Inserati »e sprejemajo in velji tristopna vrsta:
8 kr., če se tiska lkrat,
19	9
h ii 1» 11 - »i
^ ii ii ii ii 3 „
Pri večkratnem tiskanji sa cena primerno zmanjša.
Rokopisi
ne ne vračajo, nefrankovana pisma Be ne sprejemajo.
Naročnino prejema opravništvo (aom nistracija) in eks} edicija na starem trga li. št. 16.
Filititn lisi za
;i larod.
Po pošti prejeman vetja :
Za celo leto	. 10 gl. — kr
za polleta	. . 6 „ — ,,
za četrt leta	. , 2 „ 50 ,,
V administraciji velja: Za celo leto . . 8 gl. 40 ki za pol leta. . . 4 „ 20 za četrt leta , 2 „ 10 ,,
V Ljnbljani na dom pošiljati velji 60 kr. vež na leto.
Vredništvo jo v Kravji dolini štev. 26.
Izhaja po trikrat na teden iu sicer v torek, četrtek in soboto.
Madjari in Bosna.
V sovraštvu do Slovanov so Madjari vsi edini ; vendar ste dve stranki, ena zoper za-sedenje Bosne, ena za zasedenje. Ako je pa Madjar za Bosno, gotovo ni to iz prijaznosti do Slovanov; ampak porabiti hočejo Bosno kot orodje zoper Slovane, kakor smo to čitali v Andrassyevi izjavi v „A. Allg. Ztg.1 Je li to mogoče? Kako, da ne bi bilo?
Znano je, da je v Bosni kakih 300.000 mohamedanov, in to so ravno premožnejši ljudje , begi, age, posestuiki. Kaj lahko je Madjarom, te ljudi za sebe pridobiti s turko-ljubno politiko. Pa če bi v Bosni obveljala madjarska politika, prišli bi Boznijaki z dežja pod kap, in bi se morali še enkrat ,,rešiti."
Vendar tako daleč menda ne bo prišlo ; ne bo se menda samo madjarska beseda po slušala , ne bo se dala Bosna le Madjarom, ampak druga naša polovica si bo branila tudi svoje pravice do Bosne, tako da Bosna ne bo spadala ne k Cisli, ne k Transli, dokler obstoji dualizem. KoneČno se bo moralo pa vendar le hrvatsko vprašanje rešiti, iu potem mora Bosna k trojedini kraljevini pripasti. Madjari pač mislijo, da bodo Hrvate z Bosno tako za nos vodili, kakor zdaj z vojno krajino in Dalmacijo ; pa s pridobitvijo Bosne se bo jugoslovanski živelj tako pomnožil, da ga ne bo moč vedno razkosanega držati, in odrekati mu ves vpliv na državno politiko. Zdaj je Slovanov že tako dosti v Cisli, kakor v Transli; katera polovica koli bo Bosno v svoj žakelj
spravila, tistej se bo žakel strgal, to je centralizem mora nehati , in Slovanom enakopravnost dati. Na Ogerskem imajo s Srbi, Ru-inuni in Hrvati že dosti opraviti, naj dobijo še Posuo, potem je maii madjarski narod preslab, vzdržati svojo hegemonijo; v naši polovici pa imamo Slovani (Čehi, Poljaki, Rušim, Slovenci, Dalmatinci) tako že večino ; zdaj naj se nam pridruži še Bosna, potem se mora v tej polovici osnovati federalizem.
Kaj bodo tedaj naši dualisti z Bosno naredili ? Skoraj gotovo je, da jej ne bodo dali deželnega zastopa, in tudi je ne pridružili ne Cisli, ne Transli, ampak kak general jo bo vladal po vojaški, dežela pa bo za se, kakor je bila vojna krajina. Uradovati sicer bodo primorani v slovanskem jeziku, ker ljudstvo druzega ne umeje, v politiki pa bo Bosna nam Slovauom malo koristila. Če res Madjari z mohamedanskimi begi prijaznost sklenejo, kakor se je bati, potem se uiti narodna zavest v Bosni razviti ne bo mogla, ali vsaj, srbski in mohamedansko - madjarski živelj si bosta vago držala, iu slovanskemu duhu, kar bi ga mogla Bosna imeti, bodo že v lastni deželi roke zvezane po poturicah, tako da na zunaj drugim avstrijskim Slovanom ne bo mogel nič koristiti.
Tako se nam kaže slika, če pričakujemo najslabše, namreč stalno, neomejeno hegemonijo madjarsko v notranji politiki. Ako se bo pa tako ravnalo po željah Madjarov, gre država največim nevarnostim naproti. Vojska z
Ru-ijo in Srbijo je neizbegljiva; to priložnost pa bodo porabili Lahi, da nas bodo od zad napadli.
Avstrijski državniki vedo, kako strastno Italijani Avstrijo sovražijo; oni vedo, da so nam Nemci le tako dolgo prijatelji, dokler smo jim v vseh rečeh pokorni, in dokler za Bismarkom plajšč nosimo. Kaj ostane tedaj Avstriji druzega, nego sprijazniti se vsaj s Slovani? Po dolgih notranjih bojih bodo menda vsaj prišli do spoznanja, da je Avstrija le mogoča kot federalistična država, katera bi vsem izhodnim narodom ob Donavi živečim (Čehom, Madjarom, Avstro-Nemcem, Slovencem, Hrvatom, Srbom, Rumuncem, Poljakom, Bolgarom, Grkom) zagotovila samostojnost, narodno individualnost , svobodo v poštenem federalizmu, ki bi vsacemu narodu svoje pustil, in le to od njega zahteval, kar je za celoto potrebno. (Košutova podunavska federacija). Dualisti se bodo sicer še branili, dokler bo mogoče, za to se Bosne branijo, čeravno je nobenemu drugemu ue privoščijo. Pa vse to jim nič ne pomaga, naj store z Bosno, kar hočejo, vendar bo Bosna konečno vso našo notranjo politiko spremenila.
Korak za korakom.
Priznati se mora, da tako zvana nemško-liberalna stranka ua Krajnskem od zmage do zmage hiti, da odriva narodno stranko na skoraj neverjeten način. Se ve da, o sredstvih in
Naravoslovni materializem.
(Pretresa Dr. Anton Jeglič.)
II.
Ugovarjamo zoper gospod profesorjevo sklepovanje tudi v imenu tnodroslovja. Modro-slovje se mora zmiraj ozirati na resnice nara-voslovske in pametno modroslovje je to tudi vselej storilo, naj že pogledamo Aristotela, ali pa srednjeveške šole. Očitovanje gospod — profesorjevo, kakor da bi bil še le velikanski naravoslovni napredek modroslovce primoral, na naravoslovce se opirati, ne zadeva toraj pametne, trezne filozofije, ampak edino le vrtoglave nemške idealiste in pantheiste; ravno ti so pa s svojim vrtoglavuim modrovanjem povzročili materijalizem: les exstreines se touchent.
Gospod profesor pa žali 1. logiko, 2. metafiziko.
1. Sklep: „vrir sind zu dem Nachvveise gekommeu, dass die Naturforschung nothweu-dig zur mechanischen Weltanschauung flihrt" ima dve logični napaki.
a) Oni „nothwendig" nikakor ne sledi iz obravnave. Ne omenjamo tega, kar smo pisali v prvem članku, poglejmo le sostavek, kakor je pred nami. Pisatelj sam pripoznava, da
vednosti je še popolno prikrito, kako se je prvo življenje pričelo. Potem govori o življenju živalskem in rastlinskem, ter pravi, da se vrši po popolno nasprotnih zakonih. „Der Lebens-process der Thiere ist somit der diametrale Gegensatz des Lebeusproces der Pllanzen (pg. 15. 18.) Kjer si pa prikazi naravnost nasprotujejo, nasprotovati si morajo tudi vzroki — ako je pa vzrok življenja pri živalstvu ravno nasproteu onemu pri rastlinstvu , kako bi se bil mogel prvi iz druzega mehanično razviti? Če pa gospod profesor sam te slabosti svoje vednosti razkrije, kako more potem v sklep djati svoj „nothwendig?"
b) Toda, ko bi tudi mogoče bilo , da bi se našla naturna zveza med anorganičnimi in orgauičnimi stvarmi in med različnimi vrstami poslednjih, mogel bi naravoslovec iz najdenih postav le toliko sklepati, da naravoslovje more svetovni razvoj, posebno prehode v različno-vrstne stvari, mehanično razlagati, to je „dass die Naturforschung deu Entwickluugsgang in der Natur mechanisch erkliiren konne", nikakor pa, „dass sie zu einer mechanischen Weltau-schauuug filhre" — tak sklep bi veliko več obsegel, kakor pa premisse ali stavki, iz kterih se izpeljuje, kar je velikanska logična pomota. Med tema sklepoma je velik razloček: pri
prvem še obstoji dualizem, to je Bog in svet, duh in tvarina se še razločujeta; pri drugem ne ostane druzega kakor tvarina s svojimi silami, in sicer mora biti tvarina večna v večnem razvoju, oznanja se čist monizem — in oboje res gospod profesor trdi (pg. 3. 12). Da je pa taka trditev absurdna, videli bomo spodaj, za sedaj smo le hoteli pokazati, da sklepovanje ni dosledno, ampak logično napačno, solistično; zato velja beseda: qui nimis probat, nihil probat.
2. Gospod profesor se močno pregreši zoper metafiziko, kar hočemo na dva načina pokazati.
a) Od kod je življenje? Ki ne vidijo v svetu nič druzega, kakor sam mehanizem , to je samo tvarino s kemičnimi iu fizikaličnimi silami, morajo življenje razlagati kot proizvod omenjenih sil; oni toraj ne pripoznajo in ne smejo pripoznati posebne , nove , od prejšnjih različne sile, ki se zove „vis vitalis, Lebens-kraft", še manj pa duha, ker bi s tem že pri-poznali, da neka viša roka od zgoraj v pri-četek in razvoj sveta poseguje in bi toraj sami sebi podlago izpod nog izbili.
Kaj pravijo k temu metafizični principi ?
Veliko bi se dalo govoriti, kako so si or-ganična in anorganična bitja v morfologičnem
pomočnih njenih silah molčimo , a če vidimo na kako malo število prebivalcev se ona opira, moramo se vendar njenim vspehom čuditi. Izvila nam je trgovinsko zbornico in za njo deželni zbor iz rok, z večino v deželnem zboru jej pripade deželni odbor; šolstvo ima tako že v svojih rokah, iu ga bo z novim deželnim odborom še bolj imela; spravila je v svojo oblast mestne zastope mnog.h odličuejih krajev kakor Ljubljane, Novegamesta, Postojne, Kamnika, Tržiča itd.
Zdaj, ko so tla tako pripravljena, hoče pričeti z vso eneržijo ponemčevanje dežele. Srednje šole itak nemarno nobene uarodne, treba je zdaj počasi ponemčiti tudi ljudske šole. Začetek je že storjen z nemško šolo v Krškem. Da nameravajo počasi vse šole v Ljubljani ponemčiti, to smo slišali oui dan v mestnem zboru. Tržič, Kamnik, Postojna in morda še drugi kraji imajo prošnje za nemške šole že pripravljene, ter jih bodo izročili deželnemu zboru, brž ko se suide.
To pojde vse gladko; pa ue zadosti: v društvu vstavakov v kazini se je sklenilo, da ima kranjski deželni zbor celo šolsko postavo prenarediti. Da se bo to zgodilo, ne dvomimo, in sicer v smislu večega ponemčevanja: stavljen je nasvet, da se ima v vseh večrazrednih ljudskih šolah v zgornjem razredu uemščina učiti. Zares krasna peršpektiva za bližnjo našo bodočnost, vse to I Tako daleč smo dospeli s svojo mlačnostjo pri volitvah. Ko smo šest let počivali na lavorikih prejšnjih zmag, delal je nasprotnik ves čas, ter nam koncčno vzel trgovinsko zbornico in deželni zbor. Onemogla in od vsega sveta zapuščena (kajti tudi sosedni Hrvatje se za nas malo zmenijo), leži zdaj dežela v oblasti nasprotnikov narodovih, ki bodo z njo počeli, kar koli se jim poijubi. Nič ne pomaga zvoniti, ko je enkrat toča pobila ; treba je rešiti, kar se še rešiti da. Po končanih nesrečnih volitvah je pisal inerodajeu sloveusk list: zdaj bomo drugače delali, zdaj bomo organizirali agitacijo po celi deželi, boste videli, kako bo zdaj I No, od tega je preteklo že nekaj časa, pa nič še ne vidimo od tiste organizirane agitacije ! Pač pa vidimo organizirano agitacijo pri nasprotni stranki, katera tudi izvršuje, kar se je namenila, pri nas pa navadno le — pri besedah ostane; naši sklepi,
in naše navdušenje zgori hitro , kakor snop slame, in niti žrjavice ne ostane nič, ampak le kup pepelia I
Reklo se bo, da prečruo rišemo, h nekteri hočejo, da bi slovenski listi ne bili za drugo, nego da vse hvalijo, kar je narodno, naj se gode še take napake ; toda treba je grajati, kar je graje vrednega, drugače se nikdar ue poboljšamo, nikdar ne obrabrimo in utrdimo. Ko bi naši rojaki vendar hoteli pogledati na žrtve, ki so jih drugi narodi za narodni razvitek trpeli, potem se svojim nevspe-hom ne bode čudili, ker so bile tudi žrtve le smešno male, ker nikjer ni trdnega sklepa in odločne volje, vse visi le od danes do jutri.
Nasprotniki nameravajo na nas organiziran napad; dajmo se tudi mi vendar nekoliko vkup zbrati in ua^proti jim stopiti I
Politični pregled.
V Liubl]ani. 24. julija.
Avstrijske dežele.
Ccsarjcvič lliidoll' se v Pragi ne bode dolgo mudil, ker odpade, službovanje njegovo pri posadki praški. Z dovolienjem cesarjevim se bode obrežje v Starem mestu imenovalo obrežje cesarjeviča Ruiolfa.
NiijitrNkeni se bodo volitve za deželni zbor vršile 12., 14. in 17. septembra.
(■eneritl .losip Filipovih je došel v Prod, kamor se je podal tudi njegov brut, višji poveljnik hrvatski, baron Franc Filipovič, da pozdravi svojega brata. Vojna za Bosno odločena, je že razstavljena, ni pa še odločeno, kedaj da naši vojaki prestopijo mejo. Filipo-viču se dozdeva, da bode imela naša vojna veliko opraviti v Bnsn\ zato je neki zahteval, da se bode vojna za par d: vi/, j pomnožila. „N. fr. Presse" poroča, da so naši vojaki res imeli že boje s turškimi bašibozuki, ki so b i. pri Slanu napadli 11. lovski batalijou. Pa naši lovci so jih dobro uašeškali in jih 125 ranili in ubili. Naših pa je bilo ranjenih pet, ubit pa eden. Tudi pri Kotoru so streljali Turki na naše straže in dve na samem stoječi hudo ranili. — Načelnik zdravstvenega oddelka v Bosni je dr. Maček, ki je nekdaj bival v Trstu, načelnik vojne pošte pa zagrebški poštni vrad-nik Novotuy. Tudi bivši general-direktor tur
Skih železnic g. Pressel se je z Dunaja podal v Prod, in sploh sodijo, da je to v zvezi z novo železnico, ki se bode od Siska delala v Novi.
Vnanje države.
Itusi so 22. t. m. zasedli Šumlo.
\ »ii^Jcžlii zbornici bode markez Ilar-tington izročil resolucijo, v kteri obžaluje da niso večjega ozira imeli ua Grecijo in ua zahteve naroda Grškega. — Reserve se bodo 30. t. m. razpustile domu, prej pa bode še višji poveljnik osnoval vojaške vaje s 14000 možmi.
IVfiiiriiu je 22. t. m. preklicala prepoved izvaževauja konj v vnanje dežele. — Cesar Viljelm je odšel v Babelsberg. — Grof Armm biva sedaj ua Moravskem v Olomucu m mi.-di tam kupiti neko posestvo in potem stalno ostati v Avstriji. Enemu najgorečnejših po.-peSevateljev blažene Nemčije ta dežela zdaj že hudo preseda.
Turčija je boje sklenila, da v Epiriu Tesalijo ne pošlje uobenih vojakov; Grški pooblaščenec Trikoupis se neki te dni poda v Carigrad, vnannji minister Delijannis pa je v soboto z Geuadius-om odšel v Pariz.
Italija ne ve, kaj bi počela, te dni so imeli po vsej deželi shode, pri kterih so zopet hudo ropotali proti — Avstriji. Najveljavnejši med njimi je bil shod v Rimu, kteremu je predsedoval Gariboldov sin Meuotti, iu kteremu so došla pozdravila iz Trsta. Diuhal jeupila javno: Zivio Trst, živio Trident I Stari Garibaldi je zboru poslal telegram, v kterem pravi, da sužnji imajo pravico razdrobiti verige in da Tržačani osvoje hr.be. Vradni listi d unajski pišejo, da je vlada italijanska te prazne (?) demonstracije dovolila v porazumljenji z vlado avstrijsko , česar pa ne verjamemo, ker lake demouštracije zmerom nekoliko slabili nasledkov imajo, zlasti pri Lahih, ki so jako vroče krvi.
Izvirni dopisi.
1» okolice ljubljanske, 19. jul. (Nekaj o podpori duhovnov.) Pred nekimi leti. ko so bile državnim služabnikom plače ogromno zvikšaue, tako da je dobil uradnik, ki m nič več šole okusil, nego 3. ali 4. razred, — kar naenkrat letnih 12 sto, 13 sto iu še več, rekel mi je prijatelj : „No zdaj se
in lizijologičnim oziru naravnost nasprotna — pa preskočimo to, in poglejmo si na kratko edino le kemične razlike, o kterih tudi gosp. profesor govori (pg. 16 eqq.) Zunaj organizma se kislec vedno združi zogljencem, v rastlinah se pa ravno kislec od ogljenca razdružuje, razločuje in zraku oddaja. Zunaj organizma je kislec razdiralen, kadarkoli se z ogljencem druži, pri živalih je pa ravno v njihovo ohranitev potrebno, da se kislec z različnimi njihovimi deli spaja.
če bi toraj življenje izhajalo edino le iz kemičnih iu fizikalnih sil vsled posebno združenega delovanja , kako bi se moglo življenje vršiti tako nasprotno ravno omenjenim silam, kadar so proste zunaj organizma ? Similes cau-sae producunt similes effectus — causae vero contrariae contrarios effectus, to je sum ob sebi umeven metafizičen princip. Ako so toraj prikazi tako različni, nasprotni, morajo si tudi vzroki nasprotni biti ; da se more življenje umevati, moramo toraj zraven mehaničnih sil, še drugo silo privzeti, ki je od zunaj prišla v tvarino, da jo oživlja. S tem pa je ves ino-nizem, ves materijalizem podrt.
Ne tajimo, da pri življenju tudi sodelujejo one mehanične sile; a življenje se ne le
ne more iz njih samih umevati, marveč se ohranja le v vednem boju zoper zmagovalni vpliv onih sil do organizma. Dokler sila življenja nadvlada nad keuiičuimi in fizikalnimi, da ji morajo služiti , tako dolgo se življenje ohrani; ko pa sila življenja opeša, da zmorejo mehauičue, te nadvladajo, jirosto se združjo, organizem razpade, umrje. (Cfr. Sloekel, Philos. Bd. 2. pg. 165 sqq.; llagemann, Metaph. pg. 81 sqq.) To uam pač dosti jasno kaže, da s samim mehanizmom nikakor shajati ne moremo.
6. Odstopimo za trenutek od navedeuih dokazov in mislimo si, da se res ves razvoj, tudi korak iz neorganskih bitij v organske in zveza raznih vrsta organskih more mehanično, iz golih kemičnih in fizikalnih sil razlagati — ali bi s tem že potrdili sklep gospod profesorjev in sploh nazore materijalistov ?
Ne, nikakor ne! marveč vodi ravno mehanična razlaga svetovnega razvoja do meja, kterih uikakor razvozljati ne more, ampak zahteva v razlogo umno nad- in predsvetovuo bitje, ali vsemogočnega Boga.
Oglejmo si le eno ali drugo izmed večih.
Po mehaničnem nazoru vidimo, da se svet v različnih stopinjah razvija iz enega stana v druzega, naslednji stan neizogibno prihaja iz
prejšnjega, čas, lastnosti, sploh ves stan v svoji celoti ima svoje vzroke v prejšnjem. Vednost je dokazala za gotovo, da nekdaj življenja ni bi io na svetu, življenje je nastalo v določenem ca.-^, in sicer ravno takrat, ko so divji elementi v sebi razvili vse one pogoje, ki so za prvi porod življenja potrebni. Vidimo toraj v svetovnem razvoju več stopinj, kterih vsaka se je v vsi svoji celoti iz prejšnje poroditi, razviti morala po gotovih naturnih, mehaničnih silah.
Da je [ia razvoj do določene stopinje, n. pr. do pričetka življenja prišel, moral je imeti svoj gotovi začetek; ako bi bi bil začetek prej, bil bi tudi razvoj do stopinje prej — med začetkom toraj in to stopinjo je določeno Število stopinj v sredi, naj jih bo že več ali mauj, vendar jih določeno število , ki pelje do začetka, do prvotnega stana. Ni ga večnega razvoja — vsaka djanska številka je določena ; misliti si jo moremo veči ali manjši in iude-finitum, djansko ni nikdar ueskoučua; ta trditev bi bila absurdna. Toraj je moral biti prvotni stan. začetek razvoja — od kod pa ta prvi stan pred pričetkom iu od kod pričetek razvoja ?
To je prva meja, pri kteri se mehanična
bodo morali že zarad doslednosti tudi spominjati ubozih z revnimi 200 do 300 gold. do-tiranih duhovnikov , ki so državi vsestransko vsaj v toliko korist kakor ncbrojui uradniki, in ki vrhu vsega tega še opravljajo zastonj toliko pisarij." — Jaz mu pa to upanje pobijam , ter ga opozorim na župnika v L., kteremu so bili ravno malo poprej dohodke pred-hoduikove z nar večimi škarjami pristrigli. češ, da je njegova hira velika dovolj. Župnik se je sicer pritoževal in dokazal temeljito, da mu je bira več kot previsoko zaračunjena, ter je ponudil gospodom, da jim hoče po oni ceni vso biro celo v Ljubljano postaviti, na kar so odstopili od pretirane cene. Vsled tega bi bili morali k njegovi kongruvi zopet doplačati nar manj toliko, kolikor je predhoduik dobival t. j. nad 100 gld., to pa bi bilo menda proti programu, zatorej so poiskali neko staro „fer-ordnugo" od I. 1814, vsled ktere mu mora zadostovati to, kar ima. To je pojasnilo. — rečem prijatelju — o povikšanju duhovenskih plač. Nedolgo potem je prišla vendar le od državnega zbora dovoljeua podpora na dan iu je bila skoraj šiloma ua ponudbo vsacemu — ubozemu ali bogatemu, da se je le hotel zanjo oglasiti. V naši škofiji so dobivali prva leta to podporo večidel sami taki, kteri uiso bili prav posebno potrebni; izmed nar bolj potrebnih pa skoraj nobeden zanjo ni prosil, kajti z vso polivalo se mora priznati , da ogromna večina naše duhovščine je značajna. Kaj dobro še vem, kako se je takrat ko je bila „podpora" prvič napovedana, nekdo mogočno ustil: „die Pf. kanu man haben ums tield, wie man will" Zmotil se je. Mož je pričakoval, da se mu bodo vsi iz okraja drug za druzem uklanjat in priporočat hodili, ter da bo obdarovane dobil v nekako odvisnost, ki se mu bodo n. pr. o kaki volitvi hvaležue skazovali. A prosila sta iz tistega okraja za podpora le dva, kterih |iu pri volitvah ne prej ne potlej ni nikdar nikoli nihče nič v čislih imel. Lansko leto že ni bilo več treba pri vladi prositi za te groše, ampak pri škofijstvu, iu letos bo kar sami podporo deliti začeli, ne da bi bilo treba za njo prositi. To je ža vsaj edino prava pot; pa nekoliko čudno je vendar le, da dobivajo priboljšek le
razlaga ustavi; more pač razlagati v vsem sve tovneni razvoju stopinjo za stopinjo, a tega pričetka, prvotnega stana razrešiti ue more — v njegovo razlago kliče na pomoč druge nad svetovne sile in monizem je podrt. (Cfr. llert-liug. Ueber die Greuzen der mechanisehen Naturerkliirung pg. 1—30)
Kdor se hoče o tem bolje podučiti, naj pregleda omenjeno delo Ilertlingovo ; jirostor časnikov nam obširneje razprave ue pripušča.
3. Ako pa tako vse zoper mehanizem in materijalizem naravoslovni govori, kaj vendar naravoslovce k njihovim trditvam zapeljuje?
Ilaeckel, Bilchner in drugi so to očitno naznanili rekoč: „da, ko bi se življenje mehanično , iz zgol naravnih sil ue bilo razvilo morali bi se zateči k stvarilni vsemogočnosti pripoznati čudeže, pripoznati stvarnika." Boga pa ue pripoznajo ne, zato morajo trditi: „da je vse življenje moralo naturno nastati; ker je ta hipoteza edino mogoča, zato mora resnična biti." Ni čuda toraj, da vsak dozdeven dokaz tako slastno zgrabijo iu mu koj zmagovalno moč pripisujejo. A s to trditvijo se zapletejo v nove težave. Edino mogoča hipoteza je ome njena le atheistom — in vendar hočejo s svojimi trditvami atheizem še le dokazati. (Cfr Reusch, Bibel & Natur 3. Auf. 333 sem ) To je logično zavržen circulus vitiosus.
tisti, kteri imajo že kako doplačo iz verske matice, drugi jia ne. Tako n. pr. v nekem celem okrožji nar bolj potrebni kaplan niti solda ne dobi , ker mu je bira jako visoko zaraču-njcua. Tudi dobe nekteri tako majhne zneske, da si z njimi ue morejo prav nič pomagati. Nekako bridko čudno se mora zdeti človeku, ki je IG lit šolal se in potem premnoge leta toliko delal za blagor človeštva — ter in spe-cie tudi za državo — če so mu n. p. včeraj pristrigli vsakoletnih nad lOOgld z izgovorom, da ima že biro dovolj veliko ki je vredna 200 gold.; danes mu pa (ravno tistemu) ponudijo po posredovanji jirečast. škofijstva ubozih par goldinarjev kot milosten dar. Slišimo torej, da nameravajo vsi, kar jih je bolj značajnih, prepustiti prejete denarje ali podpornemu društvu duhovskemu, ali ,,Slovencu", našemu glasilu iu boritelju, — ali pa za kak drug dober namen. Če bi bila kuka količkej bolj znamenita svota bi jo že človek kaki nbogi cerkvi daroval, za malenkosti pa ni vredno imena. — Živa potreba bi pač bila, da bi se duhovenske plače enkrat že stalno zboljšale in vravnale in da bi miloščina nehala. Saj se je o tem že več kot dosti govorilo in pisalo.
Iz llolcitjKkegtt 22. julija. (Domači polk in mestni odbor ljubljanski.) Čeravno je mobilizacija hudo zadela vse slovenske dežele , ker je samo iz Kranjskega neki bilo k vojakom poklicanih nič manj ko 7000 reservistov, nas pri vsej revi, ki je tam pa tam nastala doma, tolaži to, da presvitli cesar mu posebno zaupanje do zvestobe Slovencev. Dokazov o tem ne manjka, v novejšem času njegov odgovor do goriških Slovencev na njihovo adreso vdanosti, zdaj pa to, da jih posebno in v prvi vrsti kliče k težavnemu delu pridobljenja in uredjenja Boniie iu Hercegovino. Da to delo ne bo lahko, kaže v.-e, kar se do zdaj ve. Ustavljali se bodo gotovo mohame-danci, ki o zasedenji Bosne nočejo čisto nič vedeti in se tudi za povelja iz Carigrada ne brigajo, kar dokazuje puut v Serajevem in Bi-haču. Treba bo torej ne le poguma in velike vztrajnosti, da se namen doseže, ampak tudi veselja za to delo. Vsakako bodo morali biti tje poslani ne le. vojaki, ampak tudi junaki, na ktere sme dežela punosna biti.
Naši polki so se dosedaj še v vseh vojskah odlikovali s hrabrostjo in zanesljivostjo, kar se n. pr. o madjarskih ue more vseskozi reči. Je izgledov še preveč v zgodovini o čudni vdauosti Madjarov do Avstaije, oziroma cesarjeve rodovine. Zato bi se vsak človek nadjal, da bode naš domači polk Kuliu v domovini pov sod, kjer se pokaže, slovesno sprejet. Z veseljem smo čuli , da se je to res zgodilo povsod, kjer je merodajuo in ua krmilu pravo domačinstvo, — z veliko uevoljo pa tudi, da se ravuo v glavnem mestu Kranjske to ni zgo dilo, da je sprejelo in pozdravilo domače junake, do kterih ima naš presvitli cesar toliko zaupanja, pač občinstvo vseh stanov, ne pa tudi — kar se bi bilo vsakako spodobilo — mestni zastop. To kaže ne le veliko breztaktnost, temveč tudi manjkanje lojalnosti.
Lahko je sicer utneti, da mestni zastoji, po večini sostavljen iz nemško-liberalnih mož, nima posebnega interesa, slovesno sprejemati junake , ki gredo njegovemu prijatelju jemat deželo; drugo pa je, kako da sme zastop slovenskega mesta s svojim mrzlim, da ne rečem očitno demonstrativnim vedenjem, večini prebivalcev v obraz biti. To ui demonstracija zoper polk slovenski, to je tudi demonstracija zoper tistega, ki ga je na delo poklical. Z:ilo stuo je res to, da v glavnem mestu slovenske
dežele sme peščica tujcev in domačih renega* tov take demonštracije delati zoper deželo iu narod.
Zato smo si brž mislili, da se bo v mestnem zboru oglasila proti takemu obnašanju narodna manjšina in vložila protest. Prav iz srca nam je tedaj bila interpelacija v mestnem odboru o tej reči, ktero je pa župan odbil s par besedami. Razlog njegov: ,,da se mu ni zdela dolžnost storiti več, ko iti na kolodvor in pozdraviti polkovnika," je ničev, kajti županu je dolžnost spodobno zastopati mesto. Radi mu verjamemo , da njega in njegovih pajdašev ni gnalo srce naproti junakom ki so slovenskega duha in gredo uganjat njihove prijatelje potu-rice in hašibozuke; ali tu ne odloči osebna volja ali nevolja, tu odloči dolžnost,: varovati spodobnost in čast mesta, kterega zastopniki hočejo biti. Zato naj le še konštatiram, da je tako obnašanje mestnega zastopa ljubljanskega vzbudilo splošno nevoljo po vsi deželi.
Eno nas pa veudar veseli. Dozdaj so šli v Bosno skoro samo slovenski in slovanski polki. Ti menda pač ne bodo osvojili dežele za to, da bi se ponemčevala ali celo pomadja-rila! Če bi se kaj tacega le poskuševalo, škoda za trud in stroške, škoda za vsako kapljo krvi, ki bi tekla. Potem bi te dežele ne imeli, ker si avstriiska politika ni znala prikupiti erc naroda. Ujiajmo, da britke skušnje o tem niso bile zastonj.
Domače novice
V Ljubljani 25. julija.
(Letna poročila ljudskih mestnih šol) nam kažejo, da je imela I. učiteljev G, učencev pa 422. Odlikovanih je bilo med njimi 77, I. red so dobili 204, II. 121 in ne vvrstenih je ostalo 17. — Druga mestna šola imela je učiteljev ), učencev pa koncem leta 596, ki so bili ra-un 42 Nemcev in 3 Lahov vsi Slovenci. Od-kovanih je bilo 85, 1. red jih je dobili 243, druzega pa 258 iu ne vvrstenih jih je ostalo 10. Konečni vspeh se mora tedaj v obeh šolah imenovati neugoden, ker je v I. mestni šoli tretjina, v II. pa skoraj polovica vseh učencev slabo ojiravila.
(Gimnaziji novomeška in kočevska) ste vsled ministerske določbe nehale biti reulni gimnaziji in se bodo razun risanja, ki ostane obligateu predmet, odslej podučevale le tiste reči, lu so na gimnazijah zapovedane. Dotični ukaz sam pripoznava, da realne gimnazije uiso zadostovale namenu , kterega so od njih pričakovali.
(Vljudna prošnja). V podporo zapuščeuim sirotam onih naših reservistov, ki so potovaje v Bosno morali domovino zapustiti, napravijo tukajšnja narodna društva: čitalnica, Sokol in dramatičuo društvo prihodnjo nedeljo na vrtnih čitalničnih prostorih veliko zabavo z godbo, petjem, telovadbo kegljanjem iu loterijo. Blagi namen — obilen dohodek — pa se more zdatno in za narodna društva častno doseči le s tem, da usmiljeni rodoljubi in mile domorodkinje dobitkov podarijo za loterijo, in si tako odbor prihrani stroškov za njihov nakup. Odbor tega dobrotnega podvzetja se tedaj zaupljivo tudi obrača do Vas, z vljuduo prošnjo , da blagovolite za navedeno loterijo žrtovati primerno darilo v blagu ali novcih, ter ga izročiti udom odborovim, ki Vas morebiti osobno za darilo naprosijo, ali pa naravnost kustosu narodne čitalnice.
V Ljubljani 18. julija 1878. Za odbor dobrodelne zabave.
Dr. Jan. Bleiiveis.	Jan. Murnih.
Franjo Drenih.
(Valvasorjeve kronike) prišel je ravnokar na svitlo 37. snopič, ki obsega nadaljevanje VIII. knjige, t. j. redove, fare na Kranjskem, prepire s kurijo, zbore in životopise patriarhov oglejskih.
(Izvaževanje konj) iz Avstrije v vnanje dežele je zopet dovoljeno.
(Kano nična vizitacija) se bode na Gorenjskem vršila od 28. julija zaporedoma do tO. avgusta.
Razne reči.
—	Moravč i so ponosni. Kakor nadškof iu kardinal Kučkar, tako je že spet sedanji župan Dunajski dr. Julij Nevald rojen Mora-vec iz Novega Jičina, in izmed 111 odbornikov izvoljen s 109 glasovi. Slosesna prisega njegooa se bode neki vršila v pondeljek 29. t. m.
—	O Bosni je v Pragi prišla na svitlo knjižica nemška: „Neueste Beschreibung und vollstiindiges Orts - Lex con von Bosnien und Hercegovina1'. Verfasst von Abel Lukšič. Prag 1878 str. 118, cena 1 gld.; knjiga ima na koncu poziv k izseljevanju v Bosno, je v ta namen pisana, in kaže, kako se v tej deželi zdaj sreča smeja vsakemu trgovcu, obrtniku, bogatinu. Delce je v duhu hrvaškem, ptujcem utegne dobro služiti, in marsikoga odvrniti od Amerike itd. Glavna agentura za izseljevanje je v Zagrebu, kjer se za primerno nagrado dajo potrebna pojasnila. Treba je vendar v začetku posebno velike opreznosti ali previdnosti, da ne dojde vsa stvar v roke in v osodo prehudim judom ali židovom. —
—	Socialni demokrati šolarčki. Ko je nedavno učitelj v neki šoli v Berlinu z ozirom na glasoviti napad opominjal šolarje, naj bodo bogaboječi, in ko je pristavil, da kjer ni bojazni ali strahu Božjega, tam tudi ni spoštovanja do oblasti, kakor napadi na cesarja dokazujejo; tedaj vstane deček in pravi, da o tem niti noče slišati, in da oče njegov priporoča , naj bi učitelj ne zabavljal več zoper socijalne demokrate. Učitelj vpraša na to učenca, je-li oče social-demokrat. Je, odgovori deček, in jaz tudi. Učitelj je hotel za ta odgovor učenca kaznovati, ali takrat vstanejo še drugi, češ , tudi mi smo socialni demokrati! (Pozor VII, 67).
—	Živinska kuga se je v nekterih krajih na Srbskem in Dalmatinskem prikazala. Vsled tega so naše gosposke precej zaprle mejo na dotičnih mestih , da bi se ta strašna pošast ne zatrosila v naše kraje.
—	Šolske stvari. V Taboru na Češkem je unkrat dijak osmošolec pri godni preskušnji iz naravoslovja ali fizike omedel, a kmalu spet se zavedel , in skušnjo dovršil. Pride domu, leže v posteljo, pa umre. — V Osieku je 10. t. m. dijaka V. gimnazijskega razreda Sommer, sin Djakovskega rabina, pred šolo se ustil, ako me profesor iz naravopisja pokliče, se bodem ustrelil. Profesor ne vedoč o takem besedovanji res tega dijaka pokliče v šoli, pra ja iz prirodopisja, in ta morebiti iz napačnega slavohlepja se drugi dan ustreli. ŽalosteD slučaj, kteri silno opominja, kako se mladež ima ne samo v naukih izvrševati, temuč tudi religiozno-moralno vzgo-jevati v šoli in doma v hiši roditeljski, pristavlja Obzor VIII, 160. — In Obzor pripoveduje spet, da je v Zagrebu deček prišel na dom učiteljev, češ, profesorja so v šoli s črnilom ali s tinto tako polili, pa mu dajte koj črne hlače njegove, da bode mogel domu. Profesor pride poznej domu, ali v hlačah, v kterih je bil šel z doma, in pokazala se je bila — prevara !
Zabavnika „Alte und Neue Welt" prišel je te dni na svitlo že 16. snopič, ki
obsega: Kaiserin Helena. Vou Ludwig August j Franki. Eine moderne Ehe. Eine einfache Erziihlung aus der neuesten Zeit. Von Philipp Laicus. Marie Antoinette's Brautfahrt. Vou Franz Richter. Die Weltstadt an der Seine. Reisebilder von Kari Faber, Gimnasial Ober-lehrer. Zwei Universalheilmittel. 2. Eine le-bendige Arznei. Von Dr. Johaun August Schilling. Eutsagung. Von Georg Freiherrn von Dyherrn. Eine wissenschaftliche Reise um die Welt. Von Theodor Bleibtreu. Der Sieg der Bamherzigen Sch\vester. Frei nacher-ziililt von R. von Widberg. Aus dem Dies-seits und Jenseits. Allerlei Schwauke von F. Ililarius. Allerlei. Fellalnveiber. Eine Biber-colonie. Das Presshartglas. — Ein Wegehobel. — Ein Riesenbarometer. — Die Ausgrabung bei Dancello. — Charade. — Podobe pa so: Kaiserin Helena. — Schlussvignette. — Was-serschoplende Aegypterinnen. Nach dem Ge-miilde von Ilans Makart. — Marie Antoinette und Ludwig XVI. Mach den Portriits von L. S. Boizot aus dem Jahre 1775. — Die Louvre-Colonnade. — Der Tuilerieengarten. — Initi-ale C. — Der erste Lebensschritt. Nach dem Gemiilde von C. Kurzbauer. — Das Arbeits-zimmer der Naturforscher und das chemische Laboratorium aufdem Challenger — Apparate zum Lothen und Fischen. — Die Insel St. Thomas. — Eine Bibercolonie. Originalzeich-nung von A. de Bar. — Vsako leto izide 18 snopičev, c. j. vsake 3 teden 1 po 24 kr. in se zamore naročiti pri vsakem knjigarji, al' pa naravnost po pošti pri založnikoma „Karlu iu Nikolaju Benzigerju" v Einsiedelnu.
— Shod katehetov. ,,Friede" naznanja, da se odbor, ki ima sedež v Litomericah obrača do vseh katehetov Litomeriške škofije, naj se pripravijo na bližnji zbor, pri kterem se obravnalo bode o učebnih načrtih, o šolskih knjigah, o plači itd. Čas in kraj zborovanja se naznani poznej. — To je pač modro in jm-trebno. Državni učitelji se shajajo, posvetujejo podpirajo vzajemno; cerkveni pa so zapuščeni osamljeni, brez spodbude in pomoči! Prav so torej pričeli češki katehetna in potrebna po-svetvanja med seboj. Kedaj se pri nas prične kaj takega?! —
Poslanica.
Prisiljeni smo, javno se pritožiti in vprašati :
Imajo li potepuhi i ponočnjaki kak poseben privilegij, da smejo v obližji cerkve sv. Flori-jana posebno o sobotnih i nedeljskih večerih razgrajati, se pri krvavih dušah rotiti, memo-gredoče ženske z naj gršimi besedami napadati? Takošnje reči se navadno pričenjajo vselej posebno v omenjenih dnevih ne dolgo po Ave Marije zvonenji, i trajajo navadno do dveh čez polnoč. Vmes se vršijo pretepi, pobijanja t. d.
Ali ni mogoče takošnjim rečem v okom priti? Ali res pošteni ljudje ne morejo vsaj po noči miru imeti? V nedeljo v jutro (14 julija) je bila ulica, ki na grad drži, obilno okrvavena zarad boja preteklega večera.
Sploh je v našem okraju v ponočnem času po ulicah toliko nemira, pretepa, glasnega po-hujšljivega vpitja i. t. d., da okoličanom ni moč počivati.
Vprašamo tedaj, koliko časa bo to na sramoto našega mesta trajalo?
V	Ljubljani 18. julija 1878.
V	imenu mnogih prebivalcev v obližji cerkve sv. Florijana.
Janez Keber, hišni posestnik.
Eksekutivne dražbe.
25.	julija: 3. Krek od Sv. Duha, v Loki. 3. Osbič iz Stare vasi, v Idriji, 3, Bregar iz Višnja gore, 3. Markovič iz Velikega Črnela, 3. Globokar iz Trebcža, 3. Kastelic, 1. Berčan iz Vira, 3. Bolka iz Zagoriee, vsi v Zatičini. 3. Ue-man iz Malega Cerovca, 3. Mesojedec iz Krke, oba v Novem mestu. 1. Hrovatič in 1. Krajnc iz Cepna, 1, Buntič iz Gorenje Košano vsi v Postojni.
26.	julija: 2. Vadnu iz Slavine, 3. Srebot iz Noverk, 3. Maslo iz Selc, vsi v Postojni. 2. Žagar iz Damelj. 2. Klemenčič iz Črnomlja, 2. Spreicer iz Fugledn, 3. Brozovič iz Damelj, 2. Novak iz Jerneje vasi, 2. Kozina iz Zornic, 2. Jakše iz Stranske vasi, 2. Storič iz Črnomlja, 2. Maurin iz Vrtač, 2. Jerman iz Pvelesja, 1. Lucija, Miha in Ivan Medved iz Neeevasi , 1. Smrekar iz Ro-žanca, 1. Butala iz Bistrico, Spreicer iz Lahine, Pavlešič iz Brezja, \Volf iz Nemške Loke, vsi v Cruomlji. 1. Lindič iz Slančjega vrba, v Mokronogu. Bačer iz Planine, Trost iz Podrage oba v Vipavi.
Umrli so:
Od 20. do 22. julija: Šimen Kalan, del. o. 10 m., za božjastjo. Terezija Regul, gostinja 91 1., za sušico. Herman Košak, zaseb. o. 11 m.r za ošpicami. Frane Kratncr, del. o. 15 m., za ošpicami. Feliks Tratnik gost. o. 3. 1., za da-
Teleicrnlične deuarne cene 24. julija. Papirna renta 04.85 — Sreberna renta 66.40 — Zlata renta 74.GO — lS60W»tno državno posoiilo 113.75 Bankin« Hkciji.831 — Kreditne akcije 260 25 — London 115 40 — Sr«!,ro 101 —. — Ces. kr. cekini 5.49.-20-frankov 9.27.
Ilazpls službe.
V A jriovici je razpisana učiteljska z orglarijo sklenjena služba s 450 gl. letne plače, prostim stanovanjem in drvmi za kurjavo, kakor tudi s kolekturo za orglarijo. Krajni šolski svet v Ajdovici 20. julija 1878. (2)	Miha Bogolin, predstojnik.
PreDastiti dihorMiii
in
vsilil cerkvenim predstojnikom
priporočam podpisana svojo bogato zalogo mnogovrstnega blaga za vsakoršno cerkveno obleko, ter tudi izdelane mašne plašče, pluvijale in dalmatike; bandera, baldahine in bandrčeka pred sv. Rešnjim Telesom. Dalje imam v zalogi blago in izdelano cerkveno perilo, kakor albe, ko-retlje, korporale in raznovrstne rutice. Staro cerkveno robo jemljem tudi v zameno ali v popravo in predelovanje, kakor kdo želi; sprejemljem ravno tako vsa do-tična vezanja.
Imam tudi v zalogi pozlačene oltarne šopke, svetilnice, križe, svečnike itd.
Z besedo: sprejemljem ter vestuo izvršujem vsako dotično naročilo in sicer ročno in pošteno, kolikor mogoče po najnižji ceni.
Ana Hofbauer,
(C)	pred mostom
Najprimernejše darilce
za
pridne otroke
ste povesti: t. Ilanani, ali zadnji dnevi .fcriizalcina, in
2. Zadnji dnevi Ogleja.
Knjižici obsegate okoli 180 strani iu se dobivate mehko vezaui po 30 kr. pri oprav-ništvu „Mo venca", ki po želji preskrbi tudi ličnejše vezanje. Kdor jih naroči deset, dobi eno knjižico po vrhu.	(19)