Št. 17. V Gorici, dne 2. marca 1901. Letnik III. Izhiijii. vsak torck in solMito v Icilnu oh II. uri prodpoldne za mesto lor ob 3. uri |)(i|M)l(lnc za deželo. Slant1 |)o posti piejeman ;i!i v (iorici n;i (loin pošiljan celolctno S K., pollolnn i' K. in c'i'lrtlcl.iKi 2 K. l'rodaja so v (ioriri v tobakarnah Schwarz v Öolskih ulicah in .1 o1- l»1 rsitz v iXunskili ulicali ]><> 8 vin. GORICA (Zjutranje iztfanjc.) Urcduištvo in iiprnvništvo so naliajata v «JN a r u d n i liskarni», ulica Volturini li. št. S). Dopise jo nasloviti na urednišlvo, oplase in naročnino pa na upravništvo «Gorico». Oglasi so raČunijo po potit- vrstah in sicer ako so tiskajo 1-krat po 12 vin., 2-krat po 10 vin., 3-krat po 8 vin. Ako sc vočkrat tiskajo, raču- nijo se po pogodbi. Izdajatolj in odgovorni urednik Josip Marušič. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. J. Marušič). Za nas gorje, za nje pa vrecö zläta. Zopet z'ioi'ujc (li/.itviii zbor, zopel. so se sešli poslanu cele tostranske dr- žavue polovice na postavodajnom mestu, da povzdignejo svoj glas za pravice in koristi narodov avstrijskih, da dosežejo na lein mestu zares marsikaj, Cesar po- grešajo ti narodi že dolgo. Kako potrebni so ti narodi posta- vodajne pomoči, si je možno inislili ob dejstvu, da se v tej državi že stiri leta ni sklenil nijeden potreben zakon no v povzdigo narodnega gospodarslva in ne v ojačenje narodne prosvete, n i ti se niso izvršile potom zakonodaje mnoge prepotrebne socijalne rel'orme. Ker je bilo tudi minulo zasedanje popolnoma hreuspesno in tako, da je morala vlada razpustiti državni zbor in razpisati nove volitve, — pričakovati bi vsaj bilo, da bodo te nove volitve do- nesle za/eljctiih sprememb v drzavnein zastopstvu, — sprememb, ki naj bi oino- gočile plodonosno zakonodavno delo. Nove volitve v državni zbor so se vršile v znainenju političnega razbur- jenja širorn cele monarhije ; vzele so te volitve ljudslvu ninogo dragoga časa in dcnarja in mnogo dragega zdravja, a na ninogih krajih vzele so ljudstvu tudi oni m o r a 1 n i n a k i t, s kakorsniin se je srnelo še ponašati pred temi volitvami. Ali kaj se je doseglo s temi novimi volitvami za koristi narodov avstrijskih? Položaj v državnetn zboru nas pre- pričuje, da nič, prav nie ter da bi bilo bolje, da se te volitve sploh vršile niso, vsaj l)i se bilo pribranilo toliko ogrom- nih žrtev, katerih so zabtevale v ginot- nem in moralnem pogledu. Kaj ti sedanji pnlo/.aj v državnem nem zboru ni le niti za las bolji-ii od onega v minulem zasedanju, marveč je še mnogo žalostneji. Že dvanajst sej je bilo od otvorjenja zbornice sem, a niti za trohico koristnega se ni sklenilo za biagor davkoplaeevalcev, pač pa»se trati drago plačani čas (10 gld. na dan vsa- kemu poslancu !) z mlatenjem prazne slame in z blatenjem ugleda avstrijske državne zbornice pred vsem svetom, kakor se je to zlasti zgodilo n. pr. mi- nulo soboto z znano interpelacijo vse- nemskih rovarjev proti verskemu čutu večine avstrijskih narodov, ki so katoli- čani, in vsled česar se nam pozdeva, da ni skoro upanja, da bi državni zbor tudi zdaj postal sposoben za delo. Ali kaj je vendar vseinu temu ki'ivo ? Odgovor na to vprašanje je lahak: krivo je, ker avstrijski Slovani noeemo žrtovati svojega obstanka nenasitnosti naših politienih neprijateljev, ki kar pri- čakati ne morejo, da bi pogoltnili Av- strijo z nami njenimi Slovani vred v svoje globoko žrelo ter nam zavili vrat. In ta krivda je bila tako jasua lani ob zaključku dižavnega zbora, kakor je jasna i dunes po novih volitvah. Naspi'otno je danes še jasnejši na- nien našib narodnih sovražnikov. Kajti le tern so služile volitve za primerno sredstvo, da zaneso v sedanje zasedanje še več pretiranib nasprotnikov naše na- rodnosti. Na teh volitvah je še hujše deloval znani aparat, da pomnoži na jedni strani število velenem.ških in itali- janskih radikalcev, na drugi strani pa elemenlov. ki so zajedno s temi posled- njimi najhujsi hujskači zoper javni mir ter složno delovanje v državnem zboru. Smöter tega aparata pa je bil in je: zamoriti v naši državi ono moci, ka- tero je smatrati za moze g državnemu obstanku, I. j. slovanske narodnosti. Ob tern nevarnem delovanju apa- rata pa je merodajni državni faktor, av- strijska vlada držala tako rekoč roke križeni, mesto da je skušala preprociiti nevarnost, ki se pripravlja. Kajti ne le da je z razpisom novih volitev omogo- (r:ila živahneje gibanje sumljivih krogov, marvcč ona pusča tudi v sedanjem za- sedanju državnega zbora, da delajo Av- striji sovražni življi z nami, kakor se jim poljubi ter da boječe urnolkne. kakor hitro se dvigne v zbornici glas v zajam- čenje narodne jednakopravnosti avstrij- skih Slovanov ter da nima niti poguma, da omogoei čitanje borih nenem.ških iii- terpelacij v sejah dr/.avne zbornice, lau- se temu protivijo ljudje — ä la Wolf in Schönerer. In kaj naj izvajamo že iz prvih sej letošnjega zbornienega zasedanja mi av- strijski Slovani? To, jedino to, da za nas in naše pravice noče biti prostora in zaslombe v tern jedinem zakonodaj- nem zavetju ter da bi nas naši nasprot- niki najrajši pripravili tudi ob to jedino zavetje, onemogočivSi popolnoma delo- vanje državnega zbora. Ali človek bi mislil, da avstrijska vlada, ko ima pred seboj dokaz najvecje sovražnosti naših političnih nasprotnikov notri v državuem zastopu, da ta vlada vsaj spozna, kje tiei prava ovira, ki za- držuje vse resno parlamentarno delo. Ali ona se dela, kakor bi tega ne hotela vedeti, zato le v jednomer pravi: Vi Slovani ste krivi, da državni zbor ne dela, ker pretiravate svoje zahteve, — odstopite od teh zahtev, pa bode državni zbor zopet deloval ! No, mi Slovani radi verujemo, da je temu tako. Ako odstopimo od svojih . zahtev jezikovne jednakopravnosti z Nemci in Ilalijani, potem zavlada mir v zbornici, a za nas Slovane — mrtvaški mir. Kajti potem imamo takoj „avstrijski državni jeziku in konec našega narod- nega obstanka je potem le še vpra- šanje časa. Ali pa niso to najžalostnejši pogoji državnozborskemu delovauju, kakoršni se stavijo nam Slovanom? Mi torej, ki sestavljamo dvetretjinsko večino- prebi- valstva, odrecimo se vsem svojirn pravi- cam v prilog svojim tlačiteljem, mi, ki smo s svojo udanostjo in zvestobo cesarju in državi ter s placevanjern davka v krvi in denarju prava državo vzdržujoča moc, — mi se odrecimo svojim naravnim zahtevarn — zahtevam, kakoršne bi v civilizovani državi na početku dvajse- tega stoletja niti ne smele biti povod razpravam v državnem zastopu, ker se razurnejo po sebi! — ali pa naj državni zbor ne deluje ! Ali nam se zdi, da bi isti faktor, ki se dela tako nasproti nam Slovanom, kakor da smo mi ovira zborničnemu delovanju s svojimi pravičnimi zahte- vami, da bi isti faktor najraje videl, ako državnega zbora sploh ni ter da vlada še nadalje s pomočjo paragrafa 14; mi Slovani pa bodimo äe nadalje izročeni na milost in nemilost birokra- ciji, katera skozi in skozi n i prijazna našim opravičeniui težnjam in katera je tudi pravi uzrok, da se narodna jednakopravnost v tej državi dozdaj še ni izvrsila. D o p i s i. Šcmpas, dne 26. febr. 1901. Dne 24. t. m. vršil se je ocni zbor „Vzajemno podpornega društva za zavarovanje go- veje živine". K občnemu zboru je došlo nad 40 udov. Predsednik odpre ob 4. uri zbor, ter poroča o delovanju družtva v uprav- nem letu 1900. Omenja, da je bilo to leto precej burno v dvojnem obziru, namreč glede na notranje delovanje društva in gled6 uplivanja na društvo od zunanjih nepoklicanih, neprijaznih intri- gantov. Gledš notranjega delovanja je ome- njal društveni predsednik mnogega truda tajnika in blagajnika, ter oglednikov in cenilcev. lrnel' smo mnogo preveč slu- čajev pogina: v Oseku je razsajal vra- nični prisad, ki je komMl z izdatno izgujjo za društveno blagajno. Poginilo je vsem 9 goved in samo v Oseku 6, Ozeljanu 2, St. Mihelu 1. Omenja, da Šempas je bil srečen ker tu ni bilo nobenega slucaja, da bi vsled tega trpela društvena blagajna. Osek, kjer je imelo drustvo največjo škodo, je papo prizadevanju znanih ne- poklicanih „dobrih prijateljev" poskusil ločiti se od šempaskega društva. — Ne zavarovanci, ne ljudstvo samo ni bilo s takim korakom zadovoljno, saj dokazuje fakt, da je ravno iz Oseka pristopilo največ novih udov in da so se danes zopet nekateri oglasili. — Senca pada na one, ki so vedoma ljudstvo hujskali ' in s tern, da so skovali nezrela pravila, koja jim vlada ni mogla potrditi — sto- rili, da jim je pa vendar veter odnesel nekaj desetakov. — Vsled intrigantnosti nepoklicanih je vendar za dobro ljudstvo Škoda občutljiva. Ker se splošno ljudstvo ni udalo hujskanju — pohvali predsednik društvenike iz Oseka in vabi, da še novih pridobe, ter tako delujejo za slogo v društvu. V Ozeljanu je poginilo jedno ži- vinče nekemu J. M., ki je njemu določeno odžkodnino navidezno zadovoljno sprejel, pozneje pa iskal pornoči drugod, kako bi drustvu, ki mu je le iz posebnega ozira pripoznalo odškodnino, škodoval. Omenja, da po društvenih pravilih ne bi vdobil omenjeni nikake odškodnine — dovolila LISTEK Oh, ti možje! Čoški: X. Kosinak. (Konec). „Samo, če je doma" reče dekla. „Še tega bi se manjkalo!" prestrasi se mlinarica, „kje pa bi bil sicer?" ,,1 nu, če ni gospodarja doma, žene to tudi hlapca si rani". Ali k sreči je bil Ivan doma. Pride v sobo, pogleda bolnega Rudolliča, svo- jega ljubljenea in de: „Ali bi ne bilo do I» 10 iti po zdravnika?" „Da, mili Ivan. Poglej, deček mi nekako n\6 ne „ugaja", očeta pa še vedno ni". „Mislil sem to", reče hlapec, „da bode treba iti po zdravnika, in za to sem nalašč ostal doma, da bi bil takoj pri roki". Na to pristopi k postelji ter vprasa dečka prijazno: „Kaj pa dela naš Dolfič, saj mari ne boš zares bolan ? Ne, ne smeš biti! Pripeljem ti gospoda zdravnika in da ti zdravilo, in to lepo popiješ, pa ozdraviš; in jutri pojdeva skupaj na trg. Kaj ne da?" „Da", zagrči deček in pogleda hva- ležno hlapca. „No, kar zaprezi, Ivan" opominja mlinarica. „Ustavi se pri očetu v krčmi, in povej mu kako je doma. „Takoj zaprežem mati; saj imam Uudolliča rad, — kakor bi bil moj. Za pol ure že pripeljem gosp. zdravnika in očetu jih že povem, kakor se tičev. Hlapec je imel že koleselj napravljen in za to !se je kmalu za tern odpeljal v Kovor. Najprej se uslavi v krčmi. Skoci z voza, pa zakliče hlapcu: „Auskneht! drži konja. Ali je naš oče pri vas ?" „Ne vein prav", zamrmra oni ne- marno. „Ali naj je kjerkoli, domov go- tovo še ni šel". Ivanec ali praznično „Johann" stopi v izbo in gre naravnost v gosposko sobo ter potrka na vrata. Družba se je bila preselila zopet v gostilno sobo. Niti čakal ni, dabi mu dovolili vstop, kar odprlje duri. lgralci osupnejo. — Mlinar položi naglo roko na kup bankovcev, ki so le- žali pred njim, da bi ne videl hlapec, da igra tako visoko. Na to vprasa : „Kaj pa si hotel tü?" „Po g. zdravnika sem prišel". „Po zdravnika" prestrasi se mlinar. Ali za koga pa? Ali za Hudolfa? Ali mu je tako hudo?*' „No, g. doktor je uprav tü", reče mlinar z nekako čudnirn glasom. Vstane ter stopi k drugi rnizi, kjer je igral zdravnik tarok. „Gospod doktor" ga nagovori, „naš sin nam je nekaj zbolel in žena je poslala sem priložnost, da bi ga šli obiskat". „Kaj pa mu je?" vpraša doktor. Mlinar se nasmeje v zadregi in reče: „Niti sam ne vein prav. Danes smo jeli malo lurnpati; po maši niti doma nisem bil. Ivanec, kaj pa je Hudolfu ?" „Glava ga žg6, težko diha in niti govoriti ne more, le hrope". Zdravnik privzdigne obrvi, in po- moli spodnjo ustnico navzven. „To bi znalo biti hudo — gotovo je davica. — Pustimo vse in idimo takoj". Primec se ozre boječe na mizo, kjer je ležal kupec bankovcev, in te je bil že vse on zaigral. Na to reče: „Kako pa g. doktor. ko bi počakal jaz tu, da se vrnete in potem bi jaz nesel zdravilo domov ? Saj zdaj itak ne morem nič pomagati doma brez zdravil — a tako bom čul vsaj na lastna ušesa, kako naj mu dajemo zdravilo. Zmerom je bolje, da prinese zdravilo kak razu- men človek". Zdravnik se nasmehne: „Delajte, kar hočete. Vem, da vain ni toliko za zdravilo, ampak bolj za „barvico". I-nu, i-nu, vi „barvičarji" ste pa že najgrša zm6s (sodrga) na svetu", zasmeje se glasno ter odide za hlapcem. Mlinar sede zopet. Igral je mrzlično razburjen. Vedel je, da mora iti za nekaj časa domov, in zato je stavljal visoko, da bi dobil spet, kar je bil zaigral. Ali sreča se je srdila nanj, kakor doma žena. Stavil je poslednji goldinar, ali tudi ta je šel rakom žvižgat. — Zaškripa se zobmi in omahuje ven za krčmarjem. se mu je la iz uzroka, da je bil on ne- koliko v nevednosti in tudi ubog. Potnoč, kojo je iskal proti društvu, je našel v osebi g. dr. Tuine, ta je ra- dovoljno prisel v Ozeljan in tu učil, kakö si lahko pomagajo nu razliene načine. da si ustanove lastno zavarovalnico. Omonjn, da on (predsednik) ne ve, k;tj je prav za prav gospod dr. Turn a pove- d:il. vo pa gotovo, da jim toga ni pove- d;j|. da ljudje po njegovem navodu no dosežejo lastno zavarovalnice. — Gosp. doktorju hi inoralo bili pad* znano, kako so ustanavljajo enaka društva, vedeti bi moral s kakimi žrtvami in trudorn so spojene enake zadeve in poznati bi moral vladne zahlovo. Njegov poverjenik se je sioer Irudil Ozeljan odtrgati od Šempaske zavarovalnice, toda ljudstvo se ni dalo speljati, poznajo predobro dr. Tumovo zavarovalnico v Gorici. Kadi tega pohvali predsednik druslvenike iz Ozeljana, pri- poroca edinost, naj bodo složni, kor It1 v .slogi je moč. l'ovo na dalje, du je v 1. 1900 pri- slopilo k drustvu 17 novili udov in šleje dru.-lvo koncem 1. 1900 133 udov, ki imajo zavarovano živine v vrodnosti nad 54.500 K. Na to poroča drušlveni bla gajnik pi. Monai'i; Društvo prejelo : gotovine koncem I. 1899 . . K 573-- na pi'istopnini iji prepisnini . ,, 52 20 zavaro vain ine.......,, 545 59 podpornine........,, 1"— za knjižice........,, 170 za prodane kožo......„ 35 — Dohodek skupaj . ~K 1208 49 Stroškov bilo : povračilo škode......K 1000*20 za npravo.........,. bl~ Strošek skupaj . . K 1001 20 Preostanka je.......K 14729 tor za potirjati.......„ 45-— Skupaj . .~K 192 29 Pri toliki nosreči je vendar uspeh splo.šuo prav dober. G. predsednik odpre dehato o drušlvenem raeunu. — Ogla^i se g. Samokec iz St. Mibela, ki moslo da bi govoril o računu, pripoveduje kaj je gosp. dr. Tuina govoril na shodu v Ozeljanu. — Hoee nekako oprati made/., pa se mu ni prav izleklo, ker žel je lo občen posmeh. Zažene se v društvenega lajnika g. Rustja, a ta mu je posleno povodal, kaj je in kak.šno je njegovo (Samokoeovo) delovanje, prišlo je do tega, da niu je društveni tajnik s spisi dokazal njegovo zahrbtno delovanje. Pri- cujoei so iineli v posti nekaj za pust. S tern je pa bila stvar koncana. Na to se je vršila volitev. Vsled predlogov g. Vinccnc Kožuha in Janko Batiča so bili izvoljeni sogla.sno vsi v dosedanjem nadzorstvu in društveni ogledi. Predsednik: 0. g. BI. Grča; njegov namestnik g. Andrej Štrukelj, velepos.; blagajnik g. pi. Anton Monari: tajnik: Rustja Anton; odborniki: pi. Peter Zuccato, „Brate, danes irnamo grozno smolo. Posodi mi petdeset goldinarjev". Krcmar mu jib pomoli in mlinar se vrne z nova poživljen h kvartam. „Da vendar greste!" karal ga je kupec. „Ali igrate zdaj v tern slucaju?" „Za koliko se gre?" „Za to tukaj". Mlinar vrže petak na mizo. „Eno obrniti!" V tern stopi zdravnik v sobo: „Pri- mee, nebajte z igro in takoj domov. Deček je smrtno bolan!" Mlinar se strese, ozre se prestrašen na zdravnika, takoj za tern pa na kvarto, ki jo jo bil dobil. „Mari pa ne bo tako hudo?" reče boječe. „Da, da! Tukaj imate praške; mati že ve, kako naj jih daje. Allo domov, če hočete videti dečka še živega!" „Zdaj! Precej!" zašepeta mlinar obupno in vrže desetak na mizo. Kupec dene svoj denar poleg. Do- bitek njegov ! „ln še desetak!" zarentači mlinar. „Tu je moj!" odvrne kupec. graščak, Jožef Bele, posestnik, Anton Toplikar. veloposest., Janez Badalič in Gregor Samokec. Nadzorniki: gg. Jožes Faganel, France Špacapan, Peter Batič. Ogledniki: gg. Rustja, France Marinčič, Jožef Rožič, Alojz Rijavec, Jožes Komel, France Spaoapau. Z enoglasno izvolitvijo pokazali so udje, da imajo zaupanje v društvene organe in s tim je dokazano, da društvo jo v pravili rokab in da vsi neosnovani napadi na poedine udo naeelstva so le „piuin desiderium" znanib „naprednih" kmetovalccv brez živine. Konečno povabi gospod predsednik ude na pogovor v dan 3. rnarcija. — V sou bodo slišali o nakupu živinske re- dilne krme in tudi kaj druzoga, kar spada v živinorejo. Zahvalivši sc za ubilno udeležbo zaključi |)redsednik obč. zbor po 0 uri. Politični pregied. Uržavni zbor. Od torka naprej ima poslanska zbornica vsak ilan srje. A pri vseh teb sejab mlali so le prazna slaina. Te seje dokazujejo, kakor da bi bila že zopet Lu obstrukcija, ki mora prisilili vlado, ako se parlamen tarne razmere v najkrajšom času no zboljšajo, da pošlje poslance zopot domov. V torkovi seji so se zopet citale česko dolge interpelacije sevoda v neinškein prevodu. V tej seji jo predla- gal poslanec vitez Berks, da se vladna |iredloga o zgradbah zeleznic brez prvega hranja izroči žolezniskomu odsoku. Mla- dočeški poslanec dr. Sileny je pa v dvc ui'i trajajočem govoru utemeljoval iiuj- nost predloga, da vlada prej ko niogoče predloži načrt zakona o obveznem za- varovanju za starost in "proti nez^odain. Ta seja je bila še precej niirna, zato pa je bila seja, ki se je vršila v s r e d o, jako burna. tako da je prišlo do spo- pada mej Čehi in Nomci. PriOotkoin seje so s<» čilali iHMnški prevodi ceäkih interpelacij. kar je trajalo do polu jedne ure. Posl. lloi'ica je vložil tudi jedno poljsko inlerptilacijo. Po pre- čilanju je Čoh dr. Hiv.oiud vprašal, kilo plača provajanje interpelacij. Mastalka pa je prašal predsednišivo, kaj mi^li sto- riti, da se doseže sporazumljenje gle«le sprejemanja. nenostati sposoben za delo, ako so božka ler so vse dovoli stranki, kak.n'sni so Vsenemci, katoro se skoro no more več smatrati za avstrijsko, a so z vsemi mocmi de- luje proti drugi. v o I i k i stranki, katera jo voljna dolati in je to tudi dokazala. Čomu naj bi (iehi v onomor doprinašali žrtev parlamentarizniu, vladi in drugiin strankam, ako se jih vedno le smatra za hudo sovraznikc? S tako veliko in m o č n o stranko so mora sklepati k om- p r o m i s o, ako se resno misli delati v jiarlamenlu. Ako so toga ne stori, potorn so Mladocehom sploh no misli ornogooiti na poston nacin, da bi so udoloževali pozitivnoga dola, potem so sploli pozi- tiviKiga dola v parlameutu no mara. Koniu naj ne bode jasno, da je nemo- gočo stranko, ki štojo 64 poslancev, h kratu priliskati na stono, a v isti sapi jo poxivljati k prijaznetnu sodelovanjuV Štajerske razinero v dinajski poslanski zbornlcl. Poslanec dr. Ploj in tovarisi so stavili v poslanski zbornici interpelacijo do ministerskega predsednika dr. Koer- borja v noki zadovi, ki jako osvotjujo razmor«» na spodnjom Štaj(u-skem vsled nezaslisanoga nastopa prusolilske propa- gantle v tej doželi. Bilo jo namreč dne 8. septernbra lanskega leta, ko so slo- vonska narodna društva v okraju Ljuto- inora prirodila narodno slavnost v pro- slavo stoletnico rojstva velikega podagoga škofa Slomšeka. Te slavnosti se je ude- ložil tudi „Celjski Sokol1' z zastavo. Okrajno glavarstvo v Ljutomeru, ki je na glasu male nepristranosti vpodobnih roč-oh, pa jo, vkljub temu, da je prej odobrilo vos slavnoslni program, pred vosclico prepovedalo „Geljskemu Sokolu" korakati z razvilo trobojnico na slav- nostni prostor. To pa st1 ni bilo dovolj. Kor se je na slavnostni dan zdelo ljuto- merškemu okrajneniu glavarju, da zaslava „Goljskega Sokola" ni dovolj — z a - v i t a, p o s 1 a 1 j e 25 o r o ž n i k o v z nasajenimi b a j o n e t i, da za- stavo z a p 1 o n i j o. Žandarji so se gnetli skozi množico kakih 5000 udele- žencov. kateri so bili vsled tega nastopa tako razburjeni, da se jo bilo bati pro- litja krvi. - Interpolantje praiSajo ministra, ako hoče zoper Ijutonn^risko okrajno glavar- sLvo primerno iikronili. da s<; bode isto v bodoče držalo strogo uaredbe notra- njega ministerstva z dne 20. jan. 1900. Razmere, kakoršne opisuje ta in- terpolacija, pa zaros spominjajo na na- stopanjo pruske vlade, s katerim hoče zatreti obstanok poljske narodnosti v Poznanju. A Ljutomer vendar se ui v Poznanju. . . . Kralj Eclvard VII angležki - bolan? List „I/Evening News1' poroča, da boleha angležki kralj Edvard V11 za ra- koin v grlu (v sapniku), podobno, kakor je bolehal ranjki nemški cesar Fridorik, oče sodanjega nomškoga cesarja. Sloveči angložki zdravnik Sir Foliks Somon, kra- Ijev osebni zdravnik, je bajo kraljovo bolozen prognosticiral; drugi listi sma- trajo to vest za neverjetno, posebno z ozirom na to, ker pravijo da je kralj, ko se jc udeležil pogreba svoje matore in pa ko je otvoril angležki parlamiMit, „prav dobro izgledal". Čudno je pri tern pa to, da zdravnik Semon vesti gori omenjenega lista dozdaj so ni preklical. Arelovanih je bilo j njimi šolski nad- učitelja, štirje trg. Atentat na ruskega nauonega minlstra. lz Petrograda so poroca, da je prod- včeranjem, ko je ruski naucni minister Bogolcpov delil avdijence, nek malome- ščan iz Gamela, po imenu Karpovič, ustrelil nanj iz samokresa ter ga ranil na vratu. Kazmere v Bolgariji. lz Bulgarije prihajnjo jak<> senza- cijonalne vesti. Zasledilo se je, da je maeedonski revolucijonarni odbor v svo.ji zadnji seji sklentl umoriti bolgarskega kneza Ferdinanda. Drugi dan je knez baje dobil na svoji mizi pisano stnrtno obsodbo. Za izvi-šitev svojega sklepa je odbor odbral čl;.ne iz Rusčuka in So- luna. Vr poslednjom mestu je bila po na- roeilu iz Carigrada velika preiskava. Na- šlo se je veliko pušk, revolverjev in no- žev, ki nosijo napis: „Živela svobodna Maoedonija ali smrt!" mnogo Bolgarov, inej zornik Pelrov, dva pomočniki, dva trgovca, pet agenlov macedonskega odbora in več clijakov. Jodon Bolgar se jo uslrelil, ko so ga ho- teli aretovati. Arelovani ijodo še vsi Bol- guri, ki so brez posla, sodilo jib bo vojno sodišče. Knez Ferdinand jo vsprejel o- stavko Pelrovega kabhiela, a so ni dobil naslednika. Razmere na Kitajskem. Dne 26. I'ebr. t. I. je bilo usmrtenih nokaj kilajskih kolovodij, mej njiini ge- nerala (Jicin in (iu-con-Yen in sioer sta bila poslednja nsmrtena na ravno intern mestu, kjer sta onadva dala usmrtiti evropske podanike. Usmrtitvi so pri*u- stovali ruski, IVancozki in neinški vojaki. Na nioiisče so ju pripeljali japonski vo- jaki ter ju potem izrocili petim mbelj- norn. Oba sta sieer nosila generalske uniforme, a brez redov. Prveinu so od- sekali glavo Čičinu, ki se je korenjasko držal do zadnjega, drugi, general Cu- cen-Yen pa je bil od strahu že na pol rnrtev, ko so ga pripeljali na morišee. Obema je rabelj prišil glave polem zopet k truplu, na kar so jib položili v drago- cene rakve in jib izročili njunim sorod- nikom. Kitajski dvor se je baje popolnoma udal velevlastim ter zaukazal vojašivu v Singani'u, da se ne srne naj man je upi- rati četam volevlasti, ki so bližajo kraju. Kusija je sklonila s Kilajsko pogodbo, vsled katere so izročene Rusiji v izkljucno upravo ogromno pokrajine Mandžurija, Mongolija in Turkestan. V teb pokrajinah ne sine ne graditi železnic, ne preslopiti s svojim vojašlvoin ozemlja di'tiga država nego Rusija in celo ne Kitajska. Domace in razne novice. Imeiiovanje. Prizivnr» sodišče v Trstu je imenovalo pisaniiškega pomoč- nika g. Evgena Juoli-a sodnim kance- listom v Bovcu. Finančni minister je imenoval kon- trolorja linančne dežHne blagajno v Tr- stu, Edvarda S o s i č a, ravnateljem in blagajnika Karla B ö b m a kontrolorjem to blagajne. IJčileljica v „Šolskem Domu" v Gorici, gospica KI. Božič je imenovana za provizorično učiteljico na štirirazred- nici v Komiiu. Odlikovanje. — Nj. Velič. cesar je podelil višedeželnega sodišča svetniku v Trstu, Frančišku L e g a t u — poslu- jočemu sedaj na najvišjem kasacijskem sodišru — naslov in značaj dvornega svetnika, oprostivši ga takse. Umrl je včeraj popoludne v t.u- kajšnji bolnisniei usiniljenih bratov preč. gosp. Alojzij Vuga, bivši vikar v öempo- laju na Krasu. Pogreb bode jutri 3. t. m. popoludne. Naj poeiva v miru ! Za „Šolski Dom" je došlo uprav- ništvu „Gorice": č. g. Anton Božič, kurat v Batab na račun ustanovilve 40 K; gospoda J. in K. nabrala pri vpisovanju prošenj za domovinsko pravico goriške občine 10 K. Hvala! Občni zbor „Centralne Posojilniee" se je vršil po objavljenem sporedu. Doslo je 20 udov oziroma zaslopnikov poso- jilnic. Obširrieje prihodnjič. V Kazljah na Krasu nastal je, kakor smo že poročali, dne 12. 1'ebruv. požar, ki je uničil dve hiši popolnoma in sederu gospodarskih poslopij; vrhu toga pa še živila, pičo in obleko, ki se je na- liajala v omenjenih suhotah. Škoda zna.ša ])O povr.šni cenitvi nad 20.000 K, a last- jiiki so bili zavarovani saino za okolo 4000 K. Zato vlada med prizadetimi dru- žinami velika boda in revšoina. Pogo- relci so brez strehe, broz živila in brez oblačila; živini. katero so spravili k so- sedom, primanjkuje pice. Beda je velika in hitra pomoc silno potrobna. Zato je državni poslanec dr. A. Gregorčič v v seji dne 21. 1'ebruv. stavil predlog, naj visoka zbornica pozove vlado, da skodo, katero je provzročil omenjeni požar, in bedo, katero je nastala iz tega, da takoj proiskati in da ukrene vso, kar troba, da so pomore prizadotim v prvi sili. Proillog se je odkazal odseku, ki v dr- žavnom zboru obravnuje te vrste zadeve. — Pre|irioani smo, da tudi sosedje pri- bitijo porujsreconcem na pomoč. Idrijska dcputacija na Dunaju. To dni jo bila pri nauOnom ministru na Dunaju doputacija iz ldrije, ki je pro- sila, naj bi vlada propustila idrijski ob- Oini erarski prostor za zidanje slovenske roalke v Idriji. Minister je obljubil, da se to zgodi. Ob onom je bila deputacija tudi pri poljedelskom ministru ter ga prosila za zbolj.šanje plač rudarjem v Idriji. Mi- nister je obljubil, da se to vprašanje reši ugodno in sicer do pribodnjega leta. Uvale/iiio»t A. (iabr^i'oka. — Dne 9. Cebruvarja 1S99 1. je pisal Andrej Gabršček g. vikarju S. Gr. v ISedlu to-lo dopisnico : „Prečastiti ! Ako nisem povsod sam, mi že kako naredijo. Torej so i Vas lerjali naroOnino, douirn som Vam velik dolžnik! Oprostite ! Rad bi Vam bil postal vsaj 100 gld., a deticit v Pulju me stiska. Letos bo morda bolje. Ne mislite, da pozabim na svojo tlolzuost. Hvala Vam za podporo ! Vaš udani A. G......." Mosto da bi dobil g. S. Gr. obeča- nih 100 gld., dobil je v Gabrščekovem listu „Soča*' noopravičenib napadov cele kope. To jo seveda g. S. Gr. oznevoljilo, kakor bi splob vsakega drugega človeka tako, da je v „Prim. Listir' dal odduska svoji nevolji ter naravnost povedal, da ga list, čegar lastnik je A. Gabr.šček, in ki ne piše ničesar, kar bi ne bilo povseüi njega lastniku, napada, mesto da bi inu njegov gospodar dal nagrado za obilo prevodov, s katerimi je Gabr- šček svoječasno polnil prostore v svo- jem listu. A. Gabršček je seveda koj na to, po svoje, odgovoril, omenil nekih „hru- lacij" ter rekel mej drugim, da bi naj- brže sploh od njega uiöesar ne sprejol, ako bi g. S. Gr. zabteval leak honorar. Vsled tega linega Gabrščekovega odgo- vora, ki kaže rnoža popolnoma v isti luei, kakoršen je y resnioi, smo vpra^ali v zadnjem listu Gabrščeka: Ali se niste izrazili, da ste velik dolžnik g. S. Gr. ter da ne boste pozabili na svojo dol- žnost'? In čujte, kak odgovor nam daje Gabršček na ta vprašanja v zadnjem syojem lis tu pravi : „Zadnja „Gorioa-t sannt prizna. da som g. vikarju Gr. sole o b lj u b i 1 ho- norar, in sicer da sem govoril o 100 gld. — Prizna torej, da sern nekaj oblju- bil, kar nisem bil dolžan storiti. Dostav- Ijam se, da bi bil že izpolnil svojo obljubo, in sicer še v večji meri, ako b i to bilo in o g o č e, kar pa doslej še ni. Imam cez glavo plačil, ki morajo biti! Za obljube je čas! Ako bi se držal g. Gv. najnavadnišo oblike, bi jaz gotovo izpolnil svojo obljubo, tako pa se utognern še premisliti. Od kdaj pa je v modi navada, da se ljudje po časnikih hrulijo, ako so si mod seboj kaj dolžni? Ali bi se mi ne smejal ves svet, ako bi začel jaz zmerjati po „Sociu vsakega posobe, ki mi je kaj dolžan? In prejeti imam več tisočakov nego sem dolžan zaseb- nikomali tvrdkam stotakov. (Uh!) Ako bi le polovica teh — in med njimi tudi pri- stašev „Gorice'' ! — izpolnila svojo dol- žnost, pa bi se bil spomnil tudi g. Gr. z nagrado, katere mu sicer nisern dolžan. — S kratka : Jaz protestujem proti ne- sramnosti „Prim. Lista" in „Gorice", da me javno napadata, ako sem komu tudi res kaj dolžan ! — Gosp. Gr. pa le ob- žalujem, da so je spustil na tako nizko poljo! — 0 vrnitvi rokopisov ni govora! Poslani so bili v neome.eno porabo, a vracati jib nisein dolžan ! — Ako se pa kak dopisnik, naglašam še enkrat, dotika tudi g. Gr., kaj to raeni mar? Ali sem jaz njegov branitelj ? Ne bodimo smešni! „Hvaležnost" je pojem. katerega ni treba zlorabiti! Hasta! A. G." Mi ne pristavljaino k temu ničesar druzoga, nego opozarjamo cenjene čita- telje,naj blagovoleprimerjati Gabržčekovo dopisnico, pisano g. S. Gr., z njegovimi odgovori v „Soci1(. V dopisnici govori mojster Gabrišček o dolžnosti, v „Soči1' pa pravi, da ni nič dolžan. „Namen posvečuje sreclstva".— „Soči" ne ugaja, da smo mi na mesto njonega „kmetskoga sina" postavili — čevljarjevega sina in zopet se umetno zgraža nad našo „gonjo proti — dr. Tumi". Ali mi tej zavijači že moramo vrniti tako-le: Bedaki! Ali res mislite, da kdo verjamo vašim zatrdilom, da je do- ticni „dopis"' res pisal po vas s y e- čano pri biti „kmetski sin?" S com ste dokazali, da so vaše besede rosnične in ne umetne, kakor navadno vse, ki jih izustite v svoji goreci jozici proti naži mogočni vočini v deželi, ki je resnična in ne umetno nagromadena s sleparstvom in priganjaštvom in katera vas tako vznemirja, da rotitezabožjo voljo ves svet, da jej obrne hrbet — v prilog „Goriški tiskarni" in ,.izvrševalnemu odboru" v odvetniški pisarni, ki je v hiši „Ljudske po- sojilnicir'. Revčki, kaj hočete res koga preslejjiti, da ni vse goli humbug in zlata pena, kar prinašate naši javriosti na krožniku vsak teden trikrat? Ne mi, marvec vi se penite jeze, kar kaže vsaka stevilka „Soce" in sicer jeze nad tern, ker vam ne gre naš narod v na- slavljene mreže tako hitro, kakor želite! Vedi pa še to, zlodikava klepetulja, d a mi spoštujemo vsakega pošte- n e g a o b r t n i k a. torej tudi čcvljarja, pač pa zaničujemo take „obrtnike", ki skrivajo svoja strupena šila pod pošteno dlan — kmetskih ainov. Kiiko podia insinuacija pa je, da hoče „boča" komu naivoziti, da smo ho- teli morda zaniceyali čevljarsko obrt s tern, da smo pribili, da omenjenega dopisa^ ni pisal kmečki sin, marveč čev- ljarjev sin. Tu zopet ne tiči nič druzega, nego vedno isti „plemeiiiti" namen „Sočin" bujskati proti nam, — zdaj se- veda za izpremombo enkrat obrtnike. Na take limanice jej seveda ne sede noben pameten človek. flaviii shod „iiaroduo-iiapredue' v RiluMiibcrkii. Jutri ima „narodno- napredna" svoj javni shod v Rihomberku in mogoče da dobi ondi nekoliko zado- ščenja za grdo blamažo katero je dozi- vela v Kojskom. Kdor se udeleži tega shoda, slišal bo na njem koše obljub, katerib pa, po Gabrščekovem na- ziranju, „izvrševalni odbor nar.-napr." ne bode dolžan izpolniti. Velika eksplozija plina. V torek 26. t. ni. okolo 11. ure po noči je zbu- dil prebivalce v bližini hotela ,.pri'poštiil močen groin, kakor bi bilo ustrelilo s topom. na kar so ljudje prestrašeni hiteli na okna in na ulico. Kaj so je zgodilo ? Ondi v hotelu ,.pri pošti" so čutili precejäen smrad po plinu, ki se je širil po vsem poslopju. Ker se je hotelijerju g. Ries-u zdela stvar nekoiiko sumljiva, hotel se je prepričati, od kod izvira smrad. Pokliče vratarja Hartnerja in na- takarja Supo ter gredo z lučjo po hotelu gledat. Smrdelo je povsodi; kmalu pri- dejo tudi do ueke male shrambe, od koder se je čulil največji smrad. Hotelijer odpre vrata, — toda groza! V tern tre- nutku puhne iz shrambe plin ter se uname s strasnirn pokom. Ali sunek, ki ga je provzročila eksplozija, je bil tako močan, dajevrglo hotelierja, natakarjain vratarja v stran in jih je močno poškodo- valo. Od eksplozije pa so se razbile tudi v bližnji dvorani svetilke in šipe ter je natakarja Vogrinca vrglo s tako močjo proti steni, da bi se bil hudo poskodo- val, ako bi ga ne bil ubranil nek slu- čajno v dvorani navzoči podpoK:ovnik topničarjev. Hotelijer se zdravi doma, vratar in natakar sta morala iskt'ti pomoči v bol- nisnici pri usmiljenih bratih. Vojaški nabor v goriškem po- litičnem okraju se bode vršil pö sle- dosiem redu in sicer: Za mesto Gorico 18. in 20. marca na Goriščeku štev. 2. V Ajdovščini bode nabor dne 29. marca za občine Ajdovsčina, Sv. Križ, Črniče, Gabrje in Kamnje; dne 30. marca pa za občine Skrilje, Šmarje, Lokavec, Vrtovin, Rihemberk. Dne 1. aprila za goriško oko- lico in sicer za ohčine Solkan. Grgar, Trnovo, Čepovan, Gorenja Tribuša; 2. aprila pa za obcine Št. Peter, Miren, Bilje, Prvačina, Dornberg; 3. aprila za občine Št. Andrež, Vrtojba, Vogersko, Renče, Opatjeselo; 9. aprila za občine Podgora, Štverjan, Kojsko; 10. aprila: Ločnik, Sovodnje in Šempas. Mesto nabora za vse tu navedene občine je na Goriščeku štv. 2. V Kpnalu se vrši nabor v občin- skem poslopju in sicer dne 10. maja za občine Kanal, Anhovo, Ajba in Lokovec; v soboto 11. maja istotam za občine Avße, Des Ida, Rocinj, Kal, Bajnšica in Bate. Novincem se priporoča, da se do- stojno vedejo, da ne dajo opravičenega Npovoda našiin nasprotnikom za psovanja nas Slovencev. Potres. — Iz Št. Lovrenca nebel- skega se nam poroča: Dne 16. m. m. hitro po 9. uri zvecer je bil močan po- tresni sunek, ki je imel smer — kolikor je bilo rnogoče v postolji spoznati, od severo-zahoda proti jugo-vshodni strani in je trajal od 5-8 sekund. — Bob- nenja ni bilo slišati, guganje pa je bilo močno, tramovi v stropu so se majali in ornet je padal od zida. N ..Lla smrt. Fr^nc Gvardijančič, posestnik v Rihernbergu, je pripeljal dne 26. t. m..vino na goriško postajo. Šel je s tovariši v krčmo blizu poslaje. Kmalu ustane ter reče, da gre pogledat k ži- vini. Zunaj pa ga je prejela slabost in je nenadoma. nmrl. Tovariši so ga na.šli mrtvega na dvorišču. — Nagle in nepre- videne smrti reši nas, o Gospod! Svetila mu večna luč! Vabilo k občiiemu zboru okrajne posojilnice v Kobaridu, regist.iovane zadruge z neomojciiO zavezo, kateri bo dne 7. marča 1. 1901 ob 2. popoldne v prostorih gosp. Juretiča (Fedrig). Dnevni red po § 37. dru.štvenih pravil. lz Bovca. — Pripravljavni odbor „Vzajemno podpornega družtva za za- varovanje goveje živine v Bovcu" skli- cuje ustanovni shod na nedeljo dne 10. t. m. po popoldanski službi božji v go- stilni pri Eksolnu, vabeč k obilni ude- ležbi za društvo unete občane bovškega okraja. R-zpis premij za uspesno po- gozdovan,ie. Vsled sklepa XIX. javnega shoda dne 7. julija 1S9G razpisuje se 2^ premij po 10 ali po 20 gld. za uspešno pogozdovanje goličav kmečkega posestva pod sledečimi pogoji: 1. Pogozdovanje je moralo biti leta 1899 ali 1900 izv-ouc- ter mora pogozditev obsezati najmanj 0'56 ha = 1 oral. 2. Vrsto lesa in sadik izbere si lahko posestnik po svoji volji, samo morajo biti sadike za krajevne razmere ugodne; nikakor pa ne sme daljava med sadikami več kot l'5O in. obsegati. Posestniki, kateri hočejo za premije prositi, morajo svoje prošnje najdalje do konca junija 1.1. pri kranjsko- primorskem gozdarskem dru^tvu vložiti, ter v isti navesti polilični okraj, davčno občino, številke parcel in prihližne plos- kovne mere pogozdnega zemljišča. Po- gozdovanje prosilcev pregledovalo in pre- sodilo se bode v jeseni 1902 leta, morda nastali pomanjklaji pri pogozditvi se lahko spomladi rečenega leta popravijo. Pre- mije priznava in prisoja predsedništvo omenjenega društva, ter bode isto do- voljevalo premije ali pa v gotovih slu- čajih tudi samo priznalna in pohvalna pisma razdeljevalo. ,;S1." Premembe ftlede določil o br- zojavuih denarnili ii;«kaznicah za ino- zemstvo. Kakor je znano, so doslej sprejemali ter plačevali brzojavno naka- zane svote iz inozemstva le nekateri posebej za to določeni poštni in brzo- javni uradi. Kakor razglaša pa te dni poštno in brzojavno ravnateljstvo v Trstu se bodo od 1. marea nadalje vsprejemale in izplačevale take nakaznice pri vsoh poštnih urac'ih, ki so združem tudi z br- zojavom. Ako bi se pa nakp.zala iz i.io- zOuistva kaka denarna svota na tak poštni urad, ki ni združen z brzojavnim uradom, vsprejme isto brzojavko n;>j- bližji brzojavni urad ter jo potem dopo- šlje dotičnemu poštnomu nradu, kate- remu je namenjena. 0 plaecvanji davka na postah. Po posamoznih okrajih jo c. kr. davfni urad samo jeden in torej pot do dav- karnice marsikomu precej dolga. Pač pa imamo poštni urad broz maTega skoro v vsakoj župniji. Do pošte torej nimamo predaleč. In če hočoš plačati dp.co ali desetek ali kakoräen si bodi davek v davkarnici, ni troba denarja nositi v dav- karnico. Da si prihraniš pot in čas, lahko na vsakoj posli kupiš za vplačevanje davka pripravljen listek, po 7 helarjev komad. Na listku je tiskan primeren poduk. To preberi doma. Potem pa na tisti listek napiši, kar je treba, t. j. ime davkoph- čevalca, davčnega urada, znesek, vse, kakor pač že oko kaže. Tako popisani listek in denar odnesi ali pošlji na katero si bodi pošto. Na pošti bodo košček lista odlrgali in ti ga dali v roke potem, ko je uradnik se bil podpisal in pritisnil po^tni pečat. Drugi del lisla in denar bo pridržala pošta. Cez nekoliko dnij boš iz davkarnice skoz pošto dobil naznanilo, ki pravi, da so tvoje vplačilo zapisali v davkarnično knjigo. To naznanilo si. če hočeš, vloži v davčno knjižico. Tudi če, recimo, prides v davkar- nico, pa ondi vidi§ polno sobo ljudij, da ti ne bode treba čakati, idi na požto, kupi listek, popiži ga in z denarjern vred izroči poštnemu uradniku. Vsa „komedija" stane borih 7 helarjev, za kakoršno si bodi pošiljatev denarja finančnim blagaj- nicam in davkarnicrm. Za poštne ekspcJitorje. Z naredbo od 22. prosinca 1901. St. 4266, priobčeno v poštno-brzojavnem naredbeniku št. 13. od 1. 1901., zaukazalo je trgovinsko mi- nisterstvo, da se uvede za poštne ekspe- ditorje status, v katerega bi bili, pod ne- kimi uveti, vsprejeti tudi ekspeditorji (ekspeditorice), ki niso v aktivni službi. V to svrho imajo isti prijaviti sö najdalje do 30. sušca 1901. na onem postnem in brzojavnem ravnateljstvu, v cigar okrožju so iakticno v zadnjom času službovali. V prijave se ima staviti: a) ime in priimek, b) podatke o šolski naobrazbi, c) ime poslnega urada, na katerem je dotičnik požtno, oziroma brzojavno prakso preslal, d) dan prisege (v požtni oziroma br/.ojavni slir/bi), e) imena vseh poštnih urailov, n;i katcrih jo dotičnik služboval. z natančnim označenjern službene dobs. Prijavi jo pridejati priloge nanašajoče so na posainično podatke (spričevala o pro- slalib izpilih in dosedi'iijem službovunji; (lckictc o iisposobljenosti). Prijavu sh iinajo predložiti prav gotovo do zjjoraj o/iiac:(MH^a obroka, ker sicer bi se do- ličnik. ki .je zamudil rok prijave, uvrstil v status okspoilitorjev šele potem, ko so jo vnovič podvrgel praksi in skušnji sIužbiMii cas. 0 določbah uvodoma ome- njono narodbo se vsakdo lobko pouči i/ narodbenika. katorof^a ima vsaki poštni urad. Sliivniin županstvom na uva- vwvaiijo. I'" raznib dogodivšib so slu- Cajili ikiziKijoino. da tržaška bolnišnica, oziroma uprava iste — tirja od obein /uosko zu razne bolniko, dasi so že razna pndporna drustva plačala iste stroske. Mi ne trdimo, da so to dogaja vcdoiua, ali I'akt je, da se dogaja! Vsako podporno društvo inora plačati bolniške slrosko /a 28 dni za vse one, ki so za varovanju podvrženi. Zato bo mnestno, iiko so občino v sličnih slučajib iiifor inhajo prod no plaeajo tako strosko! Po „Ed." Požifialci ^o/dov okoli Trsta. Kakor snio porot-ali, bil j<1 niinuli toclou volik a(y/An\ požar pi'i Trsteuiku nad Ti-slom. Židovski listi so bitoli pri toj priliki podtikati okoličanskirn Slovencem zlorin poziganja in irrodentovci so celo po krčniab »ovorili, da kaj tacega zanio- rojo sloriti le Slovenci. Kinalu pa so jo pokazala lažnjivost tob krogov. kajli orož- nišlvo jo aretiralo pot oseb zaraili lcga in vsob pet jo bilo doina iz -- lUiliji1, ijhmI njiini colodva anarbisla. A židovski listi pišejo zdaj o tob zaprtib, da so ..posleni delavci". Zaros noinoralnosl tržaške irredente je dospela na najvisji vrbunoo. Najlopše pa jo to, da jo zveza ilali anskib dižavnib poslancov na Dunajii '/.(} sklonila staviti inlorpolaoijo, napor- jono proti Slovencom zaradi oinonjenega poziganja. Požiir v Yoloski. Fred nekatorinii dnovi jo v Voloski pogorola vila barona Scbmitba. Škode je okoli 20.000 kron. Zagrub&ki nadskof - i ¦¦ j«»»^. -J*mm*_ jnk. ^m^L^ .mt^. ^MW\ Tiskovine za prošnje v dosetjo brezobrestnih posojil vinogradnikom ima v zalogi „N a r o (I n si t i s k u r n n6\ Anton Pečenko Vrtna ulica 8 <»0RH A Via Giardino 8 priporoea pristna beta in črna wina iz vipavskih, furlanskih, brishih, dal- matinskih in isterskih v i - nogradov. J7osiavija ua uoin m razpošilja p:, I Si vain«' slroje so jam^i ZM pel ____________________________________________^. l«'l." j Pred konkurencijo nie strähn!!! ' Mlin na devet kamnov, • stanovanjem in bližnjim zemijiščcm. Y oddaljen 5 mil ml od poslaje sedaj pričeto Vipavske žo- ^ leznice, odda so z 1. julijem 1901 v najem. ä Krasiia lo^a, vsvalniea v Ljubljani'4 jo edina t slovenska xavarovalnica. Zavaruje pod tako iigodninii I P°G°Ji, 1. Glavni delezi po 200 K s tri- | kratno zavozo ; SE 2. Opravilni deleži po 2 K s pet- | desetkratno zavezo; | 3. Upisnina: a) glavnih deležev a ne gUjde na število 4 K; b) | opravilnih deležev IK. il