PROSVETA CLŠSILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE UvešnMkt Ii ayvffmllkl prestari t MT ft. UwitUto At«. OfflM o« MUNUOII MIT ftootk LawadaU àts, Rockwell 4M« u. um. al tt* tfc* Axt of C lurch a. un Komentaîji je: detavd m a« v#¿ blufsti,—KHaa j« k«r je prtvtè Ijedl! fc, fc J^Mrje ruvni »UD NRA v VVaahing-alarmiran. Delavske Iti & ¿irijo po Ameriki jefjeii.sk i poiar po suhi » no opla^le voditelje in-ega "preporoda." vajo, da je že čez 160,-Tjgvcev udeleženih v stav-f nsnih krajih in industrijo itevilo raste dnevno. Sre-i itsvkovnega gibanja je na ¡1, v Pennsylvaniji, kjer j« 116,000 rudarjev in jeklar-'fclavcev razglasilo "praz-»ki ima trajati, dokler naj-mtnejži baroni premoga in ^kakor sta Frick, Mellon top—ne priznajo unije, gt stavke so naperjene proti Ford je druga trda bu-kj no¿e nič slišati o prizna-lanije. Vlada še ni do danes tfla teh trmoglavcev s For-l vred. da bi podpisali pravil-Morej je njena krivda, da aini v industrijah. Cesar fc ne more ali noče storiti, to bitjo zdaj delavci in to je s znamenje. led nekaj dnevi so poročali il riiingtona, da je industrijska ¡Mitnici j a (NRA) iraenova-iva moža, ki naj preiščeta Ike teh stavk. Ta moša sta i L. Lewis, predsednik ru-skf unije UMWA, in G?rard p, predsednik General Elec-Company. fc imenovanji' je ironija. Celo Hi kapitalisti se smejejo in rijo, da Levvis dobro pozna ike. Po mnenju premogov-fcronov, ki sovražijo unijo, ¿ril velik raketir, ki vl$Če rj« v unijo samo zato, da ¿i cim več prispevkov od 5 «ploh j« po mitenttf ■tov vgak voditelj unije nU r in vsaka unija je rakgt. likava, j)a naj jo vodi kdor l, je res Hmešna. Ako ni it dokraja slepa, lahko vidi lkt Ali ne vidi magnatov, lokjo |K>dpisati pravilnikov » uto, ker nočejo priznati »ake unije? Ali ne vidi For- Pivk bi bilo hitro konec, ie Uri* trdo prijela vse kapita-f* upornike in jih eksem-liino kaznovala. To je nje-«pnvilo, če hoče biti vlada! Ij cinca in čaka, da morajo frci sami opraviti njeno delo? ♦ * * «Aka "Tribune" ima dopis, jnnačilen za današnjo dobo Nje. Dopisnik pravi, da •to premalo denarja, ker je ljudi. Prebivalstvo raste ■o hitreje kakor pa se množi '-in to je vzrok, da imamo Po vsaki vojni je nekaj Prt* peri teta, kajti mnogo * ubitih in denarja je več* w Prebivalstvo hitro posko-»•pet j, trda. V prejšnjih 1 J* bila vedno vojna ali " kuina bolezen, huda la-4,1 ^aj drugega, kar je > "tevilo ljudi na nizkem. ' J* ^larieH potrebno: »I» odkritje nove b»> v«' denarja HrKument s ntališča «Utične ekonomije. Do-1,1 n<" Pride na misel, da j » pm*izkoriščevalcev, *Jh 'rotov, ki nič ne pro-™ tro na račun pj1 ''"lajo in proizvajajo nova zaloge Ntv< kih «Uta De i*>trebuje ber-U'J" niti barbarske rè-- svoje ekonomsko temveč malo vel Blh '""I), malo v<* pame- K'"ialno nifn., * vprašanje * h, v j 'fci •hratj.. ru frww./rw * «M, * H 'Wu¡ , nrmákimi Udi Pt. — lloland- "kupAčini Lige odlagali, da liga kominijo, ki bo ,n" akcijo v prid /v"hr,i iz fašinUčne »mer It k i pred-r naprošen, če pr««d*ednlštvo ___________Chicago» BI., pondeljek, 2. oktobra (October 2), 1983, š-HMaaw for maiiMM at «psdal imu pwtMsj tar ¿ m*Um lit, A^jt 0*. & lSlt, - Jw 14. ItS ÔTEV.—NUMBER 192 FIEY POUDARJA POTREBO 30-URNIKA Njegovo poročilo h Ion i na vladni statistiki. Kovina rak i depart-men t za Hcenairanje biznisa Washington — (FF) — John P. Frey, tajnik kovinarskega departmenta ADF, poudarja v svojem letnem poročilu konvenciji federacije absolutno potrebo po skrajšanju delovnika na 30 ur. Dokler se to ne zgodi, ne more ne vlada in nihče drugi demobilizirati velike armade brezposelnih. Za podlago svojega poročila, nanašajočega se na to vprašanje, se je Frey posluiil vladne statistike o produkciji in številu zaposlenih ter brezposelnih delavcev. On pravi, da je iz te statistike razvidno, da se je produkcija tako izpopolnila, da bi zadostovalo še nekaj manj ko 30 «r dela na teden za uposlitev tolikega števila delavcev kakor jih je delalo pred krizo. Druga važna točka v njegovem poročilu je priporočilo konvenciji, naj federacija sprejme zahtevo za federalno licensl-ranje vseh podjetij v detel i. Kongresu bi to dalo več moči ea uzakonitev permanentne zakonodaje za kontrolo in regulacijo bimisa. Potom licenc ali dovoljenja bi vlada lahko podjetnikom narekovala tudi delavsko politiko. Tudi Frey gleda na Niro kot na začetek nove vladne industrijske politike. Zakonodaja je biia in bo potrebna v svrho kro-titve "teliko razupitega robyst- ne* Mividualizma,kU* degeneriral v brezvestno izkoriščanje," pravi Frey. Strokovne organizacije bodo pod novim dealom ie večjega pomena za delvstvo, kakor so bile v preteklosti, izvaja on v svojem poročilu. Brez unij bo minimalna plača postala maksimalna za vse delavce razen izurjene mehanike, ki zavzemajo strategič-na mesta v vseh podjetjih. Navadni in napol izurjeni delavci, ki so v pretežni večini, bodo brez unij ničle, brezpravna bitja v tovarnah in rudnikih ali trgovinah in ne bodo mogli obdržati niti minimalnih plač. Frey tudi omenja, da je sodeloval pri sestavljanju delavske točke v industrijskem zakonu. Sploh je on sestavil besedilo, ki delavcem daje pravico do organizacije in podjetnikom prepoveduje jih siliti v kompanijake unije kot pogoj za obdržanje dela. 8 tem besedilom se je strinjal tudi kongresni odsek, ki gs je uključil v zakonaki osnutek Sovjetski balon m j« dvigali tujst milj Rekord v poletu v fttratost pa je v tem, da stremi izvesti nekaj, kar je nemogočega. Dokler so industrije v privatnih rokah in slutijo profitom, jih je nemogoče reorganizirati na podlagi planirane ekonomije, niti odpraviti uničevalne konkurence ali pa pošteno poslovati z delavstvom." Kdor misli, da je to mogoče doseči, dokler bo obstajal kapitalizem v glavih industrijah, va-Moekva, 30. aept. — Charles m samega sebe In tudi druge, je A. Lindbergh in njegov» éenJH Hillquitovo mnenje. V teh posta včeraj zapustila Sovjetsko skušnjah seveda ni nevarnosti, unijo. Poletela sta it Moskve proti Estoniji, 1 t . " Po štirih dneh svojega, bivanja v Moskvi je Lindbergh odnesel zelo dobre vtise. ZlffM glede eksperimentalnega letalstva sovjetov je bil Lindbergh tako navdušen, da je rekel, da leta 1935 pride v Moskvo samo teto, da vidi. kako ae bodo ekspert« menti obnesli. Pri pojedini v četrtek zvečer, pri kateri sta bila tudi ameriška senatorja McAdoo in Reynolds, je Lindbergh rekel v svojem kratkem govoru: "O tehničnem napredku sovjetske repufcUke ne more biti najmanjšega dvotpa." Senator McAdoo Je pa rekel v svojem odgovoru na zdravico: Strmim nad napredkom, ld sem ga doslej opazil v Rusiji." In senstor Reynolds la North Caroline je dodal: "Prinašam pozdrave ene največjih Unij na svetu drugi največji Uniji na svetu." Ti ust bo mora! noaiti nov« davke VVashington. — S septembrom se bo račun odjemalcev elektrike znižal za tri odstotke, ker bodo ta davek zanaprej morali plačevati elektrarski baroni oziroma kompanije. V zadnjem fiskalnem letu so odjemalci plačali $28,562,739.38 tega zveznega davka, zadnje zasedanje kon gresa pa je to breme preložilo na pleča elektrarske industrije, )osr ta del programa dešeli ne hton» prinesti nič slabega. Le Izjalovil se bo. Nevarnost za delavski ru red Jb v izvajanju Nire. Zaprta delavnica, za kar se Je delavstvo borilo toliko let, je ie uničena. Pravilnik in interpelacija sako-na postavljajo zaprto delavnico za isto stopnjo ko odorto. daal sta si v popolnem uasprMstvu. HilHquit se boji medsebojnega unijskega in delavskega boja, ker so mu sedsj vrata odprta. Posledica tega boja bo poslabšanje delsvakega standarda, plač Itt pogojev. Druga nevarnost Je, da delavstvo pod Niro lahko igubi pravico do stavke. Sedaj, ko je toliko stavk v deželi, se to sliši paradoksno, nikdo ps ne more reči, da vlada lepega dne ne bo prepovedala stavk. To lahko sledi hipokritičnemu evangeliju o "Industrijski harmoniji," kar naglašajo In poudarjajo podjetniki, ki se nič ne pomišljajo krški sleherne točke v pravilnikih. O industrislni "harmoniji" in "partnerstvu" govorijo tudi konservativni delavski voditelji. Vladi ni treba storiti nič druge-ga, ko izvesti logične zaključke teh "teorij", pa bo v ¿el a pravico do stavke. ütllquit se boji tudi velike moči, katero daje zakon predsedniku, Rekel je, da ne misli, da je Roosevelt kakšen tiran ali da želi postati diktator, ampak teko- kamor tudi spada. Tako je bil prvotno sklenil tudi kongres, sm-1 čl razvoj v Evropi pokazuje, da pak je bil davek v kongresnem'ljudstvo lahko mnogo izgubi, če odseku vržen na rame konzu-1 ima ena ali pa par oseb dlktstor-mentov. '«ko moč. } féhr.'MÜ* r : m JKXMCTÜt ; wm* i UOMHCA # i i t ! 11vST m, * i\ J ' ' «n^ jirctoi » y -A* MA 3000 rudarjev oblegalo jeklarsko tovarno Mestna in privatna policij« Je bila bret moti, ko to stav-karji "okupirali" mesto. Število stavkarjev v Penn-sylvanij! naraalo na 100,000. Governer Pinchot odhi-tel v letalu k Rooaevoltu zahtevajoč federalno akcijo. — Ford je iijavil, da raje zapre vae tovarne, ko da bi prianal unijo Yor ¿or Luebbe ü Je iaipl ihonleo Toda toilteljatvo ne more spraviti poitgalca v svaso i obto- Ihn L. Lewis, predsednik rudsrake unije United Mine Workers ot Amertcs. Edward F. Mcßrady, podUJ-nlk delavskega departmenU in pomožni administrator, je v pouk svaril uporne magnate kakor rudarje In druge stavka rje, da edina alternativa namesto Nire (Dalj« as t. »trasi j PR08VETA THE ENLIGHTENMENT «LAM LO IM LAtTMIWA »LOVE«««« MABODNB rOOrOBNt JBDHOTB mt amé wiMkM br MsroéalM: m lárutm» *rUf O»'** CM-mm.) te lUMá» MAO m Wu>, 9»M m ^ Wte. fl.M Né* prizna unijo. Ford ima dane« opra\iti «. «tavkami brez male-g** v ovojih tovarnah na vzhodu, ku r «o m> njegovi delavci organizirali in zdaj groze. da iHijdrjo v "avtni karavani" «k! ni«'At* do mcdta in končno \ Detroit pikitirat glHvn»' Fordove tovarni*. Stav k h \ Fordovi tovarni v CH*«trrju. Pa., «r rar.tirila na Rdgr**tir. N J., in .lun-;» mesta. MoČ delavskega čaaopiaja Nanticoke, Pa.—Zakaj nam je časopisje potrebno? Namreč časopisje, urejevano po delavskih principih? S tem važnim vpraia-njem se delavstvo premalo bavi. V«i, ki delajo in ustvarjajo, vsi produktivni delavci, um«ki in ročni, bi morali biti živo zainteresirani v to vpražanje. Saj je to vendar njihovo glavno sredstvo, ako ga znajo porabiti sebi v prid, s katerim si lahko pridobe potrebno znanje in borbene smernice. Rcchno, da tvorijo armado produktivnih delavcev: razni strokovnjaki 10%, ostali delavci večina, pa 909*. Zadnji izvršujejo najtežja dela, vsi skupaj pa izvršujejo koristna dela, in bai od teh jie odvisno vse delo, ki je koristno in potrebno vsemu prebivalstvo. In zakaj toliko gorja in pomanjkanje med revnim »lojem, ki pripada delavski masi? Ročni iri umski delavci so vsega "preveč** nagromadili, sedaj pa stradajb. Pri najboljši volji si ne moi^emo privoščiti stvari, ki «o na m'naj bolj potrebne, četudi smo jih* ne samo pomagali, ampak izključno mi sami napravili in omogočili, kajti vse dobrine so deM naših delavskih rok. Kljub temu pomanjkanje in stradanje. Krivda leži v tem, ker delavska maia zametuje glavno. To je: delavska izobrazba, katero se lahko pridobi potom delavskega časopisja in knjig. Ako se bi delavstvo zavedlo tega, ne bi sedaj med. izobiljem trpelo pomanjkanja. Poskrbelo bi za svojo duševno hrano, ki bi mu nudila pra* vo oroije, s katerim se bi bojevalo proti izkoriščevalcem. Toda delavci so brezbrižni v veliki večini. Čakajo na nekaj, da pride samo in jih redi bede. Unij-ski delavci niso nič boljši; tudi oni čakajo. Poleg tega pa ne marajo z ostalo delavsko maso, da bi skupno nastopili in zahtevali svoje pravice. Delavski tisk jim je tuj. Nobene podpore mu ne dajo. Rajše čitajo sebi sovražne liste, ki so strup za delavca. Delavska lenoba — brezbrižnost — se stalno maščuje nad delavci, sedaj pa bolj kot kdaj prej. Nastala je depresija, ki je našla delavstvo popolnoma nepripravljeno, razkosano in razcepljeno strokovno in politično. Tudi sedaj, ko vlada skuša pokrpa-ti sedanji krivični sistem, radi česar je dala delavcem priliko da se masno organizirajo, gre počasi. Na drugi strani pa so tudi kapitalisti sami slepi. Mesto a da bi Živela mučno življenje, kakršnega je prenašala zadnjih dvajset let. Njena bojaizen se je uresničila in vest o njeni nasilni smrti je bila težak udarec za njene prijatelje in prijateljice. Valen tinčič je šel potem ko je amoril ženo, k bližnjemu sosedu in se tam hotel usmrtiti. Sosed pa ga je pognal iz hiše, nakar Je Va-lontinčič šel v park in si tam končal življenje. Dva samomora in umor ima na vesti "blažena prohibicija." Prej ko izgine, bolje bo, kajti u ničila Je ie veliko ljudi in pusti la mnogo sirot brez staršev. Pokojno Alojzijo ne bodo pogrešali samo njeni otroci in sestre, temveč tudi članice zadružnega odseka. čigar članica Je bila do zadnjega. Na sejah tega odseka je imela vedno dobre nasvete v korist zadružni prodajalni. Sodelovala je pri vseh delavskih organizacijah. Ko smo lansko leto nabirali podpise za Normana Thomaaa, Jih je dobila veliko število. Tako legajo v grob žene. ki ni-«o bile v korist samo svoji družini, temveč tudi naprednemu ffibanju. ■i v prerani nadomestili, ti bomo < Zadnja Erjavec, dne 7. si 39 let in čal, da je dne in je Tukaj je •troka. Dra*" Alojzija bfl *žko ' žrtev je bila Mina Umorila * „ { 'Ptembra. Stara < ! tukajšnji lüg j i Z ' *veU tukaj zapustila moia in di Frances Zakov^ Spopad Mri vojaki m munisti na Kubi Sest mrtvih in 2« ranjenih v vanl Vlada prepovedala 4 i*" pogrebne demonntrai Urad delavske federacije Havana, Kuba. — v spop, med vojaštvom in revolucion nim delavstvom jo bilo zad. petek popoldne šest oseb ubij in dvajset ranjenih. Med zadJ mi je časnikarski fotoKraf versal News Reala J. E. Gifc ki je snemal sliko z neke si in Atirje mestni gasilci. Povod spopada so bik; k<* nistične demonstracije v zve pokopom pepela komunistih Atudenta Julia Mella, ki je pred dvema letoma ustrelje Mehiki po Machadovih afet, Komunisti so nedavno dobili pel njegovega trupla in ga meravali pokopati v mestn parku. V zvezi s tem pogrebom so I munisti organizirali velike monstracije, katere pa je prepovedala. Prepovedala namreč rdeče zastave in dr uporniike znake ter revolt narnim študentom, ki jo po. rajo, odsvetovala stike s tem | grebom. Trgovcem v prizad ulicah je tudi ukazala zap trgovine. Komunisti se za vladno pre, ved niso zmenili in pričeli z i monstracijami, v katerih so | sili napise: "Živela Moskv "Dol z vlado," "Dol z Grau Martinom" (predsednikom be), "Proč z ameriškim vd *t*om," "Proč z imj.erializr in "Proč z Rooseveltom." Do streljanja je prišlo z strani. Na vojaitvo in tudi monstrante so padali »tr «treh. Kubanski komunisti vijo, da so pri tem nedoli da so s streh streljali tuj ski komunisti ter roakcior protivladni elementi, ki sku izanetiti novo revolucijo. Mi bitimi je eden vojak, eden U nik pa nevarno ranjen. Zvečer je vojaštvo in civj straža navalila na glavni Narodne delavske federacije, da je pod komunističnim vom, in tudi na glavni «tan munistične stranke ter anti perialistične lige. Razbili no I i urada, knjige in pohištvo žgali na javnem trgu. AauricamaM ti r federaciji Eksekutiva ADF je sprejela i ! kacijo "simpatično." 7* rokah (Jreena Washington. - ^iij« ekaekutive Amerièke dclM federacije je formalno in "J patično" razpravljala o »Pj "" Amalgamated Clothmí" - unije ta pristop v frt Amalgamated ima nad ciji kers cijo. 000 članov Pričakuje ika unija v bližnji M do konvencije prihodnji zadevo sktiftai vpražanje ted Garment re se je Am leti odcepila članstva M dualno Pred v no. da ae Ta načrt . vodo. Sedaj gamated f industriji ted pa bo v»rnami. Hlače. del< •lis. . . (j„ bo ta kr sprejeta v U bodočnosti. m< cije ADF. ki ^ P' ,, u-den. EkMkuthi Uročila Grrenu. urediti juri^kdJJ med to unijo In * nt Worke n. «i« Amalgama!«! r^ .pila otiroma ki *o u*tanovili unijo. tedni K obe uniji p« • -v* V dobila iun^ imfl» , iiAAufr0 «I nvne .tr.iK' IKK. 2. OKTOBRA. PROSVETA Vesti iz Jugoslavije (IstUm pweiile Is JafeslavU«.) Prl pen volitve 15. okiobrm «nvs v LjbbUmnl j« bodo občinsk* ^e v vsej Sloveniji llvedtu M v0* '¿¡¿lotil ban> bila od franka kot edina in raane gospo-"ILni»cue iB skupine ^pripravljati za yo- ipadniki nekdanjih L-alnih strank bodo po- Sai sestaviti svoje liste, ¿e obiasti. Klerikalci, Id ¡T v skupičino predlan-nino udeležili, bodo mnogih občinah pri-vmdidatne linte. Da se Molitev udieležili ter ¿obiti mnogo občin v ro-Torutašev, kaže tudi <1, so hkrati z razpisom „¿eli mariborski kleri-uti svoj tednik pod i-"Občin*." Urejuje ga i Goleč. p se uradno poroča, da frbren sklep glede zdru-plih.občin v eno veliko, ji število občin na Slo-iielo zmanjšalo. Okraji, ¡di po 50 občin, jih imajo 30 ali celo samo 14 idruževanje občin se je tik pred volitvami, tako uogo dela s sestavljanjih imenikov. To bo u volitve zelo otežko-i ljudje ne-ruževanjem, jstvo, da ae tvorijo zme-jih je laže ►bčine nasta-koliških kra- stope v skupščini. Najprej se je c govori v skupščini obračal proti cerkvi, nakar mu je cerkev prepovedala maševati. Potem se je akesal in mu je cerkev odpu-Btila. Od takrat brani cerkev in včaei napada režimovce, posebno je nekoč napadel ministra dr. Kramerja z oatrim govorom v skupščini. Njegovi nastopi skupščini in na ahodih so taki, da ga resno sploh nihče ne jemlje. Toda, ker včasih tudi slepa kura srno najde, mu shoda niso dovolili. Prišel pa je v Luče vseeno. Prišli pa so tudi pristaši režimske stranke pod vodstvom neke ga Turška. Po maši je Pavlič povedal zbranim kmetom, da se shod ne sme vršiti in da se bo vršil oktobra. Režimovci so začeli kričati, Pavlič in drugi so kričali pasa j, in prišlo bi do pretepa, če ne bi nastopila policija, ki je skrbela, da se je oblastvena prepoved izvršila. ZASLliElf A NJE betoni ter Avto za lik Brus m je vračal iz Marlbo-na svojem vozu, na ka-i imel tudi svoje tri o-Wi poti je iz teme pri- * napačni strani ceste tHik tovorni avto ter javnost v konja in voz. otroke je vrglo z voza itni travnik, kjer je Brus | lažjimi poškodbami, o-■ io se samo prestrašili, vernega avta je naglo »je, ne da bi se ime-»je Žrtve. Na cesti pa je «mesarjeni konj in raz- nertiki ponlanlk je dne fonbra nastopil svojo » Belgradu ter izročil «wje poverilne listine, ik! poslanik je Char- Framu pri Mariboru. *«n vinotoču v Franiu ■•li fantje, ponoči pa so i domov. Na nekem kri-*ečali kovačevega sina Iz pijana tan-***** je planil kovaški l.adislav Lovrenčlft Storna, ker st« tila «K a drugega zaradi * v obrti. Štern se jc «ti k kolom, ki mu ga iztrgal iz rok ter ■«daril Sterna tako moč. i, da se je ta sesedel J*V(,"t<'n. DrugI fsntje dočina streznili ter pjHets Stema na njo-J1^ je bil poklican Toda fttem je čez ne. Uvrenčič» pa so rji. % ^«ip Jaklin je v sts- JJ v Zagrebu umrl. Po ¡* Slovenska Bistri ■ »M mizarski pomoč- * ^Mvovsl v soclall-na Dunaju, v «udimpeAti, ko pa so j2ffnali, w je ^bu, fcjer je delal >ie •**j*irti v delavskem U^flPali so g| t1 Zvenih reremo. K, »hod. — Pr«>f<"»orju, duhovni-njvij^u je <4>iast prt tT1 V '<« ie hotel l t .V '-^»h v Savinj-t^r>ik Pavllf Je bi k lni liMl generala y ln" ',rT1 "kraji In t» nerodne na (Iz Ljubljane.) "Jutro," 9. septembra: "Preporod narodov, probujenje in rast narodne zavesti so tesno spojeni s vzgojo in šolstvom. Narodnostni boji v področju iste države so navadno v glavnem boji za narodno Šolstvo. Ce se spo-minjamo na avatrijske čase, moramo potrditi, da je bistven del našega nacionalnega in političnega prizadevanja zavzemal boj sa šolo. Mi smo videli v narodni šoli garancijo svoje nacionalne eksistence; iz enakega rasloga nam je narodno sovražna država skušala baš na šolskem polju z omejitvami in šikanosnim em nadzorstva, pa tudi s • politiko delati najve-Germanizatorno osva-je pri nas pred vsem vršilo potom šole . . ." , alov. tednik, (29. ju-ne naj se pri najmlaj-učenec naj se nauči ekavščine. Vse nacio-nafne predmete, to je zemljepis Jugoslavije, zgodovina južnih Slovanov in njih književnost, naj bi se poučevalo v originalu. V javnem življenju naj se pusti vtihotapljati v naš jezik južne izraze. Vse javne ustanove, železnica, pošta, sodstvo, uprava naj ima enotno jugoslovansko terminologijo kakor vojaštvo, čudno je, da se zakoni in uredbe sploh pri nas prevajajo." Mtdklic: Čudno je, da se "Po. hod" sploš še tiska v slovenščini. Zakaj ne piše v jugoslovanskem jeziku? "Jutro" ob takih pohodovskih predlogih molči. Dr. Dragutin Arandjelovič, belgrajski vseučiliški profesor, po rodu Srb (v "Prsvdi", 1. sv-gusta): "Odkar je naša država dobila ime "Jugoslavija," ki naj-bolje ustreza njenemu sestsvu, smo padli v drugo skrajnost. Zdaj je adut Jugoslavija, jugoslovanski. Vse j« zdsj "jugoslo-vansko." Celo jezik je poatsl ju-goslovanski! . . . Zdaj se isogib-ljemo imenu Srb-srbski, Hrvat-hrvaški, Slovenec-slovenaki. So tudi še ljudje, ki misHjo, da «e ne smejo več šteti za Srbe ali Hr-vate ali Slovence, ampak ta "Ju-goslovane," ki ne smejo jezlks, ki gs govore, imenovati srbski, hrvaški, slovenski, ampak jugo slovanski, in ki v ursdne popis ne liste zapisujejo, ds so "narod nosti jugoslovanske" in da jim je mateml jezik "jugoslovan *ki" ... Ze se piše tudi "zgodo-vina Jugoslavije," ne ps *fodo-vina Srbov, Hrvatov in Slovenj cev. In zdaj je prišlo na vrsto ustvsrjsn/e "jugoslovsnske men talitete" . .." Dr. I. L. (Ivan Lah) piše i "Pohodu" dne 9. sept. ob septem berslrih dogodkih 1908 v Ptuju in Ljubljani, da so bili ti dogod ki naša prva ofenziva, ali vsaj izpad iz oblegane trdnjsve." "Jutra." ki je prsv tsko pisal« o ptujskih in ljubljsnakih dogod kih kot o prvi ofenzivi v borbi za Jugoslavijo, piše 12. sept. v uvodniku: "Pod zaščito avstrij skih oblasti, ki so poslovale v c kr. imenu habsburškega cesarja, so septembra 190« v Ptuju nem škutarji tolovajsko pobijali Ho-renče, ki niso zagrešili drugegs kakor da so hoteli očuvatl svoj «Imenski jezik U. M*!?" Jugoslovana!* u | čiteljske zveze v Ljubljani je aprejel resolucijo, ki pravi med drugim: "Vremenom potrebno je pristupiti konačnom rešenju pitanja o jednom pismu i jednom dijalektu." ("Narodna prosve-ta'\ 30. avgusta.) Kongres se je vršil 19. in 20. avgusta, torej skoraj pred enim mesecem, pa do danes še nismo brali nikake izjave slovenske sekcije Jug. u-Čiteljske zveze, da bi protestira-la proti temu. "Jutro," 9. septembra t. L t "Protiutež antinacionalni šolski politiki smo imeli v našem narod-nem učiteljstvu ... In zavedati se moramo, da je slovenski učitelj še danes eden najvažnejših faktorjev za ohranitev naše nacionalne svoj i ne. Damjan Rašič, predsednik Jugoslovanske učiteljske svese, je na omenjenem kongresu v svojem govoru prav tako rekel, da mora učiteljstvo pomagati "pri izgradnji enotnega jugoslovanskega književnega jeuka." Ko se je proti temu oglasil "Slovenec," je Rašič javno izjavil, da je mislil pri tem na izenačenje srbščine in hrvaščine, nikakor pa ne slovenščine. Po tej izjavi, ki ji nihče ni verjel, pa je izšla 30. avgusta dvojna številka b*l-grajske "Narodne prosvete," ki je glasilo J17Z in katere lastnik je Rašič osebno. V tej številki beremo Rašičev govor na ljubljanskem kongresu "u celini." In tu beremo, da je Rašič govoril tudi za "postupno isgrsdjivanje jedinstvenog književnog jezika." Je zdaj še kdo, ki bi verjel nje. govemu preklicu? In kaj poreko slovenski učitelji? "Jutro", t. septembra je reklo takole: "Posnamo naše narodno učiteljstvo in vemo, da mu smemo z ravno istim zaupanjem iaročiti svojo deco, kakor so smeli to naši očstja." "Pohod," 9. septembra: "Noben Srb, Hrvat ali Slovenec se ne more pritoževati, da je jetikovno prikrajšan, sa svobodni rasvoj jezika jamči zakon. Zato ae mi zdijo najbolj ffnuani oni, ki brus povoda in vzroka skušajo dokazovati, kako velika nevarnost preti slovenskemu jeziku." "NaradM odbrana," glasilo Narodne odbran« v Belgradu, priobčuje v sadnji številki članek nekega svojega sodelavca, ki se zavzema za odpravo cirilice in uvedbo latinic« med Srbi. "Pohod," slovenski fašistični tednik, glasilo Narodne obrambe v Ljubljani, pa objavlja članek "Spoštujmo člrlllco" (piaec noče zapisati niti "cirilica"), v katerem pravi pisec: 'Tudi se po-javljajo neke vrste moderni kul-turonosci in zedlnjevakl, ki čutijo neobhodno potrebo, da for-slrajo neki črkarskl problem In ki trdijo, kako bi bilo zelo važno, Če bi uvedH pri nas enotno pisavo — latinico. Bratje Jugoslovani! Ali je res taka nujnost, da se forsira odprava cirilice ter se nadomesti Ists s latinico? Jaz mislim, ds ni." (Sledi dolg članek v obrambo cirilice. Napisal ga je kajpada Slovenec.) "Pohod", 9. septembra: "Zdaj poslušajte, o vi vsi "poklicni" Slovenci, zdsj sledi naš jeklen odgovor: Jugoslovani smo, ker hočemo Jugoslovani pootatl!" Končamo z zasliševanjem citatov, ker hočemo končati. (Opomba zbiralca: Vse slovnične napake smo vestno ohranili.) Se "naša" banka. — Volilna ko- medija. — Iz atentata na A. D. ae morda izcinai tragiburka Zadnje čase se nekaj govori o reorganizaciji slovenske banke, seveda smo zaenkrat še samo pri govoricah. Reorganizirala naj bi se banka menda na U način, da bi vlagatelji podpisa.i sto pet in dvajset tisoč dolarjev nov« delniške glavnice, sa kar bi zadostovalo 20 Itwi HiiritlM lo taw, <»»,* »M mm thai h* a ti» kutlKM M*KM «t Um "rnmto" «rt tUt (K* Ml*»<« I», to U» Ml •f au km*mn —4 Wlt»f, • l>w lutmmdt oI Um a»n«r«l»p. mhinmI im4 U • U» «Imitation), 1* . «t Um »TommM puUImUmi te» Um dal* ih,«, la ti« aha«« Mpllaa. «a«alMt by Om AM «I Au«u,t M. 1*11. «aUMi«! la Milili 411, few tal UM aa4 SaavilatMaa. »HaM4 M Um hmm •I^UU^tor*. to »hi ruhlMkor. Slavan« NaUaaal Saaoflt Saciaty. M« Sa. Lawatela Am.. Cbloar». 111. Mltor. Joka Uatak. Ml S. LawnAaM Ava.. CbMa»>. 111. MaaaalM IMltor. Joka Malah. M! S LawMate A»a. CbiMca. III. BuMaM Maaacar. rMII» Oo4iaa. HIT S Lawa4aW Ava., Ch(ca«a. 111. 1. Tkat Um tvmr tel (If awaaS ky a m»»»raUo», IU aaaM ana aAtfwM mu and alM lwaM«Mtetr tkeMan«a»««y m UiMm ar la any otkor fMurMay rota t ton. tke aaaM af tke peroon «v aorparaUan far «tMm aaak IruatM a mUm> i« I alaa thjrt Um aald^lw«^ paraarapka aaatoto ^^tMi^te^kraelag ^Mftoal^fall baawleAM aoeurltle. In a aapaalty *otMr tban I bal at • Mm tide owaer t aad tbl. affiant Ma aa MAMS Indirect *n Um «al/atoak, kaada^ar"otkar aaMHlMatkaa'aa m «uied b, bi«. I. Tkal tM averay. nuwber at ia»lM at Mak laao« af tki IrlMtad, ibroack Um Mila ar otkerwlaa, la mM Mtoerlbera during Um alt atoatka py»> oeilln« U« date ahuwn «Mv« la II,M«. (Tbl. Information U r*Mulred front dally publlM Uaaa aaly.) rMILir OOOINA. SaalaaM Maaaaar. Sworn to and atikaoribad before ate Ibla ItHk day of September, I«II (My oowmImIm aaylna February Mik. t Ml.) TBAN K KOBDANI. Notary rukIM. (sna L t nancirale šole, ki so vsled slabega finančnega stanja v nevarnosti, da bodo saprtc. Pretekli tedeu pa js elevelandska mestna zbornica glasovala proti predlogi, da se predloii voliloem v novembru v odobritev bondns isdsja v mesku dveh milijonov dolarjev sa povečanje mestn« «-lektrame. Kar je pač sgolj ponoven dokas, da je naša trditev, da so politiki obeh starih strank sluge kapitaliatlčnih interesov, popolnoma pravilna in tofna. ste O "atentatu" na A. D. se še vedno malo govori, Kdo je stvar zasnovfcl in flsvršil, seveda ne vemo, in o kakšnih zaključkih policijske preiskav« nam ni nl-č«s«r tnsnega. SIcer se pa A. D. sama kar nič ne zanese na policijo, pač pa "upa", da bodo našli napadalca "tisoči naših pri-jateljev," ki baje prokipevajo simpatij do ubog« A. D., ki Je bilo tako "nasramno in ostudno napad«na ..." 9 sumničenjem j« A. D. zaenkrat pr«n«hala, to pa najbrft zato, k«r j« morala sprevidetl, da J« zakrivila hudo narodnost, ko se ji j« tako nvu dilo vreči s«nco suma nM Enakopravnost, kar je bilo kar malce sumljivo. Sicer pa mora biti reva hudo zm«šana, kajti dočim J« prvi dan trdila, da j« bil napad "n«dvomno namenjen uradniku," j« nekaj dni posnej« ta pisala, da "kdorkoli j« to storil, m' vedel, da bi Ishko Imel ns v«-atl življenje dveh nedolšnlh ljudi," to je Pire« In oskrbnik« Turka, ki sta se "čisto slučajno" rešila. S tem r«va sama sebe bij« po tob«h, kar je pač Jako tragično. In pri vs«m tem je vid«ti ta zadeva (po taslugi A. D. same!) kar n«kam zamotana in sumljiva. (Pire seveda poreč«, da smo temu krivi socialisti, kajti mol grozno nerad nosi odgovornoat' za lastne nerodnosti in greh«.) • • • , V naaelblnl prevladuj« t odrom na "atentat" na A. D. dvoje ratllčnih mnenj: prvo, da Ima cela stvar odgovarjajočo primero v potigu nemškega parlamenta in da Je bil« pr«Jkone vprl-zorJ«ns t ntmenom, ds nsprsvi iz A. D. nek«k*n«gs "nsrodne ga mučenika," spelje ljudsko po* tornost od "naše" fallran« banko drugam t«r obenem vri« na njene nasprotnike grdo senco tločinskega vandalitma; In drugo, da je napad itvršll kak neodgovoren človok, kateremu ae J« A. D. na tak ali drugač«n način smrtno sam«rila. Katero mn«nj« j« pravilno In točno, pa saankrat seveda n« mor«m reči. V takih slučajih j« najbolj«, da ti člov«k misli svoje ter potrpežljivo čaka, kaj A« pride na dan, č« namreč sploh kaj prid«. • • • A. D. j« v svoji i«daji t dne 26. sept. u«tr«llla nesmrtnega kotla, ko je tapitala, da j« bilo naviočlh na thodu lupana Mil-lerja v Slovenskem delavskem domu na Waterloo o««ti nad M00 (dva tisoč In p«t «to) Iju-di! Za toliko ljudi prostora j« komaj v vs«h «levels ndsklh narodnih domovih skupaj! Dob«r tek. Pir6«vinat Ivan Jontaa-Podgoričan, ftS. Pogreb radarja v okelki l*Ht«lMirglia. I'bil« ga je «keplutije prahu v rova. it Um mm razstav« Doslej ao registrirali 17 milijonov vstopnin Chlcago. — Rasstava Stolatja napredka bo trajala š« meset: dni. Število plačanih vstopnin Je zadnji č«trt«k doseglo 17 milijonov. Računajo, da to Število do-s«ie največ 24 milijonov ob sa-ključku razstave. Ta ted«n se vrši v Chlcagu konvencija Ameriške legij«, ki bo dala razstavi okrog 300,000 obiskovalcev. Prihodnji teden bo Čikašk! teden rasstave, od katerega si tudi veliko obetajo. Skupni dohodki rasatave so tnašall okrog 27 milijonov do-larjev do konca septembra. Vstopnina sama znaša $6.467,. 987.47; ratne koncesij« so pre-J«le $10,992,668. Med privatni-mi konc«siJsmi so "Psrišk« uli-c«" vt«l« največjo vsoto, nam. reč $1,286,400.58. Na drug«m mestu j« "Belgijsko m««to," ki J« prejelo $4d 1,7166.12. Teatri In ratni "sp«lctakli" so dobili brez malega pet In po\ milijona dolarjev in luitevraclj« ter točilnice piva čet pet milijonov, "Hkyr!de," voftnjs po kablih med obema stolpom«, J« vtel $602,-657, _ Pa. lelMUilr« Ima «voj "de«l" Cheoter, P«. — Pennsylvania teletnica j« tukaj top«t odslovila več d«lavc«v, dasi njen promet stalno narašča in nj«ni čisti dohodki «o 400Vi višji kskor so bili zadnjo s|NimI«d. Mnogo delavcev je odslovila tudi v drugih mestih. Kraji, ki ao odviani od zaposlenosti ns Aeletniol, ra-pidno postajajo pokfipallšča radi velike In stalne brezposelnosti. V teh krajih I« slišijo o no-vem dealu, v ostslem pa so bolj in bolj odvisni od vladne po,-moči, Meatere bo bret davkov Huntlngtfm, Ind. Mestna vlads je sklenila, d*^P>odočem letu ne bo pt»birala davkov, ker In» krila Isdatke ta svojo administracijo uklju%ivti šole Is dobička mestne elektrarne in vodovoda. Mestece Je majhno. Meje le okrog !tA pretil v aleev, ki pa ••o toliko "kiajt," ds lahko šiv« brez elrktrarskeg« trueU. ji SliiaJ tem nekega "Amerikarvca" pripovedovati o pokrajinah, znanih pod imenoma Teaas in Oklaboma, kjer ao poaaroezne naselbine — -renče" jih je imenoval — obaeinejie kakor vaa krmnjaka deieU! Od jutra do večera si moral sedeti na konju, če ai hote! prejahati ta-ko posestvo od enega kraja do drugega. V Blatu in po soaednjih vaaeh so bili ljudje, ki nalik Tomažu niso verjeli vsega tega, moja otroška domišljija pa je bila vsa v ognju za Ameriko in vse sem verjel. V tisti dobi sem vzel za najčistejšo resnico malodane vse, kar sem ališal o Ameriki. Verjel sem, da premore en sam živinorejec v Te*asu več glav, kakor jih je na vsem Balkanu. In ni bilo preveč za mojo lahkovernost, ko sem slišal, da so tam v Kaliforniji zlati rudniki in drevesa, stara več tisoč let, s takv ogromnimi debli, da se mora dvanajst mož prijeti za roke, če naj jih obse-iejo. Vse je mogoče v Ameriki. Ček» preprosti ljudje so Um meščani in ne podaniki kakor v Avstriji in po skoraj vaeh drugih evropakih deželah. Vsak meščan, pa celo tujec nameščan lahko pride do predaednika Združenih držav in mu stisne roko. V resnici je bik» videti, da je to v Ameriki navada in običaj. Tako je živel v Blatu možak, bivši delavec i* neke jeklar-ne v Pittsburghu, ki je zatrjeval, da je nekoč atisnil roko in izpregovoril s Theodorjem Rooseveltom, ki ga je po domače nazival "Te-di", kar se je moji materi zdelo zelo čudno in smešno. Tako se Ji je zdelo kakor če bi kdo klical z domaČim vzdevkom rimskega papeža ali avstrijskega cesarja. Možak pa ji Je pred menoj zagotavljal, da v Ameriki imenuje predsednika vsakdo le "Tedl". Mati se je smejala vsemu temu vedno znova nekaj dni. In z njo sem se smejal tudi jaz. Ona In jaz *vu se rada skupaj smejala. II Nekega dne — bilo mi je tedaj malo čez deset let — sem dejal materi: "Nekoč pojdem v Ameriko." Mati me je pogledala in dolgo zrla name . . . Bila Je tedaj zdrava, mlada kmečka žena še ne tridesetih let, dokaj visoke postave, polnega oprsja in širokih bokov; lakti so ji bile dolge, roke velike in delavne; imela je iirok slovanski obraz, porjavel od sonca, naguban od vetra; velike, šlrom odprte svetlorjave oči so sijale prijazno in svetlo od preproste veselosti; in kostanjevi, valoviti lasje so se ji v bledo-zlatih pramenih usipali izpod pisane rute, zavezane pod brado. Tedaj je imela četvero otrok, dva dečka in dve deklici; pozneje jih je rodila še petero, tri dečke in dve deklici. Jaz sem bil najstarejši. 2e dokaj let potem, ko sem prišel v Ameriko, mi je moja najstarejša Mestra pisala, da je med ljudmi v vasi še vedno živa zgodba, kako se je mati smejala v porodnih bolečinah ob mojem rojstvu, kar bržkone ne bo rea; mati sama, ki še vedno Živi, *e tega ne spominja. Vem pa, da je Imela, ko sem bil še otrok, in da najbrže še vedno ima dar smeha v veliko večji meri kakor veČina lji)di krog nje, prav za prav kakor večina ljudi kjerkoli na avetu. Njen «meh je bil zdrav, naraven, iz dna srca, telo stresajoč, kakršen je smeh slovenskih kmetov na Kranjskem, posebej Še smeh kmetic, premeni j I v in raznovrsten; navadno vesel In dobrovoljen, jasen in naravnost iz srca, časih pa tudi nevesel, brez zvoka dobre volje, iz bolesti porojen in l>olest premagujoč . . . "V Ameriko pojdem," sem povzel, ko je mnti še vedno tiho zrla vame. Morda Je sama pri sebi premišljala, da je ta njen otrok nevsakdanji in čudaški. Več- krat je v moji prisotnosti opomnila, da jo skrbim. Mnogokrat je zrla name v tihi zaskrbljenosti. V nekem oziru sem bil samovoljen, kakor ame biti le najmlajši. Navadno sem delal vse po avoje ne glede na ugovore. Naposled se mi je mati zasmejala, daai ne dvomim, da jo je to, kar sem ji bil povedal; prestrašilo. Zasmejala se je z vsem obrazom, z usti, z gubami, z očmi, «lasti z očmi. Tudi jaz aem ae smejal Bil sem zdrav dečko, viaokoraael in močan za svoja leta. Po zunanjosti sem bil podoben, kakor je mati če-ato omenjala, očetu, ki je bil kmet z dušo in telesom; jaz pa očividno nisem bil ustvarjen za kmeta. Ce bi nanesla potreba, bi tudi jaz zmogel trdo delo na polju, dišalo pa mi ni. Veliko rajši sem se potikal po vasi, blodil po gozdovih, hodil v sosednje vasi, postajal Ha beseda za odgovor na jeziku, ko mi je udarilo v misel, da bi se mati najbrže rada pogovorila o meni z očetom. Nisem se zganli in nič nisem črh-nil. Postelja, ki sem jo delil z bratom, je ¿ta-la v kotu nasproti postelje staršev. J U1' m "Spi," je zamomljal oče. "Zakaj ga kliče«?" "Povedati ti moram, kakšne se je danes iz-nebil," je šepnila mati napol glasno, da sem jo natanko slišal. "Dejal je, da pojde v Ameriko, ko doraste." Oče je nekaj zagodrnjal. Bil je ubit otf truda in napora. Težko je delal ves dan. Bil je sicer eden izmed premožnejših kmetov v Blatu, toda skoro vse delo na kmetiji je opravljal sam z materino pomočjo ter le redko najemal za delo tujo roko. Bil je zastaven, krepak mož v zadnjih tridesetih letih, modrih oči in svetlih las, preprost, razumen kmet. x * Znova jo zagodrnjal. "V Ameriko? Saj je še otrok. Koliko pa je star prav aa prav?" Preveč jo imel dela, da bi držal v glavi še starost svojih otrok. (Dalj« prihodnjič.) NEZNANEC Zgodovinaka sličica Zapimi Ari kur Somrmrt Hodil som se v Wrt«hlngtonu. in moji prvi spomini xt*gajo t ja v hude čase grajaiiHkc vojne. Morda ml je najjasnejša slika U doti na t vi* slovo mojega očeta, ko je šel v vojno. Ceprsv *e takrat nisem zsvvdal pomena dogodkov, ml je ta sliks še zmerom v živem spominu, ker mi je ¿a slovo podaril velikega, ne <>krHnega psa. Ta pes se mi je pridružil, ko nem šel z nabora," je povedal. "Ootovo je komu ušel. Ko me ne !>o, bo dober čuvaj zate in za mater" IWm naju je poljubil. Spo-mnim ar, ds aem joksl. Mati je pa bila skoraj vesela. &ele fK»tem. ko aem planil v so s paom, je klečala prrd p«mteljo in jokala v blacine "Kaj bi rad. Jim?" je vprašala in me pogledala. "Mati . . . hotel a*m te aamo vprašati ... ali n<» mialM. da bi bilo *'Yanke«»" lepo ime za in pri- Spomnim se, kolikokrat je mati postavila svoj krožnik pred psa, ki Je čakaje ležal zraven nje. Kadar je potem planil pokoncu kakor volk in poli-zal Vrndtnlk. m J« marteri vselej nabral obraz od skrbi. "Jim," je rekla potom, "ne vem, kako bova mogla psa obdržati. Tako hitro ras«', da že zdaj več požre kakor midva oba skupaj pojeva." Res je bil pes zelo zrasel in je bil skoraj tolikšen kakor jaz sam. 8llno rad aem ga imel, in kadarkoli je mati napeljala na to, da ga bova morala spraviti proč, sem moledoval in jo prosil, naj ga vsaj še nekaj časa Obdrži. Potem je prišel čas, ko je mati zbolela. Nekega dne, ko ni mogla vstati, mi Je rek Is. naj vzamem petdeaet centov iz predala 4n naj kupim nekaj hrane. Stopil sem k predalu, kjer je hranila denar — bil je prašen Ves denar je bil skopnel, mati pa bolna! Kako bova zdaj živela ? imel hrane zanj, mi je lizal roko. Naj je bilo pozimi še tako mraz, zmerom je spal pred mojo posteljo na golih tleh. Zdaj sem pa čutil, da ne morem drugače, kakor da ga prodam. Napravil sem iz pokrova lepenkaste škatle velik izvesek z napisom: "Naprodaj l" in ga obesil pau okoli vratu. Oči so me pekle in v grlu me je davilo, ko sem privezal psu vrvco okoli vratu in ga odpeljal z doma. Bilo je pozno popoldne v zimi 1864-66. Na nekem vogalu bih zu stare davkarije aem se ustavil, ker je tam šlo mnogo ljudi mimo. Takoj je minilo nekaj časa, ne da bi se bilo kaj «godilo. Večina ljudi je bila zatopljenih v medsebojne razgovore in me niso niti opazili. Naposled sem se v sedel zraven Yankee ja na mrzel kamen, fte opazil niaem nekega velikega neananca. ki je nenadoma stal zraven mene. Šele tedaj aem uzrl njegove velike čevlje, črno suknjo, ki mu je mlahavo viaela s sklonjenih ra mojKua p*«' l*ot«irnila me k ti«MU »v«)» •j« na moj "ti SMMMP« <4* Pogledal sem psa. upiral je men. in veliki nelepi obraz Z vame avoje velike otošne oči. In globokimi črnimi očmi in črno takrat *em doprinesel grajan-, brado. Čeprav je imel kakor «ki vojni svojo največjo žrtev: takrat toliko ljudi cilinder, na-skleni! aem pmdatl svoj« trn p*a me ni napravil vtisa, da bi f— nail»o!j«ega prijatelja, ki Rog sna kako t»ogat. 1 gs imel na svetu. Kadar ninemi Dolgo aem bi) čakal na I Toda zdaj. ko je stal pred menoj, sem se krčevito oklenil psa okoli vratu in solze so se mi vlile po nosu. "'Ali . . . bi ga . . . radi kupili?" sem vprašal ihte. Visoki mož ni takoj odgovoril. !f jegove oči so opazovale velikega žalostnega psa, načeč-kani napis in moje zakrpane hlače. Zakaj bi ga rad prodal, dečko f je prijazno vprašal. Razložil aem mu, kakor aem vedel in znal, da je mati bolna, da smo reveži, ker je oče v vojni .. . "Tako, tako . . je dejal zamišljeno. In s svojo veliko, koščeno roko je potrepljal psa po glavi. "Yankee mu je ime!" sem se opogumil. "Tudi taco vam da, če hočete." Visoki mož se je sklonil, da je njegova suknja potegnila 90 tleh, in malone svečano vzel Yan keejevo taco v roko. Koliko hočeš zanj ?" je vpra- Obotavljal aem se. "Ali mislite ... da en dolar . ne bo preveč?" "Ne," je resno odgovoril. "Mislim, da na bo preveč. Samo ne vem, kam naj ga spravim. Veš, pri nas v hiši je že tako vse polno . . ." "O, prav gotovo vam ne bo v nadlego. Spal bo pred vašo posteljo ali pa kjerkoli drugod." Ne, drugo misel imam," ja dejal visoki mož. "Ti bo« znal bolje nanj paziti kakor kdorkoli drugi. Denimo, da ga kupim in ga pustim pri tebi, dokler ne napravimo pri nas več prosto, ra?" "O, zakaj ne!" sem skoraj za vriskal. "Kadar ga boste pa h<* teli .. Segel je a avojo veliko roko v hlačni žep in mi dal bankovec za defwt dolarjev. To ja bilo ta kifrt dosti denarja, in zato sem napravil velike oči. "Zmotili ste se!" "Na," je odgovoril in me do-brohotno pogledal. "Mislim, da je pes vreden dolarja^ Toda za prav toliko lahko tudi na mesec pejre. V devetih mesecih bo nemara vojne že konec, in ta krat ae vrne tvoj oče." Šlič več ni rekel, še naamehni ae ni, in še). Bil sem preveč o-supel, da bi se mu zahvalil, In aem stal kakor okamentl. Potem sem stekel za psom, ki je divje vlekel za vrvco, in nekaj minut nato aem bil doma in pokazal materi denar. Ko je vi. dela, kaj sem napravil, in za gledala izvesek za Yankeejevim vratom, so ji trznile ustnice. "A kdo neki je bil tisti mož Jim?" je vznemirjena vprašala "Gotovo ga moramo poznati Bržčas te je spoznal. Tujci na tak način ne razmetavajo denarja!" "Ne spomnim ae, mati, da b ga bil kedaj videl." Več dni je zamišljeno tuhtala kdo bi neki utegnil ibiti oni vi soki neznanec. Nekoliko je bi la tudi nejevoljna, da sem vze denar od človeka, ki ga nisem poznal. Toda jaz sem bil tako zadovoljen, da sem smel obdrža ti psa, da mi je bilo kaj malo mar, kdo je neznanec. Ko je mi nilo teden dni in ae ni več pri kazal, sem ae začel vdajati upa nju, da morda nikoli ne bo pri šel 'po psa. Prihodnjo pomlad je bilo voj ne konec, in ko sem nekega dne prišel domov, sem zagledal svojega očeta. Veselo me je posdravil privzdigni! do stropa, nato je pa vz«l Yankeejevo glavo v roke in Jo ljubeče pobožal. "Ali ai pa tudi dobro pazil na svojega go-spodarjs. ko mene ni bilo doma?" ga je vprašat In potem Je jela mati pripovedovati. kako sem hotel pa« prodati, in ga vprašala, ali ne-mara on kaj sluti, kdo mi utegnil dati denar. Toda tud oče si ni znal stvari razložiti. Tako smo to rodbinsko skriv nost v veselju nad očetovo vrni tvijo in v splošnem zmagoslavju skoraj pozabili. Tedaj je pa nekega dne razžalostila narod strašna novica. Zjutraj 1&. prila 1865 aem ravno prišel sobo na kavo, ko aem zagledal svojega «ičeta s časnikom v roki za mizo. Na obrazih obeh rodi |MI teljev aem videl, da ae je moralo I nekaj strašnega pripetiti, kup- "Snoči ao atreljall na pred # in i I; - * q\ flp* i Ma h čikaška razstava: Jesenska moda. ki jo razkazuieü. kazini Blue Ribbon. ^S sednika republike," je dejal oče. Kmalu nato je šla od ust do ust novica, da je predsednik u-mrl — ob sedmih zjutraj, v hiši nasproti gledališču, kjer so nanj zfršili atentat. Ko sem ae opoldne vrnil domov, je oče ravno zabijal žebelj v zid, da obesi nanj sliko, ki je bil malo prej kupil. Pogledal sem obraz in ga tisti mah spoznal. J "Saj to je tisti veliki neznanec!" sem vzkliknil. "Neznanec, ki aem tou spravil paa!" *"Motiš ae, fant!" je odkimal oče. "Ne, ne!" aem uporno vztrajal na svojem. "Ravno on je! Saj ima še brazgotino, ki sem jo takrat opazil zraven ust!" Do smrti ne bom pozabil izraza v očetovih očeh, ko je pogledal mater. Stala je sredi sobe, s krožnikom krompirja roki: In zdajci so ji spolzele solze po licih. Počasi in oprezno je oče obesil sliko in jo uravnal. Potem je prišel k meni in mi položil roko na ramo.. "Jim," j« rekel mirno, "al veš, kdo je ta mož?". "Njegovega imena vendar ne poznam," sem odgovoril skoraj nestrpno. "Saj sem rekel, da je tisti neznanec, ki . . ." Očetova roka se je krčevito zagrebla v mojo ramo. In takrat me je zdajci prešinila slutnja. "Otrok moj," je rekel oče čudno hripavo, "ta mož je bil - Abraham Lincoln!" AVSTRIJSKI KLERIKA PROTI DUNAJU Dunajska občina, ki j« socialni demokrati, j« n*, deči tm v peti dunajnkej kalizma. Mnogo smo U ii ko dunajska občina vi spodari ter vodi proble komunalno politiko tudi dočnost. Znano nam > občina ogromno storili vanjskem vprašanju, v dela in socialnem oaigur lovnega prebivalutv». ska vlada pa vodi ie par to borbo proti občini Pi je nje samoupravne prai mo v letošnjem letu je \ ložila izrednih davčnih ki jih občina nim» v pre nad 64 milijonov šiliaia kot naj občina dobi ta d Borba proti dunajski < bila doslej neuspeina. I potom ni mogoče streti Krščanski socialci imajo avstrijski vladi absolutn zato so sklenili obdavčit še za 36 milijonov iilif najska občina bo a tem na uvesti nove davke, ki dlo k gospod, desorgaai zbudilo nezaupanje volili ko bi vlada dobila povod areduje in imenuje komii Čini. Tako hočejo ubiti du cialistično občinsko polit PISMENOST V RUSIJI V Rusiji živi 182 narodnih plemen; od teh jih ima 134 svojo abecedo. Najvažnejši čin ruske vlade je bil, da je uvedla latinsko abecedo ter pospeševala šolstvo. Pred revolucijo je bilo v Rusiji komaj 27% pismenih ljudi; po deželi pa še toliko jie. Danes znaša odstotek pismenih prebivalcev nad 80%. V zadnjem šolskem letu je obiskovalo šole okoli 20 milijonov otrok. V sta ri Rusiji pa niti 8 milijonov o-trok. ni obiskovalo šol. Velika množina šol je prideljenih tovarnam in drugim gospodarskim or ganizacijam. AH ate naročeni aa dnevnik •Proaveto'7 svoj list! CLEVELAND RE8TA . praj Pcnnaylfaaia R. R. Warren, P», ia aa pradal . Poslopje obsega 11 M I I jenih aob za tujce • pohiti« rilom v prvem nadatropju; 1 vo opremljena točilnica (I v velikosti 42x24, in M (Restaurant) 31x20. Bara haroni leaa, enako mite 11 morjem; nova peí i v»o posodo, »padajočo v U vriU Nadalje ima modeme elektH nice, lasten vodovod itd. Poslopje j«' udano 1 opd oddaljeno od PennayIvana pontaje 80 čevljev, od N. T postaje 300 ¿«vljev, in od Wells Co., tovarne, v katen alenih nad XÓO delavcev, ir 12 milj od parnih iaf »i kjer v gozdovih obratujejo paro. Da je iivratna trgotis vogalu ae lahko vsakdo pm S« zaradi izselitve v Evr«| proda z vso moderno opr fiadaljna pojasnil» * |Éat V. Mh 312 Clnlaal št.. wi TISKARNA S.N.P ftFRSJIMA VSA je t tiskarsko obrt spadajoči Tiska vabila ta veselica ln shoda, . knjiga, koledarja, letaka itd. v slovenskem, ^ aloraikem, ¿eákem, nemikem, amr 'A^m " * ' 1 aJ VODOTVO TISKARNE APELIRA V* '' & N. P. U »A 118I0VINE NAB0TA ▼ SVOJI TISKARNI ¡S.N.PJ. PRINT0 MS74I te ££¡¡0« jj