154 Številka. Prst. v soboto S julija 1S91). lVčnj XXI V. ..Edinost" izliaia dvakrat na 4an, ra/.un nedelj in praznikov. tj u t raj iti ivnVr oh 7. tiri. <> pone-lelikih in po praKnikili m>»i oh 9. uri zjutraj. Naročnina /.mjiši'i : OI»e i/.b navdušenem vsklikanju množic — nešteto- zlomljeni h src. Očetu joče srce po svojem jedincu, p<> zgubljeni nadi za stare dni. Podrt in od strele razdejan hrast! Mati se zvija v divji boli vsled izgube onega, katerega je nosila pod svojim srcem, gn vzredila z šoki lastne krvi in ki ga je toli ljubila z vsako žilico vsega bilja svojega! Zastonj je ljubila in trpol« — revica! Žena oma-guje poče proglasiti solidarnim z desnico, jutri trde, da posamične skupine pritiskajo na grofa Thuna, naj se enkrat poskusi s pogajanji — pa imej Človek, ne jasno sliko, ali vsaj nekoliko ideje o tem, kar ae hoče in kar se nameija ! Za slovensko bogosluženje. Sedaj so se oglasili tudi hrvatski akademiki v Innsbrucku. Tudi so oni naslovili pismo do nadškofa Rajčeviča v Zadrti. V istem pravijo mej drugim, d;« postopanje škofa Rajčeviča in somišljenikov ovira ustvarjenje velike ideje slavnega vladajočega papeža Leva XIII. o z j ed i n j e n j u z a p a d ti e in i /. t o ž n e cerkve, ki je i z lira l ravno hrvatski narod, njega sedaj napadano svetinjo in njegove dostojanstvenike kakor posredovalec na uresničenju te odrešilne ideje! A kademičnn mladina hrvatska misli, da hi morala enkrat nehati nedostojna igra s svetinjo naroda hrvatskega in to v interesu katoliško eerkve same in ugleda rimske stolice, ki je že večkrat in svečano pri poznala in potrdila narodu hrvatskemu to pravo, ki mora za veke ostati sveto in nedotaknjeno iu ne sme hiti odvisno od volje in muli jed nega ali druzega podrejenega cerkvenega dostojanstvenika. Vseučiliščna mladina pošilja torej — tako zaključuje pismo — svoje klice k nehu, proseča Vsemogočnega, da hi Vašo prevzvišenost po priporočilu njegovih služabnikov, velikih svetnikov Cirila in Metoda, razsvetlil, da hi na korist in blaginjo katoliške cerkve spoznali pravo in resnico, zakrivimo Vam od zlih svetovalcev. Položaj na Bolgarskem. Vest, da hoče i knez Ferdi nad potrditi zakon, katerega je sklenilo sobranje, da se oddajo bolgarske železnice v zakup «Landerhanki», je provzročila med narodom nevarno gibanje, ki se ne obrača samo proti večini sobranja in vladi, ampak tudi proti knezu samemu. 4H poslancev opoziciju je izdalo proglas, v katerem pravijo, da so z vsemi sredstvi pobijali večino sobranja, ki hoče gospodarsko propast dežele. Poživljajo narod, da brani svoje pravice. Proglas* pravi, da je knez Ferdinand v prvi vrsti odgovoren v tem pogledu. Včeraj in pred včerajšnjem je bilo mnogo protestnih shodov. Opozicija pridobiva vidoma na uplivu. Na nekem zborovanju seje klicalo: « Doti s knezom, smrt Gre kovu in Radoslavovu!» Prihodnje nedelje nainerjajo uprizoriti velike shode v Sredou, Plovdivu, Burgas-u, Varni in Rnščuku. \ si orožniki so pod orožjem, vojaštvo je deloma konsignirano. Vojaki Čuvajo kuna k in stanovanja ministrov. Pred odhodom v Evsinograd je knez sprejel nekaj poslancev opozicije ter jim obljubil, da hoče, kedar se vrne, t. j. v nedeljo, proučiti spomenico opozicije. Prosil jih je, da v tem času pomirjajo duhove. Prvi živeči bolgarski pesnik Vazov objavlja v novinah odprto pismo knezu, v katerem ga roti, da ne potrdi navedenega zakona. «Bolgarski narod®, pravi Vazov mej drugim, je dosti prebil in dosti odpustil; a odpustiti iu trpeti ne more, da bi tujec postal gospodar v naši hiši, da bi tujec gospodarski ubival Bolgarijo, katera ima po neštetih žrtvah, po potokih prelite krvi, pravico, da se upravlja sama». Vazov zaključuje: «Xe potrdi, kneže, izdaje, katero ti predlagajo ministri, ne veži svojega imena s tem sramotnim činom. Vse, kar misli, računa in upa na Bolgarskem, ti pravi, te prosi, ti priporoča : Ne podpiši!« O atentatu na razkraja Milana danes ni posebnih novosti. Le nekaj podrobnosti bi bilo še zabeležiti. Napadalec Knežević je človek močne postave. Takoj po dogodku je odredil raz-kralj Milan, da je oddelek telesnih stražarjev odšel na breg Save, kjer se je kopal kralj Aleksander, da bi čuvali tega poslednjega v slučaju potrebe. Začetkoma so menili namreč, daje kaka zarota proti življenju mladega kralja. Na prvem zaslišanju je Knežević označil nekaj znanih oseb iz radikalnega tabora kakor sokrivce, od katerih so jih že več zaprli. Mej zaprtimi je tudi ljubica napadalca, udova po nekem kapitanu. Vse to smo posneli — nota bone — iz službenih poročil beligrajskih ; o tem pa, da-li je na-padalec res označil kakor sokrivce ravno te in te, v bližini Milanovi ne baš priljubljene osebe, bodi nam dovoljeno, da si ohranimo svoje lastno me- nenje, oprto na staro skušnjo, kako ziaterm v Srbiji ni baš izbirčen v sredstvih za ugonobljanje političnega nasprotnika. Domače vesti. Tržaški mestni svet je imel predsinoči svojo XVII. javno sejo. Po prečita nju in odobrenju zapisnika zadnje seje je naznanil župan, da je cesar potrdil dež. zakon,sklenjen za najem posojila24 milijonov kron in je pojasnjeval dela, ki se imajo z vrši t i. Nadalje je prijavil župan, da se je glede direktne in najkrajše zveze mej Trstom in Benetkami doseglo sporazumljenje med obema družbama. Nadalje je došla županu spomenica društva «Soeietil pro-gressista* o ustanovitvi javnih zavetišč za otroke in enega korekcijskega zavoda. To spomenico jo izročil šolskemu odseku. Potem se je čitalo obširno poročilo razsodišča o uravnavi pokopališča pri sv. Ani. Mestni svet je odobril to poročilo in dovolil dodatni kredit za nekatere stroške. Za uravnavo spodnje poti na sprehajališču sv. Andreja se je naknadno dovolilo 9624 K, za nabavo stavbišča za gradnjo mestnega otroškega vrtca v ulici Madonnina 10o-4(M) K, za predelanje gnojišča v mestni klavnici 58(M> K in za lokalno policijo dodatni kredit 7H2 K. Potem so razpravljali o načrtu za električno železnico Trst-Škorklja-Opčina in so pritrdili koncesiji. Seja se je zaključila ob uri zvečer. Kočljivo vprašanje. Zanesljiva oseba nam poroča, da je tukajšnji italijanski konzul naročil duhovnika iz Italije, da mu vzgaja njegove otroke. Kočljivo vprašanje je sedaj, kaki razlogi so vodili gospoda konzula, da ni počastil s tako častno nalogo katerega onih mladih reformatorjev in slova-nožreev, ki se kar nntecajo v irredentizmu in ki se - katoliški duhovniki! — ne sramujejo celo »Piccolove« družbe, kadar treba vršiti menda krščansko delo — proganjanja slovenskega jezika iz cerkev?! Kateri nagibi so delovali na konzuli«, da je prezrl toli zaslužne može — za čast in slavo vseitalijanske ideje? Ali ne veruje v pristnost italijanske krvi vročih gospodov z — slovanskimi imeni ? To bi bilo hudo, to bi bolelo v srce!! Tako menenje bi bila tem huja iu nezaslužena krivica, ko čujemo ravnokar, da so zopet predložili neko spomenico, v kateri izražajo skromno in pobožno željo po — pestenju in pritiskanju njih slovenskih duhovskih tovarišev. Ali pa meni gospod konzul, da mladi reformatorji niso — najbolji duhovniki?! To pa jc kapitelj, o katerem je težko govoriti na tem mestu. «Iiidlpemlciite» & «Tagespost» in slovenščina. «Indipendete* je izvedel še le iz «Ta-gespošte* neke novice iz «skrivnostnega vrvenja slovenskega*, kajti sam ne ume našega jezika, zato zamore iz naših listov le pobirati «paberke» italjnn-skih besed. Mislimo, da takih paberkov ne nabere ravno velik koš! — Prav od srca obžaljujemo ubogega «Indipendente*. Vidite, gospdda, mi «inferi-jorni» slovenski novinarji, ki smo, kakornaglašate, za svoj trud dokaj slabo plačani, pa razumno «In-dipendentejn® in »Tagespošto* ter zamoremo zajemati na obeh straneh iz prvega vira. Ako vršimo svojo dolžnost bolj iz patrijotičnih čutov nego pa iz koristolovstva, nam tega pač ne morete šteti v zlo. Najmanje pa nam je to v nečast! — In ker umemo Nemce in ^Italijane, odgovarjamo obema navedenima listoma. Niti Italijani, niti Nemci bi se ne smeli čuditi, ako se nahajajo tudi v drugih narodih različna narečja. Takih dijalektičniii razločkov, kakor so n. pr. med Genovezom in Neapo-litancem, med Furlanom in Sardincem, pri nas gotovo ni. l>a pa n. pr. nemški štajarski planinec ne razume Švicarja, Berlinca ali obrenskega Nemca, je znana stvar, kakor tudi, da ne razume niti knjižne nemščine, ako se mu ni v šolah zabila v glavo. Da se naposled «Tagespošta» norčuje iz našega boja o izgovoru «l»-a in «v»-a in o našem pravopisju, je naravnost smešno. Saj so nas nesrečno gojence nemških gimnazijev tekom osmih let trpinčili samo s tremi različnimi ortografijami nemškega jezika. In veliki in natančni nemški narod še sedaj ni jedin na tem polju. Le primerjajte knjige iz «rajha» s knjigami, izišlimi v Avstriji, pa boste videli razloček! Ne treba nam niti hoditi takodaleč. Saj še v Avstriji sami je razloček med pravopisem novinarjev, kakor ga rabi n. pr. «Ta-ges pošta », in mej šolsko, od ministerstva zauka- z a n o c. kr. nemško ortografijo. Si tacu -isses, philosophus mansisses! Zrelost n I i/piti na e. kr. državni sriimia-Zijl v Trstu konci šolskega leta 1HW. Pismeni i/piti so se vršili začetkom meseca junija, ustni pa 5. 6. in 7. julija. Predsedoval je deželni nadzornik dr. Suida. Izpita se je udeležilo oemošoleev (vseh je bilo .'{.'t) in 1 externiat. Z odliko so izpit izvršili: 1) A hram Rudolf, 2) Frigvessv Arnold, 3) Millonig Matija in 4) Pfeifer NValter. Z dobrim vspehom so izvršili : 1) Bojanovieh Matevž, 2) Furlani Janez, ."l) Haggiconsta Pavel, 4) Harvahk Josip, f>) Hendrvch Franjo, 6) Hlača Raj nar, 7) Lusv Marino, M) Miehl Marko, !>) Muha Miroslav, 10) vitez Nadatnlenzkv Artur, 11) Ravnieh Janez, 12) Semann vitez pl. Treuen-\va»tski Franc in 13) Sternberg (externist). Ostali ahiturienti so se iz jednega predmeta ponesrečili ter bodo črez dva meseca (v septembru) izpit iz dotičnoga predmeta popravljali. V obče so se vsi izpiti poprek dobro končali. Jutrsnja narodna siavnost v Itark ovij ali obeta postati veličastna. Zastopana bodo vsa mostna iu okoličanska društva, ali korporativno ali po de-putacijah. Maša se prične ob 9. in pol uri in ne ob desetih, kakor je bilo naznanjeno na vabilih. Program se je nadalje spremenil v toliko, da ae nagovor predsednika iu nagovor kumice ter pe-vanje pesmi »Naša zastava« ne bodo vršili prod crkvijo po zabijanju žebljev, ampak takoj po slavnostnem sprevodu na vrtu »Narodnega doma«. Treba je torej, da društva dospejo v Barkovlje vsaj do 9. ure zjutraj, kjer se zberejo na vrtu stare društvene krčme. S1 a v n o s t se ho vršila ob vsakem vremenu. Veselica pevskega društva »Slava« od sv. Marije Magdalene spodnje se ni moglu vršiti mi-nolo nedeljo radi skrajno neugodnega vremena. Predpoludne je bilo vreme nestalno, ali vendar ne neprijetno, ko pa se je imela začeti veselica, toliko pričakovana in že v petič napovedana, se je kar vsula velika ploha, ki je razpršila vse goste. Bratski pevski društvi »Kolo« iz Trsta in »Slavec« iz Riemanj, sti bili došli in corpore. Srčna hvala jima! Posebno hvalo pa izrekamo členom pevskega društva »Kolo«, ki so plačali vstopnino, da-si bo veselica ni vršila. Naj bodo uverjeni, da jim bomo vsikdar iz srca vračali milo za drago. Zopet odložena veselica se bo vršila bržkone še ta mesec. Opozarjamo pa, da o izbiranju dneva se ne borao mogli ozirati na morebitne veselice oddaljenejih društev Odsek trgovskih pomočnikov iz prodajal-nie jestvin javlja tovarišem, da priredi dne 16. t. m. tombolo s plesno zabavo. Zabava se bo vršila v dvorani Mallv, ulica Torrente št. IG. Začetek ob 4. in pol uri popoludne. Zaključek ob 11. liri. Ustop brezplačen. Veselica, katero priredi konsumno društvo pri Pobegih poleg Kopra dne 23. t. m., obeča hiti nekaj posebnega. Kakor znano, udeleži se iate slavno tržaško pevsko društvo »Kolo« sfc svojim tamhu-škim zborom. Doznali smo, da bode mešani zbor istega društva pel prelepo* Volaričevo »Pogovor z domom« iti krasno Sattnerjevo »Po zimi iz šole«. Natanjčnejši program se objavi pravočasno. Za danes prosimo vsa pevska društva v Koperski in tržaški okolici, da blugovole naznaniti odboru kons. društva pri Pobegih, ako želč, da se kaka njih točka postavi v program, a to vsaj do 14. t. m. — Polovica čistega dohodka veselice je namenjena za zastavo pevskega društva »Kolo«, druga polovica pa pripade rezervnemu zakladu. Pevsko društvo »Slovan« v Padričah priredi prvo svojo veselico v nedeljo dne 23. julija. Razpored se priobči pravočasno. Toliko na znanje drugim bratskim društvam. Ciril-.Metoriijski dar. »Ženski podružnici družbe sv. Cirila in Metoda v Trstu« so došli darovi od nastopnih gospodov, gospa in gospodičin : L. P. 20 nč., «1>. CpeoOTH»aK 30 nč., Bodoči prostovoljci 1 gld., L. S. z Opčin 20 nvč., Jakob Perhavo ml. 10 nč., Mihael GregoriČ, mesar v Skednju 40 nč., Iv. E. 50 nč., Zupančič 2 gld., Grablovie 1 gl., Baretto 1 gl., Hvala 2 gl., Delkiu 1 gl., A. Reichmann 1 gld., M. Kamuščič 1 gld., M. Kosec 1 gl., Stemberger 1 gl., Kolman 1 gl., Slavica 1 gl., Marica 2 gl., Neimenovana 3 gl., Jos. Macarol 1 gl. Za pogoščenje otrok pri sv. Jakobu dne 5. t. m. so doposlali: g. Jakob Perhave 200 hiškotov, g. dr. Al>ram, ki je 10 minut prekasno donel v sejo, je plačal 1 gl. plohe in Melhijor Obersnu 100 hiškotov. Vsem rodoljubnim darovalcem presrčna hvala. Shod. Slovenski socijalisti v Trstu prirede v nedeljo dne 9. t. m. oh '/» -r>. popoludne v gostilni pri «zlati kroni» v Roja n u ljudski shod z sledečim dnevnim redom: 1. Šolsko vprašanje v Trstu. 2. Volilna pravica za mestni zltor. Olic točki dnevnega reda sti velike važnosti in za Slovence v Trstu zlasti velikega pomena. r srodili) vest. Kraljeva hrvatska vlada je izdala odboru vseučiliščnih slušateljev v Zagrebu dovoljenje za nabiranje darov na korist družbi sv. Cirila in Metoda za Istro. Zagrebške opozicijonalne novine poživljajo sedaj hrvatsko javnost, naj pokaže svoje rodoljubje z dobrimi deli. Rečeni odbor je dosegel že lep vspeh, kajti odposlal je že družbi lepo svoto 500 g!d. Občinsko delovanje v lastnem delokrogu. V »Domovini« čitamo: »Celjski mestni magistrat se trdovratno brani dopisovati slovenskim občinam slovensko. Na pritožbo tukajšnje okoliške občine je na mestni št vo magistrat pozvalo, naj se opraviči. Mestni svet je na pretilog Stepischnegga sklenil, tudi v bodoče v lastnem delokrogu le nemško ura-dovati. Ta nestrpnost naj služi vsem slov. občinam v merilo, da ne bodo nikdar dopisovali celjskemu magistratu nemško, niti njegove nemške dopise drugače reševali nego edino slovensko«. Mej celjskim in tržaškim magistratom je pač divna analogija, zato pa bodi tudi naše postopanje proti njima jednako po nasvetu »Domovine«. Fiat applicatio, slavna slovenska županstva ! Lloy. t. m., so v predilnici sukna danes vsi vezaloi nastopili delo ter se sedaj dela redno na vsem podjetju. — , V su k namicah tvrdke Aron in Jakob Low, Beer in j sin je zadnje dni nastopilo 4H0—500 delavcev delo pod prejšnjimi pogoji. Štrajka še le kakih 300 delavcev. čuden zakon. V Rigi je prosila neka tamošnja udova oblast, da bi smela nositi zopet svoje dekliško ime, ker da jo bil nje mož, s katerim je bila dvajst let omožena, — ženskega spola. Koso jo vprašali, zakaj ni tega naznanila že davno, jc dejala, da se je sramovala. Ne ve se, ali so že ugodili prošnji udove. Nevarna šala. V Markusfalu na Ogerskem je tamošnji rudar Štefan Rojko iz prevzetnosti prižgal na smotki — dinamitno patrono. Patrona je razletela s tako močjo, da mu je odtrgala roko. Tudi oči so bržkone zgubljene. j Brzojavna in telefonična poročila. (Zadaje vesti.) Dunaj 8. Odgovarjaje na včerajšnje interpelacije v občinskem svetu povodom najnovejih pouličnih demonstracij, je izjavil župan Lucgcr — kakor poročajo listi — da je prepričan, da državne oblasti store svojo dolžnost, da ne dovole ro-govoliljenja pouličnih politikov, in da ne bodo s tem polagale javnih stvari v roke onih, ki niso poklicane za reševanje istih. Dllliuj H. »\Viener Zcitung« javlja: Cesarje I podelil okrajnemu glavarju Alojziju Fabia-n i j u na V o l o s k e m naslov in z n s č a j n a-m e s t n i š t v e n e g a svetovalca. Dunaj 8. V svojem odgovoru v včerajšnji seji občinskega sveta na interpelacije radi besed, ki jih je izustil na nekem shodu o delavcih, je rekel dr. Lueger, da dotične besede niso bile namenjene delavcem, ampak onim, ki v zadnjih i časih prirejajo demonstracije na ulicah, žaleče mirne meščane. Lvov 8. Na dopolnilni volitvi za državni zbor veleposestva v Przomvslu jo bil izvoljen včeraj dr. Stanislav Dambski; v kmečkih občinah okraja Savoklisko pa kandidat poljskega centralnega volilnega otl bora grof Potočki. Milan 8. Danes je navstal velik ogenj v poslopju mednarodne električne razstave v Como. Paviljoni so uničeni. Vzrok požaru ni znan. Carigrad H. Glasi se, da je Sajfala paša, ki je bil podnačelnik generalnega štaba v gr.ško-turški vojni, imenovan nadzornikom srbsko-tur-ške rneje. Pariz 7. General Brugger je naimenovan mesto Zurlindcna vojaškim guvernerjem v Parizu. Zurlinden ohrii svojo službo v najvišem v >jnem »▼Mu. Podadmiral llaillard je imenovan iefom glavnega štaba za mornarico, Pariz H. Vsi listi se bavijo z obiskom cesarja Viljelma na franeozki šolski lsdiji »Iphige-nie« in o brzojavkah, ki sta si jih doposhla ccsar in predsednik francozke republike. »Figuro- pravi, da se je zgodilo prvikrat po 30 letih, tla je kak nemški cesar imenoval Franeozko »Vaša plemenita domovina«. Madrid s. Najviše mornarniško sodišče je sklenilo, da se razsodba o brodovju admirala ('crve ra odloži. Poslano. frospiri I d h d i V svojem bojevitem «}>oslanem» v 153 štev. «Edinosti* ste so izvolili uljudno dotakniti tudi rev četa, ki je nekaj brez kvasa zamesilo v «Edinost», kar je bilo bolj primerno za brivčevo brado. To «revče» sem jaz. Prav nič me ni užalil lepi epitheton ornnns. Tolažim so s svetopisemskim rekom: «Blagor ubogim na duhu itd.» Saj moram sam priznati, tla nisem «bogat* kakor ste Vi, vsaj ne, kar se tiče pavjega perja — tistih latinskih krp, s katerimi ste odičili svoje «poslano». Jedi moje «testo» primerno za «brivfievo» brad«» (?), o tem pristoja sotlba «Briveu». Vsekakor pa se motite, ako mislite, da je bilo «brez kvasa*. Saj se vidi, kako Vam je vsled tega zanikanega kvasa «vzkipelo» srce in kako se je ta kvas, s posredovanjem Vaše nežne roke, razlil po celem predalu «Edinosti*. Sicer mi pa ni prišlo nikdar na um, da bi odrekal vrednost zdravim nazorom, ki se nahajajo v Vaši polemiki z Danico, Narobe, stvarno sem popolnoma na Vaši strani, kakor bi se glede tega lahko skliceval na priče, s katerimi sem govorilo tem predmetu, Moja «raca» je bila čisto nedolžna ži-valica ; in tla je nepristranska, razvideli bi lahko iz dejstva, da je «kljuniln» tudi gospo «l)anico». (Hotel sem vzbuditi le malo zanimanja za žensko vprašanje in za našo »Slovenko*. —) Zunanja oblika vašega «poslanega* pa mi ni ugajala. Zdelo se mi jc, da ste zalezli predaleč v nekak »oblasten ton». 1 n t o moje in e ti e n j e n i k a k o r ne stoji osamljen o. Ako kaj, dokazuje baš Vaše «poslano*, da jc bilo umestno ožigosati tisto Vašo vzvišenost nad nami navadnimi «revčeti». Gospića, dandanes se ničesar ne dokazuje s takim .... Sicer pa, zakaj ne stopite izza španske steno psevdonima? Potem bi se lahko zmenila na drug način ; ne trebalo bi dolgočasiti javnosti z napadi in odgovori. Prepričan sem, da bi se sporazumela. Ako pa že nočete pokazati svojega pravega lica, sprejmite vsaj ta-le moj pretilog, pa ostaneva prijatelja: Jaz sein «revče»! Dobro! Vas pa prosim: podpisujte se odsihdob vsaj «lVall1l-da*. To ime bi Vas izvrstno označevalo. Iz nekih simptomov moram namreč sklepati, da Vam preti nevarna bolezen , katero nazivnjo zdravniki «Grossen-W a h u». — Klin s klinom ! Dalje braniti svojo sotrudniško kožo, tla si je to moderno v nekih uredništvih, se mi ne zdi potrebno. Toliko pa sem Vam moral povedati. Kuj pravite? Quod lioetJovi, non lioet bovi ? — Konec! Franjo Klemenčič, p. d. «rcvče». Izjava. Da ne bode treba Zidu z lesnega trga še nadalje pošiljati svojih reporterjev k sv. Jakobu, da bi odkrili groznega zločinca, kateri je razsvetlil okna na god sv. Cirila in Metoda, naznanjamo mu, tla je ta grozodojo bivši in no sedanji nadučitelj Ciril-Metodove šole, gos p. F. It., kateri tudi Zidom pri »Piecolu« ni ravno tako neznana oseba. Gosp. R. trdi tudi, da je bil istega večera sam na ulici in da so vse tiste govorico v »Piecolu« izmišljene. D. (i o »1 i n a. Zal© m F. Petecl-a 2C Via delle Poste št. 10. Vina dalmatinska, Istrijanska in italijanska iz slo-večih kleti po cenah da sc ni bati konkurence, pristna in na j bol še kakovosti. Istrsko fino po gld. 32, in 34 — Dalmatinsko po gld. 30 in 32. — Opollo fin po gld. 34, italijansko po 28 in 32 v vsa kej množini v sodčkih in buteljkah od litru. Vse prosto na dom v kateremkoli krau mesta. NB. Naročbe vzprejemajo se direktno v zalogi po p dopisnicah. Pomladansko zdravlij ZDRAVLJENJE KRVI faj «, T i "»«►(*«" rni <-vet" < *illefl»ti>. l isti kri ter je izvrstno sredstvo proti onim slučajem, če pere v želodcu, kaknr proti slaliemu prebavlja-nju in hemoroidam. Jeden omot za ozdravljenje stane fiO nvi\ ter se dobiva v odlikovani lekarni PRADIARER !(Ai clue Mori" v TRSTU, yeliKi trg. Tudi za 55 nv<\ v markah dopoMje se franko. Tvrdka M. AITE Via Nuova, ogel ulice S. Lazzaro št. 8. I šojam si naznaniti slavnemu občinstvu in svojim odjemalcem, da sem preskrl>el svojo prodajalnico z mno^obrojiiem povsem novim Masoni po brezkon- knrenčnih cenah : Raznovrstni perkal, moderno risanje, liarve garantirane............po 15 nvč. Fini perkal /.a srajce ......... , ->4 Ozford, liarve garantirane.......„ 11) Francozki sateni..........., 28 Plquet, barvan ii ').l / i • »| v!c,'>a .... „ 2ti „ Perkalin za podloge wh barvah.....„ 10 Blago moćno za podloge vseh barvah.....15 Blago za Žensk6 obleke dvojna širina od iive. naprej „ možke obleke širina 150 cm. „ 90 Alpagasčr ni za. ženske obleke velik. izbor........• , . . „ 50 Kotenina...........„lil m bela.........„21 „ Navidezno platno.......„15 „ Platno ćisto laneno.......„ 22 ,, ,, m .. ,, za rjuhe dvojna^irina „ 45 ., Huiolin bel prve vrste......„Hi Chiffon za srajce......... is Srajce za gospode, velik izbor belili in barvane............,90 „ „ Srajce za gospe.........„50 „ „ Moderci, zadnji kroj......... HO » Velik izbor ** trakov, čipk, bordur, vezenj, svile ln različnih garnitur ter vseh drobnarij za iivilje in modiatinje. — Vsprejemajo se naročbe možkih oblek po meri in najnižjih eenah. Velik izbor blaga za narodne zastave in narodnih trakov po najnižjih cenah. V hćtelu „Narodnega doma" v Radečah pri Zi-danemmostu je oddati prav po ceni za čas poletja 2 stanovanji sestoječi iz 'J, oziroma .'1 soli in kuhinjo. Okolica je lepa, podnebje zdravo, svež zrak. Najugodneje za one, ki si želijo okrepča nja in počitka, fl^* Obrniti se je do Jakoba Ki/liarja. posestnika v Kadeta h. Tržaška posojilnica in hranilnica jegisirovana zadruga z omejenim poroštvom, ulica S. Francesco št. 2, II. n. (Slovanska Čitalnica). Hranilne nlojre se sprejemajo od vsakega, če tudi ni ud zadruge in se obrestujejo po 4%. Eentni davek od hranilnih ulog plačuje zavod sam. Posojila dajejo se samo zadružnikom in sicer na uknjižbo po 51/a("„, na menjieo po i>70, na zastave po 5 Vs°/o' V rudne ure so: od !)—12 dopoludne in od H—4 popoludne; ob nedeljah in praznikih od 10—12 dopoludne. Izplačuje se: vsaki ponedeljek od 11 — 12 dopoludne in vsaki četrtek od —4 popoludne. I Postno hranilnični račun 816.004. # I *7 Izdelovatelj M. HRNJAK. lekar s: Pozor! pravi Claven nosi to varstveno znamko Se kupi v vseh lekarnah in drogerijah 1 lonček 60 nč., s pošto 75. Edino gotovo delujoče sredstvo „C L A V E N" s Katerim si vsak v 3—5 dueli brez bolečin iu za Vidno ozdravi kurja očesa, ozebline, trdo kožo, bradavice, žulji, oi znoja va-njene noge, ubod bčele, ose, komarja in druzega mrčesa. Razpošilja se samo proti povzetju ali če se pošlje denar naprej. — PreKupovalci dobe velik popust!! lilavna podružnica za Istro: lek. I. Seravallo, Trst. __/ lilaviui j»»lr/. zii Avsin-On.Mik.^l. k. A. tVinu.T, y.Aw\>/ Vilic* ii. SkUillJč* v Ziigrekt: l«k. II. ItriHljovin, / ^ X 1'eoiuovnki. Vuražilini V. Medi. Petrinja: V. V*-/ & um-. Trat: Srrit.-nllo. lladaiHitta: .1. v. TOrflk IVAN SCHINDLER Dunaj, III. Erdbergstr. štev. 12. razpošilja gratis in franko kataloge v slovensko - hrvatskem jeziku z več kakor .'5IHI slikami o vseh vrstah aparatov za stroje, potrebnih predmetih za kmetijstvo, za obrtne in gospodarske namene. Cene nižje Mor drugod. Za realno postrežbo se garantira. Solidne zastopnike se is