... ... ' '.
ga
V	zvezdah mu je zapisano, da bo 18.avgusta leta 2023 star natanko sto let in bo najstarejši živeči pravi Zaleščan. Rodil se je, kot lev, v Prelogah, v pravo kovaško družino, kjer sta kovala že ded in praded. Ker je bil najstarejši od štirih otrok, mu je pripadla čast, da je, še preden je shodil, že gonil kovaški meh. Še za malega je; ko se je preselil, postal Pesjan. Šolo je vseh devet let obiskoval v Škalah, devet let zato, ker je že v prvem razredu zaradi slabega čitanja pogrnil. Kasneje razreda ni več ponavljal, zaradi enostavnega razloga, ker se je slinil učiteljici gospodični Revnovi. Iz šole ji je namreč domov vselej nosil njeno aktovko v kilometer oddaljeno Pesje. Ampak zadeva ima tudi ozadje. Med Škalami in Pesjem je bila namreč Oremuševa goša. Tam je mali Miha izvlekel iz aktovke redovalnico in pri sebi vpisane dvojke spremenil v trojke /višje si ni upal/. Gospodična Revnova ga je zalotila šele po treh letih vestnega vnašanja popravkov v redovalnico. Ljubil je zgodovino, še posebej pa petje. Izredno je zapel himno Bože pravde, doživeto je pel himno Dojčland iber ales, malo kasneje je občuteno pel Hej Slovani in sedaj iz njegovih ust zanosno zveni Zdravljica.
Osnovno šolo je spremljalo delo v kovačiji in jasno, da ga je pot potem zanesla v obrtno šolo v Šoštanju, učil se je za kovača v očetovi delavnici. Med ukom je peš hodil v oddaljeno Velenje v trgovino po kovaške potrebščine in , če se je slučajno med potjo preveč zadržal, ga je v kovačiji že čakala klofuta. Če
ga ni pritisnil oče, ga je pa tisti od pomočnikov, ki je ravno imel čas. Posebno razburkano njegovo življenje do druge vojne tako pač ni moglo biti. Leta 1938 so se preselili v Velenje, v kovačijo pri Stari pošti. Uk je do vojne nekako končal, ob prihodu Nemcev v Velenje, pa bi skoraj postal prva velenjska žrtev druge svetovne vojne. Pri Mrazovi gostilni v današnjem Starem Velenju so namreč vojaki jugoslovanske vojske ob begu pustili goro klobas ter kruha in skrbni Miha jih je poln jerbas hotel odnesti domov, na varno. To vidši, ga je Nemec na motorju začel loviti, Miha je sicer klobase in kruh izpustil v prah na cesti, ampak krute kazni ga je rešila šele Mrazova mama, ki je Nemce prepričala, da fant ni mislil nič hudega.
Potem je Miha vadil strumni korak v Hitlerjugendu, dokler ga junija 1942 niso vpoklicali k vojakom. Že na poti proti Finski se je ena ladij z moštvom potopila, in v Velenje je prišlo sporočilo nekega znanca, da je utonil tudi Miha. Za njim so zvonili, na velenjskem gradu so mu postavili križ...Finska, Norveška, Rusija. Minus štirideset, petdeset stopinj, umivanje na prostem, številna trupla neorganiziranih pijanih Rusov, domotožje. Vmes mesec dni dopusta doma, ko ga nihče ni vabil v partizane. Proti koncu vojne je dobil v nogo šrapnel in si tako prislužil štiri mesece sladkega življenja poslali so ga v bolnico na Norveško, spoznal je domačinko, medicinsko sestro Julijano Jensen, ki je bila do odpusta iz bolnice njegova mati, sestra in ljubica hkrati. Na fronto se je vrnil, ko je bilo že vsega konec, po mesecih tavanja po Evropi, pa je bil spet v Velenju.
Zaposlil se je kar pri očetu. Ker je bil počasi že goden za ženitev, so se njegovi bližnji trudili, da bi mu našli kaj primernega. Najbolje bi menda bilo nekje "na pavrih, kjer voli čez okna gledajo". A Miha se ni dal drugim ženiti in se je, kadar mu veriga na biciklu ni preveč nagajala, zapeljal k Milici na Polzelo. Ljubezen z dotično Milico je bila lepa, a po sočne plodove je moral hoditi predaleč. In potem je prišla Mordejeva Angelca. Brhko dekle je opazil že njegov oča, ko mu je tako lepo stregla v klo-jevi gostilni v Starem Velenju. Zato ni imel prav nič proti, da sta se leta 1951 ta mlada vzela. Spletla sta si gnezdo v gasilskem domu in s hčerko Ernico so zaživeli na svojem. Ker v očetovi kovačiji ni bilo dela, se je kot kovač zaposlil na Kmetijski zadrugi. Skrbel je za kopita kar petdesetih konjev, in ko so konje počasi zamenjali traktorji, je jel skrbeti zanje, postal je šef traktorskega parka. Pod njegovo komando je bilo triintridest traktoristov, ki so zadružnim kmetom po dolini orali, sejali, želi. Pa so si kmetje počasi omislili svoje traktorje in Mihove konjenice niso več potrebovali. Zato se je zdaj Miha s svojo četo traktoristov preselil na poskusno posestvo slavnega Elektroenergetskega kombinata. Poleg tega, da je traktoriste vodil pri delu na posestvu, pri prevažanju gradbenega materiala za izgradnjo socialističnega Velenja v rednem delovnem času in pri udarniškem delu, je bil posebej uporaben za to, da je občinarjem organiziral žurke v vsakem trenutku je bil sposoben najti pujska ali telička, ga lepo zlatorjavo zapeči in dostaviti skupaj z dobro kapljico.
Hudič je vzel tudi EKK, traktorje so nadomestili tovornjaki. No, če je znal s konji in traktorji, potem bo Miha znal tudi s tovornjaki. Postal je šef avtoparka pri velenjski Eri in tam ostal do leta 1989, ko je s triinštiridesetimi leti delovne dobe za vedno ostal doma, v hiši, ki sta jo z ženo zgradila v šestdesetih letih. Hiša je bila dovolj prostorna, da sta si v njej uredila stanovanje tudi njuna Ernica (medtem se je deklič potegnil in ob ljubečih starših izšolal) in njen Jože, ter ob njej z leti ustvarila Avtocenter Meh. Gasilec je postal takoj po vojni, bil je med drugim dolga leta tudi sektorski poveljnik. Najteže mu je bilo v gasilski karieri, ko so izpod plazu pod Kozjakom potegnili tri trupla. Velenjčani pa nikoli ne bodo pozabili, da je vodil gašenje silovitega požara na Paškem Kozjaku. Požar je bil dobro viden prav iz Velenja, vključili so sirene na gasilskih domovih, gasilski avtomobili so zahrumeli v noč, ko pa so vrli gasilci penasti pridirkali na vrh Kozjaka, se jim je pred nosom izza gozda prikazala velika, žareča luna. Menda niso porabili niti kapljice vode, so pa že naslednjega dne dobili vabilo od butalskih gasilcev, da se pobratijo! Svojo ljubezen do gasilstva, kaže tudi z lastnim, čisto ta pravim gasilskim muzejem. In kdo drugi, če ne Miha, je v Slovenijo pripeljal zabavno gasilsko igro "curkomet"!
Nekoč dokaj resen mladenič se je prelevil v hudomušnega, zabavnega možaka. S prijateljem Stankom Hudalesom je kot Toni Hercfeler sodeloval kar pri enaintrideseth pustnih karnevalih, kjer je počenjal vse vrste vragolij. Poleg tega je bil dolga leta Dedek Mraz, ki se je v zadnjih letih prelevil v Božička; tudi na šrangarijah Mihe ne manjka.Poglavje zase so njegove prvoaprilske potegavščine. Nikoli ne bo pozabljen tisti prvi april, ko je celo sosesko pisno obvestil, da je menjava hišnih številk, naj tablice takoj prinesejo na občino, kjer bodo dobili nove. In sosedje so trgali tablice s fasade ter jih nosili na občino.
V	partijo Valenci ni vstopil, čeprav so ga vabili, delal je v sindikatu, pri gasilcih, pri Zvezi šoferjev, bil je celo občinski odbornik. Da, celo govornik na pogrebih je, doslej je tako na zadnjo pot pospremil več kot dvestopetdeset Velenjčanov.
Leta 2025 bo Valenciju ob krsti spregovoril sedanji velenjski župan, baje mu Miha že pripravlja osnutek govora. Valenciji so bili pač vedno sami svoje sreče kovači!
■ U.Hrast

10. aprila 1997
OBVESCEVALEC
KAK i AS 13
Oven od 21. marca do 20. aprila
Vaše počutje ne bo najboljše, veliko pa boste k temu pripomogli sami. Predvsem zato, ker si ne • znate poiskati prave sprostitve in družbe, v kateri bi pozabili na nekatere tegobe, ki vas že nekaj časa begajo. Dokler ne boste sami nič naredili zase, ne pričakujte, da bodo drugi. In da se bo vaše počutje kaj bistveno izboljšalo. Tudi ljubezni ne bo na pretek.
Bik od 21. aprila do 21. maja
Se vedno se boste počutili dobro, le tisti, ki ste se odločili, da boste prve spomladanske dni izkoristili za spremembo v stanovanju ali hiši, se boste jezili nad mojstri. Ne bo šlo drugače, kot da boste tu in tam glasno povedali, kaj pravzaprav hočete. Partner vas bo potreboval bolj kot prejšnje dni, zato si vsekakor vzemite čas tudi zanj.
Dvojčka od 22. maja do 21. junija
Začutili boste pomlad in v vas bo vse vzbrstelo. Ponovno boste polni energije in novih idej. Nekatere bodo prav nore, a take se bodo zdele le vašemu partnerju, vam nikakor. Zato se ne pustite prepričati in zmesti in jih vseeno pričnite izpeljevati. Boste videli, da bo šlo, saj vam tudi zvezde stojijo ob strani.
Rak od 22. junija do 22. julija
Ponovno boste našli svoje čustveno ravnovesje in z njim se vam bo vrnila volja do življenja. Se sami ne boste mogli verjeti, kaj vse boste zmogli storiti. Prvi uspehi vas bodo še dodatno vzpodbudili in vse bo teklo kot namazano. Morda bi si morali najti le še kakšno bolj kreativno zaposlitev, saj že dolgo niste naredili nič izvirnega. To pa vas je vedno zelo veselilo in razveselilo. Le lotite se dela!
Lev od 23. julija do 24. avgusta
Preveč ste se zaprli vase in sedaj ste pričeli bežati še pred prijatelji. Ti vam bodo to zamerili, saj ne morejo vsi vedeti, kaj se dogaja z vami. Pa tudi bolje je da ne vedo, saj bo tudi to obdobje minilo, potem pa bo spet vse po starem. Partnerju boste vsekakor morali povedati, kaj pričakujete od njega in izraziti tudi svoje želje. Ce ne boste, se bo sedanje stanje krepko zavleklo.
Devica od 24. avgusta do 23. septembra
Tokrat bo za vas najbolje, če ste dovolj pametni in popustite, saj se boste sicer morali spopasti s še hujšimi težavami. Ni kaj, sorodniki niso vedno le prijazni, sploh, ko gre za denar. Čeprav mnogih od njih niste slabo ocenjevali, boste prisiljeni spremeniti svoje mnenje. Uspeli boste le, če se boste umaknili in pustili času čas. Partner vam bo znal pametno svetovati, zato mu prisluhnite.
Tehtnica od 24. septembra do 23.oktobra
Novica bo udarila kot strela z jasnega. Porušila vam bo vaš odličen plan, pa ne le vašega. Kmalu se bo izkazalo, da je resnična, čeprav boste še nekaj časa krepko dvomili. Pa nikar ne mislite, da boste tokrat lahko stvari razrešili z nekaj telefonskimi pogovori. Bolje bo, če boste poiskali nasvet izkušenejše in pametnejše osebe, saj se sicer težave ne bodo tako kmalu končale.
Škorpijon od 24.oktobra do 24. novembra
K odločitvi vam tokrat mnenja vaših najbližjih nikakor ne bodo pomagala, saj vas bodo prej odvračala od pozitivne kot pa jo spodbujala. Če jih želite razumeti, se malce postavite v njihovo kožo. Kajne, da jim ob vas vedno ni lahko? Potem pa že končno poskušajte kaj spremeniti. In pazite, kaj boste govorili, saj vam nekdo, ki ga imate za prijatelja, že nekaj časa pripravlja past.
Strelec od 24. novembra do 22. decembra
Res je, da resnica včasih krepko boli. Čeprav ste realen človek, si boste tokrat želeli, da bi bili bolj sanjavi in manj v resničnem življenju, saj novice o vašem zasebnem življenju žal ne bodo najboljše. Tudi v službi boste imeli precej dela, da boste stvari postavili na svoje mesto. Vse to se bo odražalo kot stalna utrujenost. Spanje pa bo kljub temu precej slabo. Sprostitve ste potrebni, sprostitve!
Kozorog od 23. decembra do 20. januarja
Še sreča, da kljub temu, da ste precejšen pesimist, na koncu pri vas vedno prevlada optimizem. Tako bo tudi ob novici, ki jo boste prejeli danes ali jutri, rej se boste krepko ustrašili, potem pa se boste vzeli v roke in se odločili, da boste kos tudi tej zadevi. Če boste pri odločitvi vztrajali, boste tudi zmogli. Tega se zavedajte vsak dan posebej. Prijateljem pa tudi povejte, kar jim že nekaj časa želite.
Vodnar od 21. januarja do 19. februarja
Če boste še nadaljevali z nepremišljenimi in včasih že skoraj neumnimi potezami, se nikar ne čudite, če se vam bodo pričeli za vašim hrbtom posmehovati. Res, da trenutno vaš položaj ni rožnat, niti približno pa še ni tragičen. Zato rešite, kar se rešiti da. Vsekakor si nikar ne dovolite, da bi vas kdo od tistih, ki vam niti do kolen ne seže, imel za norca. Partner bo no trenutke trmast, kar vam ne bo všeč.
Ribi od 20. februarja do 20. Marca
Včasih predolgo oklevate, preden se odločite. Tokrat ste svojo krepko priložnost sicer zamudili, a ponuja se vam že nova. Tokrat pohitite in ne dovolite, da vam jo pred nosom izpelje nekdo, ki ga za nameček še marate ne. Pismo bo prineslo veliko boljše novice kot ste jih pričakovali. Od srca se vam bo odvaiil krepek kamen in kmalu bo vaše počutje veliko boljše. Spet boste sproščeni in nasmejani, kar so nekateri že pogrešali.
Regijsko srečanje plesnih skupin v Žalcu
Od improvizacije do prešernega poskakovanja
Zveza kulturnih organizacij Žalec je bila v soboto organiza-torica regijskega srečanja plesnih skupin. Zaradi znanih težav z žalskim kulturnim hramom seje prireditev, ki bi si zaslužila večji obisk, odvijala v Domu krajanov Vrbje pri Žalcu. Dopoldne so se predstavile otroške, popoldne pa mladinske plesne skupine iz Žalca, Celja, Velenja in Laškega. Srečanje sta spremljali tudi selektorici iz republiške ZKO, vendar sta po končani prireditvi koreografom le podali svoje mnenje, katere od plesnih skupin pa se bodo (po njunem izboru) predstavile tudi na republiškem srečanju plesnih skupin, bo znano šele jeseni.
V dopoldanskem delu srečanja smo najprej videli male plesalce Plesne šole Žalec, ki so
se predstavili s precej dolgo in nedodelano koreoografijo Danice Pintar. Mnogo resneje so delovale plesalke Mažuretne skupine Laško, ki so predstavile tri koreografije Majde Marguč. Plesni atelje Sava Žalec je pričel delovati pred letom dni, a so mladi plesalci že imeli kaj pokazati. S sodobnim plesom jih seznanja Sava Malenšek, ki jim je pripravila tudi zanimivo koreografijo na popularno glasbo Spice Girls. Kot prva velenjska skupina se je predstavila Skupina za izrazni ples Glasbene šole, ki je prikazala hudomušno koreografijo Dragice Mavec »Zmajčki na potepu«. Velenjske »Svrklje« delujejo šele od oktobra lani, kar se v najstniško zanimivi koreografiji z naslovom »Pst«, ki sojo pod mentorskim vodstvom Irene
iKOMUNALNO I PODJETJE IVELENJE i
3320 Velenje
Koroška 37/b
tel.: 063/856-251
fax: 063/855-796
žiro račun: 52800-601-46145

Uporabnike komunalnih storitev obveščamo, da morebitne reklamacije glede dobave komunalnih dobrin sporočajo dežurnim službam Komunalnega podjetja na telefon:
856-380
862-582
Potrudili se bomo za takojšnjo odpravo reklamacij! Komunalno podjetje Velenje
GLASBENA SOLA FRAN KORUN KOŽEUSKI VELENJE
VEČER KOMORNE GLASBE
učencev in učiteljev pihalno-trobilnega in tolkalnega oddelka
Sodelujejo: Kvarteta klarinetov Pihalni trio Trio trobent Kvartet rogov Kvartet baritonov Kvartet pozavn Trobilni kvintet Ansambel trobil Kvintet tolkal
Velenje, KONCERTNA DVORANA Glasbene šole sreda, 16. aprila ob 19. uri.
Gorogranc ustavrile plesalke same, niti najmanj ni poznalo. Glasba Bjork jim je dala navdih za improvizacijski sodobni ples, ki ga gojijo le redke plesne skupine in koreografi. Tudi ocena skupine je bila temu primerno zelo ugodna, nekoliko manj za drugi, težji ples z naslovom »Sanje«, ki ga morajo plesalke še dodelati.
Plesni Forum Celje se je najprej predstavil s skupino Packe B, mlajšimi deklicami, ki so nam ob izvirni glasbi Jerka Novaka, dobrih kostimih in zanimivi koreografiji Goge S. Erjavec, predstavile »Svetilko neba«. Prava mala plesna predstava je bila to. Packe A pa so prikazale odlomek iz predstave Rockereta ob glasbi Andreja Pompeta in v koreografiji Goge S. Erjavec. Dopoldanski del srečanja je za-
ključila skupina za izrazni ples GS Velenje z koreografijo Dragice Mavec »Zima«. Gre za zanimivo baletno koreografijo, tokrat edino tovrstno. Sicer pa lahko rečemo, da smo videli zelo veliko različnih pristopov in zvrsti plesa, kar je razveseljivo, zato je bilo skupine tudi težko primerjati med samo. Zagotovo je plesni podmladek na celjskem dober, ples pa vedno bolj priljubljen.
V popoldanskem deli srečanja so se predstavile skupine Plesnega studia N iz Velenja, Plesnega ateljeja Sava (Slauf) iz Žalca, Skupina za izrazni ples GŠ Velenje, Plesna šola Žalec in Plesni Forum Celje.
Bojana Špegel
/ kANDRAGOŠKI ZAVOD // a LJUDSKA L
/A ^Avelenje
LJUDSKA UNIVERZA
Titov trg 2 tel.: 063 854 539
Razpisujemo nove tečaje s področja tehničnega izobraževanja:
30 urni osnovni tečaj RAČUNALNIŠTVA WINW0RD 25 urni RAČUNALNIŠKI TEČAJ WIND0WS + PROGRAM EXEL 20 urni NADALJEVALNI tečaj VVORD F0R WIND0WS 35 urni tečaj za VARNOSTNIKE - VAROVANJE PREMOŽENJA
80 umi tečaj za VOZNIKE VILIČARJEV - pričetek 23.4.
Informacije in prijave
na telefon 063 854 539 od 8. do 12. ure
oz. osebno na Ljudski univerzi Velenje, Titov trg 2/I.
GLASBENA SOLA FRAN KORUN KOŽEUSKI VELENJE CONSORTIUM MUSICAE VELANENSIS GLASBENA MLADINA VELENJE
vabijo na
KOMORNI KONCERT
sodelujejo: Radovan VLATKOVIČ, rog Borivoj MARTINIČ-JERČIČ, violina Djordje STANETU, klavir
spored: Beethoven, Schubert, Saint Saens, Messiaen, Brahms
VELENJE, KONCERTNA DVORANA GLASBENE ŠOLE torek, 15. aprila ob 19.30
(Prodaja vstopnic uro pred koncertom, rezervacije na tel.: 063/855-918)
VETERINA d.o.o. ŠOŠTANJ
RAZPORED	PSOV:
CIRKOVCE pri šoli LAZE pri Venturinu ARNAČE pri gasilskem domu LOŽNICA pri Kuharju KAVČE pri Janu PODKRAJ pri Županu 16. aprila ob:
REČICA OB PAKI pri Pirtovšku ŠMARTNO OB PAKI pri Baronu PAŠKA VAS pri gasilskem domu GORENJE pri gostilni SKORNO pri Vrabiču SKORNO pri Pirtovšku FLORJAN pri Ostrouhu RAVNE pri Jazbecu RAVNE pri Marovški graščini
Ponedeljek, 14. aprila - ob:	11.00
07.30	VELENJE pri gasilskem domu	15.00
09.00	ŠALEK pri Kavčiču	16.00
10.30	KONOVO pri Rihterju	16.30
11.30	PAKA pri šoli	16.30
11.30	PAŠKI KOZJAK pri Blažiču	17.30
11.45	PAŠKI KOZJAK pri planinskem domu Sreda,
12.30	LOKE pri Šimeku	07.30
13.00	BEVČE pri gasilskem domu	08.30
15.00	VELENJE pri gasilskem domu	09.30
16.30	PODGORJE pri Zidanem Volku	10.00
1 7.00	PESJE pri gasilskem domu	10.30
Torek,	15. aprila ob:	10.30
07.30	ŠKALE pri Hudourniku	11.00
09.00	PLEŠIVEC pri Dolarju	15.00
10.00	HRASTOVEC pri Vovku	16.00
17.00 ŠOŠTANJ pri Veterinarski postaji Četrtek, 17. aprila ob:
08.00 BELE VODE pri Savineku 09.00 BELE VODE pri Grebenšeku 10.00 TOPOLŠICA pri Menihu 11.30 ZAVODNJE pri Kavtičniku 12.00 ZAVODNJE pri Vidi 15.00 GABERKE - PRISTAVA pri Apatu 15.30 GABERKE pri gasilskem domu 16.30 GABERKE pri Plešeju 17.30 LOKOVICA pri Trnšeku Ob cepljenju dobite zdravila proti črevesnim zajedavcem. 1 tableta na 10 kg teže, 2 tableti na 20 kg teže, 3 tablete nad 30 kg teže.
ČETRTEK, 10. aprila
SLOVENIJA 1
10.40	Moesha, 1/14
11.05	Platinasta blondinka, amer. film
12.30	Svet divjih živali, 6/13
13.00	Poročila
13.05	Kolo sreče, tv igrica
14.50	Novice iz sveta razvedrila
15.15	V vrtincu
15.45	Politikova žena, 2/3, drama
17.00	Obzornik
17.10	Sprehodi v naravo
17.25	Santo Žužkito, 12/13
18.00	Po Sloveniji
18.30	Sejem avto in vzdrževanje
18.40	Kolo sreče, tv igrica
19.15	Risanka
19.30	Dnevnik, vreme
19.57	Šport
20.05	Tednik
21.00	Napovedniki
21.05	Forum
21.20	Frasier, 7/24
22.00	Odmevi, vreme, šport
22.40	Omizje
01.15	Videoring
SLOVENIJA 2
11.35 Domače obrti na slovenskem: tkalci in predice
Koncert simfoničnega orkestra SF Posadka, 8/20 Polfinale lige prvakov v nogometu: Manchester united-Borussia, posnetek Evrogol, posnetek Nedelja na vasi, dokum. oddaja
Echo Point, 51/65 Podeželski utrip, 10/10 Zgodbe iz Škotske Resnična resničnost Echo Point, 52/65 Trije dnevi v aprilu, nemški film
Sejem avto in vzdrževanje Zapik
Quincy Jones Gala night, 1. del
Zapik, ponovitev
12.05
13.35 14.00
15.45 16.30
17.00 17.30 18.20 18.50 19.25 20.00
21.50 21.55 22.25
23.55
07.00 10.00 10.50 11.00 12.00 12.30 13.00
15.00 15.30 16.20 16.30 17.20 17.30 18.00 18.30 19.30 20.00 21.45 22.15 22.45 23.30 00.30 01.00
09.30
10.20 10.25 11.25 12.00 18.55 19.00 19.05 19.30 19.40 20.00 20.05
21.05
22.35 22.40 22.45 22.55 23.00
Dobro jutro, Slovenija Santa Barbara, nan. Top shop, tv prodaja Reševalci, nan. POP kviz M.A.S.H., nan. Zaljubljene ženske, amer. drama POP 30 Matlock, nan. Top shop, tv prodaja Santa Barbara, nan. Top shop, tv prodaja Družina za umret, nan. POP kviz
Vrnitev v paradiž, nan. 24 ur
Izpostavljena, amer. film M.A.S.H., nan. Argument Reševalci, nan. Inšpektor Derrick, nan. 24 ur, pon. POP 30, pon.
kanali
Jfc 27 46 52
POT V AVONLEA,
ponovitev 46. dela
nadaljevanke
EPP / Vabimo k ogledu
NAJ SPOT, ponovitev
TV IZLOŽBA
Videostrani
NAJ SPOT DNEVA
REGIONALNE NOVICE
Otroški program: RISANKE
TV IZLOŽBA
Videostrani
EPP/VABIMO K OGLEDU SKRBIMO ZA ZDRAVJE FIZIKALNA MEDICINA IN AKUPUNKTURA, ponovitev, Gost: dr. Lojze Medved DESETI BRAT, slovenski film
REGIONALNE NOVICE HOROSKOP TV IZLOŽBA NAJ SPOT DNEVA VIDEOSTRANI do 24.00
PETEK, 11. aprila
SLOVENIJA 1
09.30 Aerobika
09.45 Učimo se ročnih ustvarjalnosti
10.00 Denver, 10/20 10.25 Podeželski utrip, 10/10 11.15 Trije dnevi v aprilu, nemški film
13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče, tv igrica 13.55 Omizje
15.25 Klavirski trio Žiga Cerar 16.00 Vsa umetnost je ustvarjanje
podob 17.00 Obzornik
17.10 Dogodivščine iz živalskega vrta
18.00 Po Sloveniji
18.30 TV prodaja
18.40 Hugo, tv igrica
19.15 Risanka
19.30 Dnevnik, vreme
20.00 Planet IN
21.30 Clive James, 2/6
22.30 Odmevi, vreme, šport
23.00 MurphyBrown, 13/25
23.35 Na robu blaznosti, ang. film
00.55 Resnična resničnost,
oddaja o računalništvu 01.25 Videoring
SLOVENIJA 2
10.35	Mostovi
11.05	Slovenski utrinki
11.35	Resnična resničnost
12.05	Quincy Jones Gala night, 1
13.35	Zapik
14.05	Forum
14.15	Zgodbe iz školjke
14.45	Sami, amer. film
16.15	Frasier, 7/24
16.40	Echo Point, 52/65
17.10	Snežna reka, 6/26
18.00	Sonce ne sije vsak dan
18.50	Dediščina Beduinov,
nemška dokum. oddaja
19.25	Echo Point, 53/65
20.00	Moč enega, amer. film
22.05	Sejem avto in vzdrževanje
22.10	Parada plesa
23.10	Peklenska jaga, dokum. oddaja
23.45	Big band RTV Slovenija v studiu 14 z Alenko Godec
07.00 10.00 10.50 11.00 12.00 12.30 13.00 15.00 15.30 16.20 16.30 17.20 17.30 18.00 18.30 19.30 20.00 21.00 22.00 23.30 00.30 01.00
09.00
09.45 09.50
10.50 12.20 17.55 18.00 19.00 19.05 19.30 20.00 20.05
20.20 21.50
23.00
23.30 23.35 23.40 23.50
Dobro jutro, Slovenija Santa Barbara, nan. Top shop, tv prodaja Reševalci, nan. POP kviz M.A.S.H., nan. Zločin in kazen, amer. film POP 30 Matlock, nan. Top shop, tv prodaja Santa Barbara, nan. Top shop, tv prodaja Družina za umret, nan. POP kviz
Vrnitev v paradiž, nad. 24 ur
Urgenca, nan. Dosjeji X, nan. Rosvvell, amer. film Lovec na glave, nan. 24 ur, pon. POP 30, pon.
DOBRO JUTRO, informa-tivno-razvedrilna oddaja EPP / Vabimo k ogledu SKRBIMO ZA ZDRAVJE, FIZIKALNA MEDICINA IN AKUPUNKTURA, ponovitev, Gost: dr. Lojze Medved PAZI SE, ponovitev filma TV IZLOŽBA NAJ SPOT DNEVA OTROŠKI MIŠ MAŠ REGIONALNE NOVICE Otroški program: RISANKE TV IZLOŽBA
EPP /VABIMO K OGLEDU BALADA 0 OGENCI IN NJENEM CESARJU, dokumentarni zapis PAZI SE, KOLUMB film KOŠARKA IDRIJA: PIVOVARNA LAŠKO, posnetek tekme GOST ODDAJE DOBRO JUTRO
REGIONALNE NOVICE HOROSKOP TV IZLOŽBA
VIDEOSTRANI do 24.00
SOBOTA, 12. aprila
SLOVENIJA 1
07.40	Radovedni Taček	08.15
08.00	Pod klobukom	08.45
08.45	Zgodbe iz školjke	09.35
09.15	Mednarodno tekmovanje	09.40
	Maribor'96	10.05
09.45	Saga o McGregorjevih,	11.00
	6/26	11.30
10.35	Hugo, tv igrica	12.00
11.05	Tednik	12.30
12.00	Parada plesa	13.00
13.00	Poročila	13.05
13.05	Karaoke	13.35
14.05	Policisti s srcem, 22/26	14.55
14.55	Sprehodi v naravo	17.00
15.10	Nukie, amer. film	17.10
17.00	Obzornik	17.35
17.10	Kronika divje Afrike, 7/12	
18.00	4x4	18.45
18.25	Ozare	
18.35	TV prodaja	19.05
18.40	Hugo, tv igrica	19.10
19.15	Risanka	19.20
19.30	Dnevnik	19.30
20.10	Teater paradižnik	20.10
21.10	Za tv kamero	21.15
21.25	Novice iz sveta razvedrila	21.40
22.00	Poročila, vreme	22.30
22.10	Šport	22.40
22.30	Trd oreh, 5/7	
SLOVENIJA 2
10.45 Taborniki in skavti 11.00 Sonce ne sije vsak dan, 2/6
11.50 Moč enega, amer. film 13.55 Roka ročka 14.55 Echo Point, 53/65 15.20 Košarka NBA action 15.50 SP za starejše mladince v
šp. plesih, posnetek 16.50 Vaterpolo: 2. tekma finala
play off, prenos 17.55 DP v rokometu (M): prva
tekma finala končnice 19.30 Esho Point, 54/65 20.00 Blame it on Rio, amer. film 21.35 Življenje na zemlji, 4/9 22.25 Zlata šestdeseta slovenske
popevke 23.25 V vrtincu 23.55 Sobotna noč
08.00 Mrčeski, risana serija 08.30 Reboot, mladi, serije 09.00 Klop, risana serija 09.30 Parker levnis, mladi, serije 10.00 Peter Pan, risana serija 10.30 Flipper, serija 11.15 Proti vetru, nan. 12.00 Nove Supermanove dogodivščine, nan. 13.00 Obraz tedna 13.30 NHL hokej 14.00 Beverly Hills 90210, nan. 15.00 Maelrose plače, nad. 15.45 Gola resnica, nan. 16.15 Daljinski upravljalec,
kanad.film 18.00 Formula 1, trening 19.00 Prijatelji, nan. 19.30 24 ur
20.00 Drakula, amer. film
22.15 Odpadniki, nan.
23.00 Kletka norcev, ital.franc.film
(komedija) 00.30 24 ur, pon.
kanali | 27
46
52
09.30	OTROŠKI MIŠ MAŠ	08.15
10.30	EPP / Vabimo k ogledu	08.40
10.35	BALADA 0 OGENCI IN	09.40
	NJENEM CESARJU,	10.00
	ponovitev, dokumentarni	
10.50	PAZI SE, KOLUMB, film,	10.20
	ponovitev	10.40
12.20	KOŠARKA IDRIJA:	
	PIVOVARNA LAŠKO,	11.10
	posnetek tekme	11.40
13.30	TV IZLOŽBA	
12.30	Videostrani	12.15
18.00	ŠOLSKA KOŠARKARSKA	
	LIGA	13.00
18.55	NAJ SPOT DNEVA	
19.00	OTROŠKI PROGRAM	13.30
19.30	TV IZLOŽBA	
19.40	Videostrani	15.00
20.00	EPP/VABIMO K OGLEDU	15.50
20.05	573. VTV MAGAZIN	
20.30	GLASBENI GOST: BORIS	16.50
	NOVKOVIČ	18.20
21.15	MODERNA DEKLETA, film,	
	ponovitev	
22.45	HOROSKOP	18.35
22.50	TV IZLOŽBA	19.35
23.00	NAJ SPOT DNEVA	20.15
23.05	VIDEOSTRANI DO 24.00	20.20
NEDELJA, 13. aprila
SLOVENIJA 1
Željko, 5/13 ŽIV ŽAV
Dodojeve dogodivščine 4x4
Koncerti za mlade Svet divjih živali Obzorja duha Dlan v dlani Nedeljska reportaža Poročila Ljudje in zemlja Planet IN
Notredamski zvonar, frr. film Obzornik
Popolna tujca, 14/22 Boš videl kaj dela Dolen'c -med lovci, 1. del Spoznavanje narave in družbe
Včeraj, danes, jutri Risanka Loto
Dnevnik, vreme Zoom Rondo kviz Intervju
Poročila, vreme Žrtev vojne, ang. film
SLOVENIJA 2
10.15 Zgodbe iz školjke 10.45 Echo Point, 54/65 11.10 Ave v Atenah 12.15 Letni koncert komornega
zbora Ave 12.55 Zlata šestdeseta slovenske
popevke 13.55 Nibelunški prstan, 1. del 14.55 SP za starejše mladince v
športnih plesih 15.55 Motociklizem za VN Malezije, posnetek 16.55 Grand prix v ŠRG 18.25 Vaterpolo: 3. tekma finala
play off, prenos 19.30 Echo Point, 55/65 20.00 Starinarnica, 3/4 20.55 Alpe Jadran 21.25 Zlati petelin'97, 6/6 21.55 Bitka za reko, 2/3 22.30 Šport v nedeljo 23.15 Koncert z J. Levinom 1. del 00.30 Alpe Jadran
08.00	Pink Panter, risanka
08.30	Dogodivščine medvedka
Ruxpina, ris. serija
09.00	Maček Felix, ris. serija
09.30	Kasper in prijatelji, risanka
10.00	Peter Pan, risana serija
10.30	Mož pajek (Spiderman)
11.00	Odpadnik, nan.
12.00	Argument
12.30	Kapitan Nemo, film
14.30	Glavni kuhar, nan.
15.00	Gorski zdravnik, nan.
16.00	Na jug, nan.
17.00	Formula 1, prenos dirke za
VN Argentine
20.00	24 ur
20.30	Beverly Hills 90210, nad.
21.30	Melrose plače, nan.
22.30	VN Argentine: Vrhunci
22.45	Faust, nan.
23.30	Ljudje z jezera, amer. film
01.30	24 ur, pon.
MLADI UP OTROŠKI MIŠ MAŠ
572.	VTV MAGAZIN ŠPORTNI TOREK, športna informativna oddaja ŠPORTNI GOST
GOST PONEDELJKOVE ODDAJE DOBRO JUTRO
573.	VTV MAGAZIN GOST SREDINE ODDAJE DOBRO JUTRO GLASBENI GOST: BORIS NOVKOVIC
GOST PETKOVE ODDAJE DOBRO JUTRO SPOZNAJMO JIH - IRENA PATEJAN
POT V AVONLEA, 45. del SKRBIMO ZA ZDRAVJE, Gost: dr. Lojze Medved DESETI BRAT, slov. film BALADA 0 OGENCI IN NJENEM CESARJU, dokumentarni zapis NAJ SPOT
POT V AVONLEA,-46. del HOROSKOP
VIDEOSTRANI do 24.00
PONEDELJEK, 14. aprila
SLOVENIJA 1
09.55 10.20 11.55 12.05 12.20 12.35 13.00 13.05 14.05 15.05 15.35 16.20 17.00 17.10 17.25 18.00 18.30 18.40 19.10 19.20 19.30 20.05 21.00 21.20 22.00 22.40 23.10
00.50 01.20
Popolna tujca, nan. Žrtev vojne, ang. film Za tv kamero Utrip
Zrcalo tedna Rondo kviz Poročila Hugo, tv igrica Zoom
Ljudje in zemlja Intervju
Dober dan, Koroška Obzornik Radovedni Taček Tuja serija Po Sloveniji O naravi in okolju Lingo, tv igrica Risanka Žrebanje 3x3 Dnevnik, vreme TV konferenca Homo turisticus Osmi dan Poročila, vreme Ulica Hudson, 2/22 Življenje po AGFI, izrael. film
Osmi dan Videoring
SLOVENIJA 2
10.30	Na potem po spominu...
11.35	Dediščina Beduinov,
nemška dokum. oddaja
12.05	Šport v nedeljo
12.50	Mednarodno.tekmovanje
Maribor'96
13.20	Clive James, 2/6
14.10	Obzorja duha
14.40	Koncert z Jamesom
Levinom, 1. del
15.55	Starinarna, 4/4
16.45	Echo Point, 54/65
17.10	Jake in debeluhi, 2/23
18.05	Sedma steza
18.50	Recept za zdravo življenje
19.25	Simpsonovi
20.00	Komisar Rex, 7/15
20.50	Divja Sibirija, 2/4
21.50	Roka ročka
22.50	Brane Rončel izza odra
00.20	Recept za zdravo življenje
07.00
10.00 11.00 12.00 12.30 14.15 15.00 15.30 16.30 17.30 18.00 18.30 19.30 20.00
22.00 23.00 00.00 01.00 01.30
09.00
09.45 09.50
10.15 12.00 18.55 19.00 19.05
19.50 20.00 20.05
20.45
21.15
22.00
22.30 22.35 22.40 22.50
Formula 1, ponovitev dirke iz Brazilije Santa Barbara, nad. Gorski zdravnik, nan. POP kviz
Formula 1, ponovitev Flipper, mlad. serija POP 30 Matlock, nan. Santa Barbara, nad. Družina za umret, nan. POP kviz
Vrnitev v paradiž, nan. 24 ur
Ljubezen na drsalkah, amer. film Športna scena Reševalci, nan. Inšpektor Derrick, nan. 24 ur, pon. POP 30, pon.
DOBRO JUTRO, informa-tivno-razvedrilna oddaja EPP /Vabimo k ogledu 573. VTV MAGAZIN, ponovitev TV IZLOŽBA Videostrani NAJ SPOT DNEVA REGIONALNE NOVICE ŠOLSKA KOŠARKARSKA LIGA, ponovitev Videostrani
EPP/VABIMO K OGLEDU
25 LET MEŠANEGA
PEVSKEGA ZBORA
CELEIA, posnetek koncerta
Oddaja iz produkcije
Združenja LTV Slovenije:
TV PRIMORKA
POT V AVONLEA, 47. del
nadaljevanke
GOST ODDAJE DOBRO
JUTRO
REGIONALNE NOVICE HOROSKOP TV IZLOŽBA
VIDEOSTRANI do 24.00
TOREK, 15. aprila
SLOVENIJA 1
10.10	Jake in debeluh, 2/23
11.00	Sama v temi, amer. film
12.40	Spoznavanje narave in
družbe
13.00	Poročila
13.05	Lingo, tv igrica
14.05	Po domače
15.15	TV konferenca
16.05	Homo turisticus
16.20	Mostovi
17.00	Obzornik
17.10	Taborniki in skavti
17.25	Željko, 6/13
17.50	Dodojeve dogodivščine
18.00	Po Sloveniji
18.40	TV prodaja
18.40	Kolo sreče, tv igrica
19.15	Risanka
19.30	Dnevnik, vreme
20.05	Gore in ljudje
21.00	Studio city
22.00	Odmevi, vreme, šport
22.40	Berlin Alexanderplatz, 3/14
23.40	Svet poroča
00.10	Studio city
00.55	Videoring
SLOVENIJA 2
11.05	Sobotna noč
13.05	Dlan v dlani
13.35	Recept za zdravo življenje
14.05	Nedeljska reportaža
13.35	MurphyBrown, 13/25
15.00	Osmi dan
15.30	Divja Sibirija, 2/4
16.20	Alpe Jadran
16.50	Komisar Rex
17.35	Simpsonovi
18.05	Vesoljska policija
18.50	Volja najde pot
19.25	Echo Point, 56/65
20.00	Lepotica dneva, ital.franc. film
21.45	Irvvini, dokum. oddaja
22.25	Šepet iz naslonjača
22.55	Zlati petelin *97
07.00 10.00 11.00 12.00 12.30 13.00 14.00 15.00 15.30 16.30 17.30 18.00 18.30 19.30 20.00
21.40 22.30 23.00 00.00 01.00 01.30
Dobro jutro, Slovenija Santa Barbara, nad. Reševalci, pon. POP kviz, pon. Kritik, risana serija Športna scena Zaznamovani, nan. POP 30 Matlock, nan. Santa Barbara, nad. Družina za umret, nan. POP kviz
Vrnitev v paradiž, nad. 24 ur
Otroci brez mamice, amer. drama
Bolnišnica upanja, nan. M.A.S.H., nan. Reševalci, nan. Inšpektor Derrick, nan. 24 ur, ponovitev POP 30, ponovitev
kanali
*lsi. 27 46
09.30	25 LET MEŠANEGA	
	PEVSKEGA ZBORA	09.0
	CELEIA, posnetek koncerta	
10.10	EPP / Vabimo k ogledu	09.45
10.15	Oddaja iz produkcije	
	Združenja LTV Slovenije:	10.05
	TV PRIMORKA	10.10
10.45	POT V AVONLEA,	
	ponovitev 47. dela	10.30
	nadaljevanke	10.55
11.30	TV IZLOŽBA	
12.00	Videostrani	
18.55	NAJ SPOT DNEVA	12.10
19.00	Otroški program: RISANKE	12.20
19.30	TV IZLOŽBA	18.55
19.40	Videostrani	19.00
20.00	EPP/VABIMO K OGLEDU	19.05
20.05	574. VTV MAGAZIN,	
	regionalni informativni	19.30
	program	19.40
20.25	ŠPORTNI TOREK, športna	20.00
	informativna oddaja	20.05
20.45	ŠPORTNI GOST	
21.10	KOŠARKA HELIOS:	20.55
	PIVOVARNA LAŠKO,	21.55
	posnetek tekme	
22.25	HOROSKOP	22.25
22.30	TV IZLOŽBA	22.30
22.40	NAJ SPOT DNEVA	22.35
22.45	VIDEOSTRANI do 24.00	22.45
SREDA, 16. aprila
SLOVENIJA 1
10.10 Vesoljska policijska
postaja, 15/24 10.50 Lepotica dneva,
ital.franc.film 12.25 Bitka za reko, 2/3 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče 15.00 Teater paradižnik 16.00 Kronika divje Afrike 17.00 Obzornik 17.10 Male sive celice, kviz 18.00 Po Sloveniji 18.30 TV prodaja 18.40 Kolo sreče 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 Politikova žena, 3/3, drama 21.15 Made in Slovenia 22.00 Odmevi, vreme 22.35 Šport
22.45 Posadka, 9/25 J 23.00 Samo enkrat se živi, amer. film
00.25 Made in Slovenija, ponovitev
SLOVENIJA 2
11.40 Svet poroča 12.10 Volja najde pot 12.40 Irvvini, dokum. oddaja 13.20 Šepet iz naslonjača 13.50 Ulica Hudson, 2/22 14.20 Življenje na zemlji, 4/9 15.10 Studio city 15.55 Berlin Alexanderplatz, 2/14 16.55 Echo Point, 56/65 17.25 Moesha, 2/14 17.50 Karaoke 18.50 Domače obrti na
slovenskem 19.25 Echo Point, 57/65 20.00 2. tekma finala končnice
DP v rokometu (M) 21.30 Karmin-a ob 10 letnici ženskega zbora Rotovž 22.30 Tok noč tok - TNT 23.20 Domače obrti na
slovenskem, ponovitev
mm 07.00 10.00 11.00 12.00 12.30 13.00 14.00 15.00 15.30 16.30 17.30 18.00 18.30 19.30 20.00
22.30 23.00 23.30 00.30 01.30 02.00
Dobro jutro, Slovenija Santa Barbara, nad. Reševalci, nan. POP kviz M.A.S.H.
Bolnišnica upanja, nan. Inšpektor Derrick, nan. POP 30 Matlock, nan. Santa Barbara, nad. Družina za umret, nan. POP kviz
Vrnitev v paradiž, nan. 24 ur
Oddaljena obzorja, amer.drama M.A.S.H., nan. Obraz tedna Reševalci, nan. Inšpektor Derrick, nan. 24 ur, ponovitev POP 30, ponovitev
DOBRO JUTRO, informa-tivno-razvedrilna oddaja 574. VTV MAGAZIN, ponovitev
EPP / Vabimo k ogledu ŠPORTNI TOREK, ponovitev ŠPORTNI GOST KOŠARKA HELI0S: PIVOVARNA LAŠKO, posnetek tekme TV IZLOŽBA Videostrani NAJ SPOT DNEVA REGIONALNE NOVICE MINI 5, otroška glasbena lestvica TV IZLOŽBA Videostrani EPP/VABIMO K OGLEDU POT V AVONLEA, 48. d nadaljevanke VIDEO TOP, glasbeni spoti GOST ODDAJE DOBRO JUTRO
REGIONALNE NOVICE HOROSKOP TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI DO 24.00
"Naš čas" izdaja Časopisno, založniško in RTV podjetje NAŠ ČAS, d.o.o., Velenje, Foitova 10.
Izhaja ob četrtkih.
Cena posameznega izvoda je 160 SIT, trimesečna naročnina 1.T60 sn, polietna naročnina 3.420, letna naročnina 6.400 SIT.
Uredništvo:
Boris Zakošek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek. Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek
(urednica radija), Peter Rihtarič (tehnični urednik), Janja Košuta-Špegel (grafična oblikovalka).
Sedež uredništva in uprave:
3320 Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 853-451, 854-761, telefax (063) 851-990.
Žiro račun pri APP Velenje, številka 52800-603-38482.
Oblikovanje, rač. prelom in graf. priprava: STUDIO MREŽA
Tisk in odprema: GZS Mariborski tisk, Maribor. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!
Po mnenju Ministrstva za informiranje št. 23/26-92 je "Naš čas" uvrSden med proizvode informativnega značaja iz 13. točke, tarifna št. 3, za katere se platoje prometni davek.
10. aprila 1997
MODRO ©
m KRONIKA

Hudo poškodovan traktorist
V	sredo, 2. aprila, se je pri spravilu lesa v gozdu v Topolšici pripetila delovna nesreča. 25-letni Vladimir J. iz Zgornjega Doliča je s traktorjem na strmem pobočju z vitlom vlekel hlod. Med vleko se je traktor, na katerem ni bilo varnostne kabine, prevrnil. Traktorist se je v nesreči hudo poškodoval.
Sredi belega dne vlomili v golfa
V	sredo, 2. aprila, med 12.30 in 12.50, je neznani storilec na parkirnem prostoru bolnišnice Topolšica vlomil v osebni avtomobil znamke Golf. Odnesel je nahrbtnik in žensko torbico z dokumenti in različnimi vrednostnimi papirji. Z dejanjem sta Alojzija S. iz Loga pri Vrhovem in Jana S. iz Založ oškodovani za 40.000 tolarjev.
Vlom v skladišče
V	noči na 4. april je neznanec na Partizanski cesti v Pesju vlomil v skladišče trgovine Era. Iz pisarne je odnesel 20.000 tolarjev.
Torbica kot priložnost
Ko je stanovalka na Šaleški 19 v Velenju belila stanovanje, je iz njega stvari, ki soji bile v napoto, znosila na hodnik. Med
stvarmi je bila tudi torbica, v njej pa 20.000 tolarjev gotovine, čeki, verižica. Zvečer, ko je prišla, torbice ni bilo več. Razumljivo. V tem primeru bi bilo veliko bolj čudno, če bi torbica ne vzbudila pozornosti priložnostnega tatu.
V	sredo, 2. aprila, je bil neznani dolgoprstnež spet na delu v Zdravstvenem domu. Iz čakalnice fizioterapije so pacientki izginili dokumenti in dve hranilni knjižici.
Bili

CIJSKA POSTAJA
|
MOZIRJE



Zgorela v avtomobilu
Dim, ki se je v soboto, 5. aprila popoldne, vil s ceste med Bočno in Menino planino je vzbudil pozornost občana. Gasilci so, ko so prišli na kraj prišli na kraj videli, da gori osebni avto. Ta je povsem zgorel, v njem pa tudi voznica.
Domnevajo, daje voznica sama povzročila požar, sebe in avto
POLICIJSKA POSTAJA ŽALEC
naj bi polila z vnetljivo snovjo in zažgala.
Pogrešana našli mrtva
V	torek, 1. aprila popoldne, so ribiči žalske policiste obvestili, da so v tolmunu potoka Bolska v Ločici pri Vranskem našli neznano moško truplo, najbrž truplo 41-letnega Janeza Kramarja iz Bele pri Kamniku, ki je bil pogrešan od 31. januarja letos, od takrat, ko je zapustil kraj prometne nesreče v Motniku.
V	sredo, 2. aprila, dopoldne so v iskalni akciji, ki je bila organizirana na območju Žalca našli 75-letnega Ernesta Jurkoviča, ki so ga domači pogrešali od 29. marca letos. Žal so našli mrvega, tuja krivda pa je izključena.
Vlom v kontejner
Med velikonočnimi prazniki je neznanec vlomil v kontejner podjetja SCT d.d. Ljubljana, ki je postavljen ob železniški progi v naselju Dobrteša vas. Iz kontejnerja je vlomilec odnesel prenosno vodno črpalko Wacker, motorno žago, kotno brusilko in električni kabel. Z dejanjem je podjetje oškodoval za približno 500.000 tolarjev.
Trije požari
V	četrtek, 3. aprila, je okoli 20. ure 33-letni Bojan R. iz Petrovč v centralni peči v kurilnici zakuril star papir. Ko je kurilnico za trenutek zapustil, je prišlo do izpuha ognja iz odprte peči. V požaru, ki ga je pogasil lastnik s pomočjo gasilcev iz Žalca in Petrovč, je nastalo za okoli 500.000 tolarjev škode.
Istega dne okoli 21.40 pa je zaradi kratkega stika zgorel rekla-meni napis butika Nika v Žalcu. Ogenj je zajel platneno streho nadstreška pred vhodom v butik, širitev požara pa so preprečili gasilci. V požaru je nastalo za okoli 200.000 tolarjev gmotne škode.
V	nedeljo, 6. aprila, okoli 5. ure, seje v Dolenji vasi vnel lesen električni drog. Ogenj, ki so ga pogasili gasilci, je povzročil za okoli 200.000 tolarjev škode. Policisti so ugotovili, daje prejšnji dan na deponiji v bližni droga neznanec kuril odpadke. Ker kurišča ni dobro pogasil, se je zaradi vetra ogenj razširil in zajel tudi električni drog.
Vlom v hišo
Med četrtekom in petkom, 3. in 4. aprilom, je neznanec v ulici Nikole Tesle v Žalcu vlomil v hišo Mihaela G. in odnesel tri zlate prstane ter ročno žensko uro. Lastnika je oškodoval za kakšinih 50.000 tolarjev.
V spomin frankolovskim žrtvam
Spominska soba - vseslovenska akcija
Pred dvema letoma, bilo je ob 50-letnici najhujšega zločina okupatorja nad talci pri nas, pa tudi v širšem okolju, ko so v Stranicah obesili sto talcev, so njihovi svojci predlagali, da bi na dostojnejši način obeležili ta dogodek in sam kraj. Ta pobuda se zdaj uresničuje. Projekt vodi zreški župan Jože Košir, predsednik odbora za obnovo spominskega parka in postavitev muzejske zbirke frankolovskih talcev na Stranicah pa je general Ivan Dolničar, predsednik ZZB NOB Slovenije.
Pri ureditvi tega projekta naj bi sodelovale vse slovenske občine. Talce, ki so jih usmrtili na Stranicah, so pripeljali iz zaporov v Celju, Mariboru in Trbovljah, vendar so bili to zavedni Slovenci iz vseh koncev Slovenije, tudi iz zamejstva. Zato organizatorji te pobude tudi pričakujejo, da bodo vse slovenske občine podprle ta načrt. Prispevek, ki naj bi ga za to namenile, ni velik, saj bo spominska soba urejena skromno. Pa
vendar naj bi v njej na enem mestu strnili vse, kar naj bi spominjalo na tisti dogodek februarja 1945. Živa jablana sredi spominske sobe naj bi ponazarjala obešanje talcev na jabljane ob cesti v Stranicah, na granitne kocke naj bi vklesali tudi imena vseh talcev. In to njihova prava slovenska imena in slovenska imena krajev, od koder so bili. Na sedanjih tablah na obeh grobiščih so namreč ta imena ponemčena. Prav tako naj bi v to spominsko sobo prenesli vso drugo dokumentacijo o tem dogodku, ki je zdaj po raznih muzejskih zbirkah.
Če bo akcija stekla, kot so si v odboru zamislili, bodo spominsko sobo (ta bo v prizidku sedanjega objekta ob grobišču) začeli graditi julija, še letos pa naj bi bila povsem nared. Ta muzejska zbirka o frankolovskih žrtvah naj bi bil tudi simboličen pomnik vsem talcem v Sloveniji in drugod po svetu.
m (k)
V Trebušnici mrtve ribe
V petek, 4. aprila dopoldne, so velenjski ribiči opazili pogin rib v potoku Trebušnica in o
gospodarska inšpektorka in predstavnik Nivoja Celje. Po nepopolnih podatkih naj bi v
Poginule ribje mladice. Takšnih je bilo v Trebušnici okoli 1000.
(Fotografija: L. Ojsteršek)
dogodku takoj obvestili velenjske policiste. Do pogina rib je prišlo najbrž zaradi fekalij, ki so v potok pritekle z bližnega travnika. Kraj pogina rib sta si ogledala vodno-
potoklu Trebušnica poginilo okoli 1000 komadov ribjih mladic, kolikšna škoda je bila zaradi tega povzročena ribiški družini, pa pristojni še ugotavljajo.
Modna konfekcija
Elkjroj
Elkroj
Proizvodnja modne konfekcije
Na podlagi 7.3. točke statuta delniške družbe Elkroj, proizvodnja modne konfekcije, d.d. Mozirje začasna uprava sklicuje
1. sejo skupščine
ELKROJ d.d. Mozirje, ki bo v torek, 13. maja, ob 12. uri na sedežu družbe na Prihovi 56, Mozirje
PREDLOG DNEVNEGA REDA
/. Otvoritev skupščine in ugotovitev sklepčnosti
Začasna uprava otvori skupščino in ugotovi, da je na njej zastopanih toliko delnic, da skupščina lahko zaseda.
II.	Izvolitev delovnih teles
Skupščina izvoli predsednika in dva preštevalca glasov, za sestavo notarskega zapisa pa notarja Avgusta Ribiča iz Velenja.
III.	Obravnava in odločanje o letnem poročilu poslovanja družbe za leto 1996
Predlog sklepa: na predlog začasne uprave in na podlagi mnenja začasnega nadzornega sveta se sprejme poročilo o poslovanju za leto 1996.
IV.	Delitev dobička za poslovno leto 1996
Predlog sklepa: dobiček za poslovno leto 1996 v znesku 4.059.000 tolarjev se razporedi v rezerve.
V.	Delitev dobička za poslovno leto 1994 in 1995
Predlog sklepa: dobiček za poslovno leto 1994 in 1995 v znesku 4.099.000 tolarjev se razporedi v rezerve.
VI.	Sprejem sprememb in dopolnitev statuta
Predlog sklepa: sprejmejo se naslednje spremembe in dopolnitve statuta ter se potrdi čistopis statuta:
1.	Črta se točka 5.1 in se nadomesti s 5.1.:
Upravo družbe sestavljajo predsednik uprave, namestnik predsednika uprave in član uprave - delavski direktor. Mandat uprave traja 5 let z možnostjo ponovnega imenovanja.
2.	Tč. 5.2 se spremeni, in sicer:
Družbo predstavlja in zastopa samostojno in neomejeno predsednik uprave. V njegovi odsotnosti zastopa in predstavlja družbo namestnik predsednika uprave.
3.	Tč. 5.2 se spremeni v tč. 5.3.
4.	Črta se točka 5.3.
5.	Doda se točka 5.9.
Uprava potrebuje soglasje nadzornega sveta za naslednje posle:
-	pridobitev oziroma odsvojitev delnic,
-	pridobivanje, ustanavljanje in ukinitev podjetij in obratov,
-	ustanovitev ali ukinitev poslovnih enot,
-	najem kredita ali dajanje kredita, ki posamič presegajo 5 % celotnega kapitala družbe,
-	investicije, ki posamič presegajo 5 % celotnega kapitala družbe,
-	podelitev prokure,
-	vpis hipoteke,
-	kadar tako določi nadzorni svet sam.
6.	V točki 7.7. se spremeni drugi stavek tako, da se glasi:
V primeru njegove odsotnosti pa namestnik predsednika nadzornega sveta.
7.	Doda se nova tč. 8.4., ki se glasi:
"Uprava je lahko udeležena na delu dobička, o tem odloča skupščina. Višina dobička, ki se lahko deli upravi, je odvisna od doseženih poslovnih rezultatov v primerjavi s planiranimi. Udeležba uprave pri delitvi dobička in njena morebitna udeležba na poslovnem izidu v obliki nagrade oziroma stimulativnega dela plače v skladu z določili individualne pogodbe o zaposlitvi, se medsebojno izključujeta.
8.	Doda se točka 8.5., ki se glasi:
Na predlog uprave in v skladu s sklepom skupščine, so člani nadzornega sveta lahko udeleženi pri dobičku.
VII.	Razrešitev članov začasnega nadzornega sveta in izvolitev članov nadzornega sveta
Predlog sklepa:
7.1.	Razrešijo se člani začasnega nadzornega sveta
7.2.	Za člane nadzornega sveta se izvolijo: 1. Ciril Zavolovšek, 2. Maks Edelbaher, 3. Franc Finkšt, 4. Leon Pekošak
7.3.	Skupščina se seznani s članoma nadzornega sveta, ki ju je imenoval svet delavcev delniške družbe Elkroj d.d. Mozirje
VIII.	Določitev sejnine za člane nadzornega sveta
Predlog sklepa: sejnina za člana nadzornega sveta znaša neto 200 DEM, za predsednika nadzornega sveta pa neto 300 DEM v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila ter povračilo potnih stroškov.
IX.	Sprejem sklepa o imenovanju pooblaščenega revizorja družbe Predlog sklepa: za pooblaščenega revizorja družbe se imenuje BONITETA, družba za revizijo, podjetniško in poslovno svetovanje, d.o.o. Velenje.
Gradivo za skupščino s predlogi sklepov za vse točke dnevnega reda je delničarjem na vpogled na sedežu družbe v Mozirju, Prihova 56, v času od 11. 4. dalje vsak delovnik od 10. -12. ure v kadrovsko splošnem sektorju. Nasprotni predlogi delničarjev k posameznim točkam dnevnega reda morajo biti v pisni obliki vloženi v roku 7 dni po objavi tega sklica začasni upravi. Skupščine se lahko udeležijo delničarji, njihovi pooblaščenci ali zastopniki. Pooblastilo mora biti pisno.
Prostor, kjer bo potekala skupščina, bo odprt 30 minut pred pričetkom skupščine. Če skupščina ob uri sklica ne bo sklepčna, bo ponovno zasedanje istega dne ob 13. uri v istem prostoru. Ob ponovnem sklicu bo skupščina sklepala ne glede na število prisotnih delničarjev. Navodilo za glasovanje: o vseh točkah dnevnega reda je glasovanje javno. Predlagane sklepe sprejmejo delničarji z navadno večino oddanih glasov, razen sklepa o sprejemu sprememb statuta, ko je potrebna 3/4 zastopanega kapitala.
ELKROJ d.d. Mozirje začasna uprava
Na sejmu Avto in vzdrževanje tucfi UNZ Celje
Na sejmu Avto in vzdrževanje, ki bo do sobote, 12. aprila, potekal na celjskem sejmišču, s samostojnim razstavnim prostorom sodeluje tudi UNZ Celje.
S slikovnim gradivom, video-
posnetki, panoji in tehniko ter pomenki z obiskovalci predstavljajo (ne)varnost na naših cestah, problematiko tatvin vozil in odgovarjajo na vprašanja obiskovalcev.
Pripravili so tudi knjižici Da
bi živeli varno in Letopis UNZ Celje, v katerih so zbani podatki zanimivim tistim, ki niso brezbrižni do problemov varnosti.
■ mkp
Pri mor je - Rudar 2:2 (0:1)
Konec Ekmečičevega posta?
Velenjčani so že pet krogov nepopraženi, res pa je tudi, da spomladi njihovi navijači še niso doživeli slasti zmage na domačem igrišču. Nazadnje so jo v 17. ali predzadnjem jesenskem krogu, ko so gostili ekipo Beltincev in prav to moštvo bo nedeljski Rudarjev nasprotnik v Velenju. Jeseni so jih rudarji premagali kar s 5:0, sedaj pa bi bili trener Borut Jarc, igralci in gotovo tudi navijači zadovoljni tudi s precej skromnejšo zmago.
Tudi v naslednjem, 26. krogu, ki bo na sporedu še v sredo (16. aprila), bodo rudarji znova gostitelji in znova moštvu z dna lestvice - Olimpiji. Bodo končno le izkoristili prednost domačega terena? Če se bo to zgodilo, se
bodo otresli vseh skrbi glede predzadnjega mesta, ki vodi v kvalifikacije za obstanek. Tega trenutno s 26 točkami držijo nogometaši Beltincev, na zadnjem je trdno Koper s 14 točkami, Velenjčani pa jih imajo na šestem mestu 34.
Kot že veliko moštev v letošnjem prvenstvu, so s svojo zaprto igro in hitrimi napadi v nedeljo presenetili tudi vodilno Primorje. Kar dvakrat so Ajdovci trepetali za točko, kajti Velenjčani so na koncu prvega polčasa povedli z zadetkom Mehilija, ki se je brez težav otre-sel svojega čuvaja, vendar so domači že v 49. minuti izenačili. V 75. minuti je bila žoga že drugič v domači mreži. Srečni strelec je bil Ismet Ekmečič, nad katerim so v Velenju skoraj že obupali. Strelsko se je postil kar od srečanja 15. kroga s Korotanom v Velenju, ko je bil dvakratni strelec. Zadetka se je veselil, kot da bi bil zadel naj-
manj desetko na športni napovedi, vodstva pa so bili razumljivo veseli tudi njegovi soigralci. Veselje pa ni trajalo niti minuto, saj so domači takoj, ko so krenili s sredine igrišča, izenačili z zadetkom kapetana Lukiča, ki mu je malce pomagal tudi Hudarin, saj je žogi spremenil smer, Jovanovič jo je čakal na sredini gola, zletela pa je v njegov levi kot.
Domači so se s tem rešili poraza in trener Ajdovcev Kovačič je ocenil, daje bil neodločen izid tudi najbolj pravičen. Trener gostov Borut Jarc je bil podobnega mnenja: »Zelo srečni smo, da smo proti močnemu in vodilnemu Primorju dosegli točko.« Hkrati je obžaloval, da so bili njegovi igralci po vodstvu z 2.1 preveč nezbrani in takoj prejeli zadetek. »To se ne sme zgoditi v nedeljo,« je pribil. Da Velenjčani ne bi zmagali!? Ne, tudi to se ne sme zgoditi.
USv
Vevče - ERA Šmartno 6:0 (2:0)
Najhujši poraz v 2. ligi
Šmarški nogometaši do odšli v Ljubljano, da bi se dobro upirali vodilni ekipi, vendar so bile to le skrite želje, ki se niso uresničile. Še več, doživeli so hud poraz, ki bi bil lahko še višji, a so bili domači napadalci preveč nespretni. Sedaj mora vodstvo kluba sesti za mizo in oceniti stanje, saj se dogajajo stvari, ki v klub ne sodijo.
Že začetek tekme je bil katastrofalen, saj domači izkoristili prvi napad in povedli.
Šmarčani so igrali slabo, niso se borili in bili le nemočni opazovalci dogajanja na terenu. Domači so bili popolni gospodarji na igrišču in v 34. minuti so vodstvo povišali na 2:0.
V drugem polčasu so se gostje še bolj izgubili. Vevčani so se igrali z njimi kot mačka z mišjo in v 60. minuti povišali na 3:0. Šmarčani so šele v 65. minuti sprožili prvi strel proti domačim vratom, bil je tudi edini in še ta je končal deset metrov mimo vrat-
nice. Do konca tekme so gostitelji zadeli še trikrat, lahko pa bi vsaj še tolikokrat, kar pa se sreči na ljubo ni zgodilo.
V nedeljo čaka nogometaše ERE Šmartno nova težka preizkušnja na gostovanju v Lendavi pri četrti Nafti.
ERA ŠMARTNO: Magrič, Novak, Kovačevič, Oblak, Omeragič, Irman, Spasojevič, Grobelšek, Podgoršek (Stojko), Marinček, Jeseničnik (Pavič).
■ Janko Goričnik
Borovnica - Elektra 83:92 (37:42)
Zmaga za tretje mesto
Igralci šoštanjske Elektre v končnici prvenstva 1. B lige nadaljujejo uspehe in so se iz boja za obstanek povzpeli že na tretje mesto. Na vrhu sta Kamnik in Bistrica s po 29 točkami, Elektra jih ima 27, s točko zaostanka pa sledijo tri moštva.
V tem krogu so Šoštanjčani gostovali pri zadnji Borovnici, potrdili dobro formo in zanesljivo zmagali.
Srečanje naslednjega kroga bodo igrali doma, v šoštanjski športni dvorani bodo gostili ekipo Portoroža, srečanje pa bodo pričeli v soboto ob 18.30.
Plavanje
Odlični v Celju
Plavalni klub Neptun je v celjskem bazenu Golovec preteklo soboto organiziral 2. velikonočni plavalni miting za najmlajše kategorije. Na tekmovanju je nastopilo kar 548 plavalcev iz 20 klubov Slovenije in Hrvaške. Med njimi je bilo tudi 26 plavalcev našega kluba - starih od 8 do 14 let. Na tem tekmovanju je prvič nastopila tudi skupina 8 najmlajših plavalcev iz klubske plavalne šole pod vodstvom nekdanjega plavalca Marka Kadlička.
Velenjski plavalci so
dokazali, da nadaljujejo sezono z odličnimi rezultati. Osvojili so 3 zlate in 1 srebrno medaljo. Spet se je izkazala Tina Pandža, ki je zmagala v vseh treh nastopih (100 m prosto, 100 m hrbtno in 200 m mešano) in bila med deklicami najboljša tudi v seštevku treh rezultatov. Zato ji je organizator podelil pokal. Srebrno medaljo je v disciplini 100 m hrbtno osvojila še Maja Sovinek.
Rezultati plavalcev, ki so se uvrstili med najboljših deset:
Deklice - 100 m prosto: 1. Tina Pandža 1:04.21, 10. Teja Tomažič 1:09.28; 100 m prsno: 4. Nina Sovinek 1:25.81; 100 m hrbtno: 1. Tina Pandža 1:11.73, 2. Maja Sovinek 1:14.98, 10. Nina Kugonič 1:21.45; 100 m delfin: 4. Nina Sovinek 1:18.21, 6. Teja Tomažič 1:21.76; 200 m mešano: 1. Tina Pandža 2:33.55, 5. Nina Sovinek 2:49.28,7. Teja Tomažič 2:50.93, 9. Maja Sovinek 2:51.33.
Dečki - 100 m prosto: 10. Jernej Ocepek 1:01.53; 100 m hrbtno: 5. David Danev 1:09.57, 8. Jernej Ocepek 1:10.57; 100 m delfin: 6. Jernej Ocepek 1:10.81.
■ Marko Primožič
Sah
Matko vodi v Grižah
Šahovski klub Griže je 5. aprila pričel nagradni turnir, na katerem nastopa 32 slovenskih šahistov, po devetih krogih
švicarskega sistema pa ga bodo sklenili konec tega meseca. Nastopa 32 šahistov, ki se potegujejo za 40.000 tolarjev
Gorenje - Pivovarna Laško 18:22 (8:12)
V soboto za tretje mesto
Tekmovanje v končnici državnega rokometnega prvenstva za moške gre h koncu. Včeraj so odigrali še zadnji, četrti krog, že v soboto pa bo sledilo razigravanje za prvo, tretje, peto in sedmo mesto.
Za rokometaše Gorenja je bilo včerajšnje (sreda) gostovanje v Hrpeljah zgolj izlet, saj jih Andor po (nepričakovanem porazu v Dobovi ne more več ujeti na drugem mestu, ker za njimi zaostaja za tri točke; v tej skupini brez izgubljene točke vodijo Celjani. To pomeni, da bosta za prvo mesto igrala Pivovarna Laško in Prevent, ki si je tudi že pred koncem zagotovil prvo mesto, za tretje mesto pa Gorenje s Krškim ali Prulami.
V sobotnem petem krogu so Velenjčani gostili Celjane, ki so nastopili brez Iztoka Puca. Po devetnajstih minutah igre je bil še na slabšem domači trener Tone Tiselj, saj je ostal brez prvega vratarja Aleša Anžiča. Pungartnik se je v tej minuti vrgel v šestmetrski prostor domačih in z močnim udarcem želel vreči žogo v Anžičevo mrežo. Pri tem je bil nespreten, saj je žoga z vso močjo zadela Anžiča v obraz in za domačega
vratarja je bilo srečanje končano. Tako so domači ostali samo z enim vratarjem -Stropnikom, ki pa je gledalce navdušil z dobrimi obrambami.
Gostje so si v prvem delu priigrali štiri zadetke prednosti, po nekaj minutah nadaljevanja so prednost povišali na šest (15:9), in gotovo že mislili, daje odpor domačih zlomljen. Pa so se ušteli. Naslednjih osem minut je Stropnik še posebej blestel, tudi soigralci so pred šestmetrsko črto uspešno zaustavljali strele gostov, v napadu je bil predvsem nezaustavljiv Bedekovič, in v
47. minuti je bil izid tretjič na tekmi izenačen (16:16), domači pa presenečenja le niso zmogli, saj jih je lovljenje vodstva precej izčrpalo. Celjani so jim z delnim izidom 4:0 spet ušli, to pa je bilo dovolj za zmago. Velenjčanom je bilo lahko v uteho, da so bili gostom v drugem polčasu povsem enakovredni -10:10.
GORENJE: Anžič, Krejan 4 (2), Bedekovič 6, Ojsteršek, Plaskan 2, Khimtchenko, Oštir, Tome 3, Semerdiev 2, Cvetko 1, Radšel in Stropnik.
■ sv
Proti pivovarjem sta bila sijajna vratarja Gorenja. Po hujši poškodbi odličnega Anžiča je vrhunsko branil Stropnik.
Bella Viola Branik - Vegrad 30:24 (14:14)
Dobro le v prvem polčasu
za prvo mesto, ostali najboljši pa bodo dobili lepe praktične nagrade.
Doslej so odigrali tri kroge, z vsemi tremi zmagami pa sta v vodstvu domačin Dani Vombek in Milan Matko iz Velenja. V soboto in nedeljo bodo odigrali tri naslednje kroge.
■ J. G.
Igralke Vegrada so v skupini A končnice prvenstva odigrale drugo tekmo in še drugič izgubile. Sedaj so na tretjem mestu so točko več kot Mariborčanke, na prvem in drugem mestu pa sta ekipi Robit Olimpije in žalskega Juteksa s tekmo manj.
V prvem polčasu je bila igra enakovredna, ekipi sta se menjavali v vodstvu, na odmor pa odšli z neodločenim izidom. V nadaljevanju so bile Mariborčanke veliko boljše tekmice, si že v 41. minuti priigrale veliko prednost
Pomurka -Gorenje B 32:24 (15:10)
Delijo
zadnje
mesto
Igralcem drugega moštva Gorenja letos v 1. B državni ligi ne gre in ne gre. Tokrat so gostovali pri Pomurki, ki je na lestvici le malenkost pred njimi in prepričljivo izgubili. Po tem krogu so tako na zadnjem mestu, za Ajdovščino in Hrastnikom na mestih pred njimi pa zaostajajo za dve točki.
Šahovske novice
Prejšnji četrtek se je na hitropoteznem turnirju za prehodni pokal ŠŠD za leto 1997 zbralo 20 tekmovalcev. Odigrali so 7 krogov po švicarskem sistemu s tempom 2x5 minut. Vrstni red: 1. Milan Goršek (10.5 točke), 2. Milan Matko (10), 3. Radiša Rajkovič (9.5), 4. Janez Podkrajšek (9), 5. Tomo Novak (8.5) itd.
■ Andrej Novak
(22:16), največjo prednost pa so imele šest minut pred koncem pri izidu 29:22. Velenjčanke so sicer proti koncu srečanja želele preokreniti potek, a jim ob razpoloženih domačinkah to ni uspelo in to je bil njihov drugi poraz v Mariboru v tem prvenstvu.
V naslednjem krogu bodo igralke Velenja gostile Robit Olimpijo, ki se je v nedeljo po
sijajni zmagi v Budimpešti nad madžarskimi prvakinjami uvrstila v finale evropskega pokala. Srečanje z Robit Olimpijo bodo igralke Vegrada pričele v soba ob 18.00 v Rdeči dvoraif VEGRAD: Lakič, Notesberg 1, Osmanovič, Kralj, Hudej 2, Rodič, Nojinovič, Krajnc 3, Stevanovič 9, Ibralič 3, Grudnik in Vujovič 6.
MEN J A L N I C E
' n Js\Y:|V /a\	agencija z nepremičninami
JElJE^i .'Ci\/pV d o.o. finančni inženiring
Vetrinjska 8, 2000 Maribor, tel.:062/225-729, tel./fax: 062/224-697
4 menjalnice v MARIBORU
SLOVENSKA I
| Ljubljanska 3 a tel:063/442-472
SLOVENjj
Trg svobode 2 tel.:0602/45-015
UGODNA PRODAJA DEVIZ NA TRI OBROKE (ČEKI)!
Vse ljubitelje nogometa vabimo na tekmo Rudar Velenje: Beltinci, ki bo v nedeljo, 13. 4., ob 16.30 uri na velenjskem stadionu. Jeseni 1996 sta se tekmeca razšla z rezultatom 5:0. Kako bo tokrat, kose Rudar bori za Intertoto 97 skupaj s Celjani, Mariborčani in Beltinčani? Sponzor tekme, Turistična agencija Palma, poslovalnice v Velenju (trgovina Era Šport), v Celju (Gubčeva 1) in v Portorožu (Obala 16) vas še posebej prisrčno vabi, saj bo trem izžrebanim gledalcem podelila lepe nagrade: enodnevne izlete v Gardaland, Benetke in na Dunaj.
NK RUDAR VELENJE
RUDARJEVI POPUSTI
BITI ČLAN RUDARJA IN LASTNIK STALNE VSTOPNICE JE SPODBUDA ZA VELENJSKI ŠPORT IN ODLIČNA PRILOŽNOST ZA CENEJŠE NAKUPE. OSNOVNA IDEJA:članom nogometnega kluba Rudar kot nagrado za zvestobo zagotoviti cenejše nakupe večine vsakodnevno potrebnih artiklov. SODELUJOČA PODJETJA: sodelujejo le podjetja in lokali iz Velenja, zagotovljeno imajo eksluzivnost TRENUTNA CENA STALNE VSTOPNICE:7.000 sit ob takojšnjem plačilu (člani SPESS 6.000 sit). SEZNAM SODELUJOČIH (stanje 24. marca):Kemična čistilnica Polak (nudi 10% popusta),Urarstvo in zlatarstvo Tamše (5%), Bela dvorana (tenis in frtness 10%), Turistična agencija Palma (3-5%), fotokopirnica RLV (5%),frizerski saloni podjetja Figaro (10% za striženje in pedikuro), športno -terapevtski izdelki Mueller (20 - 30%, preko kluba), športna oprema (5-30%, preko kluba), Slaščičarna Metka (10%), Trenti Računalniški inženiring (5-20%) in Cvetličarne in drevesnica PUP (5 -10%), Emona obala Koper - Trgovina Direndaj (nekdanji "e-shop"; 5% popusta za igrače), RTC Golte (smučarske karte 10%), Elektronika Velenje (televizorji 10%).
Več informacij lahko dobite v klubu, na telefonskih številkah 063 856-656 in
063 853-312 int. 1917 med 8. in 15. uro.
Veseli mušketirji (z leve): Bogdan Simončič, Jure Slatinšek, Tadej Vodušek, trener Stanislav Slatinšek in Damijan Vodušek
Jure Slatinšek
Junak odločilnega srečanja
NTK ERA Tempo v prvi ligi
Daleč največji uspeh
V soboto so bili srečni, veseli in ponosni vsi, ki so kakorkoli povezani z izrednimi uspehi velenjskega namiznoteniškega kluba ERA Tempo in vsi ljubitelji te privlačne igre, najbolj pa gotovo Jure Slatinšek, ki je bil junak tretjega in odločilnega srečanja v Križah pri TVžiču. Svoje veselje je seveda delil z vsemi okrog sebe, zlasti z mladi-
mi kolegi, ki so vsi po vrsti zrasli v velenjskem klubu, pravem izviru mladih talentov in že odličnih tekmovalcev.
Jure je 18 - letnik, dijak četrtega letnika srednje rudarske tehnične šole v Velenju, visok in krepak športnik od glave do pete. Velenjskemu klubu, trdemu delu in uspešnim nastopom je posvetil zadnjih osem let in nič ne kaže, da bi ga zapustil, saj skupaj s soigralci in ostalimi v klubu že kuje nove načrte in nove cilje.
»Namizni tenis sem pričel igrati čisto po naključju. Slučajno sem v tečaj na OS Livada in igral za užitek, v skupini pa je bil tudi prijatelj, kije v klubu že treniral, povabil me je, šel sem tja in tam tudi ostal. Ob zahtevnih treningih namiznega tenisa rad igram tudi košarko in tenis, zelo
veliko časa pa prebijem v fitnesu, saj brez odlične telesne pripravljenosti ni uspehov. Igra namiznega tenisa je velika obremenitev za telo, na vsaki resni tekmi se iztrošiš in bi najraje kar padel v posteljo, zato moraš biti toliko bolje pripravljen,« pravi Jure.
Uspehov v minulih letih Juretu ne manjka. Večno drugi bi lahko dejali, saj je denimo osvajal druga mesta na odprtih prvenstvih Reke na Hrvaškem, Beljaka na sosednjem Koroškem, drugi je bil na teh prvenstvih z ekipo pionirjev in mladincev, lani je med mlajšimi mladinci zmagal na odprtem prvenstvu Zaloga, igral pa je seveda tudi že za slovensko mladinsko reprezentanco^Na slovenski jakostni lestvici je pri mladincih trenutno na petem mestu,
na članski lestvici pa je 23.
Lepi uspehi torej in še lepši obeti, Jure pa stoji na trdnih tleh in bodočnost zelo stvarno načrtuje, morda celo preveč skromno. Prvi in tudi najpomembnejši cilj zanj je, da bi se mlada in čisto velenjska ekipa v prihodnjem tekmovanju v prvi državni ligi uvrstila na šesto mesto, »kar bi bil glede na trenutno stanje res velik uspeh,« pravi Jure, druga želja je, da bi se kot posameznik v ligi uvrstil čim višje. V ligaškem tekmovanju namreč seštevajo tudi dosežke posameznikov in v minulem prvenstvu druge lige je bil Jure po uspešnosti drugi igralec. In tretja želja - »da bi se v članski konkurenci uvrstil med dvanajst najboljših v Sloveniji,« je sklenil športni klepet Jure Slatinšek.
»jp
Jure Slatinšek, Tadej in Damijan Vodušek ter Bogdan Simončič, štirje mladi mušketirji velenjskega namiznega tenisa, so svojemu klubu že z drugim mestom v drugi državni ligi priigrali doslej največji uspeh in si z njim (ne)pričakovano zagotovili kvalifikacije za napredovanje v prvo državno ligo. Pot do tako željene višje ravni tekmovanja sta bili dve zmagi nad lanskim prvoligašem iz Križ pri Tržiču. Veselim ob lepem uspehu je porasla samozavest, z njo so v sebi začutili možnost še večjega dosežka in lotili so se še tršega dela. V tednih pred prvo kvalifikacijsko tekmo sta jim na pomoč priskočila proslavljeni Edo Vecko in Darjan Vizjak in takšno sodelovanje se je bogato obrestovala. Dvignili so kakovost svoje igre, ne glede na to pa je v zahtevnih, napornih in po pravilu živčnih kvalifikacijah vendarle odigralo njihovo srce.
V kvalifikacijah so prav zablesteli. Na prvem srečanju v Križah so presenetili prav vse in gladko zmagali s 4:1, v svoji dvorani so drugo srečanje tesno in nesrečno izgubili s 3:4, torej so bili v prednosti spet tekmeci, vendar so na tretji in odločilni tekmi v Križah spet zablesteli in zmagali s 4:3.
Veselje igralcev, trenerjev, vodstva kluba in ljubiteljev te privlačne športne igre je bilo veliko. Predsednik kluba Stane Grubar: »Rezultat, ki smo ga dosegli vsekakor ni trenutni blesk, to je sad dolgoletnega dela
igralcev, trenerjev in vodstva. Je tudi sad pomoči in sodelovanja našega sponzoija, je tudi posledica razumevanja vseh, ki so nam pomagali od leta 1988 dalje, ko smo delo zastavili zelo resno, čeprav je bil klub ustanovljen že leta 1975, s tekmovanjem v tretji ligi pričel leta 1991, v drugi pa 1993.
Ob dejstvu, da smo v minuli sezoni igrali brez našega najboljšega igralca Uroša Slatinška, ki se je kalil v Radljah, napredovanja resnično še nismo pričakovali. Vendar, pripravljenost, volja in forma igralcev so rasle iz tekme v tekmo in dosegli smo uspeh, na katerega smo nekateri le čisto na tiho upali.«
Tekmovanje med najboljšimi slovenskimi klubi bo gotovo zelo zahtevno. Se zlasti zato, ker bodo velenjski igralci najmlajši med vsemi ekipami v ligi. Vendar v klubu ne delajo računa brez krčmaija, po veselju ob uspehu so se preudarno zagnali v načrtovanje in delo, najkasneje v dveh mesecih pa bodo vsi bodoči cilji in pogoji zanje natančno opredeljeni. »Uroš Slatinšek bo v naslednjem prvenstvu zanesljivo spet z nami in s to mlado, čisto našo domačo ekipo, se bomo zagotovo uvrstili na šesto ali sedmo mesto. Nobenega strahu nimamo, da bi se morali boriti za osmo mesto, ki še zagotavlja obstanek v ligi brez kvalifikacij. Seveda so naši cilji precej višji in jih bomo predstavili kdaj drugič, vse pa je odvisno od pogojev, ki jih bomo uspeli zagotoviti. Naša
prva želja vsekakor je, da bi se okrepili s profesionalnim igralcem - trenerjem, ki bi ob igranju skrbel tudi za mlajše selekcije. »Okrepili« bi radi tudi klubsko upravo, da bi ublažili garanje sedanjih članov, skratka, okrepiti moramo klub kot celoto,« med ostalim pravi tehnični vodja Alfred Vodušek.
MjP
Atletika
Letna sezona je vse bliže
Z vsakim dnem se hitro bliža nova atletska sezona, od katere si v velenjskem atletskem klubu veliko obetajo. V klubu je namreč trenutno kar nekaj odličnih atletov, ki so stalni državni reprezen-tanti, nekaj je državnih prvakov, da o drugih in tretjih mestih niti ne govorimo.
V klubu tli še ena tiha želja, da bi namreč pridobili organizacijo evropskega prvenstva v krosu. V ta projekt je bilo vloženo veliko truda, konec tega meseca pa se bodo v Petersburgu odločili, komu bo pripadlo evropsko prvenstvo 98.
O načrtih in pričakovanjih smo se pogovarjali z dvema uspešnima trenerjema v AK Velenje Borisom Salamonom in Tomislavom Popetrovom, ki sta o bližajoči sezoni razmišljala takole: »V skupini šprinterjev zasledujemo kar nekaj visokih ciljev, ki spričo forme atletov niso tako daleč. Pričakujem, da bosta normo za evropsko prvenstvo za člane do 23 let izpolnila Marko Štor na 100 m (10.55) in Sergej Šalamon na 400 m ovire (51.36). To so državne norme v smislu uvrstitve v polfinale EP. Normo za mladinsko EP, ki bo letos v
Ljubljani, je že dosegel Peter Poles na 400 m ovire in upam, da se bo uvrstil v finale. Zelo blizu norme sta še Matjaž Krajnc (200 in 4x400 m) ter Jana Pugelj (100 in 4x100 m). Če se bodo cilji uresničili, bomo seveda kaj kmalu videli,« je dejal Boris Šalamon, trener za hitre discipline.
»Od Jolande Steblovnik pričakujem nova državna rekorda na 800 m (2:03,9) ter na 1500 m (4:17,00), kar bi bilo dovolj za normo za nastop na evropskem prvenstvu za članice do 23 let v Turkuju na Finskem in z nastop na mediteranskih igrah v Bariju. Bekim Bahtiri po poškodbi počasi prihaja v staro formo in upam, da bo z rezultati dokazal, da si zasluži članstvo v državni reprezentanci, napadel pa bo tudi državbni rekord na 1500 m.
Mlada kristina Obronek se bo skušala uvrstiti v mladinsko državno reprezentanco (19 let), v nevarnosti pa bo tudi državni rekord na 10.000 m (38:36,13). Sašo Njenjič se prav tako želi uvrstiti v državno reprezentanco za starejše mladience, rezultati pa bi morali zadostovati za nastop na EP v Ljubljani,« je bil
kot vedno optimistično razpoložen trener srednjeprogašev Tomislav Popetrov, ki je AK Velenje »pridelal« že dve bronasti medalji z evropskih prvenstev (Steblovnik in Obronek).
Seveda le za dobrim delom pridejo dobri rezultati, kar zahteva večje obveznosti kluba do atletov (večkratne priprave, vit-aminizacija, udeležba na med-
narodnih mitingih ter testiranja). Zaradi tega se pri izvajanju programa vedno znova pojavljajo finančne težave. Kljub vsem navedenim težavam je vodstvo kluba uspelo doseči dogovor z bolnišnico v Topolšici, kjer razpolagajo z vrhunsko tehnologijo za medicinska testiranja, ne samo za atlete, temveč tudi za športnike iz drugih okolij. Srečno naključje, da je tam zaposlen vrhunski strokovnjak na področju interne medicine dr. Janez Poles z velikim posluhom za športnike, je pripeljalo do tega, da so prvič opravili testi-
f 4 SAVINJSKA BORZNO
POSREDNIŠKA DDUŽBA d.d. i ŽALEC
ODKUPUJEMO PRIVATIZACIJSKE DELNICE po najvišjih dnevnih cenah:
PIVOVARNA Laško 2.400,00 SIT FRUCTAL Ajdovščina 1.350,00 SIT
SAVA Kranj PETROL Ljubljana POTROŠNIK Celje DOBRNA
in druge...
4.500,00 SIT 18.000,00 SIT 650,00 SIT 500,00 SIT
ranja v domačem okolju (prej v Ljubljani), ki so pokazala zavidljivo visoko raven pripravljenosti testiranih atletov.
V smeri dodatnega izobraževanja je zveza organizirala seminar o psihološki pripravljenosti vrhunskih tekmovalcev, ki ga je vodil dr. Tušek z ljubljanske fakultete za šport. Na njem je sodelovalo tudi nekaj atletskih treneijev, ob podpori športne zveze pa bi Velenjčani radi, da bi tega uglednega strokovnjaka vključili v priprave odličnih domačih atletov, ki bodo tekmovali doma in na tujem.
Skratka, novo vodstvo, novi prijemi, zadeve se premikajo in
upamo, da se bo tak način dela že v kratkem času pokazal za pravilnega in da se bo takšno delo samo še stopnjevalo, s tem bodo seveda prišli tudi rezultati.
Poleg tega se v klubu na veliko pripravljajo na kvaliteten mednarodni miting ob dnevu rudarjev, ki bo 5. julija, nastopila bodo tudi olimpijska imena iz Ukrajine, Švedske, Slovaške, Madžarske, Hrvaške in seveda vsa domača smetana z Brigito Bukovec na čelu.
MP.V.
Audi
Prednost je v tehniki
Posredujemo pri nakupu in prodaji VSEH vrednostnih papirjev na Ljubljanski boni d.d.
Smo člani Ljubljanske borze d.d. Ljubljana in člani
KDD d.d. Ljubljana. Za vse informacije smo Vam na voljo v Žalcu na tel. št. 063/715-572 in 715-573 ali v Ljubljani na tel. št. 061/140-51-11.
Obiščete nas lahko na sedežu družbe v Žalcu v 1. nadstropju poslovne stavbe na Savinjski cesti 21 (nad bistrojem Tanja).
Uspešna trenerja Tomislav Popetrov (levo) in Boris Šalamon
Avtocenter Meh d.o.o.
Koroška 7d 3320 Velenje
Telefon: 063/ 852 955 in 856 824 fax: 063/ 85 28 84
DEŽURSTVA
Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO
Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 94 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Nato telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 851-065, dežurno službo pa na 856-711.
Direktne številke, ki jih pokličete mimo centrale so vam na voljo v šolskem dispanzerju 855-492, otroški dispanzer 851-320 in v ginekološkem dispanzerju 851-421. Vljudno prosimo, da koristite te številke in s tem razbremenite telefonsko centralo!
Zdravniki: Četrtek, 10. aprila- dežurni dopoldan dr. Lazar, popoldan dr. Urbane, nočni dr. Renko in dr. Mijin Petek, 11. aprila - dežurni
dopoldan in popoldan dr. Rus, nočni dr. Kozorog in dr. Vrabič D. Soboto, 12. aprila in nedeljo, 13. aprila - dežurni dr. Stupar in dr. Vidovič
Ponedeljek, 14. aprila- dežurni dopoldan in popoldan dr. Mijin, nočni D.Vrabič in dr. Gusič Torek, 15. aprila - dežurni dopoldan in popoldan dr. 0.Renko, nočni dr. Rus
Sredo, 16. aprila - dežurni dopoldan in popoldan dr. Friškovec, nočni dr. Stupar in dr. Vidovič Zobozdravstvo: Nedelja, 13. aprila - dr. Majda Budna (dežurstvo opravlja v dežurni zobni ambulanti, Vodnikova 1, Velenje, od 8. do 12. ure). Urgenco ob sobotah izvaja zdravnik, ki je v nedeljo dežuren. Lekarna v Velenju: Dežurna služba je organizirana neprekinjeno.
Veterinarska postaja v Šoštanju:
Od 11. aprila do 18. aprila - Tomo Wankmuller, dr. vet.med., mobitel: 0609/ 633-676.
KINO
ONESNAŽENOST ZRAKA
V tednu od 31. marca do 6. aprila 1997 so povprečne dnevne koncentracije S02, izmerjene v AMP na območju Mestne občine Velenje ter Občine Šoštanj in Občine Šmartno ob Paki, presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g S02/m3 zraka v naslednjih dneh:
2.4. 6.4.
AMP Veliki vrh AMP Graška Gora
130 mikro-g/m3 220 mikro-g/m3
MESTNA OBČINA VELENJE VARSTVO OKOUA
MAKSIMALNE POLURNE KONCENTRACIJE S02 od 31. marca do 6. aprila 1997
ŠOŠTANJ TOPOLŠICA VELIKI VRH ZAVODNJE VELENJE GRASKA G.
31.3.01.4. 02.4. «3.4. B4.4. D5.4. (6.4.
TRGOVSKO IN SERVISNO REMONTNO PODJETJE
! d.d.
AVTO CELJE
3001 CELJE, LJUBLJANSKA C. 11
RABLJENA VOZILA NA ZALOGI
Tip vozila	barva	letnik	MPC SIT		BO
FORD ESC0RT CLX 1,4	siva met.	91	999.790,00		
FORD FIESTA FUN 1,1	rdeča	94	1184.750,0		
FORD FIESTA 1,3 CLX	bela	93	1152.800,00		- P
VW GOLF GL 1,8	violet met.	95	1990.700,00		
VW GOLF JXB 1,3	srebrna met.	86	599.700,00		
VW GOLF JXD	rdeča	86	555.250,00		
OPEL VECTRA 1,81	modra met.	91	1275.315,00		
PEUGEOT 405 GR	siva met.	92	1366.900,00		
PEUGEOT 205	bela	91	799.008,00		
MAZDA 323 F	modra met.	90	1062.652,00		
FIAT TEMPRA 1,6 SX	modra met.	92	1094.365,00		
FIAT TIPO 1,4 IE	črna	94	1199.900,00		▼
FIAT TIPO 1,4 IE	zelena	92/93	1099.900,00		
FIAT TIPO 1,7 D	zelena met.	89	687.800,00		T
FIAT PANDA 1,0 CLX	rdeča met.	94	694.640,00		
FIAT PANDA 1,0 CLX	rdeča	93	665.500,00		T
FIAT UNO D CS	bela	87	349.700,00		
DAEVV00 RACER GSI	rdeča	94	1199.561,00		
MITSUBICHI LANCER 1,5 GLXI	rdeča met.	90	979.320,00		^
HYUNDAI LANTRA1,5 GLSI	siva metal	92	1099.800,00		o
HYUNDAIP0NY 1,5 GLS	sreb. met.	91	779.900,00		OST
SUZUKI SWIFT 1,3	rdeča	90	821.900,00		
DAIHATSU CHARADE TURBO D	siva met.	90	652,950,00		al
RENAULT LAGUNA 1,6 RT	rdeč met.	94	2217.600,00		-t=x S
RENAULT 19 TRS	črna	92	1089.800,00		cd
RENAULT CLI0 1,4 RT	bela	90	979.805,00		3 S
CITROEN XANTIA 1,81	rdeča	93	1449.750,00		>«—> i—i -g s
LADA SAMARA1300 5V	rdeča	93	648.250,00		
LADA SAMARA 1500 5V	rdeča	93	599.780,00		s s
LADA KARAVAN 1500	krem	94	609.900,00		>«_> _
LADA KARAVAN 1500	rdeča	94/95	562.275,00		
ŠKODA FAVORIT 135	bela	90	428.198,00		-a S
YUG0 KORAL 45	rdeča	91	255.353,00		= S
CIM0S C 25 D-FURG0N	bela	90	796.000,00		a c=> L4J 1—,
VWCADDY DIESEL	bela	91	950.700,00		S s
ZA DOLOČENE TIPE VOZIL DAJEMO 0ELN0 GARANCIJO!					—— 1-4-1 Z «—i
Vozila so tehnično brezhibna. Možna menjava staro za staro! Ogled vozil: Ipavčeva 21					ss === §5 S
(Salon Ford). INFORMACIJE NA TELEFON: 063/412-328 od 7. do 17. ure!					S 0 S ^
Ugodni krediti z R + 9 % obr. mero!					1-4-1 ^ CD —
DOM KULTURE VELENJE
Petek, 11.4. ob 20. uri Sobota, 12.4. ob 21. uri OUTSIDER - drama
Režija: Andrej Košak Vloge: Davor Janjič, Nina Ivanič, Zijah Sokolovič,... Dolžina: 100 minut Zadnji predstavi, letos najbolj obiskanega filma v Sloveniji! Sead je gimnazijec, ki se zaradi očeta, vojaškega oficirja, šola vsako leto v drugi republiki in drugi šoli. Je leto 1978. Splošno politično stanje se je zaradi bolezni tov. Tita zelo zaostrilo. Sead je dober učenec, a ga sošolci ne sprejmejo. Pridruži se punk skupini in se začne tako tudi obnašati in oblačiti. To pa njegov oče ne more in noče sprejeti. Neprestano se prepirata. Sead tudi osvoji najlepše dekle v razredu. Ko ugotovita, da bosta imela otroka, se stvari zapletejo. Na vidiku je tudi nova selitev...
Že 60.000 obiskovalcev v Sloveniji!
Petek, 11. 4. ob 23. uri - pred-premiera!
ROMEO IN JULIJA -Shakespearova drama
Režija: Baz Luhrmann
Vloge: Leonardo DiCaprio, Claire
Danes...
Dolžina: 120 minut Legendarna ljubezenska zgodba o Romeu in Juliji je prenesena v sodobni svet, s sodobnimi junaki, sodobnim načinom življenja, mišljenja in tudi bojevanja. Vendarle v filmu ostaja nekaj klasičnega. Vsaka beseda je namreč izgovorjena tako, kot jo je napisal Shakespeare, kar filmu daje poseben pridih zgodovine.
Nedelja, 13.4. ob 17. uri MATILDA - družinska komedija
Režija: Danny DeVito Vloge: Mara Wilson, Danny DeVito, Rhea Periman Dolžina: 100 minut Matilda je nenavadna deklica, izredno inteligenten otrok. Ko jo njuna zabita starša končno pošljeta v šolo, pa na nesrečo pristane v šoli, kjer otroci trepetajo pod šibo pošasti, upraviteljice Agate Volovškar. Toda Matilda se ne vda. S pomočjo bistrosti, poguma, lastne moči, ki ji jo daje znanje in učenje ter izredne nagajivosti, prekosi odraslo zlobo ter sebi in otrokom odpre pot do samozavesti in pravega mesta pod soncem. Film, posnet po biseru otroške literature, je pravzaprav film za starše v spremstvu otrok!
NA BLAGAJNI KINA ODSLEJ V PRODAJI TUDI NOVA SLOVENSKA FILMSKA REVIJA OSKAR!
KINO ŠOŠTANJ
Petek, 11.4. ob 17. uri MATILDA - družinska komedija
Nedelja, 13.4. ob 19. uri OUTSIDER - drama
KINO ŠMARTNO OB PAKI
Sobota, 12.4. ob 17. uri MATILDA - družinska komedija
Naslednji filmi: Seme zla, 101 dalmatinec, Evita, Mars napada. Rezervacije vstopnic: vsak delovnik na št. Kina Velenje 856-384 od 8. do 14. ure ter na št. 862-002 samo eno ura pred predstavo!
programi ARMSTRONG, TEGOLA in KNAUF
svetovanje - in izvajanje Tel.: 063/861-026, fax 851-821
POOBLAŠČENI SERVIS MALE KMETIJSKE MEHANIZACIJE
Marjan Karlovčec, Topolšica 115, Tel: 063/892-023 Mob.: 041/663-601
KMETJE ■ VRTICKARJI!
Strokovno vam popravimo vso
pokvarjeno mehanizacijo na vašem domu ali v delavnici.
Vegradove trgovine nagrajujejo zvestobo kupcev z nagradnim kuponom za vsak nakup v vrednosti 5.000 tolarjev.
Žrebanja bodo 30. maja, 30. septembra in 30.decembra!
IN ŠE 30 PRAKTIČNIH NAGRAD IZ VEGRADOVIfl TRGOVIN
K nakupu vas vabijo prijazne Vegradove trgovke in trgovci:
▼	TRGOVINA ALFA, Simona Blatnika 1, Velenje /živila, čistila, pijače, gospodinjski pripomočki
▼	TRGOVINA BETA, Kajuhova 12, Šoštanj /živila, čistila, pijače, gospodinjski pripomočki
▼	TRGOVINA DELTA, Kajuhova 12, Šoštanj /železnina, elektro, vodovodni in vrtičkarski program, hobi orodja, bela tehnika, zabavna elektronika, gradbeni program, ARMSTRONG,KNAUF, TEGOLA...
T TRGOVINA ANA, Šaleška , Velenje /moška, ženska in otroška oblačila, spodnje perilo, nogavice/
T TRGOVINA NAŠ DOM, Prešernova 9,Velenje /zabavna elektronika, bela tehnika, orodja, električni aparati/
T TRGOVINA GAMA, Prešernova 9, Velenje /diskont pijač, papirna galanterija, pisala/
■ \ 1
ČETRTEK, 10. aprila: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Policijski nasvet; 8.30 Poročila; Vedeževanje po telefonu; 9.10 Bančni utrinek; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Press ambulanta; 18.00 DJ news; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PETEK, II. aprila:	6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45
Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Dvakrat dvanajst umazanih; 8.45 Kličemo UNZ; Predstavlja se Zreško Pohorje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Za konec tedna; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbeni gost; 18.00 Iščemo nove talente; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
I SOBOTA, 12. aprila: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Misli iz Biblije; 8.30 Poročila; 8.45 Izbor pesmi tedna; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; Čestitke; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Kvazi kviz; 18.00 V imenu sove; 19.00 Na svidenje
NEDELJA, 13. aprila: 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 9.00 Kdaj, kje, kaj; 9.30 Trič trač in druge čveke; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; I. blok čestitk; 14.45 EPP; 15.00 II. blok čestitk; 15.45 EPP; 16.00 III. blok čestitk; 17.00 Namine čestitke; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PONEDELJEK, 14. aprila: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila: 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 in 8.30 Poročila; 9.00 107,8 Avtomoto hereov - oddaja o avtomobilizmu; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 17.30 DJ tirne; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
TOREK, 15. aprila:	6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45
Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Glasbene želje; 8.30 Poročila; 9.00 Nasveti vrtičkarjem; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Naši kraji in ljudje; 17.30 Pa zapojmo eno po slovensko - izbor najbolj všečne slovenske melodije v sodelovanju z revijo Kaj (pokrovitelj Esotech); 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SREDA, 16. aprila:	6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan;
7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze J Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.45 \ Kličemo UNZ; Strokovnjak svetuje - pokroviteljica Era Velenje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Vi in mi; 18.00 Živ žav; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje;
GIBANJE PREBIVALSTVA
UPRAVNA ENOTA VELENJE UPRAVNA ENOTA VELENJE: Poroke:
Sinček Peter, Ljubija 53 Prah Edita, Velenje, Cesta VI/10 Zupan Dejan, Hrastovec 22/a Kranjc Eva, Ljubljana, Kuzetova ulica 8. Smrti
Borovnik Jožefa, roj. 1921, Šoštanj, Cankarjeva 1
Novak Jožef, roj. 1922, Log 61 Brinovšek Frančiška, roj. 1916, Ljubija, 27
Šuster Egidij, roj. 1918, Polzela 156/a
Verdev Stanko, roj. 1935, Zadobrova 15
Fužir Ivan, roj. 1914, Radegunda8 Irmančnik Angela, roj. 1915, Šmartno ob Dreti 29
Omladič Robert, roj. 1932, Šmartno ob Paki 33
Friškovec Avguštin, roj. 1935, Bevče 35.
UPRAVNA ENOTA ŽALEC Poroka:
Avgust Likeb, Založe in Simona Jelen, Andraž nad Polzelo. Smrti:
Frančiška Rizmal, stara 89 let, druž. upok., Grajska vas 52; Vinko Turnšek, star 79 let, upokojenec, Rakovlje št. 32; Neža Bizjak, stara 92 let, druž.upok., Letuš št. 110; Anton Kompolšek, stara 66 let, upokojenec, Gotovlje 141; Angela Gorenšek, stara 96 let, upokojenka, Škofja vas 4; Alojzija Kolšek, stara 95 let, upokojenka, Podvrh št. 107/a; Josip Jurenec, star 73 let, upokojenec, Polzela št. 186.
NOVO ■ NOVO - NOVO - NOVO ■ NOVO
CVETLIČARNA IRIS - VSE NA ENEM M
Prešernova 7. Velenje tel.: 063 / 853-727 ali 857-028
POGREBNE STORITVE PO KONKURENČNIH CENAH !
-	prevoz umrlih (tudi v tujino)
-	postavitev mrliškega odra
-	ureditev celotne dokumentacije...
Pri naročilu žalnega venca nad 10.000 SIT vam ga brezplačno dostavimo v okolico Velenja!
NA VOLJO SMO VAM 24 UR DNEVNO!
mali OGLASI
KUPIM STANOVANJE V PETORČKU
gotovina. Telefon 858-015.
GARSONJERO ODDAM V NAJEM.
Telefon 881-718.
ZAZIDLJIVO GRADBENO PARCELO z
vso dokumentacijo prodam. Telefon 728-224.
DOLGO BELO OBHAJILNO OBLEKO,
prodam. Telefon 063-893-317.
ODKUPUJEMO DELNICE INVESTICIJSKIH DRUŽB in Petrol, serija B. Pridemo na dom. Telefon 062-631-164 od 9. do 20. ure.
260.
ŠIVALNI STROJ NOŽNI POGON PRODAM. Cena po dogovoru. Telefon 858-865.
POSLOVNI PROSTOR v Velenju, oddam v najem. Telefon 858-022. KOLO P0NY, odlično ohranjeno, modre barve, poceni prodam. Telefon 852-996.
FANTOVSKO OBHAJILNO OBLEKO,
rdeč suknjič, črne hlače in čevlje št. 32, prodam za 11.000 sit. Telefon 855-841.
NOVI DOM, Trg mladosti 6,
Velenje, AGENCIJA ZA PROMET NAPREMIČNIN. Tel/fax 063-856-899. Posredujemo, svetujemo, izvajamo pri prometu z nepremičninami. Z NOVIM DOMOM V NOVI DOM!
CENTRALNO PEC NA OLJE, radiatorje, silikat opeko, poceni prodam. Telefon 720-992.
GOLF letnik 85, dizel, registriran na novo, prodam. Telefon 893-777. KOSILNICO BCS127 dobro ohranjeno, prodam. Telefon 854-538. GOSPODARSKO POSLOPJE Z GOZDOM in malo zemlje, prodam. Cena po dogovoru. Mobitel 0609-635-931.
V OKOLICI ŠOŠTANJA ODDAM
poslovni prostor s soglasji in telefonom. Telefon 881-053 ali 881-883. SINTHESIZER JAMAHA PSR 6700,
SMREKOV OPAŽ SUH 1 ki 630
sit/m2, talni pod ter brune 1100 sit/m2. Na zalogi tudi ostali gradbeni les. Možna dostava in montaža. Telefon 762-986.
ZANESLJIVI GOSPE z vozniškim izpitom oddam sobo in souporabo kuhinje in sanitarij za pomoč v gospodinjstvu. Naslov v uredništvu. PRODAM POČITNIŠKO HIŠICO, potrebna je manjšega popravila, nosilnost 850 kg, letnik 80, cena 70.000 sit. Telefon 886-090.
SERVIS ŠIVALNIH STROJEV SR
Darko Tratnik, Gubčeva 2, Žalec, telefon 713-458.
ŠKODO FORMAN GLX KUPIM. Telefon 855-039.
ČEŠKI KLARINET B, kot nov, ugodno prodam. Cena po dogovoru. Telefon 851-524, zvečer.
SRZ RDEČA DVORANA odda v najem prostor za prodajo sladoleda na letnem bazenu Velenje za čas obratovanja bazena. Ponudbe in informacije na naslov ŠRZ Rdeča dvorana, Šaleška 3, 3320 Velenje, telefon 063-855-741 g. Klepec. Ponudbe sprejemamo do 25.4.1997.
ŠRZ RDEČA DVORANA odda v najem bife s teraso na bazenu Velenje (zimski bazen). Čas najema je junij - avgust 1997. Ponudbe in informacije na naslov ŠRZ Rdeča dvorana, Šaleška 3, 3320 Velenje, tel. 063-855-741 - g. Klepec. Ponudbe sprejemamo do 25.4.1997.
FRAJTONARICO MELODIJA, kot nova, štiri vrstno, prodam. Cena po dogov-oru.Telefon 886-090. REDNO ZAPOSLIMO ŠOFERJA C in E
kategorije. Prevozi v tujino. Telefon 882-676 od 8. do 16. ure. V VELENJU ODDAM POSLOVNI PROSTOR 55 m2 z urejenim parkiriščem za raznovrstne dejavnosti. Telefon 063-853-589.
ODKUPUJEMO DELNICE podjetij (Gorenje,...) in delnice skladov. Tel. 861-929 pop.
prodam. Telefon 857-629. PARCELO ZA VIKEND, nad Jamo Pekel, prodam. Telefon 701-051. ODPOVEDUJEM OBRT ARANŽERST-VO-SLIKOPLESKARSTVO na ime Bojan Blazinšek z 10.4.97.
V	VELENJU I. nadstropje, prodam 4 sobno stanovanje. Telefon 856-238. IŠČEM IZVAJALCA za izdelavo klasične fasade. Telefon 851-660 zvečer.
V	BLIŽINI BRASLOVČ PRODAJAMO DOMAČIJO nedograjeno hišo z gospodarskim poslopjem. Telefon 726-
ZASTAVA 750, letnik 84, prodam. Telefon 893-480.
V NAZARJAH PRODAM NOVEJŠO,
takoj vseljivo, podkleteno hišo z vrtom, garažo, telefonom in CK. Cena 116.000 DEM. Telefon 063-31-870 zvečer. CISTERNO ZA TEKOČI PLIN 2400 I, prodam. Telefon 894-051. PRALNI STROJ GORENJE PRODAM. Telefon 853-924 zvečer. STROJ KOPAČ ICB 3D2 PRODAM in prikolico za traktor za les - raztegljivo. Telefon 856-982.
MLADA DRUŽINA NAJAME V VELENJU manjše stanovanje, lahko tudi v hiši. Maksi 862-392.
V	MOZIRJU PRODAM HIŠO IN PARCELO. Telefon 832-756.
V	OBJEKTU KT 2, Velenje oddamo prostor v izmeri 30 m2, primeren za skladišče. Informacije na HABIT, d.o.o. Kersnikova 11, Velenje. Telefon 853-435 (ga. Tkavc).
V	VELENJU ODDAM ENOSOBNO STANOVANJE s telefonom za daljšo dobo. Telefon 853-589.
KRAVO ZA ZAKOL SIMENTALKO staro 3 leta prodam ali menjam za brejo telico.
Telefon 881-696.
V	VELENJU ODDAM DVOSOBNO
opremljeno stanovanje. Telefon 855-
ZAHVALA
nenadoma je prenehalo biti srce naši dragi mami, omici, sestri in
svakinji
JULKIHUDALES
rojeni Medved 4. 6.1928 - 25. 3.1997
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem ERA d.d. Velenje in znancem za pomoč, darovano cvetje, sveče in svete maše, izraze sožalja ter spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala govorniku gospodu Gorograncu, pevcem ter duhovniku za opravljen obred.
Žalujoči: hčerka Nuša, zet Milan, vnuka Boštjan in Primož, sestre Ivanka', Pepca, Milka in
Anka z družinami ter svak Jože z družino.
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi naše mame in sestre
MARIJE ZLODEJ
24. 5.1924 - 29. 3.1997
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem, maminim varovancem in vsem ostalim za darovano cvetje, sveče ter za izražena sožalja. Hvala gospodu kaplanu in pogrebcem za spremstvo na njeni zadnji poti, enako tudi ženskemu PZ DU Velenje za zapete pesmi in obema govornicama za poslovilne besede.
ŽALUJOČI VSI NJENI.
138.
GOLF JGLD 85/11 prodam. Cena po dogovoru. Telefon 882-985. HLEVSKI GNOJ in sladek jabolčnik prodam. Telefon 863-234. PRIKOLICO AVTOMOBILSKO s cerado prodam. Telefon 861-897.
VABIM TE V KOZMICNO ŽIVLJENJSKO ŠOLO v nedeljo ob 9.30 Trubarjeva 15, Maribor, Maja.
V ŠALEKU PRODAM DVO IN POL SOBNO STANOVANJE in garažo. Telefon 069-86-078 od, 18. do 19. ure. DEKLIŠKO BIRMANSKO OBLEKO in
jedilni krompir, prodam. Telefon 893-590.
ENO IN POL SOBNO STANOVANJE
prodam ali zamenjam za trisobno.
Telefon 853-823.
SENO IN DEKLIŠKO OBHAJILNO
OBLEKO PRODAM. Telefon 885-989.
JUGO 45 LETNIK 87, reg.8/97 Telefon
850-703.
PEUGEOT 309 PROFIL, letnik 87, na
novo registriran, sive barve, prodam ali menjam za cenejše. Cena 5400 DEM. Telefon 063-852-597. NISAN SANNY 1,6 sive metelik barve, zelo lepo ohranjen, z vso dodatno opremo, prodam ali menjam za cenejše vozilo. Telefon 063-852-597. PLETILNI STROJ BROTHER KH 260 z vso dodatno opremo, prodam. Telefon 856-906.
NA LEPEM KRAJU ob potočku v bližini Vranskega prodamo staro hišo s 95 a zemlje in 3,7 HA bukovega gozda. Telefon 063-701-449.
MEŠANO VINO RIZLING, REBULA IN CHARDONAY, prodam. Telefon 065-56-459.
ALFA ROMEO 331,5, letnik 93,
prodam. Telefon 856-906. VRHUNSKO GORSKO KOLO SCOTT TEAM REACING LIMITED, staro 10 mesecev, prodam. Telefon 063-843-092.
KUPIM VELIKA RABLJENA KOLESA za
motokultivator Gorenje. Telefon 0602-
55-449.
SINTHESIZER JAMAHA PSR 6700 in
Kork 13, prodam. Telefon 063-857-629. KRAVO SIMENTALKO S TELETOM PRODAM. Telefon 882-788. IZGUBILI SMO ORANŽNO ŠPORTNO J AKNO Toper št. 10. Poštenega najditelja prosimo naj pokliče telefon 858-678.
PREMIKAMO NEPREMIČNINE
Jožica Aličič s.p.
tel. & fax: (063) 843-407 mobitel: (041)668-107
Za vedno je tiho odšla od nas naša ljuba, skrbna mama
IVANA LUŽNIK
1913 -1997
Vsi, ki ste nam med njeno boleznijo pomagali in vsi, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti, sprejmite, prosimo, našo iskreno zahvalo.
V žalosti
Mar prav zares odšla si tja, v neznano.
Nositi moramo vsak svojo rano molče, da ti ne zmotimo miru
VSI NJENI Velenje, 8. 4. 1997
Če bi solza Te zbudila, ne bi krila te gomila.
ZAHVALA
Nenadoma nas je zapustil dragi mož, brat in stric
ANTON LESNIK
iz Pirešice 3 30.12.1916 - 3. 4.1997
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga imeli radi, mu naklonili lepo misel z besedo ali pesmijo, darovali cvetje in sveče, ga pospremili v tako velikem številu na njegovi zadnji
poti in sočustvovali z nami. Posebno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, gospodu župniku, gasilcem Vinske Gore, govornikom in pevcem.
V globoki žalosti žena Marija ter vsi njegovi.
ZAHVALA
22. 3.1997 je umrl moj dragi mož in najin ljubi ati
HAMDUA - HAMO RAČIČ
1935 -1997
Pokopali smo ga 26.3.1997 na mestnem pokopališču "Bara" v Sarajevu. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem, sosedom in začasnim beguncem nameščenim v Začasnem centru Velenje za nudeno pomoč in izrečeno tiho
sožalje.
Užaloščena žena Alenka s sinom in hčerko.
Menina planina in radarji
Država se požvižga na vse!
Vse bolj očitno je dejstvo, da so vsa prizadevanja ekološko in naravovarstveno osveščenih prebivalcev Zgornje Savinjske in Zadrečke doline ter Slovenije prepričati državo o škodljivosti postavitve radarjev na Menini bob ob steno. Ministrstvo za okolje in prostor je namreč občini Gornji Grad poslalo podrobni program priprave lokacijskega načrta za radar dolgega dosega za vodenje zračnega prometa. Možnosti pripomb seveda so, čeprav je vprašljiv njihov učinek, če pa še teh ne bo, bo ministrstvo smatralo, da lokalna skupnost s tem soglaša, je tudi pripisano.
Urad Republike Slovenije za prostorsko planiranje je izdelal podroben program, ki je podlaga za za pridobitev lokacijskega načrta s predhodno razgrnitvijo v gornjegrajski občini, prav občino pa so pozvali, naj svoje prostorske akte uskladi z državnimi. Pripombe bo slovenska vlada upoštevala ali ne, saj gre le za ugotavljanje mnenja in nikakor za soglasje občine, za mnenje torej, ki države v ničemer ne obvezuje. Gornjegrajski odbor za zaščito Menine pred radarji je glede na svoje dosedanje aktivnosti osnutek programa lokacijskega načrta odločno zavrnil, obenem pa od župana in občinskega sveta terjal, da v nobenem primeru ne sme pristati na diplomatsko zahtevo države o uskladitvi prostorskih aktov z državnimi. Vprašanje je tudi, koliko so državne zahteve usklajene s stališči Cerkve, ki je denacionalizacijski upravičenec do zemlje, na kateri naj bi radar stal. Povedati seveda velja, da beseda teče o gradnji civilnega radarja na Vivodniku, torej na nasprotni strani Menine od Savnic, kjer naj bi gradili vojaški radar. Uradno stališče Cerkve bi veljalo preveriti, saj je vse bolj očitno, da se bo znala »prodati« za primerno ceno, kot je bilo to v primeru Savnic. Toliko bolj verjetno zaradi dejstva, daje Vivodnik predvsem pašnik in torej ni primeren za profitno izkoriščanje, lepše rečeno - na njem pač ni bogastva lesne mase.
Vsa zadeva seveda ima tehtno ozadje, to pa so obveznosti do mednarodnih organizacij ICAO in EUROCONTROL, katerih članica je seveda tudi Slovenija, vse skupaj pa pomeni ceno, ki jo bo treba plačati za članstvo v evropskih integracijah. Dejstvo je tudi, da je vrh Vivodnik v vsej državi najprimernejše mesto za za celovito kontrolo zračnega prometa.
Osnutek lokacijskega načrta jasno predvideva, da bi bilo treba zgraditi 20 metrov visok železo-
Futuristična podoba Menine s predvideno postavitvijo
obeh spornih radarjev
betonski stolp, na katerem bi bila nameščena antena z mehanizmom za vrtenje. Zaradi vremenskih pogojev bi bila antena dodatno pokrita s kupolo, ob stolpu pa bi seveda zgradili še prav tako železobetonski objekt za opremo. Ob vsem tem. je treba zagotoviti dostop do objekta, elektroenergetsko napajanje in telekomunikacijske napeljave.
To je torej resnica o Menini. Postopki pridobivanja potrebnih dovoljenj in soglasij tečejo nemoteno naprej, naročeno delo je pač treba opraviti, vlada kot naročnik pa postopkov gotovo ne bo ustavila. Sam po sebi se vsiljuje sklep, da bo ceno za vstop v NATO in druge evropske združbe plačala prav Menina. Če so ljudem radarji na Menini »všeč« in če jim sploh je za pot v Evropo, pa tako nikogar ne briga in jih tega niti ne sprašuje. Sicer pa, četudi bi ljudi vprašali, njihovih odgovorov ne bi upoštevali.
■ J P
Izkopavanje premoga in pospešena indus-trializacja sta v zadnjih desetletjih Šaleški dolini prizadejali hude ekološke rane. Čeprav teh ran nikoli ne bo mogoče popolnoma zaceliti, se je tudi zaradi ekološke osveščenosti in pritiska ljudi, ki tu žive, ugrezninsko območje pred leti pričelo urejavati. Med Skalskim in Velenjskim jezerom tako nastaja krajinski park, ki nudi zavetje in dom številnim rastlinskim in živalskim vrstam.
V	okviru sanacije in oživitve tega območja potekajo tudi favnistične in ekološke raziskave, ki jih za velenjski premogovnik opravljajo strokovnjaki Prirodoslovnega muzeja Slovenije. Na podlagi analiz populacije vretenčarjev želijo ugotoviti naravovarstveni pomen predela, kjer živijo, strokovnjaki velenjskega Erica pa so popisali in evidentirali tudi vse rastlinske vrste tega območja. Raziskave Prirodoslovnega muzeja, ki jih vodi prof. Janez Gregori, so zajemale predvsem proučevanje dvoživk, plazilcev, ptičev in malih sesalcev. Do konca leta 1996 so na tem območju tako registrirali 7 vrst dvoživk, 2 vrsti plazilcev, 10 vrst malih sesalcev in 144 različnih vrst ptičev (samo v letu 1996 je bilo ugotovljenih 14 novih vrst ptičev). Ptice raziskujejo z opazovanjem ter predvsem s pomočjo odlova in obročkanja. Leta 1996 so opravili 14 odlovov in obročkali 843 ptičev petdesetih različnih vrst. Zanimiv je podatek, da so pri enem izmed odlovov ujeli tudi močvirsko trstnico, ki je bila obročkana 19. avgusta leta 1995 v Antvverpnu v Belgiji. V
Skalah je bila torej ujeta po 358 dneh oziroma po 931 preletenih kilometrih. Podobnih zanimivih primerov pa je še več. Po mnenju ornitologov postaja Šaleška dolina s svojimi jezeri in objez-erskimi habitati izredno pomemben življenjski prostor za ptice, ki tu gnezdijo, za ptice v preletu ter za ptice, ki tu tudi prezimujejo.
V	minulem letu so bila na tem območju opravljena tudi obsežna ureditvena zemeljska dela. Gre predvsem za regulacijo kanalov, v katere se izceja voda iz zgornjih predelov ter izravnavanje in nasipavanje materiala v osrednjem delu bodočega
krajinskega parka. V predelu med obema jezeroma je bila postavljena pokrita opazovalnica, ki I je namenjena obiskovalcem za lažje opazovanje [ ptičev, ki se zadržujejo v zalivu Velenjskega jezera. Na levem bregu, ob izlivu potoka, ki povezu-1 je Škalsko in Velenjsko jezero so postavili tudi visoko prežo za opazovanje, vendar so jo nepridipravi zažgali. Prežo so kasneje ponovno postavili, tako da zopet služi svojemu namenu. Letos pomladi je velenjski premogovnik, skupaj I z ljubitelji ptic iz Društva za varstvo ptic pevk iz Velenja, postavil tudi okoli 60 gnezdilnic za različne vrste ptic. Ciril Grebenšek, ki skrbi za ta novo nastajajoči krajinski park pa upa, da bodo letos vse gnezdilnice ostale na svojih mestih, saj se jih je v prejšnjih letih nekaj, skupaj s pticami I preselilo na nove lokacije. V letu 1997 bodo nadaljevali s sistematičnim odlovom ptičev z ] mrežami, kar bo predstavljalo osnovni monitor-ing na območju Skal, v načrtu pa imajo tudi
Visoka preža v krajinskem parku Skale
pripravo učne poti skozi park.
V zadnjem času je ta park dvignil tudi precej prahu, saj si Škalčani želijo novo cestno povezavo z Velenjem, ki naj bi potekala preko tega parka. Kakorkoli že bo, prepričan sem, da se lahko najde primerna rešitev, ki bo v zadovoljstvo vseh: torej prebivalcev Škal in tudi številnih sedanjih in bodočih prebivalcev tega parka. Verjetno pa bo pametna rešitev tega problema, vzpodbudila tudi sprejetje zakonskega akta, ki bo urejal varovan1 je naravnih in kulturnih spomenikov naših krajev.
■ DK
Mala anketa
O referendumu
Stane Jamnikar, Velenje:
»Najprej naj vam povem, da sem eden od podpisnikov za referendum o PBSfc-3*«^ vračanju gozdov. Zdi se mi namreč najbolj primerno, da o tem odločajo državljani. Udeležil se bom tudi referenduma, prepričan sem, da ni prav, da si hočejo eni to ogromno narodno bogastvo prilastiti. Naj dobijo svoje kmetje, nisem pa zato, da dobi to bogastvo cerkev.«
Ivanka Pogladič, Dolič: »Vem, da je poteklo zbiranje podpisov za dva referenduma, za enega je podpisov menda že dovolj, kaj več pa o tem ne vem. Tudi tega, ali bi se referenduma
udeležila, če bo razpisan, še ne vem, odločala se bom kasneje. Zdi pa se mi, da ni prav, da bi vse dobili le eni, nekaj bi moralo ostati tudi ljudem v tej državi.«
Blaž Finkšt, Mozirje: »Res je treba zadevo urediti in popraviti krivice, kjer so, res pa je tudi, da ne bi smeli delati novih. Recimo na ta način, da bi vračali gozdove, ki so bili pridobljeni nezakonito. Za vse to nimamo prave zakonodaje, delamo zmedo z raznimi referendumi, namesto, da bi resno in kolikor se da hitro potrudili in na primeren način zavarovali to veliko bogastvo. Cerkev in veleposestniki vsega gotovo ne bi smeli dobiti nazaj, ob tem pa bodočih rodov ne bi smeli preveč obremenjevati z rentami.«
Franci Fedran, Prihova pri Nazarjah: »Gozdovi so preveliko
narodno bogastvo, da bi se z njimi šli politične igrice, kot se jih gremo z referendumi in na druge načine. Nezakonito odvzete gozdove naj bi vrnili, vendar v razumnem obsegu, obenem pa zagotoviti več javnih gozdov, kot so naredili in še delajo v razvitih evropskih državah. Prav je, da o tem na referendumu odločamo tudi državljani, tudi zato, ker imam občutek, da država sama ne ve kaj hoče, vsaj enotnega stališča o tem nima.«
Mario Boj, Šoštanj: »Bojim se, da imajo pri teh pomembnih vprašanjih še najmanj besede tisti, ki bi jo morali imeti največ - državljani sami in, da bo tudi v tem primeru tako kot je že bilo, da bodo odločala peščica. Osebno mislim, da imajo nekateri že tako preveč vsega in da
bi isti radi še več. Recimo, cerkev je že včasih imela veliko, zdaj pa bi rada spet. Če bo referendum o gozdovih bom nanj najverjetneje šel, nisem pa še povsem odločen. Je pa prav, da dajo možnost ljudem, pa naj ti povedo, kaj si mislijo.«
Franc Berdnik, Šmartno ob Paki: "Na splošno menim, da bi morali tistim, ki jim je bilo premoženje odvzeto po nepravilni poti, tega vrniti. Če to ni v skladu z zakoni, ima država vse možnosti, da vračanje prepreči. Zame so referendumi zavajanje javnosti. Nisem za nobenega od predlaganih predlogov, ker vračanje ne more biti predmet referenduma. Za to imamo ustavo in jo moramo spoštovati. Mislim, da ljudje ne bodo nasedli, da so že toliko osveščeni.Če pa bo do referenduma o vračanju gozdov vendarle prišlo, se ga bom seveda udeležil. Obrokrožil bom tisti predlog, ki bo po mojem mnenju najbolj pravičen.«
Jama Pekel
"V"
m V
zanimivejša
Znana kraška jama Pekel, ki se nahaja le nekaj kilometrov severno od Šempetra	v
Savinjski dolini, je od letošnjega marca bogatejša še za eno zanimivost. Prizadevnim članom turističnega društva iz Šempetra, ki z jamo upravlja že od leta 1969, je namreč uspelo urediti dostopno pot do 4 metre visokega podzemnega slapu, ki ga ustvarja potok Pekleščica. Več o tej podzemni jami in njenih zanimivostih pa v eni od prihodnjih številk.
MM. H.
*

Slap v jami Pekel
prodajne enote po Sloveniji glede na asortiman
W LKKOrM
_ 'Tf Vjaj
o baterija za nizko tlačni bojler	sit
o tuš kad Estap 80 x 80f bela	sit
o keramične ploščice Breda 33 x 33	ILfli® snv
o keramične ploščice Kupa 20 x 20	^siw