Torek: Tednikov kopalni dan Kupon za 40 % popusta lahko uveljavite v Termalnem Parku Terme Ptuj vsak torek do vključno 30.12.2023. Kupon ne velja med krompirjevimi In novoletnimi počitnicami ter ob praznikih. Kupon velja za nakup ene vstopnice, Izplačilo v gotovini In nakup darilnih bonov nista možna. Ostali popusti (družinski, upokojenski,...) so Izključeni In se ne seštevajo. t: 02 74 94 530 e: termalnl.park@terme-ptuj.sl V Štajerski s tč. INPLAN BIVŠA METALKA NA PTUJ"1 TRGOVINA, BAR - Petek, 22. SEPTEMBER 2023 Praznik PASULJA in GOLAŽA 1 J*' - Petek, 22. SEPTEMBER 2023 & Sobota, 23. SEPTEMBER 2023 DISKONTNA RAZPRODAJA - SLADOLEDI IN DRUGjlZDELklfi - Torek, 10. OKTOBRA 2023 PRAVA OKTOBERFEŠTA POL PIŠČANCA, BAVARSKA ŠTRUČKA IN KROM^JC^ ' Ptuj, petek, 22. septembra 2023 Letnik LXXVI • št. 74 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 2,20 EUR SPORED Ihg^tm i Ugl ^ i ......ipi s: Podravje • Če bo država zaprla pipico, bodo domovi za starejše znova dražji Letos že dve podražitvi, bo še tretja? Ker so julija prenehali veljati ukrepi, s katerimi je država sofinancirala stroške dela v domovih za starejše, so domovi letos že drugič povišali cene oskrbnin; ponekod tudi za 16 odstotkov. Cene pa bi se po podatkih Skupnosti socialnih zavodov - brez vladne subvencije v prihodnje - lahko dvignile še do 25 odstotkov. Več na straneh 6 in 7. Politika Videm • Vsaj 50 preiskav hromi delo občine, obenem pa so tudi izgovor O Stran 2 Aktualno Podravje • Pešec ni zmeraj in povsod kralj O Stran 3 Podravje Slovenija • Denar za podjetništvo: Ormožani absolutni zmagovalci O Stran 4 Haloze Žetale • Buren sestanek z Rune obrodil sadove O Stran 9 Kmetijstvo • Cene koruze strmoglavile še bolj kot pše Podravje Pred upokojitvijo največ učiteljic razrednega pouka W-3 Strang ^mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmifi^i | Finančni učinek združevanja treh zavodov le petodstoten Za plače (brez vrtca) v ptujskih javnih zavodih 1,6 milijona evrov ^/////////////////m^^ r///////////////////////s. 2 Štajerski Aktualno petek • 22. septembra 2023 Podravje • Na spodnjepodravskih osnovnih šolah še nimajo težav z iskanjem učiteljev Pred upokojitvijo največ učiteljic razrednega pouka Na osnovnih šolah Spodnjega Podravja se še ne soočajo z večjimi kadrovskimi težavami glede zaposlovanja učiteljev, o čemer je sicer zadnje čase veliko slišati predvsem iz ust glavnega šolskega sindikalista Branimira Štruklja. V naslednjih treh letih jih bo sicer kar nekaj izpolnilo pogoje za upokojitev, vendar so številke precej daleč od alarmantnih. Poleg tega ni nujno, da se bodo vse te učiteljice oz. učitelji tudi dejansko res upokojili, saj jim zakonodaja omogoča, da delo nadaljujejo tudi po dopolnjenih vseh pogojih, če tako želijo. Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje ne razpolaga s podatki, koliko učiteljic in učiteljev se bo upokojilo po posameznih regijah. Na nacionalni ravni pa bo v naslednjih petih letih pogoja starosti in delovne dobe za upokojitev v osnovnih šolah izpolnilo 2.980 (14,3 odstotka) osnovnošolskih ter 913 (14,5 odstotka) srednješolskih učiteljic in učiteljev. Med letoma 2028 in 2032 se bo ta delež na osnovnih šolah skoraj prepolovil (7,9 odstotka), medtem ko se bo v srednjih šolah nekoliko povišal (15,6 odstotka). V obdobju naslednjih deset let na MVI pričakujejo, da bi se lahko skupno upokojilo 4.628 (22,2 odstotka) osnovnošolskih ter 1.896 (30,1 odstotka) srednješolskih strokovnih delavcev. Število učiteljev, ki tik pred upokojitvijo ali pa že izpolnjujejo pogoje Osnovna šola Tri leta do upokojitve Izpolnjeni pogoji za upokojitev Ljudski vrt Ptuj 10 3 Mladika 7 2 Olge Meglič Ptuj 2 Markovci 3 OŠ Dornava 1 Hajdina 5 Destrnik-Trnovska vas 5 Videm 9 Podlehnik 1 Cirkulane-Zavrč 4 Ivanjkovci 1 Skupaj: 48 9 Vir: OS Spodnjega Podravja V osnovnih šolah bo med njimi največ učiteljic in učiteljev razrednega pouka, matematike, športa in slovenščine, v srednjih šolah pa slovenščine, angleščine, matematike in športne vzgoje. Osnovne šole se pri iskanju kadra še ne povezujejo s fakultetami Večina ravnateljev podravskih osnovnih šol v prihodnje pričakuje največ težav pri iskanju učiteljev naravoslovnih predmetov, predvsem matematike, fizike, tehnike in tehnologije, športa in računalništva. Na OŠ dr. Franja Žgeča Dornava že dlje časa iščejo računalnikarja, vendar se že na dva razpisa ni nihče prijavil. Na večini osnovnih šol se pri pridobivanju novega kadra ne povezujejo s fakultetami, saj za to še ni potrebe. Izjema sta OŠ Hajdina in Videm. »Na fakultete se obrnemo predvsem takrat, ko se na razpis ne prijavi noben kandidat z vsemi pogoji,« je izpostavil Robert Murko, ravnatelj OŠ Videm. Na največji ptujski osnovni Foto: Pixabay V osnovnih šolah Spodnjega Podravja je le peščica učiteljev, ki hkrati izpolnjujejo pogoje za upokojitev in še naprej poučujejo. V obdobju naslednjih deset let se bo sicer na državni ravni upokojilo 4.628 osnovnošolskih ter 1.896 srednješolskih učiteljev in učiteljic. šoli Ljudski vrt, kjer je zaposlenih 82 strokovnih delavcev, bo v prihodnjih treh letih pogoje za upokojitev izpolnilo deset učiteljev. Trije bi se sicer lahko že upokojili, vendar še vedno poučujejo (razredni pouk, svetovalna služba, pouk športa). Glede na zbrane podatke ni prav veliko osnovnošolskih učiteljev, ki bi hkrati izpolnjevali pogoje za upokojitev in še naprej poučevali. Na OŠ Destrnik-Trnovska vas so to štirje učitelji oz. učiteljice razrednega pouka, na Mladiki pa dva predmetna učitelja. Na OŠ Ivanjkovci nimajo težav s kadrom, vsi učitelji poučujejo svoje predmete in so usposobljeni za poučevanje predmeta, prav tako imajo računalničarja. V prihodnje pa bi se lahko pojavile težave predvsem pri iskanju učiteljev za poučevanje naravoslovnih predmetov. Država je sicer osnovnim šolam omogočila zaposlovanje strokovnjakov, ki bi pedagoško izobrazbo šele pridobili. Helena Ocvirk, ravnateljica OŠ Olge Meg- lič Ptuj, je nekoliko skeptična glede tega. Pred časom so se namreč zanimali za usposabljanje iz predmeta fizika. Slednje traja dve leti na Pedagoški fakulteti v Ljubljani, samo šolnina pa znaša okoli 5.200 evrov, k temu je treba prišteti še stroške bivanja oz. prevoza. »To si bo tako posameznik kot šola zelo težko privoščila, subvencije šolnin Ministrstva za vzgojo in izobraževanje pa so minimalne,« je dejala Ocvirkova. Estera Korošec Videm • Športna društva brez občinskega denarja Vsaj 50 preiskav hromi delo občine, obenem pa so tudi izgovor V občini Videm je registriranih vsaj 11 športnih društev, občina pa za športni program letno nameni nekaj manj kot 60.000 evrov. Čeprav smo že globoko v drugi polovici leta 2023, številna društva še čakajo na izplačilo denarja, ki bi ga sicer na račun morala prejeti najkasneje 30 dni po podpisu pogodbe. Župan Brane Kolednik pravi, da je razlog za neizplačilo inšpekcijski nadzor, svetnika Friderik Likavec in Matjaž Klasinc pa pravita, da ni zadržkov za neizplačilo denarja društvom. Očitno perečo temo je na zadnji seji prvi nagovoril Friderik Lika-vec, ki ga je zanimalo, kdaj bodo društva prejela vsaj 70 % dodeljenih sredstev, ki bi jih morala v skladu z odlokom o športu prejeti na račun najkasneje 30 dni po podpisu pogodbe, preostali del pa na podlagi zahtevkov za izplačilo, ki jih morajo na občino oddati najkasneje do 20. novembra. Župan je odvrnil, da se na občini ta trenutek soočajo z vsaj 50 preiskavami in nadzori, tudi na področju športa. »Na pristojnem inšpektoratu trenutno pregledujejo pravilnik o razdelitvi sredstev in že slaba dva meseca čakamo na odgovor.« Inšpekcijski nadzor ne zadržuje dodelitve denarja Likavec je župana poučil, da inšpekcijski nadzor ne zadrži odločbe o dodelitvi sredstev, prvi mož občine pa je odgovoril, da želijo počakati na odločitev inšpektorjev, saj naj ne bi želeli ponavljati morebitnih napak iz preteklosti, če se ugotovi, da razdelilnik točk oz. denarja ni v skladu z zakonodajo. Toda Kla-sinc je izpostavil, da so nekatera, predvsem večja društva že prejela denar. »Tudi sam sem se obrnil na inšpektorat za šport, zanimalo me je namreč, ali njihov nadzor zadrži izplačilo sredstev. Odgovor je bil, da občina lahko izvaja izplačila. Zato mi ni logično, zakaj bi zavlačevali; in če so denar prejeli veliki, naj še majhni, ne da se gremo neke igrice.« Brane Kolednik je v bran občine dejal: »Tudi meni ni logično, da prejemamo inšpekcijske nadzore takoj, ko naredimo dotacijo društvu. Ne gremo se nobenih igric. Misliš, da se sami prijavljamo, ker da nimamo drugega dela?« Občina je v tem letu po podatkih Erarja že nakazala denar Športnemu društvu Videm, in sicer skupno 20.975 evrov, Športnemu društvu Tržeč 15.017 evrov in Športnemu Foto: Mojca Vtič Župan Brane Kolednik je ponovno izpostavil številne inšpekcijske in druge nadzore, ki kradejo čas občinskim uslužbencem. društvu Leskovec 10.007 evrov. Skupno je za letošnji program športa predvidela 57.500 evrov, kar pomeni, da je zadržanih še 11.500 evrov. Med društvi, ki denarja kljub odločbi še niso prejela, sta tudi športni društvi Lancova vas in Se-lan. Predsednik prvega Danijel Hliš je dejal: »Za zdaj denarnih težav še nimamo, saj glavnino izdatkov beležimo v zimskem obdobju.« Podobno je povedal tudi Alen Plaj-nšekiz Sel. Statutarno pravna komisija le na papirju Na zadnji seji je tekla beseda tudi o neizvajanju pravilnikov oz. o nujni posodobitvi občinskih pred- pisov, na kar je ponovno opozoril Likavec. »Statutarno pravna komisija se vse od ustanovitve še ni sestala. Predlagam, da se jo razreši, saj gre za komisijo le na papirju. Komisija je posvetovalno telo župana, ki bi morala pregledati in opozoriti na občinske predpise, tudi na pravilnik o športu, ki jasno določa, kdaj morajo biti plačila izvedena.« Dodal je, da je v občinskih predpisih kup anomalij in nepravilnosti, ki so se nabrale skozi leta in bi jih lahko komisija začela razreševati. »Treba je pljuniti v Foto: Mojca Vtič Friderik Likavec je občinsko upravo in druge občinske veljake ponovno pozval k ureditvi ter posodobitvi občinskih aktov. roke, kajti naloga komisije je, da preveri ustreznost predpisov. Župan, razdeli naloge. Razumljivo je, da vsega ne zmoreš sam.« Predsednica komisije Urška Hercogje odvrnila, da naj svetnik poda pobudo za sklic seje statutarno pravne komisije, na seji pa je postavila vprašanje glede ureditve motoričnega parka, fitnesa na prostem ter ureditve igrišča z umetno travo, ki je bila napovedana že poleti. Občina je za ta namen prejela 17.000 evrov na razpisu fundacije za šport. Župan je pojasnil, da je razlog za zamik preučitev nove lokacije postavitve parka, in sicer na območju čistilne naprave, ki jo bodo v prihodnjih dneh porušili, obenem je zagotovil, da bo park urejen do konca leta, saj jih k temu zavezuje tudi rok za izvedbo projekta. Mojca Vtič petek • 22. septembra 2023 Aktualno Štajerski 3 Ptuj • O finančnem učinku združevanja treh javnih zavodov - prihranek le petodstoten Za plače v zavodih, brez vrtca, dobrega 1,6 milijona evrov Tekoča poraba občinskega proračuna je iz leta v leto višja, kar posledično pomeni manj investicij. V lanskem letu je mestna občina Ptuj zgolj za plače zaposlenih v javnih zavodih namenila več kot 1,6 milijona evrov in še skoraj 2,8 milijona evra za plače delavcev v Vrtcu Ptuj. Gre za izjemno velik zalogaj. S tem argumentom na občini uvajajo nekatere organizacijske spremembe, ki so najbrž šele začetek varčevalnih ukrepov. Združevanje treh javnih zavodov pod eno streho bo na samem začetku pomenilo dve direktorski plači manj, kasneje naj bi bil učinek še na drugih postavkah. Okvirni izračun je pokazal, da bi dejstvo, da bo zdajšnje tri zavode vodil en sam direktor, letno lahko predstavljalo približno sto tisočakov prihranka. Lani je skupna bruto plača direktorja Zavoda za šport znašala 40.590 evrov, direktorja Centra interesnih dejavnosti Ptuj pa 38.979 evrov. Nekoliko nižja je bila plača direktorice Zavoda za turizem Ptuj, in sicer dobrih 34.000 evrov. Pri tem gre za bruto zneske (bruto 2, prevoz, prehrana, premija, regres) in ne neto izplačila. Pa vendar je to denar, ki ga je občina porabila za te tri zaposlitve. Okvirni letni prihranek, ki ga prinese združevanje, torej znaša okrog 80.000 evrov. Glede na število zaposlenih je ta odločitev smiselna. V Zavodu za šport je trenutno osem zaposlenih, na Zavodu za turizem sedem, na CID-u pa pet, od tega eden za določen čas trajanja projekta, ki je v celoti sofinanciran. Skupaj je tako 20 zaposlenih v vseh treh zavodih, kar bi lahko obvladoval en direktor oz. vodja. Druga dilema je, ali bo ta dovolj usposobljen za delo na treh različnih področjih, kot so mladi, šport in turizem. Na občini zagotavljajo, da se bodo trudili najti najbolj kompetentno osebo za to delovno mesto. Združevanja drugih zavodov ne bo, ker jih občina »le« sofinancira Takoj, ko je postalo jasno, da bo vodstvo občine vztrajalo in iz- polnilo svojo namero ter začelo pridruževati Zavod za šport in CID k Zavodu za turizem, so se pojavila vprašanja, zakaj potemtakem zgolj ti trije zavodi. Na MO Ptuj pojasnjujejo, da so preverili razne scenarije in možnosti, a v nekaterih primerih združevanje bojda ni možno ali smiselno. Najpogosteje so omenjali Znanstveno-raziskovalno Znesek občinskega financiranja treh zavodov za leto 2022 Zavod Skupni znesek financiranja Znesek za plače vseh zaposlenih Plače direktorjev zavodov Zavod za šport 379.142 190.964 40.591 CID 213.860 156.091 38.980 Zavod za turizem 402.022 156.991 34.056 skupaj 995.025 504.045 113.627 Plače v javnih zavodih ostajajo ogromen strošek proračuna Stroški plač zaposlenih v javnem sektorju v zadnjih letih dejansko predstavljajo veliko breme za občine, ki plačujejo odločitve in kompromise, kijih sindikati dosežejo z vlado. V letu 2022je Mestna občina Ptuj neposredno za plače zaposlenih v javnih zavodih namenila 1.627.868 evrov, Vrtcu Ptuj v okviru financiranja za plače zaposlenim pa okrog 2.784.000 evrov, skupaj torej zgolj na teh dveh postavkah 4,4 milijona evrov. V to niso vštete plače zaposlenih v občinski upravi, kar naj bi letos občino stalo okrog 2,5 milijona evrov. V preostalih zavodih, katerih (so)ustanoviteljica je MO Ptuj, je zgolj za plače tam zaposlenih v letu 2022 namenila kar 1,1 milijona evrov; skupno z omenjenimi tremi zavodi, kijih zdaj združuje, torej 1,6 milijona evrov. V tem kontekstu je prihranek z združitvijo treh zavodov, okrog 80.000 evrov, res komaj omembe vreden, saj znaša 5 % skupnih stroškov za plače - brez stroška plač za vrtec. Strošek MO Ptuj za plače v javnih zavodih, brez vrtca Glede na skupno maso plač in delež, ki ga ta predstavlja v skupnem znesku financiranja, je jasno, da bodo potrebni še kakšni varčevalni ukrepi. *Znesek zajema bruto2 plačo direktorja, stroške prehrane, prevoza, premije KPDZ in regres. Vir: MO Ptuj središče Bistra, agencijo Lea in podjetje KKS. A plače direktorjem omenjenih zavodov in podjetja ne prispeva občina: "Zagotavljamo sredstva le za del plače direktorja ZRS Bistra, in sicer je to v letu 2022 znašalo 46.949 evrov." Nesmiselnost združevanja so podkrepili še s podatkom, da so to zavodi, ki se večinoma financirajo iz drugih virov, ne občinskega proračuna. "Drugi zavodi niso predvideni za združevanje," so eksplicitno povedali na MO Ptuj. Zakaj v skupni zavod niso priključili še PeTV? Tako kot CID v prostorih Stare steklarske odslej deluje tudi Ptujska televizija PeTV. Pojavila so se vprašanja, zakaj tudi televizijske Zavod Znesek za plače v € Knjižnica Ivana Potrča 548.955 Mestno gledališče Ptuj 207.037 Pokrajinski muzej Ptuj 42.554 ZRS Bistra 151.690 Zasebni vrtec Ptuj 1.888 Osnovne šole (dodatne dejavnosti) 91.580 Glasbena šola (nadomestila) 36.832 Javna dela 43.288 SKUPAJ 1.123.824 Vir: MO Ptuj dejavnosti ne priključijo pod skupni zavod, namesto da deluje v sklopu občinskega podjetja Javne službe Ptuj, kar bi bilo tudi vsebinsko bolj smiselno. "PeTV deluje v okviru javnega podjetja, kar pomeni, da že iz statusnih specifik združevanje ni možno. Mestna občina Ptuj je v letu 2022 za PeTV namenila 19.250 evrov." Ptuj je med prvimi mestnimi občinami v državi, ki so se lotile tovrstnega varčevanja. Neuradno je slišati, da o tem razmišljajo tudi drugje in čakajo, kako se bo izkazala odločitev vodstva MO Ptuj o združevanju zavodov. Plače so sicer le del stroška, tudi drugi (materialni in ostali) gredo v nebo, nikakor pa niso zanemarljiv delež. Občina je za delovanje Zavoda za šport, Zavoda za turizem in CID lani namenila 995.000 evrov, več kot polovico tega denarja, 504.000 evrov, za plače vseh zaposlenih, od tega 113.626 za plače treh direktorjev. Dženana Kmetec Foto: CG Slovenija, Spodnje Podravje • Prometni režim na različnih kolesarskih površinah Pešec ni zmeraj in povsod kralj Ali ločite med kolesarsko potjo, stezo in pasom? Verjetno ne. Vse omenjene površine so namenjene kolesarjem, a ne samo njim, zato pogosto prihaja do nejasnosti oziroma neznanja, kdo ima kdaj in kje prednost. Sodobne oblike prometa in nove prometne površine za razne udeležence narekujejo tudi nova pravila. V Zakonu o pravilih cestnega prometa je v 93. členu na kratko zapisano, da morajo kolesarji voziti po kolesarski poti, stezi ali pasu. Kjer teh prometnih površin ni oziroma niso prevozne, pa smejo voziti ob desnem robu smernega vozišča v smeri vožnje, in to drug za drugim, razen na kolesarski poti. Kaj več o vedenju na različnih kolesarskih površinah zakon ne govori. Po kolesarki tudi peš ali s traktorjem Več informacij o tem nudi Pravilnik o kolesarskih površinah. Za kolesarsko pot šteje od glavne ceste ločena dvosmerna cesta, ki je v prvi vrsti namenjena kolesarjem in tudi drugim uporabnikom, kot so pešci, jahači, goniči in mopedi. Po njej se lahko zapeljejo tudi vozniki motokultivatorjev in traktorjev, a le za toliko, kolikor potrebujejo, da dostopajo do kmetijskih obdelovalnih površin. Po drugi strani pa je kolesarska steza del cestišča, vendar je od njega dvignjena ali pa kako drugače ločena. Skupaj jo uporabljajo kolesarji in mopedisti, ki ne vozijo hitreje od 25 kilometrov na uro. Če je steza v isti višini s pločnikom, je od njega, torej od pešcev, ločena z zaznavnim pasom. Lahko je dvostranska enosmerna, enostranska dvosmerna ali dvostransko dvosmerna. Kolesarjem in mopedistom je poleg tega namenjen še kolesarski pas, ki je na desnem robu vozišča, od katerega je ločen z neprekinjeno ali prekinjeno vzdolžno označbo. Kadar na njem ni ne kolesarja ne mopedista, lahko po kolesarskem pasu vozijo tudi druga vozila. Največ šteje strpnost Če kolesarjem ni na voljo nobena od naštetih in bistveno varnejših rešitev, jim ne preostane drugega, kot da kolesarijo na prometnem pasu in cesto dejansko uporabljajo skupaj z vsemi drugimi vozili. »Na kolesarski stezi, ki je skupaj s pločnikom za pešce, ločena z označbami ali pa tudi ne, velja, da ima na njej prednost pešec, kolesar pa se mora tam, če ga sreča, gibati s hitrostjo pešca. Takšen je primer na Zagrebški cesti. Drugače je na kolesarski poti, kjer je glavni kolesar in ne pešec. Nič ni narobe, če jo uporabljajo tudi pešci, zlasti tam, kjer ni pločnika, kot je to marsikje na podeželju, kjer so z izgradnjo kolesarskih poti naredili tudi korak mM ... . H1 Fot Kolesarske poti, ki so ločene od ceste, lahko uporabljajo tudi pešci, a na njih nimajo prednosti pred kolesarji. tí k izboljšanju varnih šolskih poti. Zanimivo situacijo pa imamo na primer na Ormoški cesti na Ptuju, pri podhodu proti Supernovi. Tam ljudje pogosto pešačijo po kolesarski poti, a se morajo, če srečajo ko- lesarja, oni umakniti,« razlaga Robert Brkic, vodja medobčinskega redarstva. »Tega pravila marsikdo ne pozna, zato se dogaja, da se pešec kolesarju, ki mu tam niti ni treba zmanjšati hitrosti vožnje, noče umakniti in prihaja do konfliktov. Ne glede na to, kdo ima uradno prednost, pa zmeraj velja, da pri skupni uporabi prometnih površin največ šteje strpnost.« Senka Dreu 4 Štajerski Podravje petek • 22. septembra 2023 Slovenija • Denar za podjetništvo Ormožani absolutni zmagovalci Občini Ormož in Podlehnik sta kot edini iz podravske regije uspešno kandidirali na razpisu Ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj, ki ga vodi nekdanji župan Murske Sobote Aleksander Jevšek. Podlehnik je dobil denar za podjetniški inkubator, Ormož pa celo za dva projekta, poleg tehnološkega parka še za komunalno ureditev ekonomsko-poslovne cone Glinokop. Foto: MZ Ormožanom je na razpisu uspelo celo z dvema projektoma in najvišjim prispevkom iz državnega proračuna, kar 3,2 milijona evrov za oba projekta skupaj oziroma 1,6 milijona za posamičnega. Na februarja objavljeni razpis so se lahko prijavile lokalne skupnosti tako imenovanih problemskih obmejnih območij, v Spodnjem Podrav-ju so to Cirkulane, Dornava, Majšperk, Ormož, Podlehnik, Središče ob Dravi, Sv. Tomaž, Videm, Zavrč in Žetale. Na območju celotne države ima status problemskega obmejnega območja nekaj manj kot 90 lokalnih skupnosti. Ministrstvo za kohezijo je prejelo 23 vlog, zeleno luč za sofinanciranje jih je dobilo 13, iz podravske regije samo Podlehnik in Ormož. Letos bo ministrstvo za projekte zagotovilo osem milijonov evrov in naslednje leto, ko morajo biti končani, še 11. In kje bodo gradili? Kot smo že poročali, je občini Ormož uspelo pridobiti denar za dva projekta, za vsakega 1,6 milijona evrov. Denar za tehnološki park je za črpanje predviden letos, za poslovno cono Glinokop pa v naslednjem. Tudi podlehniška občina bo glavnino gradnje podjetniškega inkubatorja izvedla v naslednjem letu, ko ima na razpolago 1,2 milijona evrov državnega sofinanciranja. Med prejemniki sredstev na razpisu tokrat ne najdemo Prekmurcev, ki jih državna meja obkroža na treh straneh. Je pa uspelo denar pridobiti dvema koroškima občinama, Slovenj Gradcu in Ravnam, obe načrtujeta gradnjo podjetniškega inkubatorja. S primorsko-notranjskega konca so prejemnice denarja občine Ajdovščina, Postojna, Komen, Ilirska Bistrica in Hrpelje-Kozina. V Postojni bodo urejali regijsko obrtno središče, v Ajdovščini in Komnu komunalno infrastrukturo v poslovnih conah, na Kozini in v Ilirski Bistrici pa podjetniški inkubator. Na Dolenjskem bo občina Semič razširila obrtno cono, v Podčetrtku bodo dobili center za promocijo podjetništva, v gorenjskem Tržiču pa prav tako podjetniški inkubator. Rok za končanje projektov je konec leta 2024. MZ Ptuj • Izboljšave za tržnico Vodomet bi bil dobrodošel Pogled na ptujsko »tržnico«je bil v poletnih mesecih prav žalosten. Sreča je, da obratuje vsaj gostinski lokal, sicer bi bilo stanje še veliko slabše. Pojavila pa se je pobuda za postavitev vodnega elementa, ki bi morda na to lokacijo privabil več ljudi. Foto: CG O tem, kako doseči, da bo vročina na tej veliki površini znosnejša, so veliko govorili, a sprememb ni. Dejstvo je, da je bilo v tej vročini, na ogromni, prazni tržnični površini nemogoče karkoli početi. Branjevke so se že pred časom prestavile na novo lokacijo, nasproti Blagovnice. Svetnik Alen Iljevec pa meni, da bi že z malimi koraki lahko naredili veliko: »Tržnica od obnove dalje ne zaživi. Z ureditvijo vodnega elementa po zgledu Glavnega trga v Mariboru ali Mestnega parka v Kopru, to je z vgraditvijo vodometa iz tal, bi le-ta zagotovo privabil tako domače kot tuje obiskovalce, ki bi jim v poletni vročini tudi nudil osvežitev. V času prireditev bi ga izklopili.« O podobni pobudi so govorili že nekajkrat. Ideja je bila tudi, da bi na Mestnem trgu po vzoru prestolnice postavili pršilnike. Na Mestni občini Ptuj so pobudo Iljevca ocenili kot smiselno, a so pojasnili: »O vodnem elementu na mestni tržnici smo razmišljali že v času priprave projekta, vendar smo se zaradi posledičnega povišanja vrednosti investicije in zahtevnosti vzdrževanja takega sistema odločili za vodni element s pitniki.« DK Dravsko polje • Odprtje 23 km kolesarske steze Za varne kilometre na kolesu Ptuj je z novozgrajeno kolesarsko stezo še bližje Dravskemu polju. Iz Majšperka v mesto prikolesarimo v pol ure, iz Kidričevega v 20 in Hajdine v 10 minutah. 5,2 milijona evrov sta za novozgrajeno traso kolesarske steze prispevali EU in država, MO Ptuj je v projekt vložila milijon evrov lastnih proračunskih sredstev, občina Kidričevo 1,8 milijona, Hajdina 420.000, v Majšperku računajo, da bo treba zagotoviti 720.000 evrov. Nekdanji in sedanji župani ob prerezu otvoritvene vrvice; z leve: Miran Senčar, Anton Leskovar, Nuška Gajšek, Sašo Kodrič, Franc Krajnc (podžupan) in Darinka Fakin Foto: CG V sredo pozno popoldan je bil desni breg Ptuja v znamenju kolesarjev. Na Ptuj so prešerne volje prikolesarili čez Dravsko polje in tako simbolično zaznamovali odprtje 23 kilometrov novozgrajene kolesarske steze, ki povezuje zgoraj naštete občine. Med kolesarji so bili tudi župani, podžupani in direktorji občinskih uprav. Vsi so se strinjali, da so na cilju pomembnega projekta. „Gre za veliko pridobitev. Vedno več ljudi kolesarjenje izbere kot način rekreacije ali pa se s kolesom odpravijo v službo in po opravkih. Seveda računamo, da bodo kolesarske steze zaživele in bodo služile namenu, za katerega smo jih zgradili. Cilj je, da bi kolo uporabljalo čim več ljudi, sodobni trendi mobilnosti so vsekakor usmerjeni k temu," je dejala županja MO Ptuj Nuška Gajšek. Najdaljši del novozgrajene kolesarske steze, več kot polovica oziroma 15 kilometrov, pelje skozi občino Kidričevo. Župan Anton Leskovar je pojasnil, da se njihova lokalna skupnost nenehno ozira za možnostmi črpanja evropskih nepovratnih sredstev. Ker se je pokazala možnost gradnje kolesarskih stez, so se odločili, da jih poskusijo zgraditi čim več, kolikor bo možno. Večji del steze so kombinirali s traktorskimi potmi in so široke 3,5 metra. „Veseli in zadovoljni smo, da smo se odločili za ta projekt. Ljudje kolesarijo po novi stezi, celo se pripeljejo od drugod, parkirajo avtomobile in se s kolesi odpravijo ali proti Ptuju, Ptujski Gori ali Slovenski Bistrici. Menim, da je kolesarjenje trajnostna oblika mobilnosti, predvsem pa varčna. Večinoma imamo v gospodinjstvih po dva avtomobila. Če si preračunamo letne stroške, to ni malo denarja. Morda bo kolesarska steza prišla komu še kako prav, tudi za pot do službe, do Kidričevega ali do Ptuja." Več kot zadovoljen je župan občine Majšperk Sašo Kodrič: „V naši občini je četrtina trase, okoli pet kilometrov, od Brega, skozi središče Majšperka, čez Ptujsko Goro in Podlože do sosednje občine Kidričevo. Kolesarjenje postaja vedno bolj priljubljena oblika rekreacije in preživljanja prostega časa, zato menim, da smo stezo zgradili ravno ob pravem času." S Hajdine smo na kolesu ujeli podžupana Franca Krajnca. „Zelo velika pridobitev je to za našo občino. Z veseljem smo se priključili projektu, povezava do Ptuja nam veliko pomeni. Za rekreacijo lahko kolesarimo do Kidričevega ali še naprej do Majšperka. Pozitivno in enkratno, pot je lepo speljana in varna." MZ Podravje • Društvo medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Zahvala za dobro delo zaposlenih v zdravstvu Društvo medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Ptuj-Ormož zaposlenim v zdravstvu v znak hvaležnosti za uspešno delo podeljuje znake, plakete in priznanja. Srebrni znak za življenjsko delo je letos prejela Jožica Lozinšek, priznanje pa sije prislužil oddelek za podaljšano bolnišnično zdravljenje ptujske bolnišnice. Letošnja slovesnost je potekala v Grajski pristavi v Ormožu, kjer so podelili srebrne znake in priznanja. »Plakete in srebrne znake podeljujemo v znak spoštovanja in zahvale za uspešno delo medicinskim sestram, babicam ptujsko--ormoške regije. Naše medicinske sestre in babice smo nagradili za njihov prispevek k večji kakovosti in prepoznavnosti dela na področju zdravstvene in babiške nege na našem področju kot tudi širše,« pravi Tanja Ribič Vidovič, predsednica Društva medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Ptuj-Ormož. Najvišje priznanje, srebrni znak za življenjsko delo, je prejela Jožica Lozinšek, srednja medicinska sestra, ki je bila vse od leta 1990 zaposlena v Zavodu za usposabljanje, delo in varstvo dr. Marijana Boršt-narja Dornava. To delo je predano opravljala 31 let, na različnih oddelkih. 12 let je vodila delovno enoto za otroke, mladostnike in odrasle osebe z motnjo v duševnem razvoju. Zadnjih 15 let pa je bila zaposlena kot ambulantna medicinska sestra. »Jožica je medicinska sestra v pravem pomenu besede. Je profesionalna, srčna, odgovorna, zanesljiva, korektna, pozitivna oseba, ki je znala s svojo naravnanostjo mo- Foto: Stanislav Zebec Srebrni znak Društva medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Ptuj-Ormož so letos prejele Dana Fišer Muzek (DU Ptuj), Dušanka Ozmec (CSO Ormož), Jožica Brenčič (ZUDV dr. Marijana Borštnarja Dornava) in Silva Jurkovič (PBO). tivirati tudi druge kolegice v timu. Odlikuje jo pošten in profesionalen odnos do bolnikov in sodelavcev. Čeprav je že v zasluženem pokoju, je nepogrešljiva, polna novih idej, pozitivne energije in dobre volje,« so zapisali v obrazložitvi. Podelili so še štiri srebrne znake in priznanje društva, ki si ga je prislužil Oddelek za podaljšano bolnišnično zdravljenje Splošne bolnišnice Ptuj. Ob tej priložnosti so predstavili tudi knjigo Spomini Nežke Medved 1928-2021, v kateri so zajeti spomini na začetek prosvete in zdravstvene nege v Halozah. Bila je ena izmed prvih izšolanih babic na Slovenskem. »Z izdajo njene knjige smo se ji želeli zahvaliti za doprinos in prepoznavnost dela medicinskih sester in babic na našem območju, v naših srcih bo vedno zapisana z zlatimi črkami,« pravi predsednica društva. Gimnaziji Ormož, v kateri od leta 2021 poteka nov program Zdravstvena nega, so izročili učni defi-brilator, ki ga bodo dijaki uporabljali za učenje pri kabinetnih vajah. Zdravstveni delavci opravljajo zahteven, odgovoren in težak poklic, priznanja, znaki in plakete so le majhen dokaz hvaležnosti in vedenja, da dobro delo ne ostane prezrto. Dženana Kmetec petek • 22. septembra 2023 Kmetijstvo Štajerski 5 Podravje • Začel seje odkup koruznega zrnja Cene koruze strmoglavile še bolj kot pšenice úJLááftufc, Perutnina Ptuj je najavila začetek odkupa najbolj razširjene poljščine pri nas. Lani je bila odkupna cena za tono sveže koruze, kije vsebovala 25 % vlage, 227 evrov, letos je trenutno 120 evrov. Postavljena cena je krepko nižja kot pred dvema letoma, ko so kmetje za tono koruze pri 25 % vlagi prejeli 165 evrov za tono rumenega zrnja. »To je absurd,« je dejal kmetovalec z Dravskega polja Milan Unuk. Koruza za zrnje je lani rasla na skoraj 42.000 hektarjih oz. je zasedala slabo četrtino slovenskih njivskih površin, okrog 27.000 hektarjev pa je bilo namenjenih koruzi za silažo. Odkupne cene rumenega zrnja so v letu 2022 dosegle rekordne vrednosti in pričakovano je bilo, da bodo letos padle. A če so se odkupne cene pšenice skorajda prepolovile v primerjavi z lani, so cene koruze še dodatno zgrmele v globino. »Lani so nam dali večjo ceno, pa pridelka ni bilo. Letos je pridelek dober, pa so nam ceno spremenili. Trgovci imajo škarje in platno v rokah, mi pa smo reveži, svojih skladiščnih kapacitet nimamo, prav tako ne živilske industrije, ki se je razprodala tujcem,« je dejal poljedelec Franc Obran iz Zabovcev. Ekstremi v eno in drugo smer Letina koruze je kljub vsem vremenskim neprilikam vsaj na Dravskem in Ptujskem polju, torej na peščenih lahkih tleh, izjemno dobra, je povedal dolgoletni kme- Foto: Mojca Vtič V Kmetijski zadrugi Ptuj bodo začeli koruzo odkupovati prihodnji teden, odkupno ceno bodo oblikovali glede na stanje na trgu, pri čemer bodo skušali pridelovalcem ponuditi najboljšo možno ceno. tijski svetovalec Ivan Brodnjak in dodal: »Imajo pa nekatere kmetije, predvsem tiste, ki kmetujejo na težjih tleh, posevke popolnoma uničene, tako da imamo tudi letos ekstreme v eno in drugo smer.« O višini odkupnih cen kmetijski poznavalec in poljedelec ni izgubljal besede, meni pa, da bi bile lahko te višje postavljene, kot so. »Uvoz koruze iz tujine je dražji, vprašljiva pa je tudi kakovost in vsebnost mikotoksi-nov, ki so strupeni za živali in ljudi. Teh tveganj bi se odkupovalci morali zavedati.« Uvoz iz tretjih držav se je več kot podvojil Po podatkih agencije za kmetijske trge so lani mlinska podjetja oz. tovarne krmil v Slovenijo uvozili 64.809 ton koruze iz držav EU in 1.735 ton iz tretjih držav, 58.619 ton koruze pa so odkupili od domačih pridelovalcev. Letos so podjetja že Povprečna cena koruze od leta 2020 dalje v 36. tednu I 2020 2021 2022 2023 I 130 €/t 239 €/t 300 €/t 212 €/t Cene so preračuna na 14 % vlago. Vir: Arsktrp do sredine septembra uvozila 4.300 ton koruze iz tretjih držav, torej 2,5-kratnik lanskega celoletnega uvoza, iz držav EU pa so po cestah ali železnicah pripeljali še 35.400 ton kurznega zrnja. Sicer pa se poraba koruze vsaj za prehrano ljudi zmanjšuje, ugotavljajo na statističnem uradu. Lani je Slovenec v povprečju porabil slab kilogram manj koruze kot leto prej, in sicer zgolj šest kilogramov, kar pa je tudi najmanj od povprečne porabe zadnjega petletnega obdobja (2017-2021), ko je ta znašala osem kilogramov. Mojca Vtič Podravje • Pridelki na prodnatih tleh dobri, na težkih katastrofalni Odkupne cene bučnic na ravni lanskih cen Medtem ko so odkupne cene pšenice upadle na 60 % lanske cene, koruze na 40 %, odkupne cene bučnic po besedah direktorja Oljarne Fram Romana Belšaka kije v lasti ptujskih zadružnikov, ostajajo na lanski ravni. Površine z oljnimi bučami 1991 2001 2011 2020 2021 2022 I Buče za olje (ha) 1053 2122 5718 4169 4491 3700 Površine z oljnimi bučami so se lani v primerjavi z letom prej zmanjšale za 18 %, v primerjavi z letom 2010, ko so oljne buče uspevale na kar 6.140 ha, pa je bila površina manjša za 40 %. Lani je bilo oljnim bučam pri nas namenjenih 3.700 hektarjev, predvidoma vsaj približno toliko površin so kmetje tej oljnici namenili tudi letos. Toda pogoji za vznik buč so bili s hladnim vremenom in obilico dežja do polovice maja izjemno slabi. »Okrog 70 % naših pogodbenih kmetov je moralo površine na novo zasaditi ali pa so posadili kaj drugega, tako je bila z bučami zasejana le polovica pogodbenih površin,« je dejal Roman Beišak. Količini pridelka pa je tudi letos močno botrovala zemljina. Ivan Brodnjak, dolgoletni kmetijski svetovalec, pravi: »Na prodnatih tleh bodo letos pridelki bučnic nekajkrat višji v primerjavi z lani, ko je letino oljnih buč prizadela katastrofalna suša. Posledično ocenjujem, da so glede na relativno slab vznik pridelki buč zelo dobri in ne bo takšnega pomanjkanja bučnega semena, kot smo pričakovali. Večje težave so pri krompirju.« Čeprav se je morda letina buč bolje iztekla, kot se je začela, pa direktor Oljarne Fram pravi, da je leto 2023 izjemno zah- Foto: Mojca Vtič Direktor Oljarne Fram Roman Beišak tevno za pridelovalce, pa tudi za oljarje. »Oljarna Fram je v lasti kmetov, te težke čase smo že doživljali, tako smo že pred časom sprejeli odločitve, ki nam letos gredo na roko. Sklenili smo, da si skušamo 50 % bučnic za naslednjo sezono zagotoviti vnaprej. To smo tudi storili.« O odkupni ceni pa je dejal, da so jih že lani v primerjavi z letom 2021 zvišali za 30 %. »Ceno smo Foto: Pixabay Na letošnjo slabšo letino so vplivali hladni majski dnevi z veliko dežja, poplavami, točo in drugimi vremenskimi ujmami. Tudi lanska letina je bila za pridelovalce buč zahtevna, saj je pridelek oklestila suša. V povprečju so lani kmetje pridelali pol tone suhih bučnic na hektar, kar je najmanj od leta 2013. takrat zvišali, saj smo želeli, da buče ostanejo v kolobarju. Tako smo že lani odkupovali sveže bučnice po 1,7 evra po kilogramu ter suhe po štiri evre.« Glavnino bučnic v Oljarni Fram, v lasti KZ Ptuj, odkupijo od lokalnih kmetov Ptujskega in Dravskega polja. »Glede na to, da je bilo že lani manj buč, letos pa še manj - smo razširili odkup tudi na Prekmurje.« O prodaji pa je Beišak povedal, da se uporaba bučnega olja širi, glavnina rabe je še vedno na območjih Štajerske, Prekmurja, Avstrijske Štajerske, v izvozu pa prevladujejo baltske države. V Oljarni Fram predelujejo bučno seme v bučno olje že od leta 1750, zadnja leta pa je eden izmed osrednjih izdelkov štajersko prekmursko bučno olje. Za liter te zelene tekoče začimbe so morali potrošniki v trgovinah Mercator, Spar in Tuš sredi septembra odšteti 17,5 evra oz. približno pol evra več kot v začetku leta, so izračunali v spletnem primerjalniku cen kmetijskega ministrstva. O cenah bučnega olja pa je direktor Belšak dejal, da si v oljarni seveda želijo, da bi lahko dosegli višje cene ob prodaji. »Višajo se nam stroški dela, proizvodni stroški, vendar na drugi strani moramo paziti, do kod lahko gremo s ceno, bučno olje namreč ni nujno živilo.« Mojca Vtič Vir: SURS 6 Štajerski V središču petek • 22. septembra 2023 - ' . \ -«J* : j ■ ■ . t ..i - V*- ' ' - -1 -.V. . .. J' . . ' ... V-i* ' .■■■■.■■• ■ ■ .- . ■ o. !'■:,\ ■ .. ■ _ ■ ■ - - ' *-. V . --v--»¡Sj .. > i. vr^^^ ■ ^ j. - i - ''' " ' " ' • • . .. ..-■ -v- , * , - * m Podravje • Če bo država zaprla pipico, bodo domovi.za starejše znova dražji ~ i Vi v WÏ' ' ^ r W 'mrW J Ker so julija prenehali veljati ukrepi, s katerimi je država sofinancirala stroške dela v domovih za starejše, so v večini domov že podražili oskrbnine. V ormoškem Centru za starejše občane (CSO) so ceno oskrbnega dne povišali s prvim avgustom, ptujski Dom upokojencev ter oba domova v Lenartu pa že s prvim julijem. Realno naj bi bili stroški še precej višji, a je država maksimalni dovoljen dvig omejila. Toda če bo šlo tako naprej, je vprašanje, koliko starostnikov in njihovih svojcev, ki pogosto doplačujejo oskrbo, si bo institucionalno varstvo sploh še lahko privoščilo. Ob takšnem tempu podražitve bo ostalo le še malo tistih starejših, ki si bodo (tudi ob pomoči svojcev) sploh še lahko privoščili bivanje v domovih upokojencev. Domovi upokojencev vsako leto marca izvedejo redno uskladitev cen. Številni so cene dvignili takrat, dovoljena je bila podražitev za največ 4,5 %. Preostanek je sofinanciral državni proračun. V Domu upokojencev Ptuj cen marca letos sicer niso usklajevali, so pa jih zvišali v začetku leta in nato s 1. julijem. Ponekod bolj, ponekod manj občutno. Najbolj se je podražitev poznala v oskrbi IV, od 10 do 16 %. Tako kot drugje je nov dvig cen možen, glede na finančne podatke pa tudi verjeten. Pri storitvi celodnevnega insti- tucionalnega varstva je v ptujskem domu najvišja cena na oskrbi IV v enoti Kidričevo: 43,87 EUR (za dvoposteljno sobo s souporabo kopalnice - standard). To ceno plačuje osem oseb. Prav tako v tej enoti imajo na oskrbi IV enoposteljno sobo z lastno kopalnico (nadstandard, v skladu s pravilnikom) in plačujejo 47,77 evra dnevno, kar je najvišja cena v zavodu. Najnižjo ceno na oskrbi I imajo v enoti Ptuj, in sicer 23,24 evra (za dvoposteljno sobo s souporabo kopalnice - standard) plačuje 51 oseb. Najnižji znesek med vsemi stanovalci DU Ptuj imajo tri osebe v enoti Ptuj, ki so uvrščene v kategorijo oskrbe I in bivajo v tripostelj-nih sobah (odbitek -5 % oskrbe I): 22,08 evra na dan. "Glede dviga cene še ni nič jasnega, zaenkrat ni v planu, čeprav se tudi pri nas stroški ne pokrivajo, razlika je še vedno okrog 9 odstotkov," pojasnjuje Vesna Šiplič Horvat, direktorica Doma upokojencev Ptuj. Podražitev, če oziroma ko bo do nje prišlo, se bo poznala v vseh šestih enotah ptujskega doma, kjer pa imajo zadnja leta diferencirane cene. Za vzdržnost poslovanja domov še do 25 odstotkov višje cene Na ministrstvu naj bi sicer pripravljali podaljšanje interventnega zakona, s čimer bi zagotovili nadaljevanje proračunskega sofinanciranja. V domovih podrobnosti ne poznajo, mnogi, tudi Šiplič Horva-tova, pa menijo, da bi do uveljavitve novega sistema dolgotrajne oskrbe država morala zagotoviti sofinanciranje. Za vzdržnost poslovanja naj bi bil po podatkih Skupnosti socialnih zavodov Slovenije potreben dvig cen oskrbe med 12 in 25 odstotki. Vsaka podražitev pa pomeni tudi spremembo strukture financiranja oskrbe. Stanovalcev, ki bodo oskrbnino zmogli plačevati samostojno, bo vedno manj, vedno več bo drugih (do)plačnikov, kot so svojci in občine. »Samo upamo lahko, da ponovna podražitev ne bo potrebna in da bodo pristojni v državi sprejeli ustrezne ukrepe, ki nam bodo pomagali obvladovati poslovanje, kajti cene električne energije, plina, živil, materialov in storitev ves čas naraščajo in to vpliva na višino stroškov. Če bo tudi v drugi polovici leta trend dviga stroškov takšen, kot je bil v prvi polovici, kljub zadnji podražitvi oskrbnega dne s prihod- ki ne bomo zmogli pokriti nastalih stroškov,« pa pravi Janja Jurkovič, direktorica CSO Ormož. Še desetodstotno povišanje Ob sedanjem trendu naraščanja stroškov, ocenjuje, bi bilo treba dvigniti cene za okrog deset odstotkov. Pričakovala je, da bo država podaljšala sofinanciranje stroškov dela, a je žal s 1. julijem zaprla pipico. »Ključne naloge so ureditev plačnega sistema in kadrovskih normativov ter seveda zagotovitev sofinanciranja stroškov. Ni namreč prav, da smo primorani dvigovati cene in tako dodatno bremeniti stanovalce, svojce ali druge plačnike oskrbnin. Foto: SD Foto: SD V matični enoti DU Ptuj imajo najnižjo ceno na oskrbi I, in sicer 23,24 evra V matični enoti CSO Ormož najnižjo oskrbo I, ki znaša 24,89 evra na Če država ne bo podaljšala sofinanciranja stroškov dela v domovih za sta- (za dvoposteljno sobo s souporabo kopalnice - standard), ki jo plačuje 51 dan, plačuje 44 stanovalcev, 36 stanovalcev pa za oskrbo lllb plača 41,25 rejše, v Lenartu ocenjujejo, da bodo morali znova dvigniti cene oskrbnin, in oseb. Najvišja cena je v enoti Kidričevo za oskrbo IV, znaša pa 47,44 evra. evra. to za šest do osem odstotkov. Cene oskrbe I v enotah DU Ptuj, 2023 Cene oskrbe v CSO Ormož in Grošljevi vili, 2023 Cene oskrbe v Domu sv. Lenarta, 2023 Enote Cene do julija Cene od julija Dvig v odstotkih Ptuj, Muretinci 21,45 23,2 13,10 Kidričevo 23,81 26 14,00 Juršinci 22,84 24 8,00 Koper 22,59 24,3 11,10 Vir: DU Ptuj Cene oskrbe IV v enotah DU Ptuj, 2023 Cena do avgusta Cena od avgusta Dvig v odstotkih Oskrba I 23,55 24,89 5,70 Oskrba Illb 39,91 41,25 3,36 Oskrba IV 35,94 38,28 6,50 Cene oskrbe so za dvoposteljno sobo s souporabo kopalnice - standard. Vir: CSO Ormož Cene oskrbe v CSO Ormož - enota Sveti Tomaž, 2023 Cena do julija Cena od julija Dvig v odstotkih Oskrba I 24,89 26,20 5,26 Oskrba IIIb 41,25 42,56 3,18 Oskrba IV 36,87 39,14 6,16 Cene oskrbe so za dvoposteljno sobo s souporabo kopalnice - standard. Vir: Dom Lenart Cene oskrbe v Domu sv. Agate, 2023 Enote Cene do julija Cena od julija Dvig v odstotkih Ptuj, Muretinci 36,12 40,99 16,00 Kidričevo 39,13 43,8 14,00 Juršinci 37,99 41,1 11,30 Koper 38,76 42 10,0 Vir: DU Ptuj Cena do avgusta Cena od avgusta Dvig v odstotkih Oskrba I 26,01 29,59 13,76 Oskrba IIIb 42,37 45,95 8,45 Oskrba IV 39,65 44,25 11,60 Cene oskrbe za dvoposteljno sobo z lastno kopalnico Vir: CSO Ormož Cena do julija Cena od julija Dvig v odstotkih Oskrba I 26,27 27,59 5,00 Oskrba IIIb 42,63 43,95 3,10 Oskrba IV 39,52 41,84 5,9 Cene oskrbe so za dvoposteljno sobo s souporabo kopalnice - standard. Vir: Dom Lenart petek • 22. septembra 2023 V središču Štajerski 7 Višji stroški dela Eden izmed razlogov za dvig cen so dodatni stroški dela. Januarja letos so se za sto evrov neto povišali minimalna plača, stroški prehrane in regresa. Še pred tem, oktobra lani, se je vrednost plačnih razredov v javnem sektorju dvignila za 4,5 odstotka, 1. aprila letos pa za nekatera delovna mesta še dodatno. Po navodilu ministrstva se lahko pri določanju novih cen oskrbe stroški za plače povečajo največ za 6,7 odstotka, drugi stroški dela za največ 13 odstotkov, materiala in storitev pa za največ 7,1 odstotka. Foto: Jana Najvišji znesek na položnici dobrih 1.600 eurou V enem od ormoških domov upokojencev je najnižja cena oskrbe, plačana za mesec julij, znašala 728,92 evra za stanovalko z oskrbo I v triposteljni sobi z dodatnimi storitvami, kot so dostava čaja v sobo in tuširanje izven obsega storitev oskrbe. Znesek najnižje izstavljene položnice za julij v ptujskem domu upokojencev pa je znašal 684,48 evra za stanovalca v triposteljni sobi. Najnižja položnica v lenarškem domu upokojence za julij je znašala 650 evrov. Najvišji znesek na položnici za julij so izstavili v ormoškem CSO. Znašal je 1.607,95 evra za oskrbo IIIa v enoposteljni sobi z dodatnimi storitvami vsakodnevnega tuširanja, dodatka za dietno prehrano, friziranja in dodatne opreme v sobi. V ptujskem domu upokojencev pa je julijska najvišja položnica dosegla 1.502,25 evra za oskrbo IIIb v kidričevski enoti v sobi z lastnim balkonom in kopalnico, z dieto, najemom TV in plačilom CATV. Na Lenarškem je julija najvišja položnica za oskrbo v enem od domov dosegla 1.432 evrov. Stanovalcev CSO Ormož je trenutno 193, nastanjeni so na treh lokacijah, od tega 152 v matični enoti v Ormožu, 13 v Grošljevi vili tik ob glavni zgradbi, 28 pa jih biva v enoti v Svetem Tomažu. Točna višina oskrbnine je sicer odvisna od števila stanovalcev v sobi, standarda bivanja ter vrste oskrbe, velja pa, da je najnižja za oskrbo I. Ta je julija v dvoposteljni sobi v matični enoti v Ormožu znašala 23,55 evra na dan, avgusta pa se je povišala za 5,7 odstotka in torej znaša 24,89 evra. Najvišja je cena za oskrbo IIIb in je julija v matični enoti znašala 39,91 evra, s prvim avgustom pa se je zvišala za 3,36 odstotka in zdaj znaša 41,25 evra. V skladu z navodili Ministrstva za solidarno prihodnost so tudi v družbi Dom Lenart, ki upravlja Dom sv. Lenart in Dom sv. Agata, pred kratkim sprejeli izredno uskladitev cen in oskrbnino podražili s prvim julijem. »Ker pa je bila dovoljena izredna uskladitev zgolj v omejenem obsegu, trenutno pozorno spremljamo poslovanje; če bodo stroški še naprej naraščali, bomo predlagali novo izredno uskladitev. Zadnje informacije namreč nakazujejo, da država za pokritje dodatnih podražitev novih proračunskih sredstev ne bo namenila,« razlaga direktor Zlatko Gričnik. Proti povečevanju obveznosti Pa vendar od vlade pričakuje, da bo našla finančne vire. »Gre za obveznosti, ki so bile sprejete in jih domovi za starejše moramo upoštevati, država pa jih je doslej tudi sofinancirala, da se vse te obveznosti niso prelile v ceno oskrbe, na katero ves čas pritiskajo najrazličnejše podražitve. Nujna je ureditev razmer, kar pomeni stop za kakršnokoli povečevanje obveznosti, kot so dvigi plač, dokler za to ni zagotovljenih proračunskih sredstev. Za zdaj še imamo upanje, da bo pristojno ministrstvo ohranilo sofinanciranje povečanega kadrovskega normativa in povečanih stroškov. Kolikšen dvig cen bo v nasprotnem primeru potreben, je odvisno od več dejavnikov in je težko napovedati, ocenjujem pa, da bi se cene oskrbnine povišale nekje za šest do osem odstotkov.« V obeh lenarških domovih tre- nutno biva 273 stanovalcev, od tega 230 v klasičnem varstvu, 43 pa v oskrbovanih stanovanjih. Najdražja je oskrba IIIb v dvoposteljni sobi z lastno kopalnico. V nobenem domu namreč nimajo standardnih dvoposteljnih sob s souporabo kopalnice, ampak zgolj z lastno kopalnico. Oskrba IIIb torej od prvega julija dalje stane 43,87 evra na dan, sledi pa oskrba IV v prav tako dvoposteljni sobi z lastno kopalnico, ki velja za oskrbo na varovanem oddelku za osebe s starostno demenco oziroma sorodnimi stanji, stane pa 40,45 evra. S 27,51 evra na dan (v dvoposteljni sobi z lastno kopalnico) je najcenejša oskrba I. Julija je bilo v najvišjo oskrbo, torej IIIb, razvrščenih osem, v najnižjo, oskrbo I, pa 54 stanovalcev. Ob tem Gričnik opozarja, da so končni zneski različni. »Odvisni so od datuma sprejema, dni bivanja v domu, od morebitnih odsotnosti, kot so hospitalizacija, odhod v zdravilišče ali domov, ter raznih dodatkov, kot so hladilnik v sobi, naročnina na kabelsko televizijo, balkon, lastna soba ...« Dženana Kmetec, Senka Dreu Medgeneracijski urbani park Občina Podlehnik je bila izbrana na natečaju EU projekt, moj projekt 2023 s projektom Medgeneracijski urbani park, ki je bil prepoznan kot uspešen projekt, sofinanciran z evropskimi sredstvi. To je odličen projekt, ki ima pomembne cilje in ponuja različne aktivnosti za vse generacije prebivalcev v občini Podlehnik. Vključevanje različnih generacij in spodbujanje gibanja na prostem sta ključna za zdravje in družbeno povezanost. Središče naše pozornosti je osupljiv Medgeneracijski urbani park, ki je v samem srcu podlehniškega mestnega jedra. Od svoje ustanovitve je postal prava oaza za vse generacije prebivalcev, prostotr, kjer se družine srečujejo, otroci razvijajo svoje motorične sposobnosti, mladostniki kujejo prijateljstva in starejši uživajo v sproščenih sprehodih. Okolje, v katero je park umeščen, je preprosto čarobno, saj omogoča raznovrstne aktivnosti. Medgeneracijski urbani park ponuja odlično priložnost za druženje in izmenjavo izkušenj med različnimi generacijami. Verjamemo, da bo ta projekt uspešno spodbujal gibanje, medgeneracijsko sodelovanje ter izmenjavo znanja in izkušenj med prebivalci občine Podlehnik. Takšni dogodki so pomembni za izboljšanje kakovosti življenja in povezanosti v naši skupnosti. EU projekt, moj projekt 2023 sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. EVROPSKA UNIIA EVROPSKI totiAlNI SKLRE) NAlOlttA V VAÍO miNOONOSl Medgeneracijski park Podlehnik 8.00-13.00 Šolske aktivnosti v sklopu Evropskega tedna mobilnosti • Kolesarski poligon • Parkirišče je lahko igrišče • Mladi ustvarjalci: parkirišče, naše platno 13.00-19.00 Družabno popoldne v parku • 14.00 Urica z Danico in Milico: branje pravljic in ugank pri knjižni hiški • 16:30 Pravljica za vse generacije s pravljičarko Liljano Klemenčič iz Knjižnice Ivana Potrča Ptuj • 17:15 En, dva, tri, migamo vsi: športna vadba za otroke in odrasle • 17:45 Zaigraj in se ne jezi: družabna igra za vse starosti Starejši in mlajši bodo imeli priložnost preizkusiti plezalno steno, električna kolesa, krepili se bodo medosebni odnosi in socialne veščine Pridružite se nam v Medgeneracijskem urbanem parku Podlehnik in skupaj ustvarimo boljšo prihodnost za vse generacije! S Štajerski Podjetništvo petek • 22. septembra 2023 Ptuj • Podjetje Tenzor zaznamuje 30 let poslovanja V skupini 120 sodelavcev in 18 milijonov evrov letnega prihodka Ustanovitelja podjetja Miran Senčar in Albert Bene sta pred tremi desetletji iz udobne in varne redne zaposlitve presedlala v podjetniške vode. Oba sta še danes prisotna v podjetju, kot solastnika in v vlogi strateških svetovalcev razvoja. Leta 2007 sta vodenje podjetja zaupala direktorju Bojanu Petku, najodgovornejše naloge v podjetju postopoma prevzemajo tudi njuni otroci. Miha Senčar je solastnik podjetja in komercialni direktor, Sen-čarjeva hči Taja Bezjak je zaposlena v komerciali, enako Benetova hči Jana Bene Orbanič. Podjetje Tenzor je na začetku zaposlovalo štiri sodelavce; Miran je prevzel direktorsko funkcijo, Albert je bil tehnični direktor, zaposlena sta bila še dva elektroinže-nirja, to je bil pogoj za opravljanje dejavnosti na področju tehničnega varovanja. „Štiri plače so bile za novonastalo podjetje na začetku poti precejšni zalogaj. Pogum se je izplačal, ustvarili smo uspešno podjetje, pri čemer so nas vodili znanje, marljivost, pogum in strast," se spominja Miran Senčar. Podjetje je iz leta v leto raslo, od ustanovitve ni minilo niti desetletje, ko so začeli graditi poslovno skupino v mednarodnem merilu. Danes na letni ravni kot skupina ustvarijo 18 milijonov evrov prihodkov, več kot polovico v tujini ali za tujino. Kot prvo pomembno razvojno prelomnico v podjetju štejejo podpis pogodbe z ameriškim proizvajalcem tehničnih sistemov za zaščito izdelkov pred krajo v trgovinah, podjetjem Sensormatic. A niso V podjetju Tenzor so ob letošnjem jubileju v maju za poslovne partnerje organizirali konferenco, ki sojo naslovili 30 let rasti in razvoja. Pred tednom dni so v Galeriji mesta Ptuj odprli razstavo umetniških del iz lastne likovne zbirke, osrednji del praznovanja bo danes, 22. septembra, v ptujskem dominikanskem samostanu. se zadovoljili zgolj s prodajo, vgrajevanjem in vzdrževanjem alarmnih sistemov. Želeli so več, postati večji, razvijati poslovne ideje, se inter-nacionalizirati, iskati nove poti prodaje. „To nam je uspelo, predvsem zaradi lastnega razvoja, ki smo ga v času finančne krize v letu 2008 ne samo ohranili, temveč celo okrepili. Tako smo se iz implementatorja sistemov tehničnega varovanja Foto: arhiv podjetja Tenzor - dvodružinsko podjetje; z leve Miran Senčar, soustanovitelj in solastnik podjetja, Taja Bezjak, nabava, Miha Senčar, solastnik in direktor komerciale, Jana Bene Orbanič, prodaja, in Albert Bene, soustanovitelj ter solastnik podjetja spremenili v sistemskega integra-torja naprednih tehnologij. Danes smo eden vodilnih integratorjev v Adria regiji na področju centralno--nadzornih sistemov, RFID-rešitev, sistemov upravljanja zgradb, tehničnega varovanja in elektroinsta-lacij na področju trgovine in trgovskih centrov, industrije, turizma, prometa, parkirišč in parkirnih hiš, bank in finančnih institucij, knjižnic in javne uprave. Ponosen sem, da skupaj dosegamo zastavljene cilje, čeprav je tudi veliko ovir, ki jih je treba premagati," je pojasnil direktor Tenzorja Bojan Petek, ki podjetje vodi od leta 2007. To je bilo tudi obdobje, ko jim je uspel velik met, dobili so delo na projektu Pletovar-je-Golo rebro. Razvojni oddelki pomenijo dodano vrednost Srce družbe so zaposleni, so prepričani v Tenzorju. Več ali manj imajo zvest kader z dolgoletnim stažem v podjetju. Ključnega pomena so tudi dolgoročni odnosi s poslovnimi partnerji in strankami. Danes skupina Tenzor zaposluje 120 sodelavcev in vključuje šest hčerinskih podjetij - v Sloveniji, na Hrvaškem, v Srbiji, Makedoniji, Albaniji in na Kosovu. Od lani imajo poslovno enoto v Avstriji, v celotni regiji JV Evrope so zgradili mrežo zanesljivih poslovnih partnerjev. Njihove rešitve so implementirane v več kot 25 državah. „Ko nekdo gradi knjižnico, skladišče ali tunel na avtocesti, lahko ponudimo celovito rešitev na ključ, od projektiranja, izvedbe vseh elek-troinštalacij, pametnih sistemov in vzdrževanja. V lastnih razvojnih centrih smo med drugim razvili REMS (Retail Event Management System), IEMS (Industrial Event Management System) ter UVSS in knjigomat za 24-urno izposojo. Slednja sta prejela zlato priznanje za inovacije. S prevzemom dejavnosti podjetja Gorup v lanskem letu smo postali proizvajalec parkirnih sistemov," je dejal Miha Senčar, ki je bil leta 2021 tudi prejemnik laskave nagrade Mladi manager leta. Soustanovitelj podjetja Albert Bene je dodal, da je pri lastnem razvoju najbolj ponosen na REMS (Retail Event Management System). „Morda, ker gre za zahtevno programiranje, programiranje pa je zame kot pisanje glasbe." Mojca Zemljarič Ptuj • Podražitev javnih linijskih prevozov v mestu Mestni bus dražji, za uporabnike še brezplačen Podjetju Arriva se je pred nekaj dnevi iztekla enoletna pogodba, sklenjena z občino, za opravljanje javnih linijskih prevozov v mestnem prometu. Tudi tokrat je bilo to podjetje edini prijavljeni ponudnik, kar pomeni, da bodo še vsaj leto dni izvajali prevoze z mestnim busom. Strošek te storitev pa je vidno narasel. Strošek izvajanja mestnega prevoza je za ptujsko občino višji za okrog 11 %, letno znaša 215.000 evrov. Javno naročilo za izvajanje javnih linijskih prevozov v mestnem prometu v mestni občini Ptuj je bilo objavljeno na portalu javnih naročil 25. avgusta. Posel so oddali edinemu ponudniku, podjetju Arriva, in sicer skladno s predloženim predračunom, v vrednosti 214.992 z davkom. Ta znesek je v primerjavi s staro, doslej veljavno pogodbo, za 22.228 evrov višji. Približno 11-odstotna podražitev je precejšnje breme za občinski proračun. Še veliko bolj občutna je v primerjavi z letom 2019, ko je letni strošek znašal 120.000 evrov, sko- raj enkrat manj kot letos. V času korone 2020 in 2021 je občina na tej postavki precej privarčevala, saj bus precej časa sploh ni vozil, zadnji dve leti pa gredo stroški v nebo. Na zadovoljstvo potnikov, ki jih je veliko, zanje sicer še vsaj leto dni ostaja brezplačen. Če bodo stroški naraščali, pa je zelo verjeten scenarij, ki so ga pred leti že nameravali uvesti, in sicer, da bi del stroškov krili uporabniki, del pa občina. Mestni avtobus po Ptuju vozi od konca leta 2015. Je izjemno priljubljena oblika prevoza, predvsem starejših potnikov, pa tudi šolarjev. V zadnjih letih je bilo podanih veliko pobud za razširitev linij, dodane so bile nekatere nove postaje, med drugim pokopališče, pa Puhova ulica, nakupovalni centri ... Sprememb v voznem redu za zdaj ne bo, nazadnje so ga spreminjali septembra lani zaradi vzpostavitve popoldanskih povezav z lokacijo na Puhovi, kamor se je preselil del dejavnosti Glasbene šole Karola Pahorja. Nova pogodba med ptujsko občino in Arrivo je veljavna do 14. septembra 2024. Dženana Kmetec Lenart • Sončna elektrarna na Saubermacherjevi strehi Za neodvisnost od cen na trgu 400.000 evrov je vredna investicija v zeleno energijo v lenarškem Saubermacherju, s katero bodo pridobivali elektriko in zmanjšali ogljični odtis. Z novo sončno elektrarno bodo v lenarškem Saubermacherju samooskrbni z električno energijo. Foto: arhiv podjetja Izpustov ogljikovega dioksida naj bi bilo namreč po zaslugi nove sončne elektrarne manj za kar 225.000 kilogramov na leto. Kot je povedal Andrej Gomboši, direktor skupine Saubermacher Slovenija, ki ima sedem hčerinskih podjetij, med drugim tudi lenarškega, bodo s solarnimi paneli proizvedli 470 megavatnih ur elektrike. »S tovrstno količino proizvedene električne energije bomo lahko pokrili vse potrebe na lokaciji v Lenartu, to pa pomeni, da bomo finančno neodvisni od cen električne energije na trgu.« Skrb za okolje je sicer del Sau-bermacherjeve strategije, v kateri so si zadali, da do leta 2025 posta- nejo vodilna družba na področju inovativnih tehnologij ravnanja z odpadki, zato je velik del sredstev usmerjen v zeleno energijo. Tako kupujejo električna vozila kot nadomestilo za klasična, torej taka z motorji z notranjim izgorevanjem, temu pa je ta mesec sledila še velika pridobitev v omenjeno sončno elektrarno. »Gre za prvi korak v verigi podobnih investicij podjetja. Še naprej bomo namreč vlagali v pridobivanje zelene energije z namenom, da postanejo vse naše lokacije samooskrbne z električno energijo. V kratkem načrtujemo še postavitev sončne elektrarne na novi upravni zgradbi v Lenartu in dodatno znotraj samega centra, kasneje pa še na naši lokaciji na Vrhniki.« Za doseganje boljših ekoloških standardov pa v Saubermacherju vlagajo tudi v tehnološke rešitve. »Omenimo na primer uvedbo novega načina zbiranja odpadkov, t. i. Smart Waste oziroma sistema pametnih odpadkov, ki pri povzročitelju s pomočjo senzori-ke in skenerjev identificira količino odpadkov, njihovo sestavo, stanje posod, temperaturo in tako dalje. Načrtujemo še avtomatizacijo sor-tirnih naprav ter uvedbo naprav za predelavo novih vrst odpadkov, kot so litij-ionske baterije in fotovoltaični paneli.« SD Foto: CG petek • 22. septembra 2023 Podravje Štajerski 9 Ormož • Težave z mobilnim signalom na Kogu in v Podgorcih Še vedno lovijo črtice na mobitelih Se še spomnite časov, ko zlasti podeželje še ni bilo dovolj pokrito z mobilnim omrežjem in smo z mobitelom v rokah hodili sem in tja ter čakali na signal, ki bo omogočal sprejem klica ali sporočila? Žal to povsod še zdaleč ni preteklost. V okolici podružničnih osnovnih šol na Kogu in v Podgorcih se namreč s črticami na mobilnikih še vedno borijo, saj je uporaba naprav mobilne tehnologije motena, občasno povsem nemogoča. »Signala preprosto ni, tu in tam nam uspe uloviti kakšno črtico. V šoli in vrtcu imamo na srečo še stacionarne telefonske linije, tako da nismo odrezani od sveta, seveda pa se starši upravičeno pritožujejo. Pomanjkanje mobilnega signala še večjo težavo predstavlja našim prostovoljnim gasilcem, ki imajo svoj dom v neposredni bližini, saj je nemotena komunikacija ključna za požarno varnost. Resnično upamo, da se stanje slednjič izboljša,« razlaga Irena Bezjak, vodja podružnične šole Podgorci, ki spada pod OŠ Velika Nedelja. Nesprejemljivo za digitalno dobo Obe lokalni skupnosti sta že večkrat pozvali Telekom Slovenije, da signal izboljša, a se to doslej še ni zgodilo. Zato je na pomoč krajanom priskočil poslanec Andrej Kosi in se s pisno poslansko pobudo obrnil na ministrico za digitalno preobrazbo Emilijo Stojmenovo Duh. »Na omenjenih lokacijah je mobilni signal zelo slab ali ga celo ni. V današnjem času so storitve mobilne tehnologije vse pomembnejše, saj postajamo digitalna družba. Od mobilne tehnologije je tako odvisno kakovostno opravljanje storitev, med drugim tudi izobraževalnega procesa. Zato je nujno, da se na območju omenjenih šol čimprej odpravijo težave glede mobilnega signala z njegovo okrepitvijo ali kakršnokoli drugo tehnično rešitvijo, ki bo omogočila uporabo mobilnega omrežja in z njim povezanih naprav v stavbah osnovne šole,« je med drugim zapisal. Preden mu je ministrica za digitalno preobrazbo odgovorila, je od Agencije za komunikacijska omrežja in storitve pridobila rezultate meritev na obeh lokacijah in delovanja mobilnih storitev javnega mobilnega omrežja (JMO) operaterjev A1, Telekom Slovenije in Telemach. Krivi hribovit teren in hrvaški signali »Rezultati so potrdili težave s signalom. Agencija ugotavlja, da je lokacija v Podgorcih zelo slabo pokrita s signalom JMO, ker je na območju, ki je zelo zaklonjeno z bližnjimi vzpetinami in zato ni omogočen dovolj visok nivo signala z bližnjih baznih postaj: dva kilometra oddaljenih Telekomovih in Telemachovih na Zamušanskem Vrhu, 2,7 kilometra oddaljeni postaji A1 v Zamušanih ter tri oziroma 3,5 kilometra oddaljenih postajah A1, Telekoma in Telemacha proti Veliki Nedelji. Po drugi strani pa je lokacija šole na Kogu sicer pokrita z dovolj visokim signalom z 2,3 kilometra oddaljene Telekomove in Telemachove postaje v Miklavž pri Ormožu pa tudi s signalom z dobrih osem kilometrov oddaljene postaje A1 v Ivanjkovcih, vendar te signale na izpostavljeni legi, na Foto: arhiv šole Mobilni signal u okolici podružnične osnovne šole na Kogu, ki spada pod okrilje OS Miklavž pri Ormožu, motijo signali tujih, zlasti hrvaških operaterjev, kar znižuje kakovost storitve, ugotavljajo na Agenciji za komunikacijska omrežja in storitve. grebenu vzpetine, pogosto motijo signali tujih, zlasti hrvaških operaterjev, kar znižuje kakovost storitve. Agencija je preverila tudi podatke o omrežnih priključnih točkah in ugotovila, da je na na- slovu podružnične šole v Podgorcih zgrajen in nepriključen optični priključek, ki bi lahko z ustreznimi tehničnimi rešitvami omogočil ustrezno internetno povezljivost za izvajanje izobraževanja.« Na naslovu podružnične šole v Podgorcih je zgrajen in nepriključen optični priključek, ki bi lahko omogočil ustrezno internetno povezljivost za izvajanje izobraževanja. Rešitev je nadgradnja omrežja Odpravljanje digitalne izključenosti je eno izmed temeljnih poslanstev Ministrstva za digitalno preobrazbo (MDP), poudarja Emilija Stojmenova Duh, pri tem pa je treba izpostaviti posebno vlogo univerzalne storitve na področju elektronskih komunikacij. Gre za najmanjši nabor storitev določene kakovosti, ki je dostopen vsem končnim uporabnikom v državi po dostopni ceni ne glede na njihovo geografsko lego. V skladu z Zakonom o elektronskih komunikacijah ima vsak končni uporabnik pravico do priključitve na javno komunikacijsko omrežje na fiksni lokaciji, ki mu zagotavlja tako dostop do govorne komunikacijske storitve kot tudi do ustrezne- ga širokopasovnega dostopa do interneta s prenosno hitrostjo, ki jo s splošnim aktom določi Agencija in trenutno znaša 10/1 MB/s. Če uporabniku takšne storitve ne zagotovi nobeden izmed ponudnikov na tržni osnovi, mu jo mora ne glede na njegovo geografsko lokacijo zagotoviti družba Telekom Slovenije, ki je trenutno imenovani izvajalec univerzalne storitve. Omenjeni lokaciji na Kogu in v Podgorcih, dodaja, pa sicer ne sodita v okvir univerzalne storitve. Kaj torej lahko storita obe lokalni skupnosti, da rešita težave s slabim mobilnim signalom? Ne preostane jima drugega, kot da se še naprej obračata na mobilne operaterje in enega od njih prepričata o izboljšanju pokritosti oziroma o ustrezni-nadgradnji mobilnega omrežja. Senka Dreu Foto: M H Žetale • Poiskali rešitev tudi za sprva izpadle naslove Buren sestanek z Rune obrodil sadove O kalvariji gradnje optičnega omrežja v Halozah je bilo prelitega že veliko črnila, izgovorjenih nešteto besed. Domačini v Žetalah so zatrjevali, da gradnja optike poteka po navdihu bagrista, občinski veljaki so se spraševali, kdo je oblikoval sezname naslovov, do katerih bo zgrajena optična povezava. Žetalski župan Anton Butolen je ob pomanjkanju informacij in poplavi brezpredmetnih odgovorov sklical več sestankov z izvajalcem in na zadnjem sestanku naj bi vendarle dosegli rešitve za mnoge naslove, ki bi po prvotnih načrtih podjetja Rune ostali brez možnosti za priključitev na optično omrežje. »Zelo smo se veselili, ko smo slišali, da bo elektrokomunikacijska avtocesta zgrajena tudi pri nas, vendar, kot je rekel eden izmed občanov: je problemov več, kot je priključkov. Nekdo je ta projekt za-pacal, ali je to država ali je Evropska unija. Namreč leta 2015, ko je bilo sprva predvideno, da bomo omrežje gradile občine in smo ustanovile konzorcij, sem prvič slišal za Rune in da bo omrežje gradilo omenjeno podjetje. In tako je tudi bilo. Sprašujem pa se, kdo je oblikoval sezname belih lis, torej določil naslove, kjer ni komercialnega interesa in je gradnja sofinancirana, ker ne verjamem, da bi bili uradniki lahko tako nesposobni,« je ostro dejal župan Žetal Anton Butolen. Namreč v Žetalah so primeri, ko je sredi ha- loških gričev hiša na seznamu sivih lis, torej na seznamu, ki združuje naslove, kjer naj bi bil komercialni interes za gradnjo, na drugi strani pa je skupina hiš v nekem zaselku neposredno ob občinski cesti na seznamu belih lis. Župan predvideva, da je pri taki razporeditvi belih in sivih lis sodeloval bodoči investitor z namenom pobrati javni denar za bele lise, ostalo pa urejati po lastni presoji. Domačin Silvo Korez besedam več ne verjame Kot omenjeno, so v Žetalah v zadnjem obdobju večkrat staknili glave z izvajalcem in predstavniki podjetja Rune. »Zaključek enega izmed sestankov je bil buren, raje ne bom povedal, kaj vse sem jim napovedal. Namreč pričakovali so, da si bodo ljudje sami izkopali jarke, vendar zakaj bi morali biti v Halozah drugorazredni državljani tudi na tem področju. V mestih gradijo kanalizacijo z evropskimi sredstvi, naš človek pa si mora čistilno napravo kupiti sam. Sedaj pa naj bi še znotraj občine delili ljudi na tiste, ki bodo optiko pridobili brezplačno, in tiste, ki bi morali vložiti več sto evrov v izkop jarkov, s tem da že brezplačno odstopamo služnosti.« Tako se je minuli teden župan Bu-tolen ponovno sestal z izvajalci in projektantom. »Pregledali smo vsa načrtovana območja in se dogovorili za posamezne primere. Ponekod bodo optično omrežje napeljali po zraku, torej po drogovih, drugod se nam je uspelo z lastniki zemljišč dogovoriti za bližnjice po zemlji.« Med temi, ki naj bi bil po županovem posredovanju upravičen do optičnega priključka, je tudi Silvo Korez, ki je prvi izpostavil problematiko načrtovanja omrežja in del na terenu. »Pogodbe v rokah še nimam, tako da lahko le upam, da se je kaj premaknilo, vendar dokler ne vidim strojev in delavcev, ne verjamem, kajti podjetju Rune ne zaupam.« V pripravi nov seznam belih lis Za Občino Žetale je bilo na preteklih razpisih odobrenih 245 belih lis, v skupni višini 366.000 evrov, na območju Majšperka pa je po študiji, ki jo je pred leti naročilo kmetijsko ministrstvo, odobrenih Foto: Mojca Vtič Župan Anton Butolen je priznal, da je imel z izvajalci na enem izmed sestankov burno debato. 269 belih lis in za njihovo priključitev na omrežje 484.000 evrov. Rok za dokončanje izgradnje je 30. avgust 2025. Na območju sivih lis, torej kjer naj bi obstajal tržni interes, pa podjetje gradi z lastnimi sredstvi in torej v okviru svojega poslovnega načrta. Ministrstvo za digitalno preobrazbo je ob tem povedalo, da poteka novo testiranje tržnega interesa, na podlagi katerega bodo pridobili nov seznam belih lis, ki bodo vključene v naslednja dva javna razpisa za gradnjo optičnega omrežja. Mojca Vtič 10 Štajerski Kultura petek • 22. septembra 2023 Knjigarnica JUMPAJDIJA, JUMPAJDA! V nešteti zbirki Sončnica založništva Mladinska knjiga izhajajo monografije, zajetne knjige, ki so namenjene otrokom in odraslim ter so v bistvu antologije izvirnih domačih pisateljev, pesnikov in ilustratorjev za otroke in mladino. Te dni je izšla sončnica Jelke Godec Schmidt z naslovom Jumpadjija, jumpajda! in podnaslovom V vrtec, v gozd, okrog sveta. Knjiga večjega formata obsega čez 333 strani in na koncu vsebuje avtoričino bibliografijo, ki jo je pripravila Katja Jevc: Samostojne avtorske knjižne izdaje, Knjižne ilustracije, Objave izvirnih del in ilustracij v knjižnih izdajah ... Našteto priča o izjemnem avtorskem potencialu Jelke Godec Schmidt (1958), ki je bila sprva ozaveščena kot odlična ilustratorka, nato pa je uspešno posegla v verbalno umetnost, če se lahko tako izrazim, ter zaslovela še z avtorskimi projekti in knjigami. O priljubljenosti Jelke Godec Schmidt priča tudi uvodna pesem v knjigi, ki jo je urednik Cicibana in Cicidoja Žiga Kosec enostavno naslovil z Jelka in gre tako: Če bi pokukal med Jelkine veje, našel bi kravo, ki rada se smeje, žabico, pujska in druge mladiče, ki se podijo čez pisane griče, škrata, ki v svojo popotno bisago zlaga zelo nenavadno prtljago, kameleona, ki s škratom potuje, bando pošasti, ki znova rešuje kak zavozlan, zapleten položaj, in zagotovo bi našel še kaj. Dolgo že piše in riše in slika, dolgo že raste - in zdaj je velika. Jumpajdija, jumpajda je taka knjiga, ki sodi na domačo in javno knjižno polico, za male in velike ljubitelje izvirne domače besedilne in likovne žlahtnosti. Obvezno bi morala najti prostor v vseh šolskih in dijaških knjižnicah ter morala bi biti pri roki vsem, ki so tako ali drugače povezani s predšolsko in šolsko vzgojo. Kajti zraven izbranih del Jelke Godec Schmidt (izbor je naredila sama) najdete še predstavitev avtorice izpod peresa Maše P. Žmitek in Tanje Komadina, ki je likovna urednica izdaje ter tudi sama ilustratorka ter slikarka. Jelka Godec Schmid je avtorica te dni, ko so še sveži koraki v vrtec in šolo, ene najbolj zaželenih knjig Vrtec pri veseli kravi. Naj vas spomnim: Krava je med počitnicami lepo uredila vrtec. Kaj več pa ne gre, saj je to strip, ki pripoveduje enakovredno s sliko in besedo, ali bolje z dialogom v oblačkih med literarnimi junaki. Knjige, ilustracije, stripi in avtorske zgodbe so vselej humorne in poučne ter prijazne do mladih bralcev; tudi tistih, ki jih pestijo težave z branjem. Škrat Zguba je literarni junak, ki je avtorico priljubil številnim otrokom in odraslim, saj s pomočjo iskanja predmetov na ilustraciji najmlajši spoznavajo osnove zemljepisa, zgodovine, vsakdanjih prostočasnih in drugih dejavnosti. Na primer: Na srednjeveškem turnirju je ob veliki, natančni ilustraciji dogajanja na grajskem dvorišču napisano, kako se je škrat s svojim kameleonom in putko Brsko odpravil osemsto let v preteklost ter pristal sredi dvoboja med vitezi. Škrat je novim znancem prinesel darila in otroci jih morajo poiskati na ilustraciji. Veliko veselja s knjigami želim Liljana Klemenčič Ptuj • Mestno gledališče Ptuj in Mestno gledališče ljubljansko Pohorski bataljon, prva premiera v novi sezoni Na odru Mestnega gledališča Ptuj (MGP) bo 26. septembra prva premiera v sezoni 2023/2024. Gre za največji projekt v novi sezoni, prvo sodelovanje med mestnima gledališčema, ptujskim in ljubljanskim. Tematika, ki seje v tej predstavi lotevajo, je na nek način mitska, hkrati pa je to del naše zgodovine, na katerega spomin počasi usiha. Igrajo: Mojca Funkl, Mirjam Korbar, Nina Rakovec, Lara Wolf (k g.), Branko Jordan, Primož Pirnat, Matej Puc, Lotos V. Šparovec, Gaber K. Trseglav, Gašper Lovrec (k. g.), in Jure Rajšp (k. g.). Režiser Jernej Lorenci se s tem projektom vrača k motivu demoničnega zla vojne in človeškega trpljenja v vojni. „Govorimo o zgodbi Pohorskega bataljona, ki je 8. januarja leta 1943 bil svojo zadnjo bitko pri Osankarici, pri Treh žebljih na Pohorju. Nemci so takrat z blizu 2000 vojaki obkolili 69 borcev in jih ubili; poslednjega pa so ranjenega ujeli in usmrtili kot talca. Člani bataljona so sami sebe imenovali Slovenska vojska. Tekst so njegovi kreatorji - režiser Jernej Lorenci, Dino Pe-šut in celotna ekipa - poimenovali kot poskus rekonstrukcije. Sledili so vsem zgodovinskim virom in pričevanjem oz. vsem, kar je dokumentiranega o Pohorskem bataljonu, ter skozi podajanje teh virov poskušali rekonstruirati samo dogajanje v dveh sklopih. Prvi je čas, ko Nemci zasedejo Jugoslavijo in s tem tudi Slovenijo, kaj je ta okupacija pomenila za slovenski narod in kakšna je bila usoda, ki so jo namenili Slovencem. V pripravah na neko drugo predstavo, ki nastaja na našem odru, pri kateri sodelujem kot režiser in soavtor, sem zasledil podatek, ob katerem me je zmrazilo. V holokavstu, v več 42.000 taboriščih, ki so jih Nemci imeli na območju Evrope, je bilo ob šest milijonih Judov ubitih tudi 12,5 l Foto: Peter Giodani Z uaje za predstavo Pohorski bataljon, katere premiera bo 26. septembra na odru ptujskega gledališča. milijona Slovanov, pol milijona Romov, homoseksualcev, intelektualcev in nekaterih drugih. O tem, da je bilo v koncentracijskih taboriščih pobitih toliko Slovanov, v bistvu ne slišimo nič," je pred torkovo prvo premiero v novi sezoni, krstni uprizoritvi Pohorskega bataljona, povedal direktor MGP Peter Srpčič. Mir - največji dar Predstava Pohorski bataljon nikakor ne išče politične resnice, človeku pušča premislek in hkrati kliče k temu, da obudimo zavest, kako nesmiselna in grozljiva pravzaprav vojna je. „V zadnjem času se beseda vojna vse prepogosto znajde na jezikih politikov, ljudi, prelahko jo jemljejo. To lahko govorijo samo ljudje, ki nimajo izkušnje vojne, ker tisti, ki so jo izkusili, vedo, da je to zadnja stvar, ki bi si jo kdorkoli želel. Ni nobenega pravičnega, razumnega vzroka, da bi se človek podal v tako norijo. Prav zato je tudi tematika naše nove sezone združena na nek način pod naslovom vojne. Skozi človeško izkušnjo, skozi oči človeka, ki se znajde v teh razmerah, želimo ponuditi izkušnjo tega časa, da bi spoznali in razumeli, da je mir največji dar, da so v vojni sami poraženci, groza in obup," še dodaja Peter Srpčič. Premieri, 26. septembra, bo sledila ponovitev, 27. septembra. Premiera v Mestnem gledališču ljubljanskem pa bo 8. januarja 2024. MG Ptuj • Razstava Iz umetniške zbirke Tenzor Dragocen prispevek umetnosti, mestu in okolju Do petega novembra bo v Galeriji mesta Ptuj na ogled razstava Iz umetniške zbirke Tenzor, podjetja, ki letos praznuje 30-letnico. Razstava ob podjetniškem jubileju je priložnost, da svojo dragoceno umetniško zbirko predstavijo javnosti, hkrati pa tudi svoj dosedanji prispevek k umetnosti in njenemu razvoju v ožjem in širšem okolju, preko lastne galerije in zbiranja umetniških del, prav tako pa tudi slikarske kolonije. V podjetju so veseli, da so to poslanstvo sprejeli tudi zaposleni. Ustanoviteljema podjetja Miranu Senčarju in Albertu Benetu je sicer bila vedno prva skrb socialna varnost zaposlenih in njihovih družin. Zahvalila sta se vsem tistim, ki so prispevali k nastajanju te umetniške zbirke, predvsem pa Vladimirju Forbiciju, ki jih je prepričal, da so začeli vlagati v umetnost, predvsem likovno, poslovnim partnerjem ter vsem, ki so sodelovali pri postavitvi razstave v Galeriji mesta Ptuj z umetniškim vodjem galerije Dušanom Fišerjem. Umetnostni trg je zelo zahteven, umetniki potrebujejo poslovneže oz. poslovneži umetnike. Za edinstveno umetniško zgodbo je podjetju Tenzor v imenu MO Ptuj čestital podžupan Boštjan Šeruga z željo, da po tej poti nadaljujejo in v to okolje pripeljejo še več uspešnih zgodb. Maja Šučur, predstavnica Ministrstva za kulturo, direktorata za ustvarjalnost, za področje vizualne umetnosti, je ob čestitki podjetju za njegov prispevek na področju umetnosti posebej izpostavila, da kulturnega razcveta brez mecenov in zbirateljev ne bi bilo. Uspešnost blagovne znamke Tenzor dokazuje, da lahko kultura in gospodarstvo danes še vedno ali pa znova živita v simbiozi. Umetniško zbirko Tenzor, ki jo sestavljajo likovna dela domačih in tujih umetnikov, več kot 400 jih je, ter nekaj knjižnih raritet, je predstavila umetnostna zgodovinarka dr. Marjeta Ciglenečki. „Umetniške zbirke, kot je Tenzor-jeva, so imenitno dopolnilo javnih muzejskih in galerijskih zbirk, še posebej v našem okolju, kjer vemo, da za nakup umetnin za muzeje in galerije nikoli ni na voljo dovolj denarja. Umetniška zbirka Tenzor je začela nastajati leta 2001. Ptuj ni samo kraj izjemne kulturne dediščine, je tudi kraj izjemne sodobne umetniške kreativnosti, ki se morata medsebojno prepletati. To se je začelo dogajati v Galeriji Tenzor, nadaljuje se s festivalom Art Stays in v Galeriji mesta Ptuj," je povedala. Z lastnimi improvizacijami na temo razstavljenih del je odprtje razstave, odprla sta jo soustanovitelja podjetja Tenzor in umetniške zbirke Miran Senear in Albert Bene, pospremil kontrabasist Žiga Golob. MG petek • 22. septembra 2023 Ljudje in dogodki Štajerski 11 Majšperk • Letos prvič sprejem za najmlajše občane Od novorojenčkov do magistrov V dolg seznam dogodkov v okviru občinskega praznika v Majšperku je občina uvrstila tudi sprejeme maturantov in študentov ter letos prvič še novorojenčkov. Lansko leto v Majšperku ni izstopalo po rodnosti, saj je občina postala bogatejša zgolj za 29 mladih na-dobudnežev. Toda otroci in mladi so prihodnost občine in s številnimi projekti se občina trudi, da bi krivuljo rodnosti ponovno obrnila navzgor. Sprejema se je udeležilo 21 novorojenčkov v spremstvu staršev, sestric in bratcev. V Majšperku so letos prvič priredili sprejem za novorojenčke. »V okviru občinskega praznika organiziramo kar nekaj sprejemov in želeli smo nameniti posebno pozornost tudi našim najmlajšim občankam in občanom. Dogodek smo si zamislili s kratkim nagovorom, krajšo animacijo in sproščenim klepetom ob hrani in pijači. Odziv je bil odličen in nas navdihuje za nadaljnja tovrstna srečanja,« je dejal župan Sašo Kodrič. Lani se je staršem iz občine Majšperk rodilo 29 otrok, od tega 18 deklet in 11 fantov. Ob sprejemu na občini so najmlajši občani prejeli perso-naliziran nahrbtnik, s starši pa so si ogledali še predstavo s klov-nom/žonglerjem. Občina seveda dodeljuje tudi pomoč ob rojstvu otroka, do katere je upravičen starš z otrokom s stalnim prebivališčem v občini. Za prvega otroka prejmejo starši 100 evrov, za drugega 150 evrov ter za tretjega oz. vsakega naslednjega 220 evrov. Župan je priredil tudi sprejem za 13 maturantov in devet diplomantov, ki so oddali vlogo za denarno nagrado. Nagrada za zaključek srednje šole je v Majšperku določena v višini 50 evrov, študenti dodiplomskega študija so ob zaključku upravičeni do 100 evrov, magistri in doktorji pa do 200 evrov. »Pogoj za izplačilo je oddana vlogo na občino, o čemer obveščamo skozi vse leto. Ob zaključku srednješolskega izobraževanja so dijaki prejeli še knjigo ter cvet, ob zaključku študija pa Zbornik občine Majšperk ter cvet.« »Imam dober občutek za ■ It V • I v* • mladino v nasi občini« Vključevanje mladih v programe lokalne skupnosti je zagotovo eden izmed težjih izzivov, s katerimi se soočajo društva in tudi vodstva občin. Toda zdi se, da jim je vsaj v Majšperku preko društev uspelo aktivirati mlajše občane. »Zagotovo je z napredkom tehnologije, nešteto možnostmi in z drugačnimi vrednotami generacij, ki prihajajo za nami, težko ohranjati mlade v okvirih ene ali enake dejavnosti. Možnosti je enostavno mnogo. A za mladino v naši občini imam zelo dober občutek. Videvamo se na mnogih dogodkih, vključeni so v razna društva, kjer se krepi pripadnost skupini, kraju in ne nazadnje občini. Zelo pomembna sta pristop in ustrezna motivacija, za kar pa moramo biti dovolj iznajdljivi,« o vključenosti in vključevanju mladih v programe lokalne skupnosti razmišlja Kodrič. Eden izmed pristopov, ki spodbujajo aktivacijo mladih, je zagotovo tudi uvedba participativnega proračuna, ki je občanom do 30 let omogočil, da predlagajo projekte do 15.000 evrov, za katere bi si želeli, da se izvedejo v občini Majšperk. Mojca Vtič Ormož • Projektno sodelovanje s hrvaško Lepoglavo Ohranjanje kulturne dediščine Župana Ormoža in Lepoglave, Danijel Vrbnjak in Marijan Škvarič, sta se udeležila nedavnega mednarodnega festivala čipke, kije že 27. potekal v Lepoglavi. .C umni <0r Solldarliy Su financ i ra Europska unija -si--;., Foto: občina Lepoglava Ormoški in lepoglavski župan Danijel Vrbnjak in Marijan Škvarič sta podpisala pogodbo o kulturnem sodelovanju. Glavni namen srečanja je bilo sodelovanje v skupnem projektu CULT-SOL, Kultura za solidarnost, ki sta ga mesti prijavili na evropski razpis Evropa za državljane, ki je namenjen poglabljanju vezi med kulturnimi središči v Evropi ter promoviranju pomena ohranjanja izvirne kulturne in tradicionalne dediščine sosednjih evropskih držav. Ob tej priložnosti sta podpisala pogodbo o kulturnem sodelovanju, ki bo, kot sta poudarila, utrdilo prijateljstvo med državljani Hrvaške in Slovenije in bo služilo kot osnova za nadaljnja sodelovanja na različnih področjih. Poleg aktivnosti v okviru festivala čipke bo del dogajanja potekal tudi v Ormož, natančneje na kulturnih prireditvah v letošnjem novembru. Skupna vrednost projekta, katerega nosilka je Lepog-lava, Ormož pa partner, je slabih 16.000 evrov. SD Ptuj • Koncert Glasba združuje Lilithke v mednarodnem povezovanju ŽPZ Lilith, kije lani praznoval petletnico delovanja s koncertom Mozaiki, je gostitelj sobotnega (jutrišnjega) koncerta v Narodnem domu na Ptuju, kjer bo nastopila pevsko-glasbena skupina Društva slovensko-srbskih prijateljev iz Niša. Foto: Črtomir Goznik Ženski pevski zbor Lilith vabi na jutrišnji koncert v Narodni dom na Ptuju, kjer bodo gostile pevsko-glasbeno skupino Društva slovensko-srbskih prijateljev Zdravica iz Niša. Koncert je brezplačen, k ogledu vabijo vse ljubitelje lepe pesmi. To bo še en lep pevski večer, ki predstavlja tudi začetek mednarodnega povezovanja tega nadvse uspešnega ptujskega ženskega pevskega zbora, prejemnika številnih priznanj na domačih in mednarodnih pevskih tekmovanjih. Do gostovanja niškega društva na Ptuju je prišlo na pobudo njegove predsednice Sonje Nikolič, Ptujčanke po rodu, ki je za ptujski zbor in njegove uspehe izvedela na spletu. Kot je povedala predsednica ŽPZ Lilith Gordana Jovič, so se pevke z zborovodkinjo prof. Jasno Drobne z veseljem odzvale na njihovo pobudo za gostovanje na Ptuju. Sprejele pa so tudi povabilo za gostovanje v Nišu v prihodnjem letu. Tudi sicer pri zboru razmišljajo o tesnejšem povezovanju s pevskimi zbori Slovencev, ki živijo v zamejstvu in po svetu, kot v Avstriji, Italiji in na Madžarskem. Društvo Zdravica deluje od leta 2007. Po oceni Urada vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu naj bi v Srbiji živelo okrog 10.000 oseb slovenskega porekla. Formalno so organizirani v 16 slovenskih društvih, prvo je bilo ustanovljeno leta 1997. Kot dobre gostiteljice bodo gostje iz Srbije popeljale tudi po Ptuju, jim predstavile najlepše kotičke mesta. V vadbenih prostorih ŽPZ Lilith te dni ni živahno samo zaradi sobotnega koncerta, temveč tudi zaradi priprav na mednarodno tekmovanje pevskih zborov v Bratislavi od 13. do 15. oktobra. V močni mednarodni konkurenci si želijo pevke tudi tokrat nastopiti čim boljše ter prepričati strokovno komisijo in občinstvo o svoji kakovosti. Vse, ki jih zanima njihovo delo, pa vabijo na obisk 28. septembra na letošnji festival ptujskih zgodb, v okviru katerega se bodo predstavila kulturna društva, ki delujejo v starem mestnem jedru. MC Promocijsko sporočilo Samba - plesna šola za vse generacije V največjem nakupovalnem središču na Ptuju poskrbijo tudi za vse, ki se želite sprostiti ob plesu. Pod njihovo streho ima namreč svoje prostore Plesna šola Samba - plesna šola za začetnike, tiste, ki želijo plesno znanje obnoviti ali nadgraditi in tekmovalce - za vse, ki jih povezuje veselje do plesa. Plesna šola Samba ponuja ogromno - tečajhip-hopa, zum-bakids, jazz balet, latinomix ter mnogo več. Je tudi organizatorka državnega prvenstva v standardnih plesih ter vsako leto organizira plesno produkcijo z nastopi vseh plesnih skupin in plesalcev plesne šole Samba. Osnovnošolci lahko izbirajo med latinomix in hip hop skupinami. Hip hop je na urniku vsak torek in četrtek od 16.30 dalje. Tečaj hip hopa je namenjen otrokom in mladini, kjer dajejo poudarek na socialnem razvoju plesalca, saj se le tako naučijo prilagajanja ter samodiscipline. Plesna šola Samba ima v latin-skoameriških plesih kar45 naslovov državnih prvakov in si želijo, da bi se ples v paru razvil tudi na Ptuju. Fante in dekleta vabijo, da sejim pridružite v ponedeljek ob 18. uri. Plesna šola otrokom ponuja pestro izbiro tečajev, med njimi tudi zumbakids. Program je namenjen otrokom od 3. do 6. leta starosti, ki se s plesom šele spoznavajo. Otroke učijo gibanja po prostoru, spodbujajo sodelovanje z drugimi otroki v skupini ter poudarjajo pomembnost govorice telesa z učenjem izrazov. Vodja plesne šole Samba je Natalija Banovič, ki je na plesnem področju aktivna že več kot 20 let. V svoji plesni karieri je zmagala na vseh večjih tekmovanjih in postala osemkrat državna prvakinja in svetovna prvakinja v latinskoameriških in standardnih plesih. Plesna šola Samba ponuja pestro izbiro tečajev, kjer se za vsakega najde primerna plesna skupina. Novi program, ki ga ponujajo, je jazz balet, ki pooseblja eleganco, popolno plesno tehniko, milino ter gracioznost. Baletna tehnika pripomore k pridobivanju na moči in agil-nosti, k boljšemu razumevanju in spoznavanju telesa ter k večji kontroli telesa. Vabljeni starši, dedki, babice, da vpišete svoje najmlajše v eno izmed najbolj priznanih plesnih šol v Sloveniji! V svojem plesnem repertoarju ponujajo tudi program za odrasle - družabni plesi, latino solo in salsa v paru. Družabni plesi potekajo vsak petek ob 18.45 ali 20.00. Latino solo je namenjen damam, vsak ponedeljek ob 19. uri. Vsi ostali plesalci v paru pa se jim lahko pridružite na tečaju salse v paru vsak ponedeljek ob 20. uri. Če se otroci, mladi ali odrasli želite preizkusiti v nečem novem in zabavnem, vljudno vabljeni, da se pridružite plesni šoli Samba. Dobrodošli so vsi, ki si želijo plesati za sprostitev ali pa bi se radi naučili novih plesnih korakov in koreografij. Ne pozabite pa na posebno akcijo, ki poteka v prodajalni PittaRosso - VSE MORA VEN! PittaRosso se seli na novo lokacijo, zato praznijo police. Več kot polovica artiklov, kijih najdete v trgovini, je na voljo po res nizkih cenah, saj jih dobite že od 3 do 15 evrov. Akcija velja do sobote 30. septembra 2023, ko PittaRosso zapira svoja vrata in se seli na novo lokacijo - še zmeraj ostaja v Ocentru Ptuj, kjer bodo tudi v bodoče skrbeli za vašo modno in udobno obutev. ^^^PittaRoss^ praznino police I " ZARADI SELITVE NA DRUGO LOKACIJO Več kot polovica artiklov od 3 do 15€ C:-;:- 12 Štajerski Kronika petek • 22. septembra 2023 Slovenija, Podravje • Letos odpoklicanih že 70 prehranskih izdelkov Pesticidi in vitamini v treh odstotkih izdelkov L V dobrih osmih mesecih letošnjega leta je bilo odpoklicanih okrog 70 prehranskih izdelkov. Vzroki so bili različni, od puščajoče embalaže, pomanjkljivega označevanja do prisotnosti zdravju izredno škodljivih mikotoksinov (npr. v bio koruzni moki) in seveda odmevnega primera ostankov insekticida kloroprifosa pri srbskih breskvah in poljskih slivah. V povezavi s spornim sadjem se je na tnalu javnosti znašla tudi Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, ki naj bi zatajila pri obveščanju. Uprava pravi, da deluje v skladu z zakonodajo, toda z veliko mero gotovosti je mogoče trditi, da sistem obveščanja potrošnikov ne deluje. Uprava pravi, da deluje v skladu z zakonodajo, toda z veliko mero gotovosti je mogoče trditi, da sistem obveščanja potrošnikov ne deluje. Slovenski potrošniki naj bi v poletnih mesecih zaužili okrog sedem ton srbskih breskev, »obogatenih« z zdravju škodljivim pesticidom, pri čemer pa ljudje o tem niso bili niti obveščeni. Razlog naj bi bila domneva, da so potrošniki kupljen izdelek že uporabili. Na Upravi za varno hrano se namreč držijo smernic, da če je mogoče sklepati, da je spornemu izdelku že potekel rok uporabe oz. glede na naravo živila upravičeno domnevajo, da ni več v prodaji ali da bi ga potrošniki hranili doma, odpoklica takšnega živila na spletni strani ne objavijo. »Pri tem se upošteva dva vidika, in sicer varnostni vidik, kjer na področju kemijskih tveganj (kamor sodijo tudi ostanki pesticidov) prisotnost ostanka določenega pesticida le izjemoma predstavlja akutno tveganje za zdravje, je pa treba preprečiti nadaljnje uživanje takšnega živila. Drugi vidik, ki ga je treba upoštevati pri obveščanju, je ta, da takšna objava ne bi prispevala k večji zaščiti potrošnikov in njihovi varnosti, temveč bi potrošnike zgolj vznemirila in posledično vodila celo do spreminjanja prehranskih navad in nepotrebnih zavržkov hrane, ki je sicer skladna in varna.« Dodatno so pojasnili, da tovrstna praksa obveščanja velja tudi v drugih članicah Evropske unije. Nekdanja direktorica Uprave za varno hrano in sedanja poslanka NSi Vida Čadonič Špelič pa pravi, da osrednja naloga Uprave ni skrb glede prehranskih navad državljanov, temveč skrb za varno hrano. Uprava za varno hrano torej potrošnikov ni obvestila o več tonah sicer že razprodanih breskev, ki so bile škropljene z insekticidom klorpirifosom, zdi pa se, da tudi informacije o drugih spornih izdelkih ne dosežejo potrošnikov. Na spletni strani Uprave je sicer seznam odpoklicanih prehranskih izdelkov, vendar obstaja utemeljen dvom, da potrošniki ob vsakodnevnem brskanju po spletu zaidejo še na strani uprave za varno hrano. Kaj pa potrošniki, ki rabe spleta niso vešči? Ti lahko le upajo, da bodo pravočasno uzrli obvestilo trgovca ali morebiti zaznali medijsko objavo. Ostanki pesticidov tudi pri slovenskem sadju in zelenjavi Letos je Uprava za varno hrano v okviru rednega letnega nadzora ostankov pesticidov do sedaj odvzela 146 vzorcev sadja in 262 vzorcev zelenjave. Skupno število odvzetih vzorcev na letnem nivoju pa naj bi znašalo okvirno 1.000 vzorcev živil, kar naj bi Slovenijo glede števila odvzetih vzorcev na število prebivalcev uvrščalo med države, ki analizirajo nadpovpreč- no število vzorcev, so poudarili na Upravi. O izsledkih analiz pa so dejali, da bistveno ne odstopajo od preteklih let. Lani so pri 25 vzorcih živil (od 962) ugotovili ostanke pesticidov, ki so presegali mejne vrednosti, to je 2,5 % vzorcev. Pesticide so zaznali pri pomarančah iz Egipta, grenivkah in limonah iz Turčije, kakiju iz Španije, pri češnjah in malinah iz Slovenije, kiviju iz Italije, breskvah iz Srbije. Neskladnih je bilo tudi več pošiljk zelenjave, in sicer slovenske blitve in solate, zelja iz Hrvaške, paprike iz Maroka, rdeče pese in kumar iz Srbije, paradižnika iz Turčije ter kumaric za vlaganje iz Severne Makedonije. Sporen je bil tudi vzorec Še pred nekaj leti breskve in slive ne bi bile sporne V povezavi s prisotnostjo insekticida klorpirifosa v hrani pa dodatno skrb vzbudijo morebitni učinki, številne raziskave ga namreč povezujejo s hudimi motnjami v razvoju otrok. Posledično je od leta 2020 na evropskih tleh prepovedan, medtem ko se v številnih drugih državah še uporablja za zatiranje škodljivcev v vinogradih, na jablanah in drugih kmetijskih pridelkih. A na Upravi za varno hrano mirijo:»Vrednosti, ki smo jih ugotovili v breskvah in slivah, sicer niso bile visoke. Z analizo pri breskvah je bila potrjena koncentracija 0,024 mg/kg (+/-0,012 mg/kg merilne negotovosti), pri slivah pa koncentracija 0,045 mg/kg (+/-0,022 merilne negotovosti). Zgornja mejna vrednost, ki jo predpisuje EU, je 0,01 mg/kg, kar pa je najnižja vrednost, kijih lahko laboratorij sploh analitsko izmeri in kvantitativno ovrednoti.« Kot omenjeno, je bil sporen insekticid na ravni EU prepovedan šele pred tremi leti. Do takrat pa je bila dovoljena vsebnost 0,2 mg/kg klorpirifosa tudi v slivah in breskvah, torej je bila dovoljena desetkrat višja vrednost tega insekticida, kot je bila sedaj zaznana, izhaja iz pravilnika mejnih vrednosti pesticidov. Foto: Pexels Večje število neskladnosti Uprava za varno hrano ugotavlja pri zelenjavi in sadju, pridelanem izven običajne sezone ali uvoženem iz tretjih držav. žit, natančneje slovenske pšenič-ne moke. Ob tem na Upravi poudarjajo, da vse pošiljke niso bile nujno namenjene za slovenski trg, ampak za celotno EU. Dodajajo še, da se število neskladnih živil giblje pod 3 % ter da je delež spornih živil iz neevropskih držav za kakšno odstotno točko višji od neskladnih živil slovenskega porekla. Večje tveganje pri nesezonskih živilih Seznama živil, ki so bolj tvegana za uživanje zaradi ostankov pesticidov, ni. »Neskladnost živila je odvisna od nepravilne uporabe pesticidov v okviru procesa pridelave, skladiščenja, transporta. Sicer pa velja, da večje število neskladnosti ugotavljamo pri zelenjavi, tudi sadju, pridelanem izven običajne sezone, ter sadje, zelenjava, uvoženo iz tretjih držav. Pridelava izven sezone poteka v težjih pogojih, posledično je treba uporabljati več fitofarmacevtskih sredstev, kar se lahko odraža v preseženih vrednostih pesticidov.« Mnogi so se v preteklih dneh obregnili tudi ob dolgi postopek od odvzema vzorca do končnega rezultata, saj se lahko v tem vmesnem času pošiljka zelenjave ali sadja razproda, kot je bilo na primeru srbskih breskev. Na upravi pojasnjujejo, da uporabljajo 15 ana-liznih metod, ki da so zahtevne in dolgotrajne. Tako analize v okviru rednega nadzora trajajo od dveh do treh tednov, če pa gre za poostren nadzor ali nadzor ob uvozu, pa naj bi te analize trajale tudi le do štiri dni. Mojca Vtič Ako Mavricija (22.) sonce zasije, pozimi huda sapa brije. Danes bo v vzhodnih krajih dokaj sončno vreme. Še bo pihal jugo-zahodnik, ob morju pa okrepljen jugo. Najnižje jutranje temperature bodo od 13 do 18, ob morju do 20, najvišje dnevne od 18 do 24, ob morju do 27 °C. OBETI V noči na soboto bodo padavine z nevihtami postopno zajele vso državo. V nedeljo se bo od zahoda deloma jasnilo, predvsem na vzhodu bo občasno še deževalo. Napoved za Podravje Nedelja 24.9. I Ponedeljek 25.9. BEI BiH ffwm Vir: ARSO Atletika Zmerno zadovoljstvo z nastopi na Dolenjskem Stran 14 Nogomet Zmaga za dodatni zagon in motivacijo Stran 14 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. Nogomet • NK Aluminij, 1. SNL tednik Ptujski športni vikend Seznaniti, predstaviti in navdušiti za šport Stran 15 Kolesarstvo Prevlada KK Perutnina Ptuj v dekliških kategorijah Stran 16 íPoíHilajt¿ naí na íuitoufiim initial RADIOPTUJ MO- ¿fiietcc www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si V Domžalah dvoboj razočaranih Najbolj zanimiva tekma 9. kroga bo v nedeljo zvečer odigrana v mariborskem Ljudskem vrtu, kjer bo pri vijoličastih gostovala ekipa Kopra. Ob tem so na sporedu še ljubljanski derbi med Bravom in Olimpijo, pa prva tekma Rogaške na prenovljenem domačem stadionu (gostili bodo Muro), Celjani pa bodo proti prebujenemu Kalcerju poskušali potrditi vlogo favorita. Šumarji bodo drugič zapored vpleteni v derbi začelja, tokrat bodo gostovali v Domžalah. Ekipi na dnu lestvice loči ena sama točka (Domžale 5, Aluminij 4), zato bodo točke v medsebojnem obračunu štele „dvojno". Domžalčani so za rdeče-bele tradicionalno neugoden tekmec, s katerim imajo eno od najslabših medsebojnih statistik (28 tekem, 17 porazov, 8 remijev, 3 zmage). Upanje budi dejstvo, da so vse tri zmage šumarji dosegli v zadnjih treh skupnih sezonah v 1. ligi. Domžalčani so pod vodstvom trenerja Simona Rožmana dobro začeli sezono, z zmago proti Muri (2:3) v gosteh in domačim remijem Številni zanimivi pari Med tednom je bil izveden žreb 1. kroga slovenskega pokalnega tekmovanja, ki v uvodnih krogih poteka pod okriljem Medobčinskih nogometnih zvez. Nastalo je nekaj zanimivih parov, izpostaviti velja obračuna med Zavrčem (3. liga) in Aluminijem (1. liga) ter Ormožem (Super liga) in Bistrico (2. liga). Zanimiva bosta nedvomno tudi para, ki sta sestavljena iz superligašev in tretjeligašev (Markovci - Videm, Gerečja vas - Drava Ptuj). Srečanje Markovci - Videm bo odigrano v torek, 26. 9., ostala srečanja pa 3. oz. 4. oktobra. Pokal Slovenije, MNZ Ptuj PARI 1. KROGA: Zavrč - Aluminij, Markovci - ZASE Videm, Gerečja vas - Drava Ptuj, Rogoznica - Središče, Zgornja Polskava - Dornava Digitalpartner.si, Pragersko - Podvinci Robotehnika, Ormož - Kety Em-mi&Impol Bistrica, Cirkulane - Apače, Grajena ANpro - Stojnci, Polskava avtop. Grobelnik - Hajdina. Ženski pokal RAZPORED ČETRTFINALA: Drava Ptuj - Cerklje (4. 10., ob 18.00), Olimpija - Gažon, Mura Nona - Primorje Gaia Naturelle, Radomlje Me-dex - Ljubljana. Foto: Črtomir Goznik Rogaška je z gostovanja v Kidričevem odnesla vse tri točke, nekaj podobnega si šumarji (na fotografiji v rdečem dresu Gal Gorenak) želijo v Domžalah. 1. SNL, 9. krog: Domžale - Aluminij (v petek, 22. 9., ob 17.30 v Domžalah). z Bravom (1:1). Nepričakovan odhod Rožmana v Sarajevo in prihod Dušana Kosiča sta za klub nedvomno predstavljala šok, ki se je negativno odražal v doseženih rezultatih. Tako je „rumena družina" v naslednjih petih tekmah osvojila le še eno samo točko - proti Mariboru v gosteh. Porazi z Olimpijo, Celjem, Koprom in Kalcerjem so primerljivi z negativno serijo Aluminija; šumar-ji so na zadnjih petih tekmah osvojili tri točke z zmago proti Kalcerju, nato pa so doživeli štiri zaporedne poraze (z Olimpijo, Muro, Bravom in Rogaško). Zanimiv vidik srečanja je tudi ta, da obe ekipi v tej sezoni še nista zmagali na svojih stadionih, kar v psihološkem smislu za kanček povečuje možnosti gostov - v petkovem primeru Štajercev. „Tudi v vsakem drugem primeru bi šli v tekmo z mislijo na zmago, v tej situaciji pa še posebej. Ko je težko, je treba pokazati karakter in stopiti skupaj," je dejal trener Aluminija Robert Pevnik, ki bo zagotovo razmišljal tudi o „ko-rekcijah v moštvu" in „aktiviranju lastnih rezerv". Doslej sta ekipi dosegli in prejeli identično število golov - obe imata gol razliko 9:13. Če se bo razmerje porušilo v škodo ene ali druge ekipe, bo na eni strani prisotno veselje, na drugi pa žalost, v primeru remija pa bodo zagotovo bolj zadovoljni v taboru Aluminija ... V šumi še hrvaški vezist Loren Maružin Foto: Črtomir Goznik Loren Maružin je novo ime na seznamu igralcev Aluminija, za klub iz Kidričevega je pogodbo podpisal v tem tednu. 25-letnik iz Pulja je slovenskim ljubiteljem nogometa najbolj znan kot nekdanji igralec Brava, pri katerem je preživel dve leti (od januarja 2021 do januarja 2023). V tem času je za ljubljanski klub odigral 69 srečanj in na njih dosegel 12 zadetkov. Svojo športno pot je igralec zvezne vrste sicer začel pri Rovinju, v nadaljevanju kariere pa je na hrva- škem igral še za Pazinko iz Pazina, Istro, Jadran iz Poreča, Orient in Lokomotivo. Zadnjega pol leta je nastopal za bolgarski prvoligaš Hebar Pazardzhik. V Kidričevo je prišel kot prosti igralec. Jože Mohorič Rokomet • Jeruzalem Ormož, liga NLB Recept za Krko imajo, a ga ne želijo deliti Za nami sta dva kroga v elitni slovenski rokometni ligi, odigranih je bilo prvih 14 od 182 tekem. Prve tekme sezone so prinesle kar nekaj presenečenj, vsaj štirih večje in jasno je, da nas čaka zelo zanimiva sezona. Borba za prvaka in za obstanek v ligi bo dramatična do zadnjega kroga. Aktualne državne prvake iz Celja letos čaka težka pot do novega naslova, tudi točk v evropski Ligi prvakov ne bo na pretek. Igranje na dveh frontah je Celjane drago stalo že na samem uvodu v sezono. Trije porazi (Trimo Trebnje, C0C Cudme, Porto) in remi (Sviš Ivančna Gorica) zgovorno dokazujejo, da so celjski rokome-taši slabo štartali v novo sezono. Izza zida se z morebitnim presenečenjem in osvojitvijo naslova državnih prvakov spogledujejo tudi v Novem mestu. Prav Krka bo naslednji tekmec Ormožanov. „Sezona Foto: Črtomir Goznik Po Dobovi in Slovenj Gradcu (na fotografiji) se bodo Ormožani udarili z Novomeščani. 2023/24 se je resnično začela s serijo presenetljivih rezultatov. Po dveh krogih smo le štiri ekipe ostale z maksimalnim izkupičkom štirih točk, to smo Gorenje Velenje, Krka Novo mesto, Koper in Jeruzalem Ormož. Že po 3. krogu se glede na pare lahko število ekip z vsemi šestimi točkami razpolovi. Gorenje gosti Sviš, Koper odhaja na vroč teren v Ribnico, v Novem mestu bo derbi med Krko in nami. Zelo zadovoljni smo z začetkom sezone, saj smo premagali Do-bovo in Slovenj Gradec," je razmišljal pomočnik trenerja Silvo Kirič. „Na derbi na Dolenjsko odhajamo v želji po novi dobri predstavi. Nad domačo ekipo bo breme zmage, sami pa imamo ekipo, ki lahko ob pravem dnevu točke odnese tudi iz Marofa. Osnova bo znova čvrsta igra v obrambi, če pa znova svoje dodajo vratarji, je res vse mogoče. Proti Slovenj Gradcu smo imeli nekaj težav z boleznimi čez teden, kar se je poznalo predvsem pri sobotni igri Tinčka Hebarja in Filipa Jerenca. Upamo tudi, da bo vse v redu s poškodbo gležnja našega prvega strelca Tadeja Soka. Ekipi se je za nekaj minut igre v 2. krogu že priključil Anže Blago-tinšek. Proti Krki lahko računamo še na njegovo večjo minutažo, kar je pomemben podatek predvsem za našo obrambo," je dejal Kirič in se dotaknil še moštva Krke: „Pri Krki so sestavili odlično ekipo, kjer je prvi strelec visoki Ormožan Gašper Horvat. V golu Krke je ostal najboljši gol-man lanske sezone Jure Blaževič. Od doma vzgojenih igralcev so iz tujine vrnili Leona Raša ter Aljaža Lavriča. Tudi tujci imajo pri Krki pomembno vlogo, predvsem na poziciji desnega zunanjega odlično igra Veljko Stano-jevič. Vse niti igre pri Novomeščanih v napadu vleče Tilen Kukman, tudi tukaj bo treba biti zelo pazljiv. Recept za zmago nad Krko bo enak, kot je bil na pokalnem Final 4 v Ormožu, ko smo tekmeca premagali v polfinalu. Recept naj za zdaj ostane v naši slačilnici, ga ne želimo javno odkrivati. Zelo se veselimo sobotne tekme, ki bo - kot se za derbi kroga spodobi - potekala pred vključenimi kamerami Sportkluba ob 20.00. Za takšne tekme živimo in treniramo. Zmaga nas ohranja na vrhu Lige NLB," je pred gostovanjem na Dolenjskem, kjer Ormožani že lep čas niso zmagali, razmišljal Kirič. Ljubitelji rokometa se lahko veselijo nove dobre predstave, na kateri bodo zaradi domačih navijačev v rahli prednosti igralci Krke. Če pa se Ormožanom znova „zmeša", bi lahko bili priča novemu velikemu presenečenju na začetku sezone 2023/24. Uroš Krstič 14 Štajerski Šport, šport mladih petek • 22. septembra 2023 Atletika • Atletski pokal za člane in članice v Novem mestu Zmerno zadovoljstvo z nastopi V Novem mestu je v soboto in nedeljo potekal Atletski pokal za člane in članice, s tem tekmovanjem pa se je zaključila tudi Mednarodna atletska liga MAL. Skupno je nastopilo skoraj 300 tekmovalcev iz 32 slovenskih klubov. Atletski klub Ptuj je na Dolenjskem zastopalo pet tekmovalcev: Andraž Rajher, Veronika Domjan, Nina Kirič, Taja Pucko in Zoja Sluga. Na stopničke je stopila Veronika Domjan, ki je zmagala v metu diska in bila druga v suvanju krogle. O nastopih predstavnikov AK Ptuj je povedal trener Gorazd Rajher: „Veronika je po nesreči, ki se ji je zgodila med poletjem, ponovno začela trenirati in je tudi zmagala v metu diska. Letos je po enoletnem ponovnem treningu na Ptuju (prej je nekaj let trenirala v Zagrebu, op. a.) že vrgla 56 metrov, sedaj smo po nekajtedenskem treningu blizu 52 metrov. Pomembno je, da trenira brez bolečin, ki so jo pestile v zadnjih letih. Kakšno pot bo Veronika ubrala v prihodnje, ima sedaj čas za razmislek. Ideja je, da do konca Atletski pokal za člane in članice v Novem mestu (rezultati članov AK Ptuj): člani: - kladivo: 5. Andraž Rajher - 55,55 m - krogla: 4. Andraž Rajher -12,41 m Članice: -troskok: 4. Taja Pucko -11,91 m -disk: 1. Veronika Domjan - 51,88 m - kopje: 5. Nina Kirič - 32,48 m -daljina: 6. Zoja Sluga - 5,33 m - krogla: 2. Veronika Domjan -12,14 m Atletski pokal, ekipno, člani (26 klubov): 1. AD Mass Ljubljana 405,5 2. AK Krka Novo mesto 210 3. AK Velenje 155 4. AD Kladivar Celje 139 5. AD Kronos Ljubljana 108,5 Andraž Rajher med metom kladiva. Veronika Domjan je stopila na najvišjo stopničko v metu diska. sezone oddela treninge na profesionalnem nivoju in da naslednje leto poskuša uloviti normo za nastop na evropskem prvenstvu in morda celo olimpijskih igrah. Za kaj takšnega bi bilo treba disk zalučati okrog 60 metrov, kar je bila pred leti že sposobna (osebni in hkrati državni rekord v metu diska - 60,11 m - je Veronika Domjan dosegla leta 2016, op. a.). Pomembno je, da te norme ne lovimo, ampak pustimo, da se zgodi - Veronika mora v metih predvsem uživati. Z metom krogle smo v Novem mestu samo dodatno želeli ojačati občutek tekmovanja, kar ji je trenutno primanjkovalo. 15. AK Ptuj Članice (25 klubov): 1. AD Mass Ljubljana 2. AD Kronos Ljubljana 3. AD Kladivar Celje 4. AK Krka Novo mesto 5. AK Velenje 8. AK Ptuj 17 371 168 144 129 122 47 Andraž je pred tremi tedni postal mladinski balkanski prvak s 5-kilo-gramskim kladivom, v tem času pa se mu enostavno ni uspelo navaditi na 7-kilogramsko orodje - je bilo pre- težko. Kljub temu smo zadovoljni z dosežkom. Kroglo je sunil do daljave osebnega rekorda (12,41 - doslej 12,31 m), čeprav jo trenira le občasno, za sprostitev od kladiva. Taja je v zadnjih dnevih prebole-vala virozo in se je na treninge vrnila šele tik pred tekmovanjem. Kljub temu je rezultat 11,91 boljši od lanskega osebnega rekorda. Ob koncu tedna bi lahko bila v Slovenj Gradcu sposobna še kaj dodati k tej znamki. Zoja je zmogla rezultat 5,33 m, na treningih pa je v naši domači luknji sposobna boljšega rezultata. Za zdaj še ji ne uspe prenesti kontrole iz dvorane na prosto, a slej ko prej ji bo uspelo tudi to. Nina je v bližini svojih trenutnih zmožnosti, za rezultat okrog 40 metrov se bo moralo uskladiti še nekaj stvari. Je delovna in ima željo trenirati, kar je v tem trenutku tudi najpomembnejše." Konec tedna bo v Slovenj Gradcu potekal Atletski pokal in Ekipno prvenstvo Slovenije za starejše mladince in mladinke, na katerem bo znova nastopila dokaj številčna delegacija AK Ptuj. JM Atletika • Mednarodna atletska liga Telekom Slovenije (MAL) Lani Čeh in Filipičeva, letos Ferlan in Zupinova Rok Ferlan (Triglav Kranj) in Agata Zupin (Velenje) sta zmagala v peti sezoni mednarodne atletske lige Telekom Slovenije (MAL), ki je imela šest prizorišč, zadnje v Novem mestu konec prejšnjega tedna. Tam je potekal atletski pokal. Ferlan, tekač na 400 m, je zbral 27 točk, tri več pa Zupinova, prejela pa bosta po 2000 evrov denarne nagrade. Naslov sta branila svetovni podpr-vak v metu diska Kristjan Čeh (Ptuj) in Neja Filipič (Mass), tekmovalka v troskoku in skoku v daljino. Čeh je letos nastopil zgolj na dveh tekmah MAL in končal na sedmem mestu z 21 točkami. Filipičeva je bila druga z 29 točkami, le točko je zaostala za zmagovalko in slovensko rekorderko na 400 m ovire. Tretja je bila skakalka v troskoku Eva Pepelnak (Kladivar) z 28 točkami. Med atleti je bil drugi slovenski rekorder na 400 m ovire Matic Ian Guček (Kladivar) s 25 točkami, kolikor jih je zbral tudi Blaž Zupančič (Mass) v suvanju krogle. A je imel Guček boljši izid po mednarodnih tablicah in je bil drugi. Visoko je bil tudi Anej Čurin Prapotnik (AK Ptuj), ki pa se ni odločil za nastop v Novem mestu, sicer bi skoraj zagotovo končal pri vrhu (poškodba še ni docela pozabljena). Tekmovanja so letos potekala na Ptuju, v Slovenski Bistrici, kjer je bil tudi prvič izziv svetovne celinske serije, sledila sta mitinga v Novem mestu in Kranju, 8. in 9. julija je bilo v Velenju DP, MAL se je zaokrožil s pokalom v dolenjski prestolnici. Tekma v Mariboru je bila zaradi prenove stadiona odpovedana, memorialni ljubljanski miting pa so zaradi obnove stadiona v Šiški pripravili v gorenjski prestolnici. Končni vrstni red v točkovanju za skupno nagrado MAL (6/6): - moški: 1. Rok Ferlan (Triglav) 27 točk 2. Matic lan Guček (Kladivar) 25 3. Blaž Zupančič (Mass) 25 4. Andrej Skočir (Mass) 24 5. Anej Čurin Prapotnik (Ptuj) 22 6. Lovro Mesec Košir (Mass) 22 7. Kristjan Čeh (Ptuj) 21 8. Anže Durjava (Mass) 21 - ženske: 1. Agata Zupin (Velenje) 30 2. Neja Filipič (Mass) 29 3. Eva Pepelnak (Kladivar) 28 4. Nika Glojnarič (Brežice) 24 5. Urša Matotek (Dolenjske Toplice) 20 6. Vika Rutar (Mass) 19 7. Tina Šutej (Kladivar) 18 8. Maruša Mišmaš Zrimšek (Mass) 15 sta Anej Čurin Prapotnik je bil v skupni razvrstitvi najvišje uvrščeni član AK Ptuj v letošnjem tekmovanju MAL. Nogomet • Ženska liga Zmaga za dodatni zagon ZNK Gažon - WFC Drava Ptuj 0:1 (0:0) STRELKA: 0:1 Šabotič (74.). WFC DRAVA PTUJ: Maša Šibila, Selma Šabotič, Pia Ciganovič, Ana Lenka Bedrač Plazovnik, Eva Vido-vič, Nuša Štumberger, Ines Krajnc, Anja Lončarič (od 87. Monika Kelc), Maša Potočnik (od 98. Daša Kirbiš), Taja Lončarič, Ela Ušen (od 46. Tjaša Jasenc Jakop). Trener: Sandi Bauer. Glavna pozornost kroga je bila namenjena derbiju neporaženih ekip iz vrha lestvice, Mure in Olimpije. Na Fazaneriji je v dresu domače vrste nastopala kar številčna zasedba igralk, ki so nogometno pot začele v ptujskem klubu (Lea Dolinar, Neli Hofman, Noelle Vilčnik, Neža Hrga, Ines Sok), pri gostih je bila takšna Urška Bratuša. Glavno pozornost je na koncu dobila Noelle Vilčnik, ki je v igro vstopila v 68. minuti, že tri minute kasneje pa je z golom odločila srečanje v korist Prekmurk. Vilčni-kova je tudi najboljša strelka ekipe z devetimi goli. Ptujska ženska vrsta Drave je v tem krogu gostovala v Kopru, kjer od te sezone v ligi nastopa ekipa z imenom ŽNK Gažon. Novinke so že v 1. krogu pokazale zobe, saj so ugnale ekipo Krima. Tokrat jim kaj podobnega ni uspelo, prve prvenstvene zmage (eno so že dosegle v pokalu proti Krimu) v sezoni se je namreč veselila ptujska vrsta. Edini gol na tekmi je zabila Selma Šabotič (letnica 2003), ki je do letošnje sezone igrala za ŽNK Maribor in ŽNK MB Tabor. O srečanju je več povedal predstavnik ekipe in trener mlajših selekcij Leon Kodrič: „Gre za zgodovinsko Foto: Črtomir Goznik Ekipa WFC Drava Ptuj je v Kopru dosegla svojo prvo zmago v sezoni. REZULTATI 6. KROGA: Gažon - Drava Ptuj 0:1 (0:0), Mura Nona -Olimpija Ljubljana 1:0 (0:0), Primorje Gaia Naturelle - Radomlje Medex 0:4 (0:1), Krim - Cerklje 1:1 (1:1). Prosta je bila ekipa ŽNK Ljubljana. 1. ŽNK MURA NONA 5 5 0 0 44:1 15 2. ŽNK OLIMPIJA 6 5 0 1 44:1 15 3. ŽNK LJUBLJANA 5 3 0 2 15:8 9 4. ŽNK CERKLJE 6 2 3 1 10:6 9 5. RADOMLJE MEDEX 5 2 2 1 15:3 8 6. WFC DRAVA PTUJ 5 1 1 3 2:24 4 7. PRIMORJE GAIA 5 1 1 3 4:27 4 8. ŽNK GAŽON 6 1 0 5 1:36 3 9. KRIM 5 0 1 4 2:31 1 Najboljše strelke: 18 golov: Ana Milovič; 9 golov: Sara Makovec (obe Olimpija), Noelle Vilčnik; 8 golov: Neli Hofman, Špela Kolbl (vse Mura) ... prvenstveno zmago ženske članske selekcije v FC Drava Ptuj. Zmage smo seveda zelo veseli, čeprav rezultat ne odraža dejanskega stanja na igrišču. Naše mlade igralke so v igri dominirale skozi celotno tekmo in si s kopico domiselnih akcij priigrale veliko lepih priložnosti, realizirati pa jim je uspelo le eno. Zmaga je seveda lepa spodbuda za dekleta, da še naprej pridno trenirajo in sledijo zastavljenim ciljem kluba, h katerim smo vsi skupaj zavezani. Vsi prisotni v ekipi verjamemo, da se nam glede ženskega nogometa na Ptuju obetajo lepši časi in da ne bomo samo nastopali v tekmovanjih pod okriljem NZS, ampak bomo tudi konkurenčno tekmovali. Prvi cilj kluba je, da sestavimo vse selekcije, ki bodo tekmovale v okviru tekmovanj NZS, obenem pa želimo v klub vrniti čim več ptujskih igralk, ki sedaj nastopajo v drugih sredinah." JM Nogomet • 2. SNL: drugoligaši v sredo • • v* 1 • , • izjemno učinkoviti Nogometaši v 2. ligi so med tednom odigrali tekme 9. kroga. Polovica tekem je bila odigranih v sredo, polovica pa v četrtek (po sklepu redakcije). V sredo so igralci pokazali izjemno učinkovitost, saj so na štirih tekmah zabili kar 22 golov, kar je povprečno več kot pet na tekmo (5,4). Bistričani (na klopi še vedno ne sedi trener Goran Stankovič) so na domačem stadionu v vlogi favoritov pričakali ravenski Fužinar, a se jim tekma ni izšla po načrtih. Nekaj je k temu prispevala tudi hitra poškodba Nwoga, ki je moral že v prvem polčasu zapustiti igrišče. Med strelce se je pri gostih vpisal tudi Murat Bajraj, nekdanji igralec Vidma, Podvincev, Bistrice, Rudarja in Cirkulan. Zmage so se veselili tudi igralci iz Slovenskih Konjic, ki jih je pred dvema tednoma prevzel trener Almir Sulejmanovič. Z drugo zmago v sezoni so se prebili v sredino lestvice, na dnu pa je še naprej prikovan Tabor. Lanskoletni prvoligaš še vedno čaka na prvo zmago ... Na vrhu vztrajajo neporaženi nogometaši Primorja (trener Milan Andelkovič), ki so tokrat ugnali Krko (trener Agron Šalja). Krka je izgubila še četrto zaporedno domačo tekmo v sezoni, vseh pet točk doslej je osvojila v gosteh . Gorica je po slabem štartu našla zmagovalni ritem, slavila je četrtič zapored. V tem času so Goričani zabili deset golov in prejeli le enega. REZULTATI 9. KROGA: Kety Emmi&Impol Bistrica - Fuži-nar Ravne 2:4 (2:2); strelci: 1:0 Nwo-ga (7.), 1:1 Igwe (34.), 1:2 Bajraj (35.), 2:2 Kuliš (38.), 2:3 Kitek (63.), 2:4 Carl (90.); Dravinja - Tabor Sežana 5:2 (2:1); strelci: 1:0 Seliškar (23., ag.), 1:1 Šehič (34.), 2:1 Ramšak (36.), 3:1 Vodopivec (47.), 3:2 Tomažič (56.), 4:2 Privošnik (74.), 5:2 Gosak (89.); Ilirija 1911 - Gorica 0:4 (0:1); strelci: 0:1 Lesjak (15.), 0:2 Vekič (52.), 0:3 Leban (63., z 11 m), 0:4 Baruca (77., z 11 m); Krka - Primorje Emundia 2:3 (1:0); strelci: 1:0 Maksimovič (1.), 1:1 Bešir (47.), 1:2 Fogec (63.) 2:2 Blaževski (74.), 2:3 Ignjatovič (91.). Rdeči karton: Hodžič (83., Krka). Tekme Nafta 1903 - Tolmin, Jadran Dekani - Beltinci Klima Tra-tnjek, Vitanest Bilje - Triglav Kranj in Rudar Velenje - Brinje Grosuplje so bile odigrane po sklepu redakcije. 1. PRIMORJE 8 2. GORICA 8 3. BRINJE GROSUPLJE 7 4. TRIGLAV KRANJ 7 5. BELTINCI TRATNJEK 7 6. K. E. BISTRICA 8 7. JADRAN DEKANI 8. NAFTA 1903 9. VITANEST BILJE 10. FUŽINAR RAVNE 11. DRAVINJA 12. TKK TOLMIN 13. ILIRIJA 1911 14. KRKA 15. RUDAR VELENJE 16. TABOR SEŽANA 6 2 0 15:6 20 5 1 2 16:8 16 5 0 2 17:5 15 15:5 14 14:7 14 10:8 13 7:4 11 3 2 2 11:10 11 3 1 3 13:13 10 9:15 8 8:16 8 6:13 6 4:11 6 9:14 5 5:10 5 8:22 4 JM 4 2 1 4 2 1 4 1 3 3 2 2 2 2 4 2 2 4 2 0 5 1 3 4 1 2 5 1 2 4 0 4 4 Foto: AZS Foto: AZS Foto: AZS petek • 22. septembra 2023 Šport, šport mladih Štajerski 15 Šport, rekreacija • 29. Ptujski športni vikend Seznaniti, predstaviti in navdušiti za šport Abeceda športa je bila ena izmed osnovnih postavk 29. Ptujskega športnega vikenda. Ta je v štirih dneh ponudil lepo število dogodkov, predstavitev in tekmovanj, ki so bila namenjena najširši množici ljudi. Posebno mesto so v projektu zavzeli otroci, saj so zanje na Mestnem stadionu na Ptuju na dvanajstih vadbenih postajah izvedli mini olim-pijado vrtcev (prijavljenih je bilo 190 otrok iz Vrtca Ptuj, Vrtca Hajdina in Vrtca Markovci), športni dan osnovnih šol Mladika in dr. Ljudevita Pivka ter druge aktivnosti. Tudi na ostali del populacije organizatorji Zavod za šport Ptuj, Športna zveza Mestne občine Ptuj, Mestna občina Ptuj, Fundacija za šport Republike Slovenije, klubi in društva niso pozabili in so zanje izvedli številne rekreativne aktivnosti. Glavnina se je odvila na objektih v neposredni bližini Mestnega stadiona Ptuj, nekateri specifični dogodki pa so bili izpeljani na točno določenih lokacijah, primernih za izvajanje športne discipline. Organizatorji so v štirih dneh skupno našteli okrog 1500 udeležencev, kar je lepa številka in kazalnik, da je šport na Ptuju še kako živ. O udeležbi in izvedenem programi je direktor Zavoda za šport Ptuj Sandi Mertelj povedal: „Za nami je zelo pozitivna zgodba celotnega dogodka, na katerem je bila predstavljena večina stvari, ki se dogajajo v ptujskem športu. Skozi vse dni se je predstavilo ogromno klubov in društev. Predstavniki slednjih so ponovno pristopili k temu tradicionalnemu projektu in so se predstavili. Skupnega programa 29. Ptujskega športnega vikenda se je udeležilo veliko ljudi, s čimer je bil dosežen osnovni namen - predstavitev športnih aktivnosti vsem generacijam.« Seznanjenje, predstavljanje in navdušenje za šport je bilo eno izmed osnovnih vodil 29. Ptujskega športnega vikenda. Ob množici rekreativnih vsebin so bile dodane tudi nekatere s kančkom tekmovalnega naboja. Med njimi so bili na primer turnirji v footgolfu, golfu, tenisu, balinanju in odbojki na mivki. Poseb- Utrinek s predstavitve klubov in društev, v ospredju je predstavitev aikida. Mini olimpijade vrtcev se je udeležilo blizu 200 otrok. na zgodba je bil tudi rekreativni tek z imenom Vivat Poetovio, ki je bil v nedeljo dopoldan v mestnem parku. Svoj pogled na največji množični športni dogodek na Ptuju - Ptujski športni vikend - je podal tudi pred- sednik Športne zveze mestne občine Ptuj Franjo Rozman: „Vesel sem, da je 29. Ptujski športni vikend odlično uspel in da se ga je udeležilo zares veliko ljudi, ki so spoznali športne klube in društva ter njihovo delo. Šlo Šport Izjava svetnikom mestne občine Ptuj in širši javnosti Skupščina Športne zveze mestne občine Ptuj, ki predstavlja ptujske športne klube in društva, je v sredo, 20. 9. 2023, v sejni sobi Športne dvorane Mladika, soglasno sprejela izjavo glede »Pripojitve javnega zavoda Zavod za šport Ptuj in javnega zavoda Center interesnih dejavnosti Ptuj k javnemu zavodu Javni zavod za turizem Ptuj in vpliv te pripojitve na razvoj športa v mestni občini Ptuj«. Zavod za šport Ptuj deluje neprekinjeno že 30 let, pri tem organizacijski in likvidnostni problemi Zavoda nikoli niso bili predmet obravnave. Pripojitev Zavoda za šport Ptuj k Zavodu za turizem Ptuj pomeni konec avtonomnosti športa v mestni občini Ptuj. Študija o organiziranosti športa, ki jo je pripravila »ljubljanska inšti-tucija«, ni strokovno utemeljena, primerja nas celo z majhnimi občinami. Ptuj je mestna občina, zajema okrog 100 športnih klubov in društev, na področju šolskega športa Zavod za šport Ptuj predstavlja celo področni center Podravje, ki pokriva 22 občin od Slovenske Bistrice do Ormoža. Ptuj hoče postati tudi regijsko središče in zagotovo mora šport pri tem imeti samostojnost in avtonomnost odločanja. V novem Svetu zavodu bo šport imel le enega predstavnika zainteresirane javnosti. Do sedaj sta bila v Svetu zavoda za šport Ptuj tudi člana izvršilnih odborov največjih športnih organizacij, Olimpijskega komiteja Slovenije in Športne unije Slovenije. S svojim znanjem in z možnostmi sta bistveno pripomogla pri sofinanciranju marsikaterega športnega projekta v mestni občini Ptuj. Nihče nam tudi ne zna pojasniti, kakšne vsebinske naloge bodo v novem zavodu opravljali zaposleni v stebru šport in kakšen bo sploh pozitiven učinek za nadaljnji razvoj športa v mestni občini Ptuj. V novem zavodu celo ne bo nič manj zaposlenih, kot je to sedaj v treh samostojnih zavodih. Nasprotno, predvideva- jo se še dodatne zaposlitve. Kje je tu sploh racionalizacija? Prihodki poslovanja novega zavoda zajemajo tudi morebitne najemnine poslovnih prostorov na Mestnem stadionu Ptuj (študija predvideva najemnine celo 10,00 EUR / m2), pri tem pa sploh ni predstavljeno, kdo bodo ti novi najemniki prostorov. Menimo, da se s sprejemom sklepa o pripojitvi Zavoda za šport Ptuj in Centra interesnih dejavnosti Ptuj k Zavodu za turizem Ptuj na svetu mestne občine Ptuj dela nepopravljiva škoda ptujskemu športu. Vse- Foto: Črtomir Goznik Utrinek s tekmovanja v odbojki na mivki številnih športnih disciplinah." Glavni fokus je bil namenjen predstavitvam športnih dejavnosti, ob njih je bil sobotni dopoldan rezerviran tudi za predstavitve nekaterih specifičnih dejavnosti, poklicev in javnih služb. Vse aktivnosti so bile izvedene in dobro organizirane ter so skozi abecedo športnih aktivnosti prinesle dodatno prepoznavnost ptujskega športa kot celote. David Breznik Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik je za dejanski stik med ptujskimi izvajalci športnih vsebin in obiskovalci. Ta stik se mi zdi zelo pomemben, saj so obiskovalci lahko iz prve roke dobili vse pomembne informacije, hkrati pa so se lahko spoznali in preizkusili v kakor pa je smiselno razmišljati o združevanju Zavoda za šport Ptuj in Centra interesnih dejavnosti Ptuj, ki že sedaj uspešno sodelujeta na posameznih projektih. Zato ponovno apeliramo na mestne svetnike, da pred odločitvijo dobro premislijo in se na osnovi strokovnih argumentov odločijo v dobrobit ptujskega športa. Predsednik Športne zveze mestne občine Ptuj Franjo Rozman Direktor Zavoda za šport Ptuj Sandi Mertelj Športni napovednik Nogomet • 1. SNL RAZPORED 9. KROGA, V PETEK OB 17.30: Domžale - Aluminij; V SOBOTO OB 13.00: Bravo - Olimpija; OB 15.00: Rogaška - Mura; OB 17.30: Celje - Kalcer Radomlje; V NEDELJO OB 20.15: Maribor - Koper. 2. SNL RAZPORED 10. KROGA, V SOBOTO OB 16.00: Primorje eMundia -Kety Emmi&Impol Bistrica, Fužinar Ravne - Ilirija 1911, Tabor Sežana - Krka; V NEDELJO OB 15.00: Brinje Grosuplje - Nafta 1903; OB 16.00: Beltinci Klima Tratnjek - Dravinja, TKK Tolmin - Jadran Dekani, Triglav Kranj - Gorica; V PONEDELJEK OB 16.00: Vitanest Bilje - Rudar Velenje. 3. SNL - vzhod RAZPORED 6. KROGA, V SOBOTO OB 16.00: Drava Ptuj - Zavrč, Rače - Hajdina, Avto Rajh Ljutomer - Podvinci, Šampion - Šmartno 1928, Korotan Prevalje - Krško; OB 18.00: Premium Dobrovce - Brežice 1919 Terme Čatež; V NEDELJO OB 10.30: ZASE Videm - Koroška Dravograd. 1. mladinska liga 9. KROG: Aluminij - Bravo Mastercard (v nedeljo ob 16.00). Super liga MNZ Ptuj RAZPORED 4. KROGA, V SOBOTO OB 16.00: Gerečja vas - Markovci; V NEDELJO OB 16.00: Ormož - Apače, Stojnci - Grajena Anpro, Središče - Gorišnica, Boč Poljčane - Bukovci. 1. liga MNZ Ptuj RAZPORED 4. KROGA, V SOBOTO OB 16.00: Rogoznica - Dornava Digitalpartner.si, Tržec - Makole Bar Miha; V NEDELJO OB 10.30: Haj-doše - Pragersko, Skorba - Podlehnik. 2. liga MNZ Ptuj RAZPORED 4. KROGA, V SOBOTO OB 16.00: Slovenja vas SMS sanacija - Cirkulane, Leskovec - Zgornja Polskava; V NEDELJO OB 16.00: Polskava avtop. Grobelnik - Oplotnica Senčila Senica. Rokomet • NLB liga RAZPORED 3. KROGA, V PETEK OB 19.30: Dobova - Trimo Trebnje; V SOBOTO OB 18.00: Gorenje - SVIŠ Ivančna Gorica, Celje Pivovarna Laško - Ljubljana; OB 19.00: Krka - Jeruzalem Ormož, Riko Ribnica - Koper, Slovenj Gradec - Škofljica, Urbanscape Loka - LL Grosist Slovan. 1. B SRL (m) 3. KROG: Velika Nedelja - Frankstahl Radovljica (v petek ob 20.00 v Veliki Nedelji), Butan plin Izola - Moškanjci-Gorišnica (v petek ob 19.00). Pokal Slovenije (ž) Osmina finala: Žiher hiše Ptuj-Ormož - ŽRK Z'dežele (v soboto ob 19.00 v dvorani Ljudski vrt). Karting V nedeljo, 24. 9., bo pod organizacijsko taktirko AMD Ptuj v Centru kartinga in motošporta v Slovenji vasi potekala četrta in obenem zadnja letošnja dirka za državno prvenstvo. Istočasno bodo izvedena tudi tekmovanja v prvenstvu CEZ, pokalnem tekmovanju Sportstil in avstrijskem prvenstvu RMC. Rekreacija • 7. Lotmerški trail tek Športna zveza Ljutomer bo v petek, 22. 9., izvedla že 7. Lotmerški trail tek. Start in cilj vseh tekov bo v Parku 1. slovenskega tabora v Ljutomeru, ob 16.15 pa se bo začel s Cicibanovim tekom na 300-me-trski stezi ter nadaljeval s teki šoloobveznih otrok (16.30-17.30). Ob 16.45 se bodo na 7.500 metrov dolgo progo podali člani in članice. Teki otrok bodo potekali izključno po Parku 1. slovenskega tabora, trasa Lotmerškega trail teka pa bo potekala na relaciji Ljutomer-Cezanjev-ci-Ljutomer po utrjenih makadamskih cestah in pešpoteh. Najboljši trije v vsaki kategoriji bodo prejeli medalje, najboljši trije v absolutni kategoriji med člani in članicami pa pokal. Vsi udeleženci Cicibanovega teka bodo dobili spominsko darilo. Jože Mohorič, NŠ 1824 Štajerski Šport, šport mladih petek • 22. septembra 2023 Strelstvo • ISSF Svetovni pokal v Riu de Janeiru Urška tokrat obstala v eliminacijah V prestolnici sambe, v brazilskem Riu de Janeiru, je med 12. in 19. septembrom potekal zadnji letošnji ISSF Svetovni pokal v streljanju s puško in pištolo na 10, 25 in 50 m razdaljah. V Riu je tekmovala tudi šestčlanska slovenska reprezentanca in med njimi v letošnji sezoni tudi najboljša slovenska strelka z malokalibrsko puško na 50 m, Ormožanka Urška Kuharič. Kuharičeva odlična kleče in dobra leže, stoje pa ne Kuharičevi v Riu kot naši edini predstavnici v trojnem položaju ni uspel celostno dober nastop, saj je v prvi eliminacijski skupini končala tekmovanje s 574 krogi na 28. mestu. S tem dosežkom se prvič v sezoni ni Rezultati, puška 50 m trojni položaj ženske: 1. J. Hegg Duestad (Norveška) 590 + 461.5 2. Nischal Nischal (Indija) 592 + 458.0 3. S. S. L. Grundsoee (Danska) 590 + 447.6 E - 28. Urška Kuharič (Slovenija) 574 uvrstila v kvalifikacije glavnega tekmovanja s 55-nastopajočimi strelkami. Kuharičeva je bila v eliminacijah odlična v klečečem položaju, kjer je dosegla visokih 197 krogov (98, 99), kar je bil peti najboljši rezultat v njeni skupini. Nato je nadaljevala leže z dvema serijama po 98 krogov, skupaj 196, s čimer je še vedno držala stik z najboljšo deseterico. Nato pa je v stoječem položaju po prvi slabši seriji z 92 krogi poskrbela za višji srčni utrip vodje reprezentance Andreje Vlah. Dosežka Kuharičevi ni uspelo izboljšati v drugi seriji, kjer je s tremi večjimi napakami in zadetki v osmice ter samo z dvema desetica-ma serijo končala z 89 krogi ... Skupaj je to zneslo 181 krogov in končno 28. mesto, kar pa je bilo za nekaj mest premalo za preboj v kvalifikacije, kjer bi Kuharičeva lahko pokazala svojo pravo vrednost. V moški konkurenci je naš prekmurski strelec Robert Markoja v drugi eliminacijski skupini s 577 krogi (194, 196 in 187) uspešno napredoval v kvalifikacije na 21. mestu, tam pa s 579 krogi (195, 196 in 188) med 55 strelci osvojil končno 37. mesto. Ormožanka ostaja v Riu na CISM vojaškem svetovnem prvenstvu Po nastopu na svetovnem pokalu Kuharičeva in Markoja ter vodja reprezentance ostajajo v Riu in bodo kot pripadniki Športne enote Slovenske vojske do konca meseca tekmovali še na CISM vojaškem svetovnem prvenstvu. Kuharičeva na 32. mestu na ISSF svetovni jakostni lestvici Na ISSF svetovni jakostni lestvici je Urška Kuharič s puško na 50 m po zadnji letošnji tekmi v trojnem položaju zdrsnila na 32. mesto in zbrala skupaj največ točk do zdaj - 1910. Na prvem mestu je zmagovalka tekme v Riu Norvežanka Jeanette Hegg Duestad, ki je po zelo uspešni sezoni zbrala rekordnih 7.000 točk. Preboj na zaključni finalni turnir svetovnega pokala, ki bo od 18. do 26. 11. v katarski Dohi, si je priborilo najboljših 12 strelk v sezoni (na 12. mestu je končala Nemka Jolyn Beer s 3.130 točkami). Naša trikratna olimpijka Živa Dvoršak in lanska udeleženka finala svetovnega pokala je po rezultatsko skromni sezoni s puško na 50 m pristala na 55. mestu z 974 točkami. Simeon Gonc Kolesarstvo • KK Perutnina Ptuj Prevlada KK Perutnina Ptuj v dekliških kategorijah 10. VN občine Vodice V soboto je na Gorenjskem potekala jubilejna, 10. Velika nagrada občine Vodice, ki se je je v vseh sta- rostnih kategorijah udeležilo blizu 300 kolesarjev in kolesark. Tekmovanja so se s številno ekipo udeležili tudi mladi predstavniki KK Perutnina Ptuj. Odličen uspeh so dosegla predvsem dekleta, saj so se Živa Bo-hak, Kaja Adam in Hana Jeromel v svojih kategorijah zavihtele na najvišjo stopničko, Vivi Oblak pa se Foto: Vinči Oblak Fantje in dekleta KK Perutnina Ptuj, ki so sodelovali na VN občine Vodice. Nogomet • 1. mladinska liga Po treh zaporednih zmagah jih je ustavil Maribor 8. krog: Domžale -Aluminij 0:1 (0:0) STRELEC: 0:1 Škoflek (55.). ALUMINIJ: Jovanovič, Colnarič, Popovič, Vukovič (od 59. Hamler), Škoflek, Škerget, Gajšek, Koren (od 89. Glodič), Brumec, Kramberger (od 70. Leljak), Rahle. Trener: Simon Vidovič. 2. krog: Maribor -Aluminij 1:0 (0:0) STRELEC: 1:0 Dukarič (74.) ALUMINIJ: Jovanovič, Colnarič, Popovič, Vukovič (od 75. Damja-novič), Škoflek, Gajšek, Koren (od 86. Glodič), Brumec, Kramberger, Hamler (od 92. Ribič), Rahle. Trener: Simon Vidovič. V elitni mladinski ligi EON Next-Gen so po reprezentančnem premoru odigrali že dva kroga, najprej konec tedna tekme 8. kroga, nato pa med tednom še zaostale tekme 2. kroga (prestavljene zaradi takratnih slabih vremenskih razmer, op. a.). Kidričani so najprej pripravili lepo presenečenje, saj so v gosteh ugnali vrstnike iz Domžal, ki jih vodi Dejan Djuranovič. Domžalčani so tradici- onalno ena izmed najboljših ekip v tem rangu tekmovanja (v zadnjih desetih sezonah so bili šestkrat prvaki, op. a.), zato je vsaka zmaga z njimi lep dosežek. To je bila za mlade šumarje tretja zaporedna zmaga, s takšnim dosežkom pa so med tednom odšli v goste Mariborčanom. Ti svoje domače tekme igrajo v Rogozi, kjer se tokrat niso pustili presenetiti in so slavili z golom Aneja Dukariča (z lepim strelom, po katerem se je žoga od stative odbila v gol, je zadel že nekaj minut po vstopu na igrišče). Ta je še lani nosil dres Aluminija in je tako potrdil „zakon bivšega"... „V sezono smo štartali rezul-tatsko slabo (ena osvojena točka po štirih odigranih tekmah, op. a), čeprav je bila igra dokaj obetavna. Ko smo se znašli pod pritiskom, pa nam je uspelo nanizati tri zaporedne zmage (Rudar, Nafta, Domžale). To nam je dalo mirnost in sproščenost in v takšnem vzdušju smo tudi pričakali tekmo z Mariborom - s samozavestjo smo želeli pokazati, kar zmoremo. Tudi sam začetek je bil odločen z naše strani, čeprav smo vedeli, da nas čaka težka tekma. V prvem polčasu smo sledili svojim ciljem, ki smo si jih zadali na tej tekmi, Foto: Strelska zveza Slovenije Urška Kuharič in Robert Markoja sta na strelišču ISSF svetovnega pokala v brazilskem Riu de Janeiru nastopila z malokalibrsko puško v trojnem položaju na 50 m. Strelišče bosta v nadaljevanju znova preizkusila tudi na CISM vojaškem svetovnem prvenstvu. Judo • Pokal Oplotnice Dve medalji za ptujski klub je povzpela na 2. stopničko. Punce so tako na dirki pokazale popolno prevlado KK Perutnina Ptuj v ženskem kolesarstvu v mlajših kategorijah. V kategoriji U-15 (dečki A) se je prvič v karieri na stopničke povzpel Nik Vidovič. Vidno vlogo na dirki so imeli še nekateri drugi kolesarji KK Perutnina Ptuj. Rezultati predstavnikov KK Perutnina Ptuj: - deklice C: 1. Živa Bohak, 2. Vivi Oblak, 5. Zoja Jančič ... - dečki C: 11. Maks Nahberger, 15. Gal Hrastnik, 17. Anej Vinkler ... - deklice B: 1. Kaja Adam, 6. Gaja Muršec ... - dečki B: 6. Anej Resman, 10. Matija Lačen, 20. Miha Kirbiš ... - dečki A: 3. Nik Vidovič, 9. David Adam, 20. Tai Nahberger ... - mlajši mladinci: 10. Nik Muršec ... - mlajše mladinke: 1. Hana Jeromel - mladinci: 9. Jon Pritržnik, 11. Nik Golob, 20. Jure Majnik, 21. Matic Erjavec . UR Na mednarodnem prvenstvu za Pokal Oplotnice, ki šteje za slovenski pokal v starostni skupini do 14 let, je nastopilo 163 tekmovalcev in tekmovalk iz 24 klubov iz Slovenije, Hrvaške in Avstrije. Iz JK Drava Ptuj je najboljši rezultat dosegel Anej Hrženjak, ki je z dvema odličnima zmagama in tesnim porazom proti letošnjemu državnemu prvaku osvojil 3. mesto v kategoriji do 60 kg. Od dravašev je 3. mesto osvojila tudi Neža Vindiš-Mar- kež, Eldar Sejdinovič pa se je moral zadovoljiti s 7. mestom. O nastopih svojih varovancev je trener Vlado Čuš povedal: „Naši mladi judoisti v kategoriji starejših dečkov in deklic so iz tekme v tekmo boljši, posebej Anej kaže velik napredek. Ob prizadevnem delu se lahko v naslednjem letu nadejamo novih kolajn na državnem prvenstvu tudi v tej starostni kategoriji." David Breznik Foto: arhlvJK Ptuj Anej Hrženjak (JK Drava Ptuj) je v Oplotnici zasedel 3. mesto. Foto: Črtomir Goznlk Mladinci Aluminija so v sredo klonili proti Mariboru in tako prekinili serijo treh zaporednih zmag. v drugem pa nismo znali ustrezno odgovoriti na pritisk Maribora, zato je po srečanju ostalo nekaj grenkega priokusa. Po prejetem zadetku smo si ustvarili nekaj priložnosti, a je bila le ena zaključena s strelom na gol. Maribor je bil na koncu za ta zadetek boljši in je zasluženo zmagal," je dejal trener mladinske vrste Aluminija Simon Vidovič in dodal: „Moje mnenje je, da sicer delamo dobro in da se je izkristaliziralo stanje v ekipi. V začrtani smeri bomo šli tudi naprej, 1. mladinska liga REZULTATI 8. KROGA: Domžale -Aluminij 0:1 (0:0), Bravo Mastercard - Kalcer Radomlje 1:0 (1:0), Nafta 1903 - Olimpija Ljubljana 1:2 (1:1), Krka - Brinje Grosuplje 3:0 (1:0), A2S Celje - Tabor Sežana 1:1 (0:0), Ilirija Extra Lux - Koper 2:2 (0:2), Mura -Gorica 6:0 (3:0). Tekma Rudar Velenje - Maribor je bila prestavljena. REZULTATI ZAOSTALIH TEKEM 2. KROGA: Maribor - Aluminij 1:0 (0:0), Nafta 1903 - Mura 2:3 (1:1), Domžale - Bravo Mastercard 3:0 (1:0), A2S Celje - Olimpija Ljubljana 3:3 (2:2), Koper - Kalcer Radomlje 2:0 (0:0), Tabor Sežana - Gorica, Rudar Vele- upam, da lahko s trdim delom naredimo še kaj več. Je pa res, da smo lani izgubili pet igralcev letnika 2005, ki so odšli v klube po vsej Sloveniji in iz tega vidika je zelo težko vsako leto znova graditi ekipo." Pri Mariboru sta bila v kadru dva bivša dravaša, Tjan Kolednik je odigral celotno tekmo, Luka Petek pa ni dobil priložnosti za igro. V nedeljo mlade šumarje čaka domači obračun z Bravom. Jože Mohorič nje Korektbau - Krka, Ilirija Extra- -Lux - Brinje Grosuplje. 1. MURA 8 5 S G 24:12 18 2. KOPER 8 5 1 2 2G:11 16 3. DOMŽALE 8 4 2 2 21:12 14 4. OLIMPIJA 8 4 2 2 15:12 14 5. MARIBOR 7 4 1 2 1G:5 1S 6. KALCER RADOMLJE 8 4 G 4 2G:17 12 7. BRINJE GROSUPLJE 7 S 2 2 17:11 11 8. A2S CELJE 8 2 5 1 11:11 11 9. ALUMINIJ 8 S 1 4 1S:1S 1G 10. BRAVO MASTERC. 8 S 1 4 9:14 1G 11. TABOR SEŽANA 7 2 2 S 6:16 8 12. ILIRIJA EXTRA-LUX 7 2 1 4 1G:1S 7 13. KRKA 7 2 1 4 11:15 7 14. NAFTA 1903 8 2 G 6 11:17 6 15. RUDAR VELENJE 6 2 G 4 8:17 6 16. GORICA 7 1 2 4 7:17 5 petek • 22. septembra 2023 Šport, rekreacija Štajerski 17 TVD Partizan Ljutomer • Razstava ob jubileju 120 let organiziranega športa v Ljutomeru Telesnovzgojno društvo Partizan Ljutomer je naslednik Murskega Sokola, ki je bil ustanovljen 15. avgusta 1903. Organizirano telesnovzgojno dejavnost sta prekinili svetovni vojni; pred prvo se je velik poudarek namenjal splošni telesni vadbi, orodni telovadbi in izletom. Po drugi svetovni vojni se je Sokol vključil v ustanovljeno Fizkulturno zvezo Slovenije, v Ljutomeru pa je leta 1946 nastalo fizkulturno društvo in s tem zakonit naslednik Murskega Sokola. Skupščina Fizkulturne zveze Jugoslavije je s sklepom leta 1951 vsa fizkulturna društva preimenovala v »Partizan«. Fizkulturno društvo Ljutomer se preimenuje v Društvo za telesno vzgojo Partizan Ljutomer, z novim statutom leta 1994 pa dobi ime, kot ga ima še danes - Telesnovzgojno društvo Partizan Ljutomer. Društvo je bilo v prvih letih po drugi svetovni vojni glavni nosilec te-lesnovzgojne dejavnosti. Nadaljevali so sokolsko tradicijo splošne telesne vadbe in vadbe na orodjih. Pojavljati so se začele tudi kolektivne športne panoge in posamezne sekcije, ki so se postopoma razvile v samostojne klube. Najprej so se odcepili nogometaši, odbojkarji in kegljači. V celotni zgodovini so se pojavljali zanesenjaki in športni delavci, ki so društvo uspešno pripeljali do današnje častitljive starosti. V društvu že vrsto let aktivno delujejo sekcije karate, namizni tenis, judo, košarka, lokostrelstvo in tenis, ki ob rednih treningih in vzgoji mladih pozornost namenjajo tudi tekmovalni dejavnosti. Zlasti kara-teisti in judoisti se lahko pohvalijo s številnimi odličnimi dosežki doma in v tujini. Celotno obdobje delovanja TVD Partizan Ljutomer je podrobneje opisano v treh zbornikih: Telovadno društvo Sokol v Ljutomeru 19031941, Telovadno društvo Orel 19071941 in Telesnovzgojno društvo Partizan v Ljutomeru 1945-2003. Ob visokem jubileju je v galeriji Ante Trstenjak Ljutomer potekala slovesnost, na kateri je kronologijo dogodkov orisal predsednik TVD Partizan Rajko Mlinarič, spomine pa so obujali nekdanji trenerji, igralci in funkcionarji. Odprta je bila tudi razstava, ki jo sestavljata dva sklopa - prvi je namenjen Telovadnemu društvu Murski Sokol, drugi pa TVD Partizan. Oba zajemata najrazličnejše zapise, fotografije, športna oblačila in rekvizite. Posebno zanimivost in zgodovinsko vrednost ohranjata izvirnik prapora Murskega Sokola in takratno telovadno orodje. Niko Šoštarič Planinski kotiček Dan za Pohorje Sobota, 30. 9. 2023 Društvo narava Pohorja in Odbori varstva gorske narave planinskih društev Koroške, Podravja in Savinjske vabimo v soboto, 30. septembra 2023, ob 9. uri na naravovarstveni planinski izlet z imenom DAN ZA POHORJE, ki bo potekal na območju med Roglo in Lovren-škimi jezeri. Z udeležbo na tem dogodku bomo obeležili Svetovni dan varstva živali in izrazili podporo prizadevanjem za učinkovitejše ohranjanje narave Pohorja, za njegovo čimprejšnje zavarovanje in za ustanovitev Regijskega parka Pohorje (RP). Potek srečanja: - od 8.45 do 9.00: zbiranje udeležencev pred picerijo Planja na Rogli; - ob 9.00: odhod proti Ostruščici; - ob 9.20: prihod na Ostruščico: pozdrav organizatorjev in gostov, kratki kulturni program, sprejem odprtega pisma DZ in vladi RS; - ob 10.00: odhod proti Lovrenškim jezerom; - ob 11.15: prihod na Lovrenška jezera in naravovarstvena predstavitev rezervata; - ob 12.00: zaključek srečanja ter vrnitev proti Rogli oziroma nadaljevanje v druge smeri po programu posameznih skupin udeležencev. Vabljeni, da skupaj naredimo nekaj dobrega za vse bolj ogroženo naravo. Za lažjo organizacijo prevoza se prijavite na www.pdptuj.si. Vabi Odbor za varstvo gorske narave PD Ptuj. Futsal • KMN Meteorplast Po zmagi v Sevnici sledi še gostovanje na Reki Predsednik TVD Partizan Ljutomer Rajko Mlinarič je prejel priznanje županje občine Ljutomer Olge Karba. Po senzacionalni uvrstitvi slovenske futsal reprezentance U19 v polfinale evropskega prvenstva v Poreču - slovenske barve so branili tudi člani ljutomerskega Meteorplasta Alen Ruis, Luka Lovrec, Vid Kos, Lovro Trdin in Niko Kosec - je imel trener ljutomerske ekipe Robert Grdovič v minulih dneh na treningih na voljo ponovno vse igralce, s katerimi lahko računa v prvem delu sezone v 1. futsal ligi. Po operaciji in nekaj-tedenskem okrevanju se je ekipi priključil tudi novinec Tim Lipovšek. Ljutomerčani so v minulih dneh odigrali dve pripravljalni tekmi. Po gostovanju pri hrvaški ekipi Novi Marof, ki se je končalo brez zmagovalca z 2:2 (strelca brata Aljaž in Matic Goznik), je sledilo še gostovanje pri slovenskem prvoligašu v Sevnici. Grdovičevi izbranci so slavili s 5:0, zadetke pa so dosegli Adrijan Trstenjak (2), Aljaž Goznik, Tilen Rajter in Alen Ekipa Meteorplasta iz Ljutomera Ruis. Generalko pred novo sezono (začetek 29. 9.) bo Meteorplast odigral v soboto, 23. septembra - na Hrva- škem se bodo pomerili z ekipo Reke. NS Foto: NS Foto: NS Šahovski kotiček EP mladih: Ptujčani iz Romunije z bogatimi • IV» • izkušnjami V romunskem mestu Mamaia je od 5. do 14. septembra potekalo Evropsko prvenstvo mladih v šestih starostnih kategorijah za fante in dekleta v standardnem šahu. Sodelovalo je 928 predstavnikov iz 46 evropskih držav, dvanajst tudi iz Slovenije, med katerimi so bili trije Ptujčani - Zarja in Svit Gomboši ter Tilen Kovačec. Udeležbo na omenjenem prvenstvu so si mladi šahisti in šahistke priborili kot državni prvaki posameznih kategorij. Ob tem velja omeniti, da sta dvojčka Zarja in Svit kot sedem-letnika nastopila na enakem tek- movanju že lansko leto, prav tako v konkurenci do osem let, za Tilna pa je bil to krstni nastop. Težko si je predstavljati takšno pisano množico mladih na enem mestu z različnimi šahovskimi znanji, različnimi navadami, kulturami ... Po uvodni tremi, ki je bila kriva za nekatere nepredvidene poraze, so Ptujčani »strnili vrste« in v nadaljevanju dokazali, da so si nastop na tem prvenstvu še kako zaslužili. Veliko podporo in spodbudo so imeli pri trenerju, MM Danilu Polajžerju, ki jih je bodril in jim dajal napotke na daljavo. Pa tudi njihovi spremljevalci, ki so bili povečini njihovi starši, so jim bili v veliko in neprecenljivo oporo. Medtem ko sta Zarja in Tilen dosegla rezultat v okviru njunih začetnih pozicij, pa je nekoliko manj od lastnih pričakovanj dosegel Svit. Ob tem je treba poudariti, da ratinške točke dostikrat ne kažejo prave kakovosti igralcev in se le-te pokažejo za šahovnicami. Pri vseh treh je kakšno točko ali pol odnesla tudi prehitra igra, v kateri so napake pogostejše. Dvanajstčlanska slovenska delegacija je prav gotovo pustila svoj pečat na evropskem šahovskem zemljevidu. Med fanti je bil s 5 točkami in 34. mestom najuspešnejši Leonard Belyaletdinov v konkurenci do 10 let, pri dekletih pa Sofija Ti-magina s 6 točkami in 13. mestom v konkurenci 12 let. Tretja v slovenski vrsti med dekleti je bila Zarja Gom-boši s 4,5 točke in 29. mestom, prav tako tretja pa je bila absolutno med dekleti in fanti. Po dokaj napornih desetih dnevih šahovskih dvobojev, k čemur je treba dodati še potovanje, sta Zarja in Svit o svojih vtisih dejala: »Vzdušje na EP v družbi samih državnih prvakov iz 46 evropskih držav je bilo nepopisno. Posebej naju je navdušila športna kultura, ki se je odražala na vsakem koraku, ne samo za šahovnicami.« Medalje je osvojilo 14 držav, največ 7 (4 zlate, 2 srebrni in 1 bronasto) pa je osvojil Azerbajdžan. Vse udeležence tokratnega Evropskega prvenstva v Romuniji že konec meseca čaka nov velik izziv, Evropsko prvenstvo v hitrih disciplinah, ki ga bo od 28. septembra do 1. oktobra v Čatežu gostila Slovenija. Ptujčani bodo imeli na tekmovanju kar 15-člansko člansko delegacijo. Glede na bližino dogodka pričakujejo močno podporo domačih in klubskih prijateljev. Posebej veseli bodo prisotnosti na svečanem odprtju v četrtek, 28. septembra, ob 10.30 v športni dvorani Toplice v Čatežu. Vrstni red EP v Romuniji za kategorije, v katerih so nastopili Ptujčani: - dekleta U8 (52): 1. (10.) Mehriban Ahmadli (Azerbajdžan) 7,5 točke, 2. (30.) Daria Vrachuk (Ukrajina) 7, 3. (9.) Mariam Dekhviashvili (Gruzija) 7 ... 29. (26.) Zarja Gomboši (Slovenija, ŠD Ptuj) 4,5 točke... - fantje U8 (86): 1. (28.) Ma-hammad Kazimzade (Azerbajdžan) 7,5 točk , 2. (3.) Luca Protopopescu (Francija) 7,5, 3. (31.) Artem Kucher (Ukrajina) 7... 73. (18.) Svit Gomboši (Slovenija, ŠD Ptuj) 3 točke... - fantje U14 (99): 1. (41,) Rustam Rustamov (Azerbajdžan) 8 točk, 2. (6.) Benik Agasarov (Armenija) 7,5, 3. (12.) Baptiste Lissillour (Francija) 7 •• 54- (58.) Tilen Kovačec (Slovenija, ŠD Ptuj) 4,5 točke ... Dvoboj vzhod-zahod: odličen nastop Anite Ličina Vrabič Na pobudo ŽŠK Maribor Poli-gram, ki je k sodelovanju povabil Tajfun ŠK Ljubljana, je bil organiziran šahovski dvoboj vzhod-zahod, ki sta ga organizatorja poimenovala dvoboj leta. To je bilo prvo tovrstno tekmovanje v Sloveniji, ki naj bi v prihodnje postalo tradicionalno in bi bilo organizirano izmenjaje enkrat na vzhodu, enkrat na zahodu. Tokratni prvi je potekal na zahodu v prostorih Mestne občine Ljubljana, ki je bila tudi pokroviteljica dogodka ob podpori Šahovske zveze Slovenije. Ekipe so bile sestavljene iz 24 igralk oz. igralcev, s tem da so bile zastopane tako starostno kot po spolu od najmlajših U8 pa vse do veteranov. Sestava je bila izredno kakovostna, saj je nastopilo tudi šest slovenskih velemojstrov in drugih vrhunskih posameznic in posameznikov, ki so odigrali šest krogov pospešenega in hitropoteznega šaha izmenjaje z belimi in črnimi figurami. Med 15 vključenimi klubi in društvi je v ekipi vzhoda nastopila tudi članica Šahovskega društva Ptuj, MM Anita Ličina Vrabič, večkratna državna prvakinja in olimpijka, ki je opravila nalogo več kot odlično. Svojim tekmicam je oddala le eno točko in bila s petimi točkami najboljša posameznica v ekipi vzhoda, kar pa ni zadostovalo za skupno zmago, saj je bil končni rezultat 73:71 za zahod. Po posameznih kolih sta obe ekipi po trikrat dosegli zmago v medsebojnih dvobojih, vendar so bile razlike rahlo na strani zahoda. Zanimivo je bilo spremljati dvoboje nekaterih znanih oseb ter predstavnikov sponzorjev, ki so popestrili dogajanje. V ekipi zahoda je popoln izkupiček 6 točk dosegel samo Matej Guid, v vzhodni skupini je to uspelo kar trem, Maticu Lorenčiču, Jakobu Krajncu in Zvon-ku Flandiji. Med devetimi šahistkami je najboljši rezultat 5,5 točke v zahodni skupini dosegla Lara Janželj, Anita pa si je s petimi točkami delila drugo mesto s Sofijo Timagino iz zahoda. Silva Razlag Simultanka z velemojstrom Šahovsko društvo Ptuj vabi ljubitelje šahovske igre na simultanko z velemojstrom Nenadom Rističem. Ta bo odigrana v ponedeljek, 25. septembra, v prostorih društva, Belšakova 20a, Budina. Prijavite se na sahakademija@hot-mail.com ali ob 17.30 na kraju dogodka. DPEAN YOUTH CHESS CHAMPIONSHIP Svit Gomboši, Tilen Kovačec in Zarja Gomboši Foto: D. V. 18 Štajerski Ljudje in dogodki petek • 22. septembra 2023 Ptuj • Luč sveta ugledal Zbornik ob 130-letnici ptujskega muzeja Razvoj muzeja od nastanka do danes in izzivi prihodnosti V jubilejnem letu PMPO je izšel tudi zbornik z naslovom Zbornik ob 130-letnici ptujskega muzeja, ki na več kot 300 straneh v sliki in besedijavnosti predstavlja njegov nastanek in razvoj z izzivi prihodnosti. 0 tem seje razpisalo 16 avtorjev, njegova dodana vrednost je bogato slikovno gradivo. Zbornik je uredil Martin Šteiner. Foto: Črtomir Goznik Aleksander Lorenčič, direktor PMPO: „Kulturna dediščina ni le pričevalec zgodovine, je tudi most v prihodnost." Foto: Črtomir Goznik Naklada zbornika: 400 izvodov Avtorji prispevkov so: Sto let ptujskega muzeja (dr. Aleksander Lorenčič), Ob 130-letnici Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož (Aleš Arih), Iz zapuščine Jožeta Curka (dr. Marjeta Ciglenečki), Domoznanstvo Ormoža v muzejski literaturi (Manica Hartman), Božena Kmetec - Friedl & Mira Petrovič (Knjižnica Muzejskega društva Ptuj - zakladnica pisne dediščine), Častni člani Muzejskega društva Ptuj (mag. Nataša Kolar), Muzejske zbirke v gradu pri Veliki Nedelji (Nevenka Korpič), Ohranjena pisna dediščina Muzejskega društva Ptuj in Mestnega muzeja v Ptuju v Zgodovinskem arhivu na Ptuju (Nataša Majerič Kekec), Zgodovina raziskav rimske vile z mozaiki na Zgornjem Bregu v luči ustanovitve muzeja (Aleksandra Nestorovič), Od Ormoža do Kaira (Luka Pukšič), Konservatorsko-restavratorska delavnica za les v Pokrajinskem muzeju Ptuj (dr. Boštjan Roškar), Preobširno bi bilo našteti mnogobrojne posestnike (Metka Stergar), Cikel didaktično zasnovanih muzejskih razstav z naslovom Veščine in skrivnosti mojstrov in mojstric 2013-2022 (Tatjana Štefanič), Pismo Franza Cumonta Viktorju Skrabarju (Martin Šteiner) in Mejniki arheologije v ptujskem muzeju (Mojca Vomer Gojkovič & Iva Ciglar). Ptujski muzej je eden najstarejših, največjih ter najbolj obiskanih muzejev v Sloveniji s številnimi oddelki, službami in štirimi zbirkami nacionalnega pomena. To so v letu 2020 prenovljena in posodobljena zbirka historičnih glasbil, od letošnjega leta posodobljena zbirka orožja, tapiserije in arheološka zbirka. Najbolje obiskane so zbirke v ptujskem gradu, nekatere bi si nedvomno v hrambi želeli imeti tudi muzeji in galerije evropskega pomena. Prav tako ima eksponate, ki so redkost svetovnega pomena. Velika dodana vrednost je tudi multimedijski vodnik po muzejskih zbirkah v ptujskem gradu, ki je zaživel v jeseni 2022. „Ptujski grad, ki je sicer v državni lasti in upravljanju PMPO, je zaščitna in največja blagovna znamka mesta Ptuja in njegove okolice. Brez njega si vedute mesta niti zamisliti ne moremo, kaj šele, da bi bilo mesto z okolico brez njega sploh razpoznavno v množici mest, ki nosijo oznake srednje- veško. Ptujski muzej, pred katerim so številni izzivi, ima jasno vizijo, strategijo in cilje, ki pa jih brez širše podpore in sodelovanja ne more udejanjiti. Kulturna dediščina ni le pričevalec zgodovine, je tudi most v prihodnost, ki nam lahko pomaga ustvariti lepšo prihodnost. S tem zavedanjem sem prepričan, da lahko dosežemo tisto, kar se nam na trenutke zdi nepremostljivo in nerešljivo. Ob 130-letnici ptujskega muzeja smo izdali tudi zbornik, katerega izdajo sta finančno podprla Ministrstvo za kulturo in MO Ptuj. Avtorjem, uredniku Martinu Šte-inerju in financerjem se zahvaljujem. Njegov cilj je v prvi vrsti osvetliti razvoj muzeja od nastanka do danes, izzive, s katerimi se sooča, ter predstaviti kompleksnost in razsežnost te častitljive institucije," je ob njegovi izdaji izpostavil direktor PMPO Aleksander Lorenčič ter povabil k obisku slavnostne akademije ob 130-letnici ptujskega muzeja. MG Kicar • Zlati jubilej PGD Kicar Svoje vrste želijo pomladiti Letošnje leto je jubilejno leto za PGD Kicar, kije bilo ustanovljeno 11. marca leta 1973. Že v prvem letu delovanja so imeli 54 članov, kupili pa so tudi zemljišče za izgradnjo doma, ki so ga začeli graditi v letu 1975. Gasilski dom, ki je v prvi fazi obsegal le dvorano, so svečano odprli leta 1978. Ob 20-letnici delovanja sta bila k dvorani dograjena še prizidek s sanitarijami na eni strani in velika garaža s pisarno nad njo na drugi strani objekta. V tej podobi je dom dobil tudi prvo fasado. Prvi društveni prapor so razvili leta 1984, drugega ob 40-le-tnici delovanja v letu 2013. V tem letu je ob gasilskem domu zraslo tudi novo asfaltira- no športno igrišče, za katerega so zaslužni tudi gasilci, ki so pomagali pri nakupu in izgradnji igrišča. Jubilej so praznovali s slavnostno sejo in društvenim tekmovanjem za pokal Kicarja. K že prejetim priznanjem pa so dodali priznanje GZ Slovenije, plamenico III. stopnje ob 50-letnici delovanja in veliko statuo MO Ptuj. PGD Kicar je društvo I. kategorije, ki pokriva požarni rajon Kicarja. Danes ima 90 članov, od tega 23 operativnih članov. Aktivno deluje tudi osem veteranov, mladih članov je 17. „Pomanjkanje mladih je v gasilskih vrstah najbolj pereč problem, ne samo v našem društvu. Po najboljših močeh se trudimo, da jih privabimo v društvo, delamo z njimi, se jim posvečamo in jim tudi kaj nudimo," izpostavlja predsednik Srečko Herga. Glede opreme pa je tako, da je pri gasilcih vedno primanjkuje, z uporabo se uničuje, dotraja. Svoje pa k temu prispeva tudi zakonodaja, ki nalaga obnovo le-te, četudi je še uporabna, saj bi jih sicer doletele sankcije ob morebitnih kršitvah, ugotovljenih pri inšpekcijskih nadzorih. Od lani ima PGD Kicar novo vozilo za prevoz Foto: Črtomir Goznik Predsednik PGD Kicar Srečko Herga in poveljnik Dušan Vojsk s priznanjem GZ Slovenije, plamenico III. stopnje ob 50-letnici delovanja in veliko statuo MO Ptuj. Foto: Črtomir Goznik PGD Kicar ima od lani novo vozilo za prevoz moštva. Počasi pa bodo morali zamenjati tudi orodno vozilo, ki so ga kupili leta 2002. moštva. Stalo je 57.000 evrov, od tega je MO Ptuj prispevala 40.000 evrov, sami pa so s pomočjo občanov zbrali 17.000 evrov. V zahvalo za pomoč pri nabavi vozila za prevoz moštva so kupili avtomatski defi-brilator, ga namestili za dostopno mesto, da je na voljo ob morebitnih potrebah. V naslednjih desetih letih pa jih čaka tudi zamenjava orodnega vozila, ki je tudi že staro čez 20 let. Manj požarov, več intervencij ob naravnih nesrečah Intervencij je v zadnjem času veliko, manj je sicer požarov, vse več pa je intervencij ob naravnih nesrečah. Močno pa se je na delovanju društva odrazilo koronsko obdobje, druženja, kakršnega so poznali pred tem obdobjem, več ni, je povedal poveljnik PGD Kicar Dušan Vojsk. Tudi gasilskih veselic skoraj ni več. Trudijo se, da bi se v kraju vsaj nekaj dogajalo, spodbujajo k temu, tako starejše kot mlajše člane, ki pa se že skoraj vsi ukvarjajo s takšnimi ali drugačnimi izvenšolskimi dejavnostmi. Problem je, da so tudi mladi preobremenjeni. „Želimo si, da bi k vključevanju mladih v gasilske vrste vzpodbujali tudi drugi, mediji nas nosijo po rokah vedno le takrat, ko pride do nekih večjih elementarnih nesreč oz. do večjih katastrof. Letos so bile to katastrofalne poplave. Tako kot vedno smo ljudem na prizadetih območjih tudi mi pomagali pri odpravljanju posledic. Status gasilca se je na ravni GZ Slovenije sicer začel spreminjati, vendar ne v takšni meri, kot bi si mi želeli," je še povedal Dušan Vojsk. MG petek • 22. septembra 2023 Ljudje in dogodki Štajerski 19 Središče ob Dravi • V oljarni pripravili jubilejni, tokrat že 20. praznik buč Namesto torte bučna rulada velikanka Z avtomobili zasedena stalna in začasna parkirišča ter zelenice ob cestah v središču Središča ob Dravi so napovedovali, da se v kraju dogaja nekaj velikega. Ob 20. rojstnem dnevu praznika buč so namesto torte pripravili 20-metrsko bučno rulado. Da gre za praznik buč, je bilo minulo soboto pravzaprav jasno na vsakem koraku oziroma vsakem razpotju, saj je bilo okrašeno s tradicionalno jesensko dekoracijo, sestavljeno iz buč, slame in cvetja. Tudi jubilejni, letos že 20. praznik buč so organizirali v največji oljarni daleč naokrog - Jeruzalem SAT. Tekmovanje v kuhanju golaža Prireditev je potekala kar na dvorišču oljarne, kjer je že od jutra dišalo po bučnih dobrotah, zlasti golažu, ki so ga v kotlih po svojih receptih pripravljale številne ekipe in se potegovale za laskavi naziv najokus-nejšega bučnega golaža. Ta je letos, kot je sporočila Sonja Krabo-nja, direktorica Jeruzalem SAT, pripadel ekipi preverjenih kuharskih mačkov oziroma mačk iz programa Tako kuham jaz, ki ga na ormoški ljudski univerzi pripravljajo v okviru univerze za tretje življenjsko obdobje. Drugo mesto si je prikuhala ekipa Turističnega društva iz Mislinje, v strokovni komisiji pa so poleg omenjenih dveh kot odličnega ocenili tudi bučni golaž, ki ga je skuhala ekipa PGD Ključarovci pri Ormožu, zato je zanj prejela tretje mesto. Številni obiskovalci, ki se jih je kar trlo v šotoru in ob stojnicah, na katerih so bili naprodaj izdelki iz buč pa tudi drugi domači izdelki, pa se niso ozirali na strokovne ocene, saj so jim šli v slast prav vsi pripravljeni golaži. Buča paše tudi v burger Čeprav je praznik buč globoko vezan na ohranjanje tradicije, pa se organizatorji zavedajo, da je treba iti tudi v korak s časom. Zato so medse povabili Brino Robinik Kobal, mlado Ljubljančanko, tekmovalko na letošnjem Masterchefu, ki je moderno kuhanje povezala s tradicijo in posebej za to priložnost pripravila okusne burgerje z bučami. A to ni bilo edino presenečenje: namesto jubilejne torte ob 20. rojstnem dnevu praznika buč so namreč spekli bučno rulado velikanko, ki je v dolžino merila kar 20 metrov, zato je bila, preden so jo slovesno razrezali, razstavljena na mizi velikanki, sestavljeni iz številnih manjših. Program je humorno povezovala Ur- ška Vučak Markež, glasbeno pa popestril kantavtor Tadej Vesenjak. Na ogled so bile slike, ki so jih v času, ko so buče še rasle na okoliških poljih, narisali veliki in majhni umetniki, središki ljudski grbi društva KUD Prasila ob 10. obletnici njihovega delovanja pa tudi dela srediških literatov. Organizatorji niso pozabili na najmlajše, saj so zanje pripravili likovno delavnico. Bi poskusili zelena jajca? Hkrati s praznikom buč, v Središču je prvič potekal leta 2003, v želji povezati lju- Številne ekipe so se pomerile v tekmovanju za najokusnejši bučni golaž. bezen do narave in buč s tradicijo, ki je v teh krajih znana že stoletja, je oljarna pripravila dan odprtih vrat, kjer si je bilo mogoče ogledati tudi del proizvodnje in poskusiti kakšno domačo specialiteto, na primer jajca z bučnim oljem. Marsikdo je dvomeče zrl v krožnik, na katerem je bilo jajce, pečeno na oko, vendar ne z beljakom bele, pač pa zelenkaste barve, ki je posledica peke na bučnem olju, a vsak, ki je jed poskusil, je ugotovil, da je izjemno okusna, bučno olje pa ji doda posebno aromo. Sicer je zgodovina oljarstva v Središču ob Dravi tesno povezana z oljarno in me-šalnico Jeruzalem SAT. Zametki njenega delovanja segajo v leto 1919, ko je družina Vargazon v Središču začela prvo pridelavo bučnega olja, o čemer pričajo tudi zapisi v Središki kroniki. Slabo desetletje kasneje je nastala Središka oljarna, družba z omejeno zavezo, ki je bila delno še zmeraj v rokah Vargazonovih. Danes na istem mestu deluje podjetje Jeruzalem SAT, ki je v lasti zaposlenih in njenih sodelujočih članov. Iz bučnih semen, ki so pridelana na prleških in prekmurskih poljih, po naravnem tradicionalnem postopku, torej receptu prednikov, pridelujejo Štajersko prekmursko bučno olje, ki se uvršča v najvišji kakovostni razred ter sodi med slovenske zaščitene posebne kmetijske pridelke oziroma živila z geografsko označbo. Senka Dreu Foto: SD Foto: SD Dornava • Dejavnosti v Zavodu dr. Marijana Borštnarja Ob svetovnem dnevu fizioterapije V Zavodu za usposabljanje, delo in varstvo (ZUDV) dr. Marijana Borštnarja Dornava so z aktivnostmi sodelovali pri letošnjem svetovnem dnevu fizioterapije. Organizirali so jih za uporabnike in zaposlene, je povedala fizioterapevtka Mateja Kelenc. Tema letošnjega svetovnega dneva fizioterapije je bila artritis, izbrana je bila z namenom seznanjanja fizioterapevtove vloge pri zdravljenju in obravnavi ljudi z akutnim ali kroničnim vnetjem sklepov. V Zavodu Dornava so želeli izvesti individualni pristop, zato so vsebine razširili in jih poimenovali Fizioterapija povezuje. „Pove-zali smo se zaposleni iz različnih oddelkov in uporabniki. Organizirali smo pohod po Dornavi, izvedli jutranjo telovadbo, telovadbo v bazenu, sproščanje z vizualizacijo, preverjali spretnosti ter izvedli testiranja in svetovanja. Med zaposlenimi smo želeli prebuditi zavedanje, da je naše telo ustvarjeno za gibanje, ki blagodejno vpliva na duševno in fizično zdravje ter dobro počutje. Pri dejavnostih imamo podporo vodstva zavoda, aktivnosti so organizirane v sklopu programov Družini prijazno podjetje in Družbeno odgovoren delodajalec. Zavedamo se, kako pomembno je ohranjanje pozitivnega in spodbudnega okolja na delovnem mestu," je pojasnila Mateja Kelenc. Dodala je, da so v ZUDV Dornava s fizi-oterapijami začeli pred 34 leti (1989), prva fizioterapevtka je še danes na delovnem mestu. „Z leti smo število fizioterapevtov povečevali, trenutno nas je 15, delujemo v različnih enotah zavoda. V fizioterapevtske obravnave so vključeni otroci, mladostniki in odrasli z motnjo v telesnem in duševnem razvoju, osebe s pridobljeno možgansko poškodbo ter otroci in mladostniki z vedenjskimi in čustvenimi težavami, pa tudi pridruženimi psihiatričnimi motnjami. Z individualnim pristopom do vsakega uporabnika lahko ocenimo njegove potrebe Jutranja telovadba zaposlenih v ZUDV na lokaciji v Dornaui in zagotovimo ustrezno obravnavo. Naši uporabniki so deležni specialnih fiziotera-pevtskih obravnav, vsi zaposleni pridobivamo in bogatimo znanje na nevroloških in ostalih področjih. Kot posebne oblike obravnav izvajamo respiratorno fiziotera-pijo, hipoterapijo, hidroterapijo, TheraSuit terapijo, senzorno integracijo, z omejevanjem gibanja spodbujajočo terapijo ter vrsto drugih. Naše delo prav tako zajema spremljanje in sodelovanje pri predpisih in nameščanju vseh ortopedskih pripomočkov. Spremljamo motorično stanje uporabnikov, ga izboljšujemo, ohranjamo ali preprečujemo poslabšanja. Pri našem delu je ključnega pomena, da si pridobimo zaupanje uporabnikov, zraven širokega strokovnega znanja, ki jim ga skozi svoje delo nudimo, jih je treba veliko spodbujati, motivirati in razumeti njihove posebnosti." MZ 20 Štajerski Za kratek čas petek • 22. septembra 2023 avtor: 2nak presečnik 10mu leo ejup veliko rejeto kot devetdesetih stopinj nas humorist (borivoi) eva sršen ameriški filmski scenarist stuart ovcle krzno ali meso ovčje krzno previsen sne2ni zamet nosilec vrat (žarg.) očka sicilijan- ski pastirski ples trac, cenca (knjižno) bučna semena kmečko opravilo dirigent kunej pisatelj in režiser (nejo konček sukanca tretja potenca pod reka vbanatu ivo zorman pravosl. sveta slika trosni mešiček japonska hi-fi znamka igralka gadot zapeljiva gr. vodna vila primorski svauki pregrada nareki in riba v njej polnilo evairgl mesto v istri SirSi ovratni trak gibanje vozil izmišljotine, čenče obri ivana (ljubkov.) svetnica 21. in 28. januarja glina, ilovica oskar drobne del noge med kolenom in gležnjem ugriz igralec diesel strupen vnetljiv plin vodna ptica tantal trot čebelice maje ženska ednina Pomanjkanje nekaterih rudnin, med njimi tudi bora in magnezija, se na rastlinah kaže v izrazitih simptomih; če so drugače pravilno oskrbljene, je porumenelost listov lahko znamenje pomanjkanja dušika, fosfatov ali železa. Železa navadno primanjkuje zlasti rastlinam, ki rastejo na bazičnih tleh, čeprav potrebujejo zakisana tla - ta porumenelost je posledica vsebnosti apnenca v tleh. Rastline pognojite s splošnim uravnoteženim gnojilom, če vas podrobneje zanimajo vzroki pomanjkanja, pa preverite sestavo tal. Če sumite, da je porumenelost posledica rasti v bazičnih ali apnenih tleh, dodajte rastlinam železove pripravke. Tedenski horoskop 3 OVEN (21. S. - 20. 4.) V prvih dneh oktobra boste upravičeno ponosni nase. Zvezde vam bodo prinašale ugodnosti v ljubezni in denarju. Vzeli si boste čas zase in šli pogumno naprej po zastavljeni poti. Na delovnem mestu boste uspešni. Notranja moč se bo okrepila in lesketala kot zlato. BIK (21. 4. - 20. 5.) Odločno greste naprej in pri tem spoznavate nove in nove ljudi. Privlačile vas bodo predvsem tiste dejavnosti, ki dišijo po drugačnosti in vnašajo v sivi vsakdan nekaj adrenalina. Končno boste na delovnem mestu znali reči bobu bob. Mnogo energije vas čaka v ljubezni. DV0JCKA JW>V 5- - 20- 6-1 Pošteno si boste morali zavihati rokave. Delo in delovne obveznosti bodo tiste, ki vas bodo klicale. Nadvse pomembno bo, da telesu dovajate dovolj vitaminov in mineralov - toliko bolje, da v naravni obliki. Zapisujte si notranje občutke. Ob vas je nekdo, ki vas ljubi srčno. TEHTNICA f^ (23- 9- - 23- 10-1 Zelo zanimiv in izviren čas vas čaka na področju denarja in vlaganja. Pri tem bo veljalo načelo, da je previdnost mati modrosti. Če naredite neko osebno bilanco, ugotovite, da ste v lastnem bistvu srečni. Nekoliko bolj pa se boste morali potruditi v ljubezni. ŠKORPIJON (24- 10- - 22- 11- Notranji pogum se bo ojačal. V sebi boste našli obilico moči in volje. Pri vsem tem ne bo odveč opozorilo, da ne smete spregledati notranjih smerokazov. Kolo sreče se bo pozitivno zavrtelo na delovnem mestu. Zdi se, da prihaja vaših pet minut sreče. STRELEC (23- 11- - 21- 12-1 Poglobili se boste vase in v veliki meri raziskovali. Blizu vam bo svet tišine, literature in notranjega miru. Čeprav bo izrazito izstopal nemir, se morate odločiti in na pravilen način ločevati zrno od plev. Prijateljeva dlan bo izraz sočutja. Iskre sreče in strasti bodo v ljubezni. AVARI - soborci Slovanov proti Frankom in Bizantincem, Obri, TAMIŠ - reka v Banatu, levi pritok Donave, UNDINA - vodni duh v ženski podobi, ki šele s poroko prejme neumrljivo dušo Hrvaška • Ekološko zatiranje ambrozije Zagrebčani prvi na svetu V Zagrebu bodo naslednje leto kot prvi na svetu začeli projekt ekološkega zatiranja ambrozije, tako da bodo posadili rastlino facelijo. Pobudnici projekta, doktorici znanosti Miroslava in Dragana Jaramaz, ocenjujeta, da bodo tako zmanjšali pojavnost alergije na cvetni prah ambrozije. Ambrozija se v hrvaški prestolnici pojavlja na približno 320 hektarih površin. Uničujejo jo s puljenjem, košnjo in škropljenjem s herbicidi. Strokovnjakinja za varovanje narave in okolja Miroslava Jaramaz je s sestro Dragano odkrila ugodnejšo in učinkovitejšo rešitev za to težavo. Predlagali sta biološki ukrep zatiranja ambrozije s facelijo, je danes poročala hrvaška nacionalna televizija HTV. Projekt sajenja facelije bodo po njunih napovedih začeli naslednje leto na območju Zagreba, trajal pa bo naslednja tri leta. „Facelija poleg tega, da je me-donosna rastlina, ni plevel, ni agresivna. Zatira ambrozijo, preprečuje erozijo, je dobra za prehrano živine in povečuje biotsko raznovrstnost, ker je privlačna za žuželke in ima hranljivi med," je pojasnila Miroslava Jaramaz za HTV. Dodala je, da je facelija lepega, vijoličastega videza in diši, obenem pa je tudi dobra zaščita pred hrupom. Dragana Jaramaz je medtem izpostavila, da je projekt poceni in izjemno lahek za izvedbo, njegov Alergena ambrozija se je izjemno razrasla tudi v Sloveniji; pravega ukrepa za zatiranje te rastline, ki povzroča veliko težav z alergijo, pa v naši državi še ni. glavni cilj pa je, da se zmanjša pojavnost alergije. V hraški prestolnici je sicer okoli 250.000 alergikov na cvetni prah ambrozije. Mesto Zagreb je po koncen- traciji cvetnega prahu v zraku v samem vrhu Evropske unije. Koncentracija cvetnega prahu ambrozije se bo po ocenah stroke zaradi podnebnih sprememb in širjenja semen do leta 2050 sicer povečala celo do štirikrat. Trenutno je na cvetni prah ambrozije alergičnih okoli 33 milijonov Evropejcev. Sta RAK Tgr3" (21- 6- - 22- 7-1 Odločno greste naprej po svoji poti. Obdani boste z novo močjo in modrostjo. Kreativne in umetniške dejavnosti vam bodo v pomoč in oporo. V ljubezni vas bo zaznamovala strast in igra usode vam bo naklonjena. Na delovnem mestu vas čaka oaza pozitivnih sprememb. ©O m LEV (23. 7. - 22. S.) Spoznali boste, da je upanje pomemben vidik življenja. Vračali se boste po že prehojeni poti in srečali starega prijatelja. Leta tako hitro minevajo, da ga boste komaj prepoznali. V tem tednu se lotite določene prenove in tako boste našli marsikaj, kar vas spominja na preteklost. t DEVICA | (23- 8- - 22- 9-1 Koristno bodo delovali sprehodi v naravo, da se nadihate svežega zraka in opazujete lepote narave. Postali boste nekoliko bolj nemirni. Projekti se bodo vrstili in tako bo nujno, da določite prioritete. Svojega mnenja ne boste skrivali, ampak ga boste povedali jasno in glasno. KOZOROG (22. 12. - 20. 1. Naredili boste prerez in spoznali, da ste v življenju dosegli veliko. Odločno greste naprej po svoji poti in predvsem morate zaupati sebi. Odprle se vam bodo nove poti in ugodne priložnosti. Zaživeli boste svoje sanje in se sprostili. V partnerju boste poiskali prijatelja. w J VODNAR (21. 1. - 18. 2.) Prijateljevi nasveti se bodo lesketali in bodo zrno modrosti. Iz vsake situacije se lahko nekaj naučite in tako boste našli smisel prihodnosti. Ojačale se vam bodo delovne obveznosti in obljubljajo se vam pozitivne spremembe. Če ste še samski, prihaja čas ravnovesja in radosti. RIBI (19- 2- - 20- 3-1 Odličen čas je pred vami in teden, ki bo zaznamovan po harmoniji. Ne boste odlašali, ampak boste zelo hiteli po razpotjih življenja. Umetniške dejavnosti vam bodo v začrtanem vsakdanu vlivale upanje in harmonijo. Ugodnosti čakajo študente in tiste, ki se odpravljajo v tujino. petek • 22. septembra 2023 Ljudje in dogodki Štajerski 21 Ptuj • Dan odprtih vrat ZŠAM Potuj trajnostno - varčuj! Naslov je slogan letošnje izvedbe Evropskega tedna mobilnosti, v katerem Združenje šoferjev in avtomehanikov (ZŠAM) Ptuj vsako leto sodeluje s svojimi aktivnostmi na območju mestne občine Ptuj. V ponedeljek, 18., in v torek 19. septembra, so izpeljali dan odprtih vrat Združenja z naslovom Varna pot v šolo. Preventivni dogodek je bil namenjen povečanju varnosti ptujskih osnovnošolskih otrok na poti v šolo in domov ter spodbujanju hoje, kolesarjenja in uporabe javnega prevoza kot oblik trajnostnega gibanja. Dogodka se je udeležilo 240 učencev 4. razredov vseh ptujskih osnovnih šol, poleg članov ZŠAM pa so sodelovali še Svet za preventivo in varnost, šola vožnje Prednost, Policijska postaja Ptuj in Medob- Aktivni tudi prve šolske dni Na letošnji začetek šolskega leta so se v ZŠAM Ptuj temeljito pripravili. Letos so varovanje izvajali pri vseh petih ptujskih osnovnih šolah. Staršem so podali usmeritve pravilne udeležbe v prometu in jih opomnili na njihovo odgovornost. Varovanje učencev na proti v šolo je 15 članov ZŠAM izvajalo od 1. pa vse do 15. septembra. V tem času ni prišlo do nobene nezgode. činsko redarstvo. Predstavniki ZŠAM so učence pričakali pred osnovnimi šolami in jih pospremili do prostorov združenja. Med hojo so pregledali šolske poti in posamezne nevarne oz. prometno izpostavljene točke. Učenci so sodelovali v različnih dejavnostih. Ogledali so si predstavo, ki so jo pripravile ptujske vzgojiteljice z naslovom Prometna vila, udeležili so se predavanja Varna pot v šolo in se urili na prometno spretnostnem poligonu. Na dvorišču so svoje delo predstavili policisti, redarji in šola vožnje Prednost. Otroci in učiteljice so bili vključeni v dejavnosti na poligonu po skupinah in so zelo zavzeto sodelovali. Največ zaslug za nemoten potek in animacijo udeležencev ter zanimive predstavitve ima upravljavec prometno spretno-stnega poligona Franjo Čretnik, ki ima zelo dober občutek za delo z otroki. Projekt bodo člani ZŠAM nadaljevali tudi v prihodnje. Janez Strelec Ptuj • Teden mobilnosti pod sloganom Varčne poti Vsak korak šteje Mestna občina Ptuj se je ponovno pridružila Evropskemu tednu mobilnosti, v sklopu katerega so izvedli številne aktivnosti za različne generacije, s ciljem pozvati k spremembi potovalnih navad, k uporabi koles, javnega prevoza ali hoje. V sklopu Tedna mobilnosti so u sredo in četrtek organizirali Poligonček. Gre za največjo mednarodno kampanjo za spodbujanje traj-nostne mobilnosti, ki je potekala med 16. in 22. septembrom. Aktivnosti, ki so jih v tem tednu izvedli na Ptuju, so bile namenjene različnim ciljnim skupinam. V soboto so organizirali kolesarski potep skozi arheološki park Poetovio, v ponedeljek in torek so spoznavali varne šolske poti, četrtošolci vseh ptujskih osnovnih šol so se odpravili na sedež Zveze šoferjev in avtomehanikov Ptuj. Prav tako v torek je bil organiziran kolesarski izlet na Mestni Vrh, v sredo je bila otvoritvena vožnja po novozgrajeni kolesarki od Ptuja do Majšperka, v sredo in četrtek so v središču mesta pripravili in izvedli prav poseben Poligonček. Zanimiv in poučen preventivno-vzgojni projekt je namenjen vrtčevskim otrokom, ki skozi igro spoznajo, kako jih v prometu vidijo vozniki, obenem pa se učijo osnovnih prometnih pravil. Danes, v petek, so ptujske ulice predali otrokom, tako je poimenovan dogodek, ki ga izvedejo vsako leto, ko jim za en dan omogočijo, da ceste s kredami obarvajo bolj pisano. Ker na mladih svet stoji, je vsekakor smiselno k tovrstnim aktivnostim privabiti otroke in jim predstaviti, kako potovalne navade vplivajo na nas in naše okolje. Dženana Kmetec Rogoznica • 19. praznik ČS Rogoznica Številne praznične prireditve Zaključna prireditev ob 19. prazniku ČS Rogoznica je bila v Velovleku v organizaciji GD Spodnji Velovlek. Krajani so pregledali dosežke ter se veselili skupnih trenutkov, ki so pripomogli k še tesnejšemu povezovanju skupnosti. Foto: Blanka Širovnik Barvitost otroških izdelkov je poživila praznik. Ob letošnjem prazniku se je zvrstilo veliko prireditev in aktivnosti, ki so ponudile pestro dogajanje za obiskovalce. Začelo se je z mednarodno likovno kolonijo, ki je združila tako domače likovne umetnike kot tudi goste iz tujine. Sledile so številne športne dejavnosti, vključno z nogometom, košarko, pika-dom, šahom, kartanjem, namiznim tenisom in lokostrelstvom. Ves teden so potekale tudi folklorne vaje in delavnice za otroke in odrasle. Na dan zaključne prireditve je potekala tudi peka pečenk ter tradicionalno kolesarjenje po okoliških vaseh. Posebno pozornost je pritegnilo odprtje razstave prve otroške slikarske kolonije. Likovni sekciji Kulturnega društva Rogozni-ca se je v pretekli sezoni pridružila Lea Kralj, izkušena likovna pedagoginja, ki je obudila povezovanje likovne sekcije društva in mlajše generacije krajanov. Otroci iz ČS Rogoznica so vse leto aktivno sodelovali v likovnih delavnicah in prvo razstavo pripravili v maju, tokrat pa so se predstavili z deli, ki so nastala med prvo poletno slikarsko kolonijo. »V okviru likovnih delavnic je ne glede na starost udeležencev vedno prisotna sinergija, ki se kaže z vedno novimi idejami. Mladi se učijo pomembnih vrednot, kot so spoštovanje do drugih, medsebojna pomoč in sodelovanje v kolektivnem delu. Skozi proces ustvarjanja se naučijo vrednotiti svoja dela in ceniti dela drugih, kar prispeva k razvoju njihovega kritičnega mišljenja in estetskega okusa. Poleg tega spoznavajo tudi svetovne klasične umetniške mojstrovine. Zato so likovno izražanje in likovne delavnice več kot le ustvarjalna dejavnost - predstavljajo pomemben del mladinskega razvoja," je povedala Lea Kralj. Osrednjega dogodka ob 19. prazniku ČS Rogoznica so se udeležili predsednik sveta ČS Rogoznica Janko Čeh, županja MO Ptuj Nuška Gajšek, poslanec DZ Jože Lenart, člani sveta ČS Rogoznica ter svetniki in svetnice MO Ptuj. Ob tej priložnosti so tudi podelili priznanja organizacijam, ki so obeležile okrogle obletnice. Društvo Korant Podvinci je prejelo zahvalo za 20 let aktivnega delovanja, PGD Kicar pa za 50 let delovanja. Blanka Širovnik Naročite v Štajerski Vsak naročnik dobi: i • 20% popust pri malih oglasih • revija STOP (spored) • brezplačne priloge Štajerskega tednika (Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta ...) • poštna dostava. Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. NAROCILNICA ZA Ime in priimek: Naslov:_ Pošta:_ v Štajerski Davčna številka: Telefon: _ Datum naročila: Podpis:_ RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Osojnikova c. 3 2250 Ptuj -oto: JS Foto: JS Foto: CG 22 Štajerski Poslovna in druga sporočila torek • 19. septembra 2023 Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. HORVAT WOOD, d. o. o., Mo-škanjci 1i. Tel. 051 667 170. BUKOVA drva prodam. Razrezana na 25, 33 ali 50 cm. Tel. 041 893 305, e-mail: info@lesgrad.si, Lesgrad, d. o. o., Mlače 3, Loče. UGODNO: vse iz inoxa, ograje, deli ograj, okovja za kabine, cevi, cevni priključki, pločevina, palice, vijaki, dimniki. RAMAINOKS, d. o. o., Kidričevo, Kopališka 3, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si. OKNA, rolete, žaluzije, komarniki, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@gmail.com. IABNUŠ OKNA VRATA d.o.o. KV^ PV(5 OKNÄ, VRATA, SEüSlLA www.roletarstvo-amus.si 02 788 5417 041650 914 Mariborska cesta 27b, SI-2250 Ptuj KMETIJSTVO KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in drugo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. NESNICE, mlade, cepljene, hisex, rjave, v začetku nesnosti, prodam, vsak dan od 8. do 17. ure. Soršak, Podlo-že 1, Ptujska Gora. Tel. 041 694 124. NESNICE, rjave, grahaste in bele Leghorn, 20-tedenske, v začetku nesnosti, prodajamo. Možna dostava. Kmetija Rešek, Starše 23, Tel. 040 531 246. PRODAM 300-litrsko stiskalnico z vso pripadajočo opremo, v odličnem stanju, za 620,00 €, 300-litrski sod Inoks na dva iztoka za 140,00 € in podarim mlin za mletje grozdja. Tel. 068 179 319. BIKCE simentalce kupim. Tel. 041 825 057. KUPIM 1.000 kg grozdja z brajd. Tel. 041 261 676. PRODAM bukovo hlodovino, možnost dostave. Tel. 069 657 824. KUPIM kiper prikolico, traktor in priključke. Tel. 041 540 364. PRODAM belo grozdje in grozdje z brajd - jurka in kvinton. Tel. 041 667 734. NESNICE RJAVE, GRAHASTE, ČRNE pred nesnostjo. Brezplačna dostava. Vzreja nesnic Tibaot, Babinci 49, Ljutomer (02) 582-14-01 NEPREMIČNINE IŠČEMO gradbeno parcelo ali starejšo hišo s priključki v občini Juršinci. Pokličite na 041 605 168, Tomaž. PRODAMO - POSLOVNO STAVBO V NOVI VASI PRI MARKOVCIH, 1995, skupne površine 283 m2, zemljišče 842 m2. Cena: 385.000,00 EUR. Kontakt: «j p /M K v 041 A84n7R ^fr KnnMA iHitmu/D ^ PQET0V10 02/620 88 16 www.re-max.si/Poetovio RAZNO PRODAM komplet spominsko ploščo z okvirjem in nišo za žaro (spomenik), staro 3 leta. Tel. 00049 15 75 62 75 11 6 (tujina, Nemčija) ali 0043 690 103727 50, Silva. IŠČEMO mlajšo upokojenko za pomoč pri hišnih opravilih in čiščenju hiše. Delo se izvaja dvakrat tedensko. Lokacija izvajanja del Sobetinci. Helena, 070 456 222. Štajerski v digitalni knjižnici: .dlib.9 Vabimo vas na odprtje razstave KLEKLJANIH IZDELKOV klekljaric pod okriljem Društva upokojencev Optimisti Ptuj, ki bo v ponedeljek, 25.9.2023, ob 11. uri, pred sedežem društva, na Rimski ploščadi 24., Razstava bo odprta od ponedeljka do petka med 11. in 17. uro. _ Vljudno vabljeni! PVC okna, vrata, senčila Houa Reha www.novareha.si IZPOSOJA in prodaja medicinskih pripomočkov na naročilnico ZZZS (postelje, vozički, toaletni stol ...). NOVA REHA, Mlinska c. la, Ptuj, tel. 02 782 01 06. ROLETE, SENČILA ABA PVC OKNA, VRATA PTUJ GSM: 041 716 251 www.oknavrata.com OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO Vse dosedanje oddaje si lahko ogledate na FB in YT profilih Radia Ptuj <><><><><><^^ Nagradno turistično vprašanje Strokovna komisi' cjJ Turistična zveza Slovenije bo tudi letos v okviru dnevov slovenskega turizma, ki bodo v Novi Gorici od 13. do 15. novembra, podelila priznanja najboljšim na natečaju Moja dežela - lepa in gostoljubna. Ptuja letos ni med tremi nominiranci v kategoriji srednjih mest, kjer se bodo za zmago potegovali Nova Gorica, Slovenj Gradec in Zagorje. Ptujčani se bomo morali resno zamisliti ob tem, da nam v tem vseslovenskem tekmovanju zadnja leta ne uspeva. Slabo se je Ptuj odrezal tudi pri spletnem glasovanju za najgostoljubnejše srednje mesto. Za mesto, njegove prebivalce in ptujski muzej pa je danes praznični dan. V slavnostni dvorani ptujskega gradu se bo ob 19. uri začela slavnostna akademija, na kateri bodo počastili 130 let ptujskega muzeja. Tudi ta konec tedna k ogledu vabijo ptujska razstavišča in galerije. V Mi-heličevi galeriji je na ogled skupinska razstava slovenskih sodobnih umetnikov pod naslovom Pošasti so ljudje. V Galeriji Luna razstavlja uveljavljeni mednarodni slikar Gregor Pratneker. Likovni sladokusci pa bodo uživali tudi ob pogledu na razstavljena likovna dela priznanih domačih in tujih umetnikov iz umetniške zbirke Tenzor v Galeriji mesta Ptuj. Ženski pevski zbor Lilith pa jutri vabi v Narodni dom na brezplačni koncert pod naslovom Glasba združuje, na katerem bo gostil glasbeno-pevsko skupino Društva slovensko-srbskih prijateljev Zdra-vica iz Niša. V Novi Gorici letos ne bo priznanja za Ptuj. O ni prep Tudi letos bo Mozirski gaj organiziral državno tekmovanje za največjo bučo, ki pa ne bo potekalo v Mozirskem gaju, kjer po avgustovskih ujmah poteka obsežna sanacija. Skupaj s soorganizatorjem, društvom Bučmani iz Oplotnice, bodo tekmovanje izvedli jutri v Šmartnem pri Slovenj Gradcu, v vrtnem centru Jehart. Podelili bodo priznanje za najtežjo bučo, pa tudi za najdaljšo in najlepšo bučo ter najtežjo lubenico. Nagradam pa so se iz solidarnosti do prizadetih ljudi v poplavah letos odpovedali. Mozirski gaj se po ujmah počasi vrača v nekdanjo podobo, četudi bo sanacija trajala kar nekaj časa. Hvaležni so vsem prostovoljcem in vrtnarjem, ki jim pomagajo s sadikami, da bodo tudi v letu 2024 lahko povabili na razstavo tulipanov, v sicer manjšem obsegu. Če bo vse po sreči, pa bodo decembra letos ponovno povabili na Božično bajko Slovenije. V restavraciji hotela Primus pa bodo v nedeljo razvajali s prvim jesenskim brunchom pod imenom Pozdrav jeseni z bogatim izborom lokalnih jedi v jesenskih barvah. Z glasbenimi in pevskimi utrinki bo izbrano ponudbo jedi pospremila Ženet Vidovič, na kitari pa se ji bo pridružil Stane Hebar. Na vprašanje, iz katerega leta je staro mestno jedro Slovenskih Konjic, tudi mesto cvetja in vina, da iz leta 1146, ki ga razpolavlja živahen potoček z mnogimi imeni, je še danes ponos domačinov, bo nagrado prejel Kristijan Krajnc iz Ptuja. Večkrat so prejele tudi priznanje v projektu Moja dežela - lepa in gostljubna kot najlepše izletniško mesto v Sloveniji. Tudi letos so med tremi nominiranci v kategoriji mestna jedra, kjer se za zmagovalno mesto potegujejo skupaj s Slovenj Gradcem in Kamnikom. Slovenj Gradec pa je tudi sicer med tremi nominiranci v kategoriji srednjih mest. Danes sprašujemo, kdaj je bilo ustanovljeno Novo mesto, metropola Dolenjske. Nagrada za pravilen odgovor je vstopnica za kopanje v Termah Ptuj (notranji bazeni). Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Osojnikova 3, do 29. septembra.