Poštnin* plačana v gotovini
S ped. in abbon. postale - II Gruppo 70 H
Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:	Polletna naročnina . .	. . . L 2.000
34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - Tel. 83-177	Letna naročnina . .	. . . L 4.000
PODUREDNIŠTVO:	Letna inozemstvo . .	. . . L 5.000
34135 Trst, Vicolo delle Rose, 7 - Tel. 414646	Poštno čekr/vni račun:	štev. 24/12410
:
f
Leto XXVI. - Štev. 45 (1327)
Gorica - četrtek, 14. novembra 1974 - Trst
Posamezna številka L 100
Nemir v današnji Cerkvi	po|jfjčn|i	jg	HSPOMi	friZE
Po zadnjem koncilu so v nekaterih državah številni duhovniki zapustili duhovniško službo in število novomašnikov je občutno padlo, število obiskovalcev cerkva je marsikje manjše od nekdanjega. Mnogo vernikov je zmedenih, ker slišijo v Cerkvi mnenja, ki so do nedavnega veljala kot zmotna. Mnogi so postali negotovi zaradi številnih novosti v Cerkvi. Jedro vere se jim zdi ogroženo. Odkod ta nemir?
V	velikem delu je ta pretres v Cerkvi odgovor na vse ozko, nesvobodno, pozu-nanjeno, okostenelo v preteklosti. To je najprej priznanje krivde, pa tudi upanje, da bo ta odgovor v doglednem času prinesel dobre sadove. Svetopisemske, naravoslovne, zgodovinske in družbene znanosti so zelo napredovale, krščanska misel pa se je z njihovimi izsledki premalo ba-vila in se premalo trudila, da bi jih spravila v sklad z verovanjem. Zato so nastali v Cerkvi »šoki«. Nesmiselno bi bilo zapirati se pred temi spoznanji. Lahko bi v prihodnosti prišlo do še hujših prelomov. Prepričani bodimo, da bo končno zmagala resnica.
Nemir v Cerkvi ni samo njena notranja zadeva, ta nemir gre po vsem svetu. Del sveta živi v blaginji, bogastvu, moči, drugi del v revščini, pomanjkanju, lakoti. Če se ljudem dobro godi, je nevarnost za lenobo. Zato danes doživljamo ne samo krizo vere, temveč tudi krizo človeka. In če ta kriza odseva tudi v Cerkvi, se ne smemo čuditi, saj pravi sv. pismo: »Sodba se začne pri božji hiši« (1 Petr 4, 17).
Do pretresov prihaja v Cerkvi zato, ker je danes pri ljudeh vedno manj verskega izkustva. V svetu sta na pohodu sekularizacija in desakralizacija. Ljudem vedno bolj primanjkuje moči za premišljevanje, za razmislek v tihoti, za resnično duhovno poglobitev, za molitev, za meditacijo. Človeka duši ropot, žene ga naglica, telesno in duševno ga zastruplja okolje. Razmišljanje, molitev, duhovno življenje ga »utrujajo«. V množici informacij, reklam in možnosti ne najde več svojega osebnega jedra. Zato dostikrat govorimo o razdvojenem, zmedenem človeku. Človek velikokrat ne obvlada svetovnega razvoja, materialni in duhovni napredek sta šla vsak k sebi, »srce« je zaostalo. Zato je tudi v Cerkvi marsikje prišlo do zmede in pretresov.
RAZLIČNI ODGOVORI
Ob teh pretresih v Cerkvi se je v današnjem času izoblikovalo več stališč in smeri. Na različne načine želijo opraviti del celotne naloge.
KONSERVATIVNI: Ta skupina želi nekaj »konservirati«, zavarovati, ohraniti. Ti ljudje hočejo biti v dobrem, bibličnem smislu »oskrbniki« dobrine, ki jim je zaupana. Cenijo vrednost božjega Duha v Cerkvi, cenijo zaklade tradicije, tisto, kar je bilo že preskušeno. Hočejo preprečiti, da bi se ti zakladi porazgubili ali omalovaževali. Zato si prizadevajo, da bi pokazali vrednost tistega, kar je bilo doslej v navadi.
Konservativni ljudje bodo za vsako novost zahtevali pristno legitimacijo. S tem izvajajo kontrolo nad tistimi, ki bi radi vse staro prehitro porinili ob stran zato, da bi mogli doseči svoje lastne načrte. Ob vsakem novem odkritju svetopisemskih znanosti pa se sprašujejo, koliko se ta spoznanja ujemajo s temelji naše vere; koliko so ta dognanja v skladu z veljavnimi dogmami. Na ta vprašanja zahtevajo odgovor.
NAPREDNI: Ti čutijo odgovornost za napredek in prenovo. Prepričani so, da je vsak pretres in vsako novo vprašanje dejansko nov božji klic nam ljudem; klic, na katerega moramo odgovoriti najprej s tem, da ga bolje razumemo in da skušamo spolniti njegovo naročilo. Za bodočnost Cerkve predlagajo naslednji program: od črke k Duhu; od postave k vesti; od negibne avtoritete k lastnemu verskemu izkustvu; od pozunanjenosti k bistvenemu; od nezaupanja v znanost k so-
delovanju z njo; od nedeljske vernosti k verskemu življenju v svetu, delu, poklicu.
POTRPEŽLJIVI: Na pretrese v današnji Cerkvi gledajo potrpežljivo. Mislijo na to, da je Cerkev v svoji zgodovini šla že skozi tisoč levjih žrel, viharnih noči in zaničevanja tistih, ki vse bolje vedo. Potrpežljivi poznajo besede Magnifikata: Dvignil je svojo mogočno roko, razkropil je nje, ki so napuhnjenih misli. Mogočne je vrgel s prestola in povišal je nizke. Lačne je napolnil z dobrotami in bogate je odpustil prazne.
Bog bo vso ošabnost naših dni razpihnil kakor pleve v vetru. Zato potrpežljivi gledajo na razvoj z upanjem v srcu.
NAPADALNI: Ti odgovarjajo na odprta vprašanja našega časa na takšen način, da nas je strah, na način, ki ga odklanjamo. To je odgovor skrajnežev — ne glede, na kateri strani so. Nekateri govorijo v pretirani vnemi: »Vse staro mora proč.« Ne poznajo usmiljenja in pometejo z mize, česar ne razumejo. Pri tem rušijo resnične zaklade Cerkve.
Skrajneži na drugi strani pa govorijo: »Vse mora večno ostati tako, kakor je bilo.« Tudi ta skrajnost bi bila za Cerkev smrt. V njej bi ovirala in končno zadušila vsako življenjsko rast. Za nobeno teh skrajnosti ni prostora v Cerkvi, saj bi obe Cerkev uničili, čeprav bi morda tega naravnost ne hoteli.
KAJ PRAVIJO VODITELJI CERKVE
Tisti, ki imajo v Cerkvi zadnjo odgovornost, morajo prisluhniti vsem skupinam, ki imajo v Cerkvi današnjih dni pristno poslanstvo. V tem smislu bodo šli »po srednji poti«. Tega ne bodo storili zaradi iskanja cenenega kompromisarstva, temveč zaradi resnice, zaradi iskanja resnice od desne in leve. S tem bodo postali ljudje miru in enotnosti.
Toda voditelji Cerkve ne bodo dopustili, da bi te skupine rušile cerkveno edinost, da bi se sprevrgle v »stranke««, ki se med seboj bojujejo, namesto da bi sodelovale. Papež in škofje ne morejo dopustiti, da bi nekatere verske resnice pri oznanjevanju javno tajili.
Najvišjim voditeljem Cerkve ni vseeno, kako se v Cerkvi oznanja evangelij, če poveš vernim nekaj izredno novega, jim je treba tudi razložiti, kako se to ujema s temelji vere in kako pospešuje njeno rast. Oznanjevalci ne smejo od poslušalcev preveč zahtevati. Ljubezen tako ne oznanja.
Bog je Gospod Cerkve. Zato bo prestala vse bolezni, ki jih doživlja svet. On v Cerkvi živi in jo prek vseh viharjev nenehno prenavlja.
I.M.
Zadnja kriza italijanske vlade ni bila samo posledica različnih strankarskih teženj in smernic, ampak je tesno prepletena s hudimi gospodarskimi problemi. Gospodarska kriza, ki zadeva Italijo pa je slednjič povezana s splošno svetovno krizo. Ta ima svoje temelje v dveh glavnih virih: pomanjkanje oziroma podražitev vseh vrst energije in živeža.
Podražitev petroleja je zadala hud udarec gospodarstvu industrijskih držav; to je namreč popolnoma odvisno od energetskih virov. Arabske države niso več poslušne tistim, ki so jim še pred kratkim ukazovali. Odločni govori ameriškega predsednika Forda jih več ne pretresejo. Edino upanje za kupce »črnega zlata« je to, da bi se Arabci s svojimi zahtevami nikoli ne strnili v skupno fronto, ampak da bi med njimi neprenehoma tlel razdor zaradi nacionalnega egoizma.
Skrbi za petrolej se je v Italiji zadnje čase pridružilo še pomanjkanje električne energije. Če se potrošnja le nekoliko poveča, bomo ostali zdaj tu zdaj tam brez elektrike.
Enako velike težave so s kmetijskimi proizvodi in s prehrano človeštva. Velik del sveta živi v pomanjkanju, a države, ki so veljale še pred kratkim za neusah-
ljivi vir pridelkov, počasi zapirajo vrata. Združene države Sev. Amerike so odpovedale ali previdno odmerjajo dajatve žita in drugega živeža marsikateri državi začenši s Sovjetsko zvezo. Velike zaloge prejšnjih let so usahnile in jih je treba najprej obnoviti.
Države Evropske gospodarske skupnosti se neprestano igračkajo v medsebojni špekulaciji. V kmetijski politiki in pri izmenjavi kmetijskih proizvodov vleče vsaka država vodo na svoj mlin na račun ostalih družic, ne zavedajoč se, da dela pri tem škodo ne samo celi skupnosti, ampak tudi sebi.
Koliko Evropska skupnost danes v resnici velja, je bilo videti ob lanski petrolejski krizi. Takrat je Evropska skupnost postala pritlikavec in vsaka država se je skušala po svoje izmazati iz zadrege ne glede na nič in na nikogar.
ITALIJANSKI ZAČARANI KROG
Poleg vseh težav preseneča Italija svoje evropske tovariše še z zaporednimi vladnimi krizami. Iz-gleda, da se naši naj višji politiki vrte v začaranem krogu, kjer se v primernih časovnih presledkih vsak povrne na svoje staro mesto. Na televizijskih zaslonih ne
Po nliMli i Severni Ameriki
V ZDA volijo državnega poglavarja vsako četrto leto, poslansko zbornico pa obnovijo vsako drugo leto. Ob tej priložnosti so tudi volitve za guvernerje vseh 50 zveznih držav, ki sestavljajo Sev. Ameriko, obenem pa se zamenja ena tretjina senatorjev.
V ameriškem kongresu, tj. parlamentu in senatu imajo demokrati že od 1. 1954 absolutno večino. Ohranili so jo tudi leta 1972, ko je dobil republikanski kandidat Nixon kar 60,7 %.
Zadnje volitve 5. novembra so pomenile za republikance še en korak nazaj. Ce so imeli dosedaj v parlamentu od 435 sedežev 187, jih bodo imeli v bodoče komaj 144; z drugimi besedami: demokrati razpolagajo z dvotretjinsko večino, tj. 291 sedeži, tako da lahko preglasujejo vsak predsednikov veto, tj. odklonitev izglaso-
vanega zakona. Tudi v senatu so demokrati povečali število sedežev. Sedaj jih imajo 61 (prej 58), republikanci pa le 39.
Vendar pa se demokrati lahko postavijo le s številkami. Da bi imeli ljudstvo za seboj, je težko reči, kajti na volitve je od 145 milijonov volivnih upravičencev šlo le 38 odstotkov. Kar 62% se torej ni hotelo izraziti, kaj mislijo.
Volivci so »kaznovali« republikance zaradi afere Watergate, korupcije v visokih političnih krogih, zaradi naraščajoče brezposelnosti in vse večje inflacije, s svojo abstinenco pa so opozorili demokrate, da tudi nad njimi niso preveč navdušeni.
Predsednik Ford, ki je nasledil Nixona, izida volitev ni preveč tragično vzel. Dejal je, da so bile pač referendum o aferi Watergate in jih zato ne smatra kot nezaupnico do svoje osebe. Sam se bo trudil, da bo naslednji dve leti tesno sodeloval z ameriškim kongresom, da ostanejo ZDA gospodarsko in vojaško močne ter vodnik svobodnega sveta. Zato bo povečal svoje sodelovanje z zavezniki, obenem pa se trudil za zmanjšanje napetosti v odnosu do bivših nasprotnikov.
V prejšnji številki smo že poročali, da se je v palači EUR v Rimu pričela v torek novembra svetovna konferenca o prehrani Pričujoča slika nam kaže konferenčno dvorano, kjer se razpravlja, kako pomagati podhranjenim ljudstvom in zagotoviti narodom zadostno količino živil
Sv. oče škafom Latinske Amerike
Sv. oče je posvetil 15. plenarnemu za-cedanju CBLAM-a (škofovske konference Latinske Amerike), ki je bila v Vatikanu, veliko pozornost. Škofom je govoril med slovesnostjo v Sikstinski kapeli, prav tako pa je omenil zasedanje v običajnem opoldanskem nagovoru na trgu sv. Petra v nedeljo 3. novembra. Škofe je pozval, naj jih nemoč pred krivicami ne potare. Problemi, ki pesnijo Latinsko Ameriko, so predvsem družbene narave in tudi v kristjanih vzbujajo skušnjavo, da bi si pomagali z nasiljem. Toda nasilja ni mogoče uničiti z novim nasiljem. V opoldanskem nagovoru pa je sv. oče dejal, mladi — ki so v Latinski Ameriki v čini —> nočejo živeti v nekam svetu utvar, temveč zahtevajo živo stvarnost Kristusovega kraljestva, ki je kraljestvo pravičnosti, ljubezni in miru.
da
ve-
vidimo nikoli novih obrazov, a tisti, ki se nam iz njih smehljajo, nimajo pri ljudstvu več nobenega ugleda. Mislim, da je v takem položaju celo dvomljivo govoriti o pravi demokraciji. Verjetno bi bilo boljše za državo, če bi se marsikateri od teh prvakov umaknil v svojo razkošno vilo in tam užival mastno pokojnino.
Sindikati ne čakajo na primernejši trenutek za svoje zahteve, temveč pritiskajo prav v tem času. Te dni so se začele prve stavke in marsikateremu industrijcu bodo prišle skoraj prav, saj mora zmanjšati proizvodnjo. Velika tovarna Fiat odpušča delavce, ker je živahnost avtomobilskega trga popustila; za Fiatom pa bo zdrknila v težave cela vrsta manjših in odvisnih industrij. Delavski razred in kdor ga vodi, bi se moral zavedati, da je cilj sindikalnih bojev izboljšanje življenjskih pogojev in ne polom države. V takih trenutkih naj bi bil industrijskemu delavcu v dober zgled marljivi, potrpežljivi in stokrat ogoljufani kmečki razred.
Med italijanskimi politiki marsikateri tudi resno opominja na nevarnost gospodarskega poloma. Pred kakim mesecem je Rumor v svojem govoru v Bariju ponovno svaril, naj bodo državljani pripravljeni na žrtve in na resno delo, naj ne trošijo in razmetavajo vse vprek, kakor je postala navada v zadnjih letih, temveč naj uporabijo svoje kapitale tam, kjer lahko obrodijo sad. Republikanec La Malfa je opominjal še odločneje in zagrozil z vladno krizo — do katere je potem tudi prišlo zaradi tega in drugih vzrokov — če ne bo vlada odločna proti lahkotnemu popuščanju kateri koli sindikalni zahtevi in se ne bo krčevito izogibala vsem nepotrebnim stroškom. Povezava med strankami na vladi se je dokončno zrahljala, ko so proti tem smernicam nastopili socialisti.
V pričakovanju boljših dni smo začeli mašiti špranje s težkimi posojili. Italiji je priskočila na pomoč z velikim posojilom najprej Zah. Nemčija, malo zatem pa sta ga predsednik Leone in zunanji minister Moro izprosila na obisku v ZDA. Jasno je, da gre za trenutno rešitev problemov, ker vsak preprost človek ve, da je treba dolgove v določenem roku plačati, sicer pride do neprijetnosti. V tem primeru bi taka neprijetnost lahko bila večja gospodarska in morda politična odvisnost.
POTREBA PO ODLOČNI VLADI
V takih trenutkih bi bila zares potrebna odločna vlada. Kot nalašč pa se prav sedanja vladna kriza vleče kot malokdaj. Fanfa-niju ni uspelo sestaviti nove vlade, te dni pa poskuša Aldo Moro, kateri je baje pripravnejši v tako delikatnih trenutkih. Gotovo je, da ga čakajo prav iste ovire, ki jih je srečai že Fanfani. Zadovoljni bomo, če jih bo znal premostiti.
Za novo vlado je že pripravljena naloga: rešitev gospodarstva iz težav. Takrat bi se morali vsi zavedati, da ne bodo privedle do nobene rešitve ponovne prazne fraze, mračna pravila, zapleteni odloki in bolj ali manj duhovite domislice, ki kmalu zgubijo svoj zalet v birokratičnih postopkih in finančnem kaosu, kateri v zadnjem času odlikuje mnoge države.
D. ČOTAR
S TRŽAŠKEGA
Nova stolnica v Skopju
OKNO V DANAŠNJI SVET
Nikjer ne stoji zapisano, koliko katoliških stolnic in cerkva v Skopju je bilo porušenih in požganih v teku stoletij. Saj je mesto doživelo toliko uničenj, pa še potresov zraven! Zelo pogosto je bila katoliška vera prepovedana, Cerkev zatirana, škofje in duhovniki pregnani. Vendar se je katolicizem, četudi skromno, znova in znova obnavljal.
Ko so Turki zavzeli Balkan, so leta 1671 spremenili skopsko katoliško stolnico sv. Venerande (zraven nje je bila še cerkev Matere božje) v mohamedansko džamijo. Šele ob koncu 19. stoletja so katoličani v Skopju dobili skromno kapelico, v začetku
20.	stoletja pa je skopskim škofom s sedežem v Prizrenu le uspelo zgraditi v Skopju lepo cerkev presv. Srca Jezusovega, zraven pa še stavbe za škofijo, za župnijo in katoliško šolo. Toda škofje niso dobili dovoljenja turških oblastnikov, da se za stalno preselijo v Skopje. To je mogel storiti šele svetniški škof dr. Gnidovec leta 1934.
Prvi dan nemškega napada na JugosIa: vijo 6. aprila 1941 je bil katastrofalen za skopsko škofijo. Ena od prvih nemških bomb je razrušila in zažgala škofijsko rezidenco ter močno poškodovala cerkev. V rezidenci so zgoreli poleg inventarja še vsi dragoceni dokumenti in vse matične knjige. Skopska škofija in župnija sta tako v trenutku ostali brez vsakega dokumenta o svoji burni in zanimivi preteklosti. Tedanji škof dr. Smiljan Fr. Čekada je bil ranjen in je ostal pokopan pod gorečimi ruševinami, da so ga komaj rešili. Cerkev so kljub bolgarski okupaciji le uspeli popraviti, medtem ko je škofijska hiša ostala do temeljev porušena.
Urbanisti so že dolgo študirali, kako bi katoliško cerkev izrinili iz središča mesta, najlepšega položaja. Že škof dr. Gnidovec je želel zgraditi v Skopju lepo stolnico, da bi katoliška Cerkev š primemo bogoslužno zgradbo manifestirala svojo navzočnost v tem delu države. Saj je takrat bilo tamkaj zelo veliko naših vernikov.
Seveda se škof Gnidovec ni mislil odpovedati dotedanji »katedrali«, ampak je želel le novo pastoralno središče za naraščajoče mesto. Imel je namreč razumevanje za vernike in jim je želel olajšati nedeljsko sodelovanje pri sv. maši, za kar se je zelo zavzemal. Saj je vedno govoril o Evharistiji kot središču našega življenja in je vernike spodbujal k pogostnemu obhajilu s širjenjem pobožnosti do presv. Srca Jezusovega in Marijinega. Oblasti so mu ponujale pomoč za zgradbo rezidence, a jo je odbil z motivacijo, da ne mara
Slomškov dom v Bazovici nadaljuje z vrsto slovenskih večerov, tihih in iskrenih, iz katerih črpamo moč in pogum v težkem vsakdanjem obstanku.
V	sredo 6. novembra zvečer je bil gost Slomškovega doma akademik Marjan Jev-nikar, ki nam je predvajal pet svojih kratkametražnih ozvočenih filmov. Sicer sem že imel priložnost videti nekaj njegovih filmov. A tu je šel preko vseh mojih pričakovanj. Prijetno me je presenetil, kot je presenetil vse, ki so napolnili dvorano Slomškovega doma.
Naslov prvega filma, za katerega je v Trstu na tekmovanju dobil bronasto kolajno, je »Povratek«, kjer nam predoči zgodbo vojaka iz prve svetovne vihre, ki se vrne na bojišče in ga tu, v mislih seveda, spet doleti bojni ples.
Drugi film nosi naslov »Trst je moje mesto«, ki je posvečen 60-letnici pisatelja Borisa Pahorja. Ob spremljavi glasbe in ob branju odlomkov iz pisateljevih knjig nas je Marjan povedel mimo mnogih tržaških značilnosti. Film traja 23 minut in kaže veliko domiselnost in iznajdljivost tega filmskega amaterskega avtorja.
zase ničesar, dokler Jezus nima primernega bivališča.
Prišlo je nesrečno leto 1963, 26. julij. Nekaj minut po 5. uri zjutraj je katastrofalni potres uničil lepo razvijajoče se mesto na reki Vardar. Veliko je bilo človeških žrtev. Tudi katoliška cerkev je bila močno poškodovana. Seveda oblasti niso dovolile, da se kaj popravlja, ker je tako bilo najbolj enostavno in poceni rešeno vprašanje izselitve cerkve. Sicer je bilo obljubljeno, da bo katoliška škofija dobila drugo odgovarjajočo gradbeno parcelo.
Mednarodna »Caritas«, ki je takrat Skopju dala kompletno otroško bolnišnico, je sporazumno z oblastmi obljubila tudi sredstva za izgraditev nove stolnice in drugih cerkvenih zgradb. Potrebno je bilo le odobrenje (lokacija) in načrti. A stvar se je zavlekla, ker so pač mesto želeli popolnoma preurediti po sodobnih načrtih.
Po enajstih letih je bil končno dodeljen prostor za stolnico in tudi načrti so gotovi. Treba pa bi bilo takoj začeti z delom, ker cene rastejo, če se ne bo začelo graditi, se lahko tudi gradbeni prostor izgubi. »Caritas« je sedaj v težki situaciji, ker so sredstva izčrpana zaradi tolikih katastrof po svetu. A škofija sama tudi nima denarnih možnosti.
Ne preostane drugega kot potrkati na dobra srca in zaprositi pomoč. Že pokojni svetniški škof Gnidovec je večkrat dejal, da bi brez pomoči iz Slovenije ne mogel veliko narediti, pa je prav, da se tudi sedaj, ob petdeseti obletnici imenovanja in posvečenja Gnidovca za skopskega škofa — našega rojaka, spomnimo potreb njegove nekdanje škofije in pomagamo izvršiti tisto, v čemer on sam ni uspel: zgraditi v Skopju novo katoliško katedralo.
Načrti za stolnico so gotovi, ponudbe podjetij so že prispele, prostor je pripravljen — potreben je le denar. Ali bomo res pustili ubogega skopskega škofa dr. Joa-kima Herbuta, ki ima zraven tega še tisoč težav in skrbi, da omahne pod bremenom in da ne izvrši, kar vsi pričakujejo? Kje bi bila naša katoliška zavest in čut soodgovornosti, o čemer se sedaj tako rado govori?
Pomagajmo, vsak po svojih močeh. Uprava našega lista bo z veseljem sprejela vsak, tudi najmanjši dar in ga poslala naprej. Odprite bratska srca — in denarnice! Krščanska ljubezen ni v besedah, ampak v dejanjih! Kdor hitro da, dvakrat da.	Alt
Živahen in poln humorja je film »Prometna revolucija«, preusmerjanje prometa po Trstu. Iskriv ter poln lepih barv in odtenkov je »Pozdrav s tabora 1974«, slovenskih skavtov izpod Mangarta.
In za zaključek nas Marjan povede v naravo, v večno lepo jesen v Lipici. Temu filmu je dal naslov »Katy« in je izliv liričnosti, romantike ter prelepih barv.
Res smo hvaležni Marjanu za nepozabni večer, ki je trajal dobro uro. Naš nasvet je, da bi ti filmi ne obležali nekje v osebni kinoteki, temveč da bi ga videli mnogi naši ljudje.
Zahvalni dan v Italiji
Italijanska škofovska konferenca je odločila, naj se vsako leto na drugo nedeljo v novembru obhaja zahvalni dan v Italiji. Doslej je bil zahvalni dan omejen bolj na podeželsike župnije, kjer so se Bogu zahvaljevali za sadove polj, vrtov in vinogradov. Sedaj pa je to razširjeno tudi na mesta, kar je zelo primemo, saj končno vsi živimo od božjih darov. Letos je bil zahvalni dan v nedeljo 10. novembra.
Sv. oče o nasprotnikih Cerkve
V sredo 6. novembra je sv. oče pri skupni avdienci poudaril, da moramo Cerkev ljubiti. Zgodovina uči, da je imela Cerkev vedno nasprotnike. Tudi danes nekateri Cerkev naravnost sovražijo, kakor da bi predstavljala bolezen in nevarnost za človeštvo.
Nato pa je sv. oče govoril o tistih katoličanih, ki zviška kritizirajo vse delo Cerkve. Postavili so se za sodnike in često se znajdejo na pozicijah nasprotnikov in sovražnikov Cerkve.
Sv. oče jih vabi nazaj v cerkveno edinost, ker le po Cerkvi morejo v polnosti doseči Kristusa. Le enotna Cerkev bo mogla učinkovito delati za edinost med vsemi kristjani. Kristus Cerkev ljubi in jo moramo ljubiti tudi mi, je zaključil sv. oče.
Zasedanje južnoameriških škofov
Po končani 4. sinodi škofov v Rimu so se škofje iz Latinske Amerike zbrali še na svoje lastno zasedanje, ki se je zaključilo 3. novembra. Manjkalo je le 6 škofov iz vse Latinske Amerike. Prišel je tudi čilski kardinal Silva Henriquez, ki je izostal od sinode, češ da ne more za tako dolgo dobo zapustiti domovine. Predsednik škofovske konference Latinske Amerike bo še naprej za štiri naslednja leta argentinski nadškof Eduardo Pironio, podpredsednika pa bosta Brazilec Lohrscheider in Gvate-malec Ruiz.
Ni smel čez mejo
Nadškof Degenhardt iz Paderboma v Zah. Nemčiji je želel obiskati tiste predele svoje škofije, ki so v Vzhodni Nemčiji, pa je bil na meji zavrnjen. Komunistične oblasti Vzhodne Nemčije namreč pritiskajo na Vatikan, naj bi vsi tisti predeli, ki še spadajo pod zahodnonemške škofe, prešli v upravo škofov v Vzhodni Nemčiji.
Proslava spomina ugandskih mučencev
V Ugandi so slovesno obhajali deseto obletnico razglasitve uganskih mučencev za svetnike. Razglasitev je bila 18. oktobra 1964. Slovesnosti so se udeležili škofje in verniki iz Ugande in Zaira. Spominsko svetišče na kraju mučenja v Ugandi je skoraj dovršeno. Upajo, da ga bodo mogli posvetiti 3. junija prihodnje leto, to je na dan, ko se v bogoslužju praznuje god ugandskih mučencev.
Radi bi se vrnili
Petdeset misijonarjev, ki jih je prejšnji portugalski režim pregnal iz vzhodnoafri-ške kolonije Mozambik, ker so se zavzemali za pravice domačega prebivalstva in obsojali nasilje nad črnskimi rodovi, je vložilo prošnjo na novo vlado v Lizboni, da bi se smeli vrniti in nadaljevati prekinjeno misijonsko delo.
Kamenčki
Prošnja slovenskega misijonarja
Nekje je sv. Tomaž Akvinski zapisal, da se svetniki veselijo naših prošenj, da lahko v večjo čast božjo priskočijo na pomoč. Veseli me, da je Tomaž prejel toliko milosti, da nam s svojo modro besedo pomaga reševati naše naravne in nadnaravne probleme, bolje: naše naravne probleme
v	nadnaravnem vesoljstvu.
In poln zaupanja ga danes prosim pomoči. Posebno da bi ljudstva sveta spoznala neresnico mita o odrešenju po dialektičnem materializmu; in da bi bila dovolj močna, da se usužnjenju po tern mitu upro, uspešno upro; in da bi ljudstva svobodna učila svoje otroke človeškega dostojanstva, ki ga nobena skupnost ne more uničiti, ker je od Troedinega Boga, in ki ga noben dialektični materializem ne more utemeljiti, ker po njegovi metafiziki ni drugega kot snov, ki doseže svoj višek v živalski dimenziji: žival iz živali; žival za živali; žival med živali.
Vladimir Kos SJ, Japonska
Iz Slovenije
Škof Lenič v Kanadi
Ljubljanski pomožni škof dr. Stanislav Lenič se je od 24. oktobra do 4. novembra mudil v Kanadi, kjer je obiskal slovenske izseljence. V nedeljo 27. oktobra je podelil zakrament sv. birme slovenskim otrokom v cerkvi Marije Pomagaj v Torontu, ki je bila blagoslovljena 19. decem-
bra 1954. Po maši je bilo v farni dvorani skupno kosilo, ki se ga je udeležilo čez 500 rojakov.
Dvesto let univerzitetne knjižnice v Ljubljani
Leta 1774 je cesarica Marija Terezija s posebnim dekretom določila, da se popiše po požaru preostali del knjižnice razpuščenega jezuitskega samostana v Ljubljani, ki je bil potem dodeljen ljubljanskemu liceju v javno uporabo.
Leta 1850 se je knjižnica preimenovala v Študijsko knjižnico za deželo Kranjsko. Ima že 30.000 zvezkov. Po letu 1918 postane osrednja knjižnica univerze v Ljubljani. Po načrtu arhitekta Plečnika je pred zadnjo svetovno vojno zgrajeno novo knjižnično poslopje, ki pa leta 1944 doži-
vi	nenavadno razdejanje: neko nemško letalo se pri kroženju nad Ljubljano zruši prav na novo knjižnico, udari naravnost v čitalnico in povzroči strahovit požar. Uničenih je okoli 50.000 knjig.
Po letu 1945 je ustanova dobila naslov »Narodna knjižnica« in šteje 1.052.416 knjižnih enot; letno jo obišče 133.000 študentov, ki si izposodijo nad 70.000 knjig.
Verni in neverni v Jugoslaviji
V	»Velikem atlasu sveta«, ki sta ga izdali Mladinska knjiga iz Ljubljane in beograjska Prosveta, naletimo na precej izčrpne podatke o številu vernih v Jugoslaviji. Podatki se opirajo na popis prebivalstva iz leta 1971. številke pravijo, da je v Jugoslaviji 42% pravoslavnih, 32% katoličanov in 12% muslimanov. Tako je v Jugoslaviji 86 % ljudi, ki se prištevajo med verne in le 14 %je nevernih.
0 športnem miAram
te od mladih nog rada hodim po naši kraški planoti. Najlepši izleti so vsekakor spomladi in jeseni, ko se narava odene v slikovit plašč raznovrstnih barv. Tu sem srečavala in še srečujem mnogo ljudi, ki kot jaz pešačijo in sklepam z njimi prijateljstvo v prelepi naravi.
Zadnje čase so na kraški planoti nastali nekateri športni objekti in naprave, kar ni ušlo mojemu skrbnemu očesu. Z zadovoljstvom sem sprejela in še sprejemam to »novo dobo« športnega izživljanja med našim ljudstvom.
Večkrat je naneslo, da sem bila prisotna mrzličnim pripravam in segrevanju atletov pred tekmo, pa tudi enoličnim ceremonialom pred tekmo samo. Tudi mi je bilo res neprijetno in me je resnično zabolelo, ko sem čula, da naša moštva pozdravljajo le z Ip, ip, Urra (ali nekaj podobnega). Kot da bi se sramovali, da smo Slovenci!
Prijetno pa sem bila presenečena, ko sem na nogometnem igrišču na Padričah, ko je domače moštvo, ki letos prvič nastopa v tretji amaterski kategoriji (športno združenje Gaja), s ponosom izpovedalo svojo narodno pripadnost s trikratnim »zdravo«. Radovedno sem vprašala, če naši fantje vedno tako pozdravljajo. Prisotni navijači so mi pritrdilno odgovorili. A jaz jim vsekakor nisem verjela.
Tako sem se v lepi jesenski nedelji podala na Kras, na igrišče na Padričah, ker so mi povedali, da bo tega dne veliki der-by med Gajo in Primorcem iz Trebč. Fantje iz Padrič in Gropade so zopet lepo po slovensko pozdravili, fantje v rdečih dresih pa niso mogli ali znali mimo občezna-nega in oguljenega ter za nas nerazumljivega pozdrava. To razliko je menda marsikdo opazil. Le kako more to tako biti?
Letos proslavljamo SO-letnico slovenskega športa v Italiji. Imamo tu neko krovno organizacijo, ki ji pomeni športno udejstvovanje nenehen boj za narodnostno uveljavljanje in priznanje. Ali ne čuti dovolj potrebe, da korenito poseže tudi v nogomet, katerega prakticira mnogo naših fantov? In koliko gledalcev stoji ob robu igrišča, ki bodri svoja moštva! Le kaj si mislijo Italijani o nas, o naši narodni zavesti? Ali nas je vedno in povsod sram, da smo Slovenci? Moja želja je, da bi ZSŠDI delovala v to smer.
Pa še eno željo imam: da bi se naši fantje le odvadili preklinjanja na igrišču in se res športno obnašali do svojih tovarišev, do nasprotnikov, do občinstva in predvsem do sodnika. Našim ekipam želim uspešen nastop na tekmovanjih. In kjer se bodo naša moštva borila za točke, bom rada pristopila in navijala zanje. Za zdaj pa trikratni »zdravo« za vse, posebno pa za pogumne fante S. Z. »Gaja«!
Antonija
Debatni večeri v Trstu
Na pobudo časnikarja Franca Jeze in nekaterih drugih javnih delavcev je bil v petek 8. novembra prvi večer v seriji diskusijskih večerov. Organizatorji so prišli do spoznanja, da Slovenci v zamejstvu pravzaprav ne znamo debatirati. Izkušnja kaže, da je po raznih predavanjih vedno premalo časa za razgovor, razgovor sam pa velikokrat krene v nepotrebne ostrine, ali pa udari mimo obravnavane teme. Zato je prišlo do te pobude, ki naj bi bila nekako nadaljevanje Drage in njenega duha dialoga. Večeri bodo v ul. Donizetti.
Prvi je bil posvečen aktualnemu vprašanju: Kaj je fašizem? Udeležba sicer ni bila velika (nekaj nad 20 oseb), a debata je bila zanimiva in kritična. Pomanjkljivost je bila v tem, da so bili odsotni, ali pa se niso oglasili nekateri, ki jih je kdo upravičeno ah neupravičeno česa dolžil.
Delovanje Slovenskega kulturnega kluba
Slovenski kulturni klub v Trstu je z začetkom šolskega leta obnovil svoje sobotne večere, ki jih obiskuje povečano število članov.
Do sedaj so se zvrstili tile večeri: družabni večer ob začetku jesenskega delovanja, film o pisatelju Borisu Pahorju »Trst je moje mesto« (izdelal ga je Marjan Jevnikar), okrogla miza z debato o ženski emancipaciji (okoli mize so sedeli Alenka Rebula, Danilo Sedmak in Tone Bedenčič), filmi in diapozitivi o poletnih doživetjih članov, detektivski celovečerni film. Poleg tega je bil izven rednega programa na vrsti še izlet na Kras in družabni popoldan.
V okviru SKK deluje tudi literarni krožek, ki ga vodi prof. Zora Tavčar Rebulova in verska skupina za višješolce, ki jo vodi Tone Bedenčič. V soboto bo v klubu predaval glasbenik Janko Ban. Naslov predavanja je Simfonija v 20. stoletju. Začetek ob 19. -uri.
Martinovanje v Društvu slovenskih izobražencev
V ponedeljek 11. novembra, na dan sv. Martina, je bilo v DSI martinovanje. Najprej je član SSG iz Trsta Stane Raztresen recitiral slovenske pesmi pod naslovom »Bridke in pikaste«. Njegovo podajanje je bilo živo in zavzeto, tako da je takoj osvojil poslušalce.
Po tem umetniškem sporedu pa so gledalci odšli na zabavni del, med katerim so se pogovarjali ob dobri kapljici pozno v večer.
Naslednji slovenski večer DSI bo 18. novembra in ima naslov: »Narod brez zemlje«. O vprašanju razlastitve zemlje, ki jo izvajajo prav zdaj na Proseku in v goriški okolici, bodo govorili: dr. Damjan Paulin iz Gorice, dr. Bogdan Berdon iz Trsta in dr. Vladimir Vremec prav tako iz Trsta. Začetek ob 20.15.
Gostovanje pevskega zbora iz Ptuja
Mladinski cerkveni pevski zbor »Juven-tus seraphiea« iz Ptuja je gostoval v kino dvorani v Bazovici v soboto 26. oktobra z izbranim sporedom pesmi svetovnih renesančnih skladateljev in iz naše bogate glasbene zakladnice.
Petje tega mladega cerkvenega zbora je brez dvoma v vsakem oziru na visoki ravni obenem pa ugaja tudi preprostemu poslušalcu.
Z enakim sporedom je zbor nastopil v domu Jakoba Ukmarja v Skednju, v slovenskem domu pri Sv. Jakobu in v Marijinem domu pri Sv. Ivanu.
Mnogi so ga z velikim užitkom poslušali v cerkvi v Rojanu pri slovenski maši in še večje število po Radiu Trst A.
Za slovenski jezik v zemljiški knjigi
Deželni svetovalec Slovenske skupnosti dr. Štoka je pred časom vložil na deželni svet zakonski predlog, ki predvideva uporabo slovenskega jezika v okviru zemljiškega urada.
Kot znano, so bile zemljiške knjige v Kanalsiki dolini, na Goriškem in na Tržaškem za časa avstrijske oblasti pisane tudi v slovenskem jeziku. Danes pa so žal slovenščino popolnoma izrinili iz zemljiške knjige, čeprav je ogromno zemljiških posestnikov še vedno slovenskega poko-lenja.
To je krivica, ki bi jo morale italijanske oblasti, sedaj dežela, čimprej popraviti. Za odpravo te krivice se je Slovenska skupnost poslužila zakonskega predloga, ki določa pri jemanju v službo na zemljiški urad prednost prosilcem, ki obvladajo slovenski jezik.
Maketa (idejni načrt) nove katoliške stolnice v Skopju
llllllIllIllllllllllllIlIlllllllIllllllllllllllllllllllllllllIlUlllIIIIIIllllillltllllllllllllllMlIlllllllllIllllllllllllllllllllllllllllllillllllillllllllllllllllllllllllillllllllilllllllillllllllllillllllllllllll
»»Trst je moje mesto«
Vseevropsko izseljensko srečanje
Gospodarska kriza v Evropi, socialna zapostavljenost in sindikalna neurejenost velikega števila izseljencev so bile v o-spredju vseevropskega izseljenskega srečanja, ki je bilo v Zurichu 2. in 3. novembra in ki so se ga udeležili emigranti iz Francije, Belgije, Nemčije, Švice in drugih dežel.
Shod so organizirala izseljenska društva Zveza slovenskih izseljencev iz Beneške Slovenije, AGLI in AIEF. Na srečanju je bil tudi deželni svetovalec Slovenske skupnosti dr. Drago Štoka, kateremu je naš urednik postavil nekaj vprašanj v želji, da približa bralcem težki položaj, v katerem se danes nahaja delavec, ki je moral zapustiti svoj dom in svoje drage ter si poiskati v tujini za življenje potrebnega zaslužka.
Bi nam v nekaj stavkih opisali potek izseljenskega shoda v ZurichuP
Vseevropski izseljenski shod je bil v Zurichu, ko si Švica zdravi rane, ki ji ga je zadal rasistični referendum, katerega pobudniki so nameravali sicer zakonito, a zato toliko bolj brutalno izgnati v teku nekaj let tisoče in tisoče izseljencev in to v ostrem ritmu, ki je predvideval dejanski izgon 500 delavcev na dan iz švicarske države, v kateri se kopičijo denarni fondi kapitalističnih in nekapitalističnih držav.
Švica je bogata država, žal pa je večkrat revna po svojih človečanskih čustvih in prijemih, saj se v njej, tako trdijo prizadeti, čutijo izseljenci odvečne in nezaželene goste. Medtem ko je v drugih evropskih državah, recimo v Belgiji, izseljenec spoštovan član družbe, je v Švici preveli-kokrat le izkoriščevalni predmet močnejšega. V Švici so rasistične in protiizse-ljenske težnje prodrle celo med delavski sloj, ki je nehote postal orodje v rokah tistih sil, ki hočejo domače delavstvo strogo ločiti od emigrantskega. Kljub temu, da so na referendumu zmagali tisti, ki so proti izgonu izseljencev iz Švice, pa je vendarle vsa bitka okrog referenduma prinesla mnogo gorja, ki bo znalo dobiti v bližnji bodočnosti nove oblike.
Ce bi namreč v Švici prodrla zahteva po izgonu na obroke tisočerih delavcev in bi temu zgledu sledile morda tudi katere druge evropske države, bi seveda bilo to novo množično preseljevanje narodov, ki bi posredno ali neposredno zadelo o-krog 16 milijonov izseljencev, ki so danes v raznih evropskih državah. Lahko si le mislimo, kakšne posledice bi imelo tako preseljevanje delavskega in intelektualnega sloja.
Evropa je pravzaprav stalno na nekem občutljivem prepihu; če pomislimo, da je v njej okrog 50 milijonov pripadnikov na-rodostnih in jezikovnih skupnosti, okrog 16 milijonov izseljencev, in to z vsemi problemi, ki jih ta dva pojava prinašata, potem je seveda vprašljivo, kako bo znala Evropa reševati 'te velike probleme.
Brezposelnost trka na vrata skoro vsake evropske države. V Belgiji zapirajo rudnike premoga (in tu je mnogo naših beneških rojakov prišlo ob delo), v Nemčiji je tovarna Volfcsvvagen odpustila lani in letos okrog 17.000 delavcev, od katerih so bolj redki dobili enakovredno službo. V Italiji in Franciji je slika še bolj dramatična, saj se brezposelnosti pridružujejo bombni atentati. Bo znala Evropa rešiti ta zapletena vprašanja, ali pa bodo novi nemiri, val brezposelnosti, inflacije zadali hud udarec ne samo zaželenemu napredku, socialnim in ekonomskim reformam, ampak tudi obstoječemu demokratičnemu redu. O tem bo seveda spregovorila bo-
dočnost, in to že bližnja.
Ce se povrnemo na shod v Zurichu, bo naše bralce zanimalo, kakšni konkretni predlogi so bili na njem izneseni.
Predvsem je bil govor o deželni konferenci o izseljenstvu, ki jo bo moral deželni odbor sklicati v teku tega leta, po možnosti nekje med božičem in novim letam. Prej bi morala pa biti še državna konferenca o tem težkem vprašanju, saj je Italija na enem prvih mest, kar zadeva emigrantski val. V Zurichu so izseljenci govorili o vsebinski osnovi svojih nastopov na deželni, pa tudi na državni konferenci, ki naj bodo čim bolj konkretni in enotni v iskanju skupnih ciljev, ki zadevajo vsakega izseljenca ne glede na njegovo kožo ah ideologijo. Izseljenci ne smejo biti prepuščeni samim sebi, svoji iznajdljivosti in svojemu trpljenju. Države se morajo s tem problemom resno soočiti. Samo primer socialnega zavarovanja npr. sezonskih delavcev je take obsežnosti, da bi ga morale zainteresirane države nujno in res pravično rešiti.
Na ziiriškem srečanju so bili prisotni tudi Slovenci?
Bili so prisotni mnogi Slovenci iz Benečije, ki so posegli v diskusijo in dali objektivne predloge iz svojih bogatih in težkih izkušenj. Po uvodnem poročilu, ki ga je podal v imenu Zveze slovenskih izseljencev Ado Kont in posegu Dina Del Medica (oba bivša emigranta in sedaj sindikalna in kulturna delavca v Benečiji), so spregovorili iz svojih preteklih izkušenj v luči sedanjih problemov: rudar, ki je bil preko petnajst let v belgijskem rudniku, delavec iz Luzerna, Ziiricha... Vsi pa so govorili tudi o narodnostnem problemu Benečije, posebej seveda Ado Kont v svojem uvodnem poročilu, kjer je izrecno zahteval jezikovne in narodne pravice za beneške Slovence. In to zelo odločno!
So bili prisotni vidnejši deželni zastopniki?
Zal ne. Kriza, ki že dva meseca grize stranke, ki so doslej sestavljale deželni
Tržaški občinski odbor je na poletje sprejel sklep, da bodo pogrebna služba in pogrebi v tržaški občini le do dveh popoldne. Ne zanikamo tu pravic pogrebnih uslužbencev po skrajšanem umiku. A odbor je s tem storil veliko krivico podeželskemu človeku, ne da bi ga prej vprašal za mnenje. Sicer je bilo sklenjeno, da se novi umik začasno uvede za dobo dveh mesecev. Ali zdaj smo že veliko čez ta rok in pogrebi se še vedno opravljajo po novem umiku.
Nočemo tu razglabljati, kaj vse pomeni pogreb za naše ljudi. Je to slovo od pokojnika, ki ga pospremi na zadnje počivališče vsa vas. Tu so pogrebni obredi, ki imajo nekaj svojskega in ki so morda tuji za marsikoga, ki ne razume duše slovenskega človeka. Je to srečanje ljudi, znancev; za marsikoga tudi priložnost za spravo. Ukrep tržaškega občinskega odbora pa je pometel z vso to tradicijo in prisilil našega človeka, da se odtrga od dela, da bežno pospremi pokojnika na zadnji poti.
O gornjem vprašanju sta pisala oba tržaška dnevnika (II Piccolo in Primorski dnevnik), a doslej nisem zasledil nobenega odziva s strani oblasti.
odbor, ne dopušča, da bi se vidnejši deželni politiki brez skrbi za več dni oddaljili od Trsta in Vidma.
Je dežela že napravila kakšne korake v korist izseljenstva?
Nekaj korakov je bilo storjenih, to je treba priznati; nekaj zakonskih predlogov, ki predvidevajo ukrepe za izseljence, je bilo v teh letih izglasovanih v deželnem svetu. Tako zakon za prispevke izseljencem, ki si hočejo zgraditi ah popraviti svojo hišo, prispevki izseljenskim organizacijam itd. Vendar so to le drobtinice, ki se izgubijo v morju problemov izseljenstva.
Deželni odbor se mora temeljito spoprijeti s problemom izseljenstva, stalno mora slediti njegovemu razvoju, napraviti mora vse, kar more, da se bo lahko vsak emigrant, ki si želi povratka domov, ustvaril v domovini varno življenje in prijeten dom. V smislu tega cilja pa mora dežela nuditi emigrantu vsaj del tega, kar mu sicer hladna in celo sovražna tujina lahko nudi: zagotovljeno delo in ne prav beraško plačo.
Splošno vzeto ocenjujete sestanek v Švici pozitivno?
O tem ni dvoma. Skupna proučitev perečih problemov, poglabljanje osebnih stikov, dajanje moči in poguma v tujem okolju: že zaradi teh okoliščin so taka srečanja dobrodošla, če temu dodamo še sklepe, ki so izzveneli v večji zavzetosti vseh pri reševanju sedanjih gospodarskih, sindikalnih in socialnih problemov, potem smemo reči, da je bilo srečanje vsekakor uspešno. Zelja, združena z odkrito zahtevo, naj se napravi konec izseljevanju, naj ostanejo naši fantje in možje, posebej iz Benečije, pa tudi intelektualni sloj iz Trsta in Gorice doma, je izzvenela v odločno zahtevo prisotnih in dejansko vsega našega prebivalstva. Stranke, ki so zastopane v parlamentu in ki so za svoje blagajne znale kaj hitro dobiti ustrezne milijarde, morajo enake milijarde dobiti tudi za izseljence in rešitev njih problemov, če bodo seveda samo to hotele...
Zato se obračam na naše izvoljene predstavnike v imenu mnogih prizadetih občanov, da vzamejo v pretres gornje vprašanje in ga tudi v najkrajšem času rešijo.
R. A.
Op. ur. Kar je zgoraj povedano in po-toženo za tržaško občino, velja v enaki meri tudi za goriško. Tudi v goriški občini velja enotni umik za pogrebe z vsemi nevšečnostmi, ki so s tem združene. Zato se vprašujemo, ali je družina, ki pogreb naroči in plača, na uslugo delavcem ali bi morali ti biti vsaj v mejah pameti, na uslugo občinstvu? So nekatere usluge, ki zahtevajo tudi osebne žrtve, in med takimi uslugami bi morala biti tudi pogrebna služba.
Razstava Lojzeta Spacala
V soboto 9. novembra je v galeriji Forum odprl svojo razstavo akademski slikar Lojze Spacal. Dogodek je privabil veliko število odličnih gostov, prijateljev in ljubiteljev umetnosti. Razstavljene slike so izdelane v novi tehniki in so vzbudile veliko zanimanje. Razstava bo odprta do 5. decembra.
"I
Deželni svet
Deželni odbor je dejansko že dva meseca v krizi in torej blokiran v svoji dejavnosti. Krizo so sprožili socialisti, ne zaradi rešitve vprašanj slovenske narodne skupnosti ali zaradi rešitve pekočih problemov delavskega sveta, ampak zaradi želje po zasedbi mesta, ki ga zapušča predsednik deželnega sveta Berzanti, ki je bil medtem imenovan za predsednika tržaškega Llbyda. Kriza se je potem sicer razširila tudi na druga področja in zajela odnose s komunistično opozicijo, vprašanja ekonomskega in socialnega značaja in tako dalje. Vendar začetna vzmet krize je bilo le vprašanje predsedniškega mesta. ■ Stranke leve sredine, to je DC, PSI, PSDI in PRI, se že dolgo pogajajo o sestavi novega odbora in primernega programa, vendar so bile težave za uspešen zaključek pogajanj take, da so krizo zavlekle skoroda v nedogled, žalostno je pri tem to, da so ves ta čas bila nujna vprašanja, ki zadevajo naše delovno prebivalstvo, v ozadju. Reforme pa postajajo vedno bolj fatamorgana.
Kot Slovenci si želimo, da bi novi deželni odbor vključil v svoj novi program ne le željo po vedno bolj odprtih odnosih, trajnih mostovih itd., ampak da bi v programu bila naznačena konkretna reševanja slovenske narodne skupnosti v deželi Furlaniji-Juhjski krajini.
O tem in o poteku celotne krize pa se bomo dalj časa ustavili, ko bo krize konec in bomo imeli v rokah program novega odbora.
Dolharjev nastop v tržaškem občinskem svetu
Pred kratkim je tržaški občinski odbornik dr. Rafko Dolhar (Slovenska skupnost) sprožil v okviru tržaškega občinskega sveta važno vprašanje uporabe slovenskega jezika v tem javnopravnem organu. Dr. Dolhar je govoril o Londonskem sporazumu, kateremu je oktobra poteklo 20 let življenja, in je zahteval pravico uporabe materinega jezika, kot mu pač to zagotavlja londonska pogodba. Župan mu je odgovoril, da se je s posebnim pismom obrnil na pristojno rimsko ministrstvo, ki naj o tem problemu razsodi. Od rimskega odgovora je torej odvisno nadaljnje zadržanje dr. Rafka Dolharja v občinskem odboru, kjer odgovarja za zdravstvo.
Korak, ki ga je sprožil zastopnik Slovenske skupnosti v tržaškem občinskem svetu, je zelo važen in mu dejansko celotno slovensko zamejstvo pritrjuje in ga odobrava, saj nam Londonski sporazum daje pravico uporabljati svoj jezik v odnosih z oblastmi in z javnostjo. Zato si seveda želimo, da bi Dolharjeva pobuda naletela na odprta ušesa in razumevanje odgovornih oblasti, saj smo in moramo biti Slovenci povsem enakopravni z večinskim narodom.
Če smemo kaj pripomniti ob tem koraku, je le naslednje:
1. Prav bi bilo, da bi se temu koraku pridružili vsi slovenski svetovalci v tržaškem občinskem svetu (Hreščak, Spetič in drugi) in čimprej dosegli od svojih strankinih vodstev dovoljenje v tem smislu. Po tam bomo sodili njih svobodo oz. odvisnost v italijanskih strankah.
2. če bo iz Rima prišel zastopniku Slovenske skupnosti dr. Dolharju negativen
odgovor, bo morala Slovenska skupnost potegniti iz tega svoj jasen odgovor in dosledne zaključke.
3. Matična država, to je Jugoslavija, mora ta korak ustrezno podpreti.
Ljudje
Norma žuljan je diplomirala na tržaški fakulteti v gospodarskih vedah.
Nova slovenska šola je začela s poukom
Prve dni novembra je v sklopu slovenskega učiteljišča v Trstu začela z rednim poukom nova učiteljska šola, ki bo usposabljala osebje za slovenske otroške vrtce. Šola traja tri leta.
Pozdraviti moramo ustanovitev take šole, ki je bila za naše domače razmere prav občutno potrebna. Vendar je ob začetku letošnjega šolskega leta že grozilo, da s šolo ne bo še nič. Do 1. oktobra sta se namreč javili le dve dijakinji, kar je bilo očitno premalo za odprtje prvega razreda. Tedaj so razna združenja staršev, posebno tisto od Sv. Ivana, začela akcijo med svojimi člani in pri drugih združenjih staršev, da se je vest o novi šoli čimbolj razširila ter tako priklicala spet v šolo nekatere učenke, ki po končani enotni srednji šoli niso vedele, kam na specializacijo. Ta akcija, ki jo je vodil dr. Mljač, je res rodila uspeh. Sedaj je v prvem razredu vpisanih 14 dijakinj, prijavilo pa se jih je še nekaj drugih starejših, ki bi rade dosegle to diplomo.
Bralci pišejo
Neobjektivno poročanje
V Trstu izhaja bilten »Sloveni in Ita-lia«, ki obvešča (pustimo njegovo objek-tivnost ob strani) italijansko javnost o dogodkih in delu v okviru slovenske narodne skupnosti v Italiji.
Ta bilten je seveda hitel pisati tudi o nedavnem občnem zboru Slovenske skupnosti in mu žal odmeril le bornih 14 vrstic, medtem ko je za druge čisto postranske dogodke večkrat na voljo več strani. Sicer ni to naša stvar in se zato niti ne moremo pritoževati.
Je pa grenko dejstvo, da posveti tak bilten, ki bi moral objektivno poročati italijanski javnosti, le nekaj vrstic občnemu zboru edine slovenske politične stranke oz. organizacije.
Poročilce o občnem zboru Slovenske skupnosti pa je bilo tako tendenčito napisano, da je res vprašljivo zakaj. Poudarja seveda dve smeri v Slovenski skupnosti in tako nakazuje neko »razklanost« v Sloveitski skupnosti pred italijanskim svetom (komu na veselje?) in netočno pravi, da sta na volitvah Slovenske skupnosti prejeli lista »Enotnost« 512 glasov, lista »Nove perspektive« pa 544, kar je seveda izmišljotina, saj ni bilo glasovanje po listah, ampak po kandidatih.
Udeleženec občnega zbora
Sv. maša za umrle kardinale
V prisotnosti sv. očeta je bila v torek 5. novembra v sikstinski kapeli maša za kardinale, ki so umrli v preteklem letu. Teh kardinalov je sedem. Sv. mašo je daroval kardinal Franjo Seper.
iiiHiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiniiiiiitiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiMiHiniiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiijijiiiiiiijiijiijjijijijijjiijijijjiiijijjiiiitjjijjjjijjjiiiiiiiiiiiiiiijiiiiiiiiiiiiiijiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu,
FRANK BUKVIČ
Jetniški
brivec
Tebi, pomagaču, pa zasolili petnajst let.
jo je davil, baje niti s prstom nisi lil, da bi umor preprečila Kako naj bi se uprl? Zelenec sem bil, Sčanski skoraj dvajset let starejši od ne. Popolnoma me je dobil pod svojo ast, da sem slepo izpolnil vsako nje-ro zapoved.«
Nihče te ni silil, da se družiš z njim.< K nam je hodil.«
K tvoji materi,« je rekel Metelka.
Da, k moji materi-vdovi. Mati ga je bila in mu verjela. In Reščanski je bil li proti nam otrokom dober. Vedno n je kaj prinesel. Bili so slabi časi. ti brezposelna, jaz, najstarejši sin, ki i se prav tedaj izučil pleskarske obrti,
iv	tako brez dela. Mlajši bratje in se-3 so bili lačni. Nisem mogel gledati, :o trpijo glad. Reščanski me je pregori, da sva šla krast, sprva majhne stva-
ri, potem vedno večje, toda nikdar na debelo. Ponavadi sam jemal le jaz. Bil sem majhen in droben, da sem lahko zlezel skozi vsako odprtino, on pa je stal na straži. Reščanski je kriv, če sem zašel na slaba pota. Bog mi je priča, da na umor nikdar nisem mislil. Vse se je zgodilo proti moji volji. Nisem vedel, da jo bo umoril. Sele ko je nehala hropsti, sem se zavedel, kaj se je zgodilo. Sicer pa, četudi bi vnaprej vedel, da jo bo zares ubil, nikdar niti pisnil ne bi, tako me je bilo strah pred njim. Toda takoj po umoru sem se kesal, že naslednjega dne sem se prostovoljno javil na policiji in vse priznal. Pa kaj ti bom pravil, ko itak vse veš. O umoru so takrat tudi časniki na dolgo in široko pisali.«
Langoš je nekaj časa umolknil in potem povzel: »Uprava v taborišču ve, da skušam oprati svoje grehe. Zato me bodo tudi predčasno izpustili na svobodo, ti pa stojiš do vratu v blatu. Medtem ko sem jaz samo enkrat padel in se od tedaj skušam dvigniti, gre pri tebi ves čas navzdol.«
»Žganje, ki si ga snoči vtihotapil v taborišče, te bo posebno visoko dvignilo.«
»Mater ti pijano!« se je razjezil Langoš. »Ce bi vedel, kakšno tele si, ti sploh ne bi omenil, da imam žganje, kaj šele, da bi ti ga prodal. Mislil sem, da si pameten človek, ki ima glavo na svojem mestu. Prepričan sem bil, da boš kvečjemu vsako jutro na tešče spil Šilce, da si privežeš dušo, ti pa zliješ vse naenkrat vase. In potem tista neumnost na dvorišču.«
»Kakšna neumnost?«
»Nikar se ne delaj nevednega!« Langoš se je upravičeno jezil, kajti Metelka ga je spravil v takšen položaj, da nikjer ni videl izhoda iz njega. Med vsemi kriminalci so ga v taborišču imeli za najbolj poštenega in najbolj zanesljivega jetnika. Z drugimi kriminalci se sploh ni maral družiti. Raje se je zadrževal med političnimi jetniki, ki so ga tako cenili, da so ga postavili za svojega sobnega starešino. Zadnje čase je hodil s stražarjem v okoliške kraje pleskat sobe. Stražarji so ga pustili po ves dan samega. Čeprav je imel dovolj priložnosti, Langošu niti na misel ni prišlo, da bi pobegnil.
(Drugič naprej)
Pogrebi v Trstu ia
SVET0LETNI MISIJON V GORICI
GOVORI ZA VSE: V soboto 16. nov. ob 20. uri v stolnici ob otvoritvi misijona; v nedeljo 17. nov. pri vseh slovenskih mašah; med tednom: vsak dan ob 6.45 med mašo v stolnici; vsak dan ob 9.30 med mašo pri Sv. Ivanu; vsak večer ob 20. uri med mašo v stolnici.
V	nedeljo 24. nov. ob 19. uri pri kapucinih ob sklepu misijona.
GOVORI PO SKUPINAH:
Za otročiče in njih mamice: v petek popoldne ob 15. uri pri Sv. Ivanu. Za osnovnošolske otroke: obe soboti ob 15. uri pri Sv. Ivanu; obe nedelji pri maši ob 12. uri pri Sv. Ivanu.
Za dijake nižjih srednjih šol: v soboto 23. nov. ob 15. uri v mali dvorani Katoliškega doma.
Za mladino: obe nedelji ob 16. uri in v sredo ob 20.30 v Kat. domu. Otroci in vsa mladina bodo imeli svojo mašo v nedeljo 24. nov. ob 12. uri pri Sv. Ivanu.
Za starše: v nedeljo ob 16. uri v veliki dvorani Katoliškega doma in v torek po sv. maši ob 20. uri v stolnici.
Za redovnice: v sredo ob 15. uri v kapeli zavoda Notre Dame.
Za izobražence: v četrtek ob 20.30 v dvorani pri kapucinih.
Za bolne in bolehne: v ponedeljek ob 15. uri pri Sv. Ivanu; v torek ob 15. uri v psihiatrični bolnišnici; v četrtek ob 15. uri v Domu upokojencev v Ločniku.
Cecilijanka '74
Letošnje revije pevskih zborov ali Ce-cilijanke '74 se je v Katoliškem domu udeležilo 13 zborov s skupno nad 200 pevci. Prvi del je bil v soboto 9. t. m. ob 21h, druigi pa v nedeljo 10. t. m. ob 16". V soboto je bila udeležba zadovoljiva, medtem ko je bila v nedeljo zelo velika. Ljubitelji naše pesmi in zborovske tradicije so napolnili dvorano Katoliškega doma.
Prof. Silvan Kerševan je v kratkem uvodu poudaril pomen letošnje sedemnajste Cecilijanke, ki je »zgovoren dokaz ne samo o živi zborovski tradiciji na Goriškem, temveč tudi o trdoživosti in življenjskosti našega prosvetnega dela v zamejstvu.« Dejal je še, da je revija pevskih zborov poroštvo za obstoj naše skupnosti na tem koščku slovenske zemlje.
Na letošnji Cecilijanki '74 je sodelovalo devet zborov z Goriškega, trije s Tržaškega in moški zbor »Zarja« iz Bilj v Sloveniji.
Letos smo slišali prvič izvajana dela naših domačih glasbenikov-skladateljev: Andreja Bratuža, Pavleta Merkuja, Stanka Jerici j a in Staneta Maliča. Med slovenskimi pesmimi smo slišali tudi dve ruski, eno srbsko, eno hrvaško, eno makedonsko in Gallusovo »Regali ex progenie«.
Napovedovalca sta bila prof. Silvan Kerševan in dr. Verena Koršič. Pri njunem resnem in lepem napovedovanju smo še bolj doumeli pomembnost predvajanih pesmi.
Naj še omenimo, da je bil oder okusno urejen in okrašen. Letošnja Cecilijanka '74 je bila za celih štirinajst dni prej kot navadno in to zaradi prihodnjega svetolet-nega misijona v slovenski duhovniji v
Gorici. Zato bi si nekateri zbori želeli še nekaj časa za vaje.
Vsekakor je tovrstna revija zborov dokaz velikega dela, požrtvovalnosti in nesebičnosti ter ljubezni do naše pesmi. Zato pa se uvršča med najpomembnejše kulturne prireditve v slovenskem prostoru.
Udeležba oba večera je to domnevo izpričala, saj so naši ljudje odhajali veseli in zadovoljni. Pohvala in zahvala gre vsem, ki so Cecilijanko '74 pripravili in izvedli ter vsem pevcem in njihovim pevovodjem ter gostom, ki so se je udeležili. Zahvala gre tudi goriškim skavtom, ki so skrbeli z vso prijaznostjo za bife.
Zadeva prevozov na Vrh in v Doberdob
Prav je, da zainteresirano prebivalstvo na Vrhu zve, kako so stvari potekale, saj je bilo zaradi zavlačevanja nujne zadeve prevoza upravičeno nevoljno. Eno je gotovo: krivi niso bili izvoljeni predstavniki, temveč avtobusna podjetja, ki so do
1.	oktobra opravljala prevoze na goriškem področju.
Na izrecne želje in iznešene zahteve vrhovskega prebivalstva in njegovih predstavnikov je pokrajinska svetovalka Ferletičeva skupaj s predstavniki SDZ iz Gorice že pred časom ponovno zainteresirala deželnega odbornika Cociannija s problemom prevozov na Vrhu, a kljub vsej dobri volji se zadeva ni premaknila naprej.
Ko je Ferletičeva postala pokrajinska odbornica za šolstvo, se je za problem znova zavzela, ker je dobila več možnosti od blizu mu slediti. Navezala je čez poletje stike z avtobusnimi podjetji in mogla ugotoviti, da le-ta nimajo več interesa za prevoze, češ da predvideva novi deželni zakon zanje nesprejemljive pogoje.
Ta ugotovitev je privedla do nujnega sestanka na sedežu goriške pokrajine med Cociannijem in zastopnikom šolskih oblasti. Cocianni je obljubil, da bo skrb za prevoze prevzela dežela, če se bodo podjetja temu upirala.
Tako je prišel začetek novega šolskega leta, ne da bi bil problem prevozov rešen. Goriška pokrajinska uprava je z raznimi brzojavkami zahtevala nujno reši-
tev, saj je bil res že skrajni čas.
Medtem je Cocianni pred dokončno rešitvijo prevozov želel zvedeti za stališče Vrhovcev. Tako je prišlo do sestanka na Vrhu, ki se ga je udeležil sam sovodenj-ski župan Ceščut. Navzoča sta bila tudi oba izvoljena predstavnika z Vrha, odbornica Ferletičeva, tajnik SDZ prof. Bratina ter zelo veliko vaščanov. Dolgi razgovor je prinesel jasnost med prisotne in je vse, z županom na čelu, zadovoljil; prebivalstvo pa sedaj nestrpno čaka, kdaj bodo obljube postale dejstvo.
S 1. oktobrom je tržiški konzorcij raztegnil svoje prevoze tudi na Doberdob. Delavci so to rešitev z zadovoljstvom sprejeli. Toda zaradi tega so nastale težave s prevozom šolskih otrok iz Tržiča in Ronk v Doberdob. Prejšnja leta so na intervencijo Ferletičeve prevažali otroke v dober-dobsko šolo s taksiji. Ko pa je s 1. oktobrom prevoze v Doberdob prevzel tržiški konzorcij, sta občini Tržič in Ronke ukinili prevoz otrok s taksiji, kar je povzročilo zmedo med prizadetimi starši.
Pokrajinska odbornica za šolstvo Ferletičeva je, čeprav zadeva ne spada pod njeno pristojnost, takoj navezala stike s tr-žiško, ronško in doberdobsko občino, da se nekaj ukrene. Deželni odbornik Cocianni je že dal zagotovilo, da bo takoj izdal dovoljenje za spremembo proge in urnikov avtobusov, a konzorcij mora za to zaprositi. Ker do tega, kljub prikazani nujnosti, ni prišlo, je Ferletičeva zaprosila za sestanek s predsednikom tržiškega konzorcija.
* * *
Ko smo šli v tisk, je prišla vesela vest: s prevozi otrok z Vrha v šolo v Gorico se
bo začelo v ponedeljek 18. novembra. Najprej bo avtobus odpeljal delavce z Vrha v tržiško ladjedelnico, nato pa se bo vrnil na Vrh po šolske otroke, da jih odpelje v Gorico.
Prav tako je bila ugodno rešena zadeva prevoza slovenskih otrok iz Vermigliana v doberdobsko šolo. Slovenski starši se bodo zato potrudili, da bodo prihodnje šolsko leto poslali svoje otroke v šolo v Doberdob.
—ič
Dan zahvale v Štandrežu
S sv. Martinom se zaključi kmečko leto, pospravijo se glavni pridelki in čas je, da se pregleda opravljeno enoletno delo.
Ob sv. Martinu se kmetje zahvalijo za dober pridelek in za uspešno letino. Štan-dreško Kmečko društvo poskrbi, da je ta dan posebno slovesen, saj je poleg obredov v cerkvi tudi v navadi, da se na glavnem štandreškem trgu blagoslovijo izbrani pridelki, kruh in vino. Letos je ta slovesnost bila v nedeljo 10. novembra. Sv. maša je bila posebno slovesna, fantje in dekleta so darovali kmečke pridelke, cerkveni zbor pa je mogočno odpel zahvalne pesmi.
štandreški kmetje so na trg pripeljali okrašen voz, ob vozu pa je bila pogrnjena miza z domačo kapljico in tradicionalnim »sirkovim« kruhom. Po blagoslovitvi pridelkov so kmetje razdeljevali med vaščane, ki so se za to priložnost množično zbrali na trgu, blagoslovljeni koruzni kruh in vino.
Zaključna proslava 6. športnega tedna v Števerjanu
V	števerjanu se je letos že šestič vršil športni teden, ki ga je organiziralo športno združenje Brda. Tekmovanje je obsegalo nogomet, šah, namizni tenis, streljanje, kolesarstvo, štafete in lahko atletiko.
Zaradi trgatve, ki nas Brice precej zaposli, smo nagrajevanje prenesli na nedeljo 17. novembra, ko praznujemo v vasi zahvalno nedeljo. Poleg nagrajevanja najboljših atletov nas bo zabaval ansambel »Mejaši. Prireditev bo v župnijskem domu in se bo pričela ob 16. uri.
Kal se doosja v looniški občini?
Ni >se. še vselilo v novo italijansko naselje zgoniške občine okrog 120 družin, seveda v glavnem italijanskega jezika, ko čez noč (in to s skoro enakimi urbanističnimi dovoljenji občinske uprave) nastaja v isti občini, ki jo upravljajo »napredni« ljudje, nova »kraška« vas, ki so jo že krstili za »Delta«.
Torej v razdobju nekaj let bo zgoniška občina obogatena še za eno vas: »Le Gi-randole« pri Briščkih bodo dobile sestrico Delto, za katero je že dala dovoljenje občinska uprava, pred njo pa še gradbena komisija; nova — seveda italijanska — vas bo nastala v bližini Proseka, kjer je nekoč društvo Primorje imelo svoje igrišče. Tako bo zgoniška občina dobila nove prišlece, proseška fara pa nove farane!
Vprašamo se: ali ni to škandal? V nekaj letih in v eni in isti občini dve novi vasi, kar se ni prej zgodilo v sto letih! In to kljub temu (ali zaradi tega), ker imamo na županskem stolčku domačina-napred-njaka-levičarja?
Kras se poitalijanouje iz dneva v dan, to je žalostno dejstvo. Polno novih vil po vsem Krasu (prav zadnje čase nastaja v okolici Devina ničkoliko novih vil, stanovanjskih blokov, vsemogočih zgradb) nam bo skvarilo ne samo še tisto prgišče Krasa, ki nam ga je ostalo, ampak nas bo poitalijančilo še tam, kjer niso doslej zmogla ezulska naselja! Kje so možje s hrbtenico in s slovensko globoko zavestjo, kot je bil pokojni župan Josip Terčon, ki se je znal kremenito upreti poitalijančevanju naše slovenske zemlje? Jih res ni več nikjer?
Ko smo v tržaškem slovenskem dnevniku brali 6. in 10. novembra letos poročilo in pojasnila o novem »hotelu-residence« v bližini Proseka v zgoniški občini, nas je zajela pravcata ogorčenost. Kaj je občinska zgoniška uprava in z njo pristojna gradbena komisija res tako naivna, da jo lahko vsako podjetje okrog prinaša, kot to ona trdi?
»Ko smo se te dni pogovarjali o zadevi z zgoniškim županom,« piše Primorski dnevnik 6. novembra letos, »nam je izjavil, in večkrat potrdil, da gradbeno dovoljenje ni bilo nikdar izdano za ”hotel-re-sidence", da je že povabil vodstvo omenjenega podjetja za pojasnila in da bo občinska uprava primemo ukrepala.«
Naše mnenje je, da župan nima nikake dolžnosti vpraševati privatno podjetje za pojasnila, ampak da mora na podlagi zakonskih predpisov takoj preklicati dovoljenje, ki ga je dal podjetju, da ne bo zidalo niti enega apartmaja! Če privatnik zgradi npr. navaden balkon brez ustreznega dovoljenja občinske uprave, mora slednja balkon podreti! In to na ukaz župana in ne policije ali kakega privatnika! Zato zahtevamo od zgoniškega župana, da takoj ustavi gradnjo Delte na Proseku in prepreči gradnjo nove italijanske vasi, kar je tudi proti duhu in črki Londonskega sporazuma!
Naše prebivalstvo je res zaskrbljeno, kot pravilno ugotavlja v Primorskem dnevniku 10. novembra Vladimir Rebula, vodja svetovalske skupine Slovenske skupnosti v zgoniškem svetu, ki se že leta zaman bori proti novim italijanskim naseljem v zgoniški občini.
Zaradi zaskrbljenosti vsega našega zamejskega prebivalstva zahtevamo tudi od gradbene pristojne komisije zgoniške občine, da vso stvar ponovno preuči in zavzame odločno in ne dvoumno ali polovičarsko stališče, ki v bistvu le daje roko našim raznarodovalcem.
Če jim pa v sami gradbeni komisiji ne uspe preprečiti gradnje takih italijanskih vasi, potem naj takoj odstopijo iz te komisije in o vsem potanko obvestijo slovensko javnost. Ne moremo razumeti, kako more član gradbene komisije »kljub oklevanju« privoliti v take gradnje, kot piše strokovnjak v tej komisiji dr. Vladimir Vremec v pismu Primorskemu dnevniku 10. novembra letos.
Zaradi česa privoliti? Tu ne sme biti nikakšnega oklevanja, ne s strani župana ne s strani gradbene komisije! če je kdo, in v tem primeru čisto navadno privatno podjetje, speljal na led tako gradbeno komisijo kot župana (dr. Vremec v PD: »Šele po objavi v "Piccolu” sem zvedel za pravo naravo načrta...«), potem morajo vsi in to čimprej dati ostavko s svojih mest, da se razjasni celotna zadeva in razkrinkajo vsi krivci in sploh celotno ozadje gradnje Girandole, zdaj pa še Delte. Ugotoviti je zares treba, kdo je komu zadal nož v hrbet! To zahtevamo ne iz političnih razlogov ali kakšne preračunljivosti, ampak zgolj v skrbi za obstoj našega naroda v zamejstvu!
Zamejski Slovenec
Iz Beneške Slovenije
Ustanovitev društva beneških godcev
Beneški Slovenci so v nedeljo 27. oktobra ustanovili še eno kulturno društvo, društvo beneških godcev »Vigion Karlič«. Z imenom so hoteli počastiti spomin svojega odličnega godca in skladatelja Alojza Karliča-Vigiona (1909-1972) iz Gorenjih Brdc pri Sovodnjem pod Matajurjem.
To novo društvo na Beneškem se je rodilo na Ligu, kjer so ljudski godci iz Benečije gostovali letos že drugič. Po nastopu z bogatim sporedom na liškem tradicionalnem »Prazniku kostanja« jim je krajevna skupnost priredila topel sprejem v domači gostilni.
Ob tej priložnosti je nadiški domačin Anton Birtič-Mečana predlagal ustanovitev zadevnega društva, kar so navdušeno podprli vsi navzoči beneški Slovenci. Takoj je sledila izvolitev prvega odbora; in sicer so prišli v odbor Lucijan Lavrenčič predsednik, Ado Markolin podpredsednik, Lucija Costaperaria blagajničarka, Pavel Kukovac arhivar, Anton Birtič-Mečana tajnik.
Odboru je bila naložena dolžnost, da se izpopolni še z drugimi člani, da pripravi društvena pravila, da pritegne v društvo čim večje število ljubiteljev glasbe iz Beneške Slovenije in od drugod. Ob zaključku se je tajnik Društva beneških godcev zahvalil za razumevanje te kulturne nuje na Beneškem ter za zaupanje v izvoljene člane. Obljubil je, da se bo odbor trudil, da bi beneško ljudstvo zmeraj bolj ljubilo svojo lepo pesem ter svoje godce in pevce.
Osnovni namen ustanovitve glasbenega društva v Benečiji je ta, da bi organizirano skrbeli za ohranitev in razvoj beneške ljudske glasbene kulture ter da bi izobrazili nove instrumentaliste in pevce. Iz društva beneških godcev »Vigion Karlič« naj bi nastala v Beneški Sloveniji tudi primerna glasbena šola. Veliki, drzni in hvalevredni so načrti beneških godcev. Treba jim bo pomagati vsestransko, da bodo zmogli orati trdo ledino, v katero so smelo in nesebično zarili svoj prvi plug.
DAROVI
Za Katoliški dom v Gorici: N. N. 3.000; U. Z. 3.000; Vanda ob obletnici smrti drage mame 30.000; Marijina družba 10.000; N. N. 2.000; Štefanija Bremec 2.000; N. N. 2.000; N. N. 2.000; N. N. 1.000; N. N. 1.000; N. N. 1.000 lir.
Za Alojzijevišče: štandreška župnija je darovala ob zahvalni nedelji krompir, koruzo in raznovrstno zelenjavo.
Namesto cvetja na grob malega Andreja Ferletič iz Doberdoba daruje družina Karla Lavrenčič za Alojzijevišče 5.000 lir.
Za svetoivanski Marijin dom v Trstu: ob tretji obletnici smrti Terezine Pečar darujejo njene sestre 3.000 lir.
Za misijone v spomin drage mame Marije Bandelj daruje hčerka Nada 10.000 lir.
Za Marijanišče: M. M. 2.000; M. N. 10.000; M. N. 10.000; razni po 2.000 in
5.000	lir.
Za misijonarja V. Kosa na Japonskem:
družina Levstik 5.000 lir.
Za cerkev na Opčinah: Batič Štefanija 600; družina Levstik namesto cvetja na grob pok. ge. Guštin z Repentabra 5.000; družina Škabar namesto cvetja na grob Ivana Milič 10.000; A. M. v počastitev spomina pok. Ninota Milič 2.000; družina Sta-bile v spomin pok. Petra Stabile 21.000; Sosič Valerija 5.000; družina Sosič ob poroki sina Stojana 10.000; družina Sosič ob poroki hčerke Veronike 10.000; Zvonko Vi-dau 1.000; Jakomina Pahor 1.000 lir.
Za cerkvico na Ferlugah: družina Tudor 10.000; Mantovan Gemma 5.000; Grahor Tončka 2.000 lir.
Vsem plemenitim darovalcem Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj!
OBVESTILA
Občni zbor PD »štandrež« bo v četrtek
21.	novembra ob 20. uri v župnijski dvorani v Štandrežu. Vabljeni!
Cankarjevo komedijo »Za narodov blagor« bodo predvajali v Kulturnem domu v Trstu v petek 15. novembra ob 20. uri abonma red I; v sredo 20. novembra ob
13.30	izven abonmaja.
Pravljična igra »Jurček« bo v Kulturnem domu v Trstu v torek 19. novembra ob 15.30.
Revija pevskih zborov, ki jo vsako leto prireja Zveza cerkvenih pevskih zborov v Trstu, bo letos v Kulturnem domu v nedeljo 24. novembra ob 17. uri.
Protestna izjava
Novoizvoljeni odbor Slovenskega akademskega društva SKAD, zbran na prvi redni seji dne 9. novembra 1974, izreka solidarnost s koroškimi Slovenci in izraža ogorčenost nad zahtevo avstrijskih oblasti, da preštejejo koroško slovensko narodno skupnost.
Za slovenske misijonarje: zbirka v provincialni hiši šolskih sester pri Sv. Ivanu v Trstu 100.000 lir; v isti namen so dali razni pri Sv. Ivanu 8.000 lir.
★
f RADIO
Tf-IST A
Poročila: 7.15 (samo ob delavnikih), 8.15,
11.30	(samo ob delavnikih), 13.15, 14.15,
17.15 (samo ob delavnikih), 20.15 in 22.45. Dejstva in mnenja: 14.30 (samo ob delavnikih).
Šport: (dnevno) ob 20.00 uri.
Spored od 17. do 23. novembra 1974 Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župne cerkve
v	Rojanu. 9.45 Komorna glasba. 10.15 Poslušali boste. 11.15 Mlad. oder: »Scurpid-du«. 12.00 Nabožna glasba. 12.15 Vera in naš čas. 12.30 Glasbena skrinja. 13.00 Kdo, kdaj, zakaj. 14.30 Nedeljski vestnik. 16.00 Šport in glasba. 17.00 »Denar«. Komedija.
19.00	Nedeljski koncert. 19.30 Zvoki in ritmi. 20.30 Sedem dni v svetu. 20.45 Pratika. 22.00 Nedelja v športu. 22.10 Sodobna glasba.
Ponedeljek: 11.40 Radio za šole. 12.00 Opoldne z vami. 14.30 Pregled slovenskega tiska v Italiji. 17.00 Za mlade poslušavce
18.15 Umetnost... 18.30 Radio za šole. 18.50 Baročni orkester. 19.10 Odvetnik za vsakogar. 20.35 Slovenski razgledi. 22.15 Klasiki ameriške lahke glasbe.
Torek: 11.35 Pratika. 12.50 Medigra za kitaro. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Komorni koncert. 19.10 Srečanja z igralko Slavo Mezgečevo. 19.20 Za najmlajše. 20.30 G. Puccini: »Tosca«, opera. 22.30 Nežno in tiho.
Sreda: 11.40 Radio za šole. 12.00 Opoldne z vami. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.30 Radio za šole. 18.50 Koncert. 19.10 Avtor in knjiga. 19.30 Zbori in folklora. 20.30 Simfonični koncert. 21.50 Motivi iz filmov.
četrtek: 11.35 Slovenski razgledi. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Skladatelji in njihova dopisovanja. 19.10 Ital. gledališče v ■ Ljubljani. 19.25 Za najmlajše. 20.35 »Naklonjenost sveta«. Igra. 22.35 Južnoameriški ritmi.
Petek: 11.40 Radio za šole. 12.00 Opoldne Z vami. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Radio za šole. 18.50 Sodobni slovenski skladatelji. 19.10 Slovenska povojna lirika. 20.35 Delo in gospodarstvo. 20.50 Koncert. 21.35 V plesnem koraku.
Sobota: 11.35 Poslušajmo spet. 15.45 Avtoradio. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Koncertisti naše dežele. 19.10 Kulturni spomeniki naše dežele. 19.40 Pevska revija. 20.35 Teden v Italiji. 20.50 «Beli grad - zakleti grad». 21.30 Vaše popevke.
★
LJUBLJANSKA TV
Spored od 17. do 23. novembra 1974 Nedelja: 9.25 Svet v vojni. 10.15 Otroška matineja. 11.15 Ljudje in zemlja. 12.15 Nedeljsko popoldne. 16.40 Košarka Partizan : Zadar. 18.10 Vidocq, film. 20.00 Človek in pol. 21.35 Športni pregled.
Ponedeljek: 17.35 V znamenju dvojčkov.
20.05 »Prihopati«, drama. 21.00 Kulturne diagonale. 21.30 Claus Dibiasi, film.
Torek: 18.10 Življenje v gibanju. 18.40 Pomorski muzej v Piranu. 21.05 Mračni Jude. 20.50 Sedem afer Done Juanite. Sreda: 17.20 Zgodba o deklici Margareti.
20.05 Skrivni dosje, film. 22.00 Namizni tenis Jugoslavija : Japonska.
Četrtek: 16.45 Košarka Borac : Radnički. 18.20 Svet v vojni. 20.10 Dimitrije Tugovič. 20.55 Kam in kako na oddih. 21.05 Četrtkovi razgledi. 21.35 Lebič: Korant.
Petek: 18.05 Veseli planšarji. 18.50 Človek in okolje. 20.10 Don Kihot, film. 22.30 Namizni tenis Jugoslavija : Švedska.
Sobota: 12.55 Nogomet Bor: Sarajevo. 17.35 Ansambel Otavija Brajka. 18.25 Di-sneyev svet. 20.40 Zabavno glasbena oddaja. 21.35 Tuja krivda, film.
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 70 lir, osmrtnice 100 lir, k temu dodati 12 % davek IVA.
Odgovorni urednik: ms gr. dr. Fr. Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
GORIŠKI SIMFONIČNI ORKESTER IZ NOVE GORICE priredi v nedeljo 17. novembra ob 16. uri v župnijski dvorani v Doberdobu
KONCERT
SODELUJEJO:
40-članski simfonični orkester; instrumentalni kvartet; sopranistka Stana Stanič, tenorist Ludvik Ličer. Dirigent Marjan Konič-Nino
NA SPOREDU SO DELA:
B. Marcello, C. H. Gounod, R. Gobec, P. Mascagni, B. Smetana, L. Bregant, J. Gregorc, G. F. Handel G. Bizet