Štev 21.
Cena edne številke dinar I.
Poštnina v gotovčini plačana
24. maj 1925. Leto XII
Glasilo Slovenske Krajine
Prihaja vsako nedeljo.
Cena Novin na celo leto je: doma na skupni naslov 25 D., na posameznoga 30 D., v Ameriko 100 D. Cena Marijinoga Lista na celo leto je: doma 10 D., v Ameriko 50 Din. Novine prihajajo vsaki tjeden, M. List vsaki mesec. Naročniki M. Lista i Amerikanci dobijo kalendar brezplačno, naročniki Novin pa za polovično ceno. Rokopisi se ne dajo nazaj. Rokopise i naročnino pošiljajte na uredništvo ali opravništvo Novin v Črensovce, Prekm.
„Vredništvo i opravništvo Novin je v Črensovcih, Prekmurje“.
Vrednik: Klekl Jožef, vp. plebanoš v Črensovcih.
Oglasi, (inserati) se tüdi sprejmajo. Cena ednoga kvadratnoga centimetra za ednok en dinar, za večkrat popüst. Cena malih oglasov je do dvajset reči o Din, više od vsake reči pol dinara. Med tekstom je cena oglasov cm2 dva dinara v „Poslanom“ tri dinare. Ki naroči ¼, ½ ali celo stran, dobi 25% popüsta za edno objavo, za večkratno več. Takso za vse oglase plača opravništvo „NOVIN“.
Ka to pomeni?
Zadnji meseci so pokazali, da prosvetni minister Pribičevič jako dosta misli na Slovenijo, ar so njegove naredbe takše, da zadevajo navadno samo našo deželo, no pa tüdi Hrvaško, štera je ravnotakši trn v njegovoj peti, kak Slovenija.
Najprle i najbole so občütili njegovo moč učiteli. Njegovi verni demokratski Pristaši v Sloveniji so ga tak „dobro“ poučili o šolskih razmeraj v Sloveniji, da pozna vsakšega vučitela ali je državotvoren ali protidržaven, ali sme ostati na svojem starom mesti ali pa ga trbe premestiti v kakši zakoten kraj, gde za božim hrbtom, gde niti do reči ne pride, ali pa je že takši grešnik, da več niti ne zaslüži, da bi zvršavao vučitelsko slüžbo j zato mora iti v pokoj, I tak je prestavlao stare i mlade, začasno — i stalno nameščene — se zna da samo tiste, ki neso demokrati.
V drügoj vrsti je zadela njegova šiba profesore. Šteri je pokazao, da vüpa biti pristaš drüge stranke i je s tem zavrgeo demokratsko stranko, ne sme ostati v Sloveniji, nego mora iti v Srbijo ali Macedonijo.
S tem pa se Pribičevič ne zadovolo. On nešče vničiti samo ednoga stana, nego celo Slovenijo i celo Hrvatsko. V začetki toga leta je najmre izdao nekši razpis, ki med drügim pravi:
„Vsa prosvetna, vsa znanstvena, književna i umetniška drüštva, vse kulturne i prosvetno — humane vstanove i zavodi stojijo pod nadzorstvom ministerstva prosvete . . . Drüštva ne smejo biti strankarsko opredeljena i ne smejo biti niti plemenska niti verska. Vse vstanove, ki delajo za ljüdsko izobrazbo, majo dužnost sprejemati v svoje okrilje vse, ki želejo izobrazbo, brez pogleda na njüv stan, stranko i vero.“
Prvo, ka te razpis zahteva, je to, da morajo vsa drüštva v državi tak plesati, kak Belgrad igra. Z drügimi rečmi se to pravi, da zgübi drüštveno živlenje svojo samostojnost i bo podvrženo centralizmi. Kak vlada centralizem v političnom i gospodarskom oziri, tak naj vlada tüdi v izobražüvalnom pogledi. Prosvetni minister naj bo tisti komandant, šteroga bo moralo vse poslüšati, tüdi kakše drüštvece v najbole severnom deli Prekmurja.
Se vnogo hüši vdarec za Slovenska drüštva pa je tisti deo razpisa, ki pravi, da drüštva ne smejo biti niti plemenska niti verska. S tem je Pribičevič očividno povedao, ka je njegov pravi pomen. Zatreti šče vse, ka je slovensko i ka je versko.
Kak velki vdarec je to za Slovenijo, sprevidimo, če malo pregledamo kakša so naša drüštva,
Vsa drüštva v Sloveniji mislimo pri tom samo na tista prosvetna drüštva, ki majo fundament na krščanskih načelaj, ar brezverskih Pribičevičov razpis itak ne
zadene -- majo dva znaka; so najmre Slovenska i katoličanska ali krščanska.
Naše čitalnice, bralna — i izobražü-valna drüštva so si poslavila za cil vzgajati slovenski narod, v kelko to pomaga k vzbüjanji narodnoga čüta — da smo v prvoj vrsti Slovenci — i k poglobitvi verskoga živlenja. Pribičevič pa je nasprotnik Slovencov i je posebno velki sovražnik vere, zato šče vničiti vse, ka je slovenskoga i ka je katoličanskoga.
Ka dosegne s svojim razpisom, se še pokaže, a da svojega pravoga namena ne, je že zdaj gotovo. Kak ne mogeo i nemre vučitelov i profesorov prisiliti da bi pristopili k njegovoj stranki, s tem, da jih preganja, tak tüdi ne dosegne, da bi mi zatajili slovensko i katoličanstvo, če nam prepove Slovenska i verska drüštva.
Človek i vera.
„V človeško stvorjenjah je nekši nagon, šteri jih vsigdar sili, da delajo dobro. Te nagon pa ne zmaga vsigdar; večkrat ga prevladajo hüdobne moči i ljüdje delajo hodo. Nekša notranja moč pa jih pokliče vsigdar nazaj k dobromi. Gda so okoliščine najbole težavne, gda moči tmice premagavlejo, te se dobri angeli človeške narave vsigdar protipostavijo hüdomi.“ — Iz govora predsednika amerikanskih Zdrüženih držav na kongresi Drüžbe sv. imena.
*
Denešnja doba je puna žalostnih i pretreslih pojavov kak v javnom živlenji vekših sküpin, narodov i držav tak tüdi z zasebnom živlenji posamičnih ljüdi. Za zdaj poglejmo samo drügo.
Najžalostnejši pojav v človeškom živlenji jo gotovo samomor. I dnesden se jih izvrši telko, kak mogoče do zdaj v niednoj dobi človeške zgodovine.
Ne dneva, da časopisi ne bi prinesli poročil o samomoraj: „ samomor 12 letne deklice, v vodo je skočo 12 ali 16 leten mladenič, strelo se je delavec, zagiftala delavka, živlenje si je končao trgovec, ravnateo banke, general, poslanec, minister. itd.“ — Časopisi prinašajo ta poroča, kak da bi bilo to nekaj čisto naravnoga, ne pomembnoga, toga pa nihče ne pita, ka je tomi vzrok i kak bi se dala ta rana v človeškoj drüžbi odpravili.
Samomori neso edina žalostna prikazen denešnje dobe. Gotovo so pa najvekše hüdo i kažejo najočitnejše človeško nezadovolnost. Smemo najmre trdili, da je vzrok vseh samomorov nezadovolnost z živlenjom. Pitanje pa je, gde ma ta nezadovolnost svoj vzrok. — Nevera je tisti stüdenec, iz šteroga izvira nezadovolnost človeštva, vse hüdo, vsi samomori. Da je tomi tak, kažejo dejstva, da si jemlejo svojevolno živlenje ravno brezverci, ljüdje, ki so se vdali materializmi, svetnomi vživanji. Z vživanjom, dobičkaželnostjov so iskali nebesa na zemli, v bogastvi, lübezni, v nasladaj popolno srečo, blaženstvo Ar pa le neso našli, nego so jih zadevale celo razne menše i vekše nesreče, štere so jih tirale v obüo, so šli predaleč, včinoli so, ka ne bi smeli včinoti — vzeli so si živlenje.
Brez žive vere je pravo živlenje nemogoče. Ar vera je lista svetlost, štera razsveti tmico žalosti, nesreč, angeo, ki vleva tolažbo v vsakšoj potriosti, ona je tista moč, s šterov človek lehko premaga vse težave zemelskoga živlenja.
Dnesden je tüdi med prostim ljüdstvom vnogo nezadovolnosti i to zavolo toga, ar tüdi
ono nema več prave vere. Gda iščemo vzroke toj nezadovolnosti s tem namenom, da bi jo odpravili, moramo iti do najglobokejšega pitanja: ali živi v narodi vera? Brez vere je najmre vsakša pomoč brezuspešna. To se vsigdar bole kaže. Vera je najmre s človekom tak tesno zdrüžena, da se ne da ločiti, če so jo pa vseeno ločili, jo iz src iztrgali, se to brez škode ne moglo zgoditi.
Odločnost.
Pri nas, v Krajini, smo že tüdi hajdi dobri strankarje, političarje, kritiki i sodniki. Posebno smo pokazali velko zanimanje, delovanje, aktivnost v političnom življenji pri zadnjih volitvah. Razni politični, resni i demagoški, pametni i denuncijantski shodi so bili nenavadno živi. Lehko pravimo, da smo se že tüdi mi vrgli na politiko i mislimo malo več i to malo več po svojem. Inda so za nas mislili samo drügi — če so ešče tej znali — mi smo samo klumali, kak sramežliva deca v školi, štera ne vüpa odpreti svojih vüst, ar se boji „velkoga“ i „hüdoga“ gospoda vučitela. Pravim, tak smo mi vsakšemi samo klumali, kak strašila v prosi, s šterimi maše veter, ar majo prazne glave, če ravno nam je zgučao vse vküp, zeleno i süho, pametno i neumno. Zdaj pa že malo prevagamo reči raznih agentov, špekulantov, i političnih avanturistov. Tak je pravo, ne vse vörvati, nego najprle se prepričati i potli vörvati.
Lehko smo ponosni, da že mamo v istini dosta možov, šteri stojijo v politiki na svojih nogah i so za istino zreli, da vse prav premislijo. Ali mnogo več polovica možov pa se ešče ne zaveda svojih pravic, svojega moškoga poklica v politiki. Dosta je ešče takših, šteri se nagiblejo na desno i levo, odked veter potegne. Dosta je tüdi takših, šteromi vala lepo doneča reč, malo penez, kupica vina ali pa prazne obIjübe. Kaj ne to je ne moško, tak delajo švindlari, lüdje šteri ne dajo nikaj na svoj moški ponos, na svojo pamet. Takši lüdje tüdi nemajo nikšega trdnoga zvanja, ne obstanka, nemajo cilov, za štere bi se borili, šteri cili, smotri bi njim kazali pot, ki je prava, ki si vsakši človek mora začrtati i potem biti trden, stalen nepremagliv, kremenit, železen značaj. Toga ešče Vnogi pri nas nemajo, zato pa smo sami največ krivi dostakrat, če ide v življenji vse tak, kak bi nam bole bilo po voli.
Zadnje volitve so nam pokazale, da so pri nas različni strankarje Ravno naša Krajina je dala najbole pisano sliko ob volitvah. Tü je dobila vsakša stranka gotovo število glasov i to mi je ravno vzrok, kak smo zgoraj omenili: netrdnost, omahlivost, nepravilno prepričanje v političnoj brijentaciji. Tü mamo: liberalca, demokrata, socialista, komunista, radičovca, republikanca, samostojneža, maloga kmeta, radikala, agrarca, pristaša SLS, klerikalca kak se že vse to imenüje po političnom slovari. Malo čüdno kaj ne, na tak malom falati zemle, pri 25 jezero volilcah se vse najde. To je znamenje, da je istina, kak pravimo, da je resan dosta možov, šteri se püstijo „fajn“ vleči i nemajo trdnoga političnoga prepričanja. Tak se razidemo, tak se zgübla naša moč, smo ne v ednoj fronti, da bi se uspešno borili za svoje pravice. Pitajmo samo ednoga, šteri je volo republikance, če zna za njihov pregram, drügoga, ki je volo Hartnera, ali tretjega, šteri je volo liberalce, pitajte ga samo i node vam znao povedati zakaj je ta volo, ar tüdi sam ne ve. On je čüo lepo gučati gospoda, vürvao je, vrgeo je kruglico na njega i s tem je rešeno vse. Zdaj pa mrmra, kune, se čemeri, graja, šinfa. ne ve pa kelko je zamüdo i kelko njemi škodi, da je ne v vrsti tistih, gde je dosta njegovih znancov, da bi podpirao sküpno
2
N O V I N E
24. maj 1925.
moč. Zato je pravijo i tak mora biti, da smo Pristaši edne stranke i to tiste, od štere Znamo, da je trdna močna stranka, štera ma poštene lüdi, dobre, pametne lüdi za svoje voditele, štera ma svoj stalen, trden, jasen razumliv program. Stranko moramo dobro spoznati, se prepričati jeli ona resan dela tak, kak bo to nam dobro i če je naše mišlenje ednako toj stranki stopimo v njo i potem bodimo njeni zvesti člani, ar ona je tüdi naša. Tak ne bomo v njoj tüjci, gledali bomo v njoj nositelico idej, nazorov, mišlenja, kak čütimo i mislimo sam. Ne je prav, smo tü vütro tam. Posebno pa je škodljivo za nas, če idemo za kakšovšte strankov, za vsakim človekom, šteri nosi nove programe i ideje. Močna stranka ma moč za nas i državo, male stranke so pa velka nula, ne pomenijo nikaj, ar nemajo dobrih i jasnih cilov, nego se rodijo v glavaj političnih koristolovcov, šteri bi radi tak prišli do nekše veljave i do mandata. Razlika je med strankov, i strankov i ta razlika se vidi ravno v idejah štere stranka nosi, kak svoje desetere zapovedi. Imamo razum, imamo pamet mislimo, prepričajmo se, gledajmo delo i te se odločimo, za štero stranko bomo, da ne bomo šli i vörvali vsakoj političnoj tikvici. Složni v ednoj vrsti bomo si stvarjali lepšo bodočnost, nesložni, če se bomo cepili, šli za vsakim, pa bomo šli nasproti slaboj, nesigurnoj temnoj bodočnosti.	— Hr. —
NEDELA.
VI. po vüzmi. — Evang. sv. Janoša 15, 26 —27. 1 16, 1—5. — Pride pa vöra, da bo vsakši, ki vas vmori, mislo, da Bogi včini slüžbo.
Te reči je govoro Jezuš svojim apoštolom prle kak je po vstajenji zapüsto zemlo i se vzdigno v nebo, da bi bio sprejeo plačilo poveličanja od svojega nebeskoga Oče. Svojim apoštolom na zemli ne obečao dike, častnih državnih slüžb, sreče i blaženstva, kak to delajo, zemelski krali i gospodari, nego jim je proroküvao trplenje. „Nihče nemre biti vekši od svojega gospoda.“ jim je pravo ob drügoj priliki. On je bio njüv gospod. Ar pa je morao on trpeti, zato bo tüdi herbija apoštov i vučenikov na zemli samo trplenje.
Zveličarovo preroküvanje se le od reči do reči spunilo. Kak je on trpo, tak so morali trpeti tüdi vsi tisti, ki so njemi pomagali razširjati njegovo kralestvo. Trpeli pa so tüdi nasledniki apoštolov. Što bi mogeo zračunati velke aldove, štere so doprinesli prvi kristjani ? V smrt so jih tirali, ar so pravili o njih, da so sovražniki človeškoga roda, da zapelüjejo ljüdi, razširjajo bogokletne navuke i tak pobijalo istino. Vnogi listi človeško zgodovine so popisani s krvjov mantrnikov, na šterih so se spunile reči Gospbdove, da jih bodo metali iz zbirališč i tirali v smrt.
Dnesden tüdi ne bolše Preganjalci Kristušovoga nauka živejo naprej i napenjajo vse svoje sile, da bi ga zatrli. Nastopajo proti Cerkvi, proti njenim i božim zapovedam, proti verskim navadam i proti tistim, šteri so poslali nasledniki tistih apoštolov i vučenikov, šterim je Kris-
tuš prerüküvao: Iz zbirališč vas bodo metali i v smrt tirali. Stari preganjalci so bili pogani i so delali v zmoti, ar so mislil, da Kristušovi pripadniki žalijo njüve boge. Zdašnji preganjalci so tüdi pogani, a krščeni. Nosijo ime Tistoga, šteroga smrtno sovražijo i ščejo zbrisati celo njegovo ime s tem, da bi zatrli Matercerkev, spravili s sveta njene slüžabnike, ki z rečjov i djanji širijo Zveličarov navuk. Vsega toga pa je kriv denešnji brezverski düh, šteri se je — na žalost bodi povedano — tüdi med prostim narodom razširo. Med človeštvom je malo pravoga Kristušovoga düha. Te düh vzgaja ljüdi, ki vsigdar i vseširom kričijo proti vsemi, ka je cerkvemo, oskrunijo verske svetinje, preganjajo dühovnike. — Boj pa je Kristuš tüdi dopüsto, gda je Petri pravo: „Ti si skala, na to skalo zozidam svojo Cerkev i vrata peklenska je ne bodo premagala“, zednim pa je tüdi povdaro, da zmaga cerkev.
Da pa bomo te zmage tüdi mi deležni, moramo stati na strani Kristušovoj, v drüžbi njegovih apoštolov i učencov, v bojnoj vrsti njüvih namestnikov — dühovnikov, če tüdi nas bodo z njimi vred zasramüvali i nas preganjali
Glasi.
Slovenska Krajina.
Tajništvo Slov. ljüdske stranke v M. Soboti, je od 26. maja pa do 6. junija zaprto ar tajnik Horvat otpotüje v Rim. Pripadniki stranke v potrebnih zadevaj se naj obrnejo na tajništvo SLS Maribor, Aleksandrova cesta štv. 6.
Prva mladeniška (dečkovska) Marijina drüžba v Prekmurji. Ka smo si že dugo želeli, to nam je zdaj dobri Bog dao, tak smo pravili v nedeljo 10. maja, gda smo mladenci prvikrat stopili pod Marijino zastavo njej vörnost prisegli. Naše dekle že tri leta majo svojo drüžbo, zato smo si jo zaželeli tüdi mi dečki, ar vidimo, da je Marijina drüžba nekaj najlepšega za mladoga človeka i smo spoznali, da z Marijinov pomočjov mladenič čisto inači lejko žive. Nikše posebne slovestnosti ne je bilo, zgodilo se je vse čisto natihoma, zato pa je šlo vse bole globoko v srce. Sprejem so izvršili domači gosp. kaplan Oberžan pred večernicami. Naj prle smo pred Marijinim oltárom ponovili krstno oblübo, za tem je bila predga, za njov pa sprejem pri velkom oltari. Tak smo delali, da smo postavili dober fundament novoj hiši, v šteroj se bodo zgajali dobri Marijini sinovje ; šteri bodo ednok dobri gospodarje i vzorni očetje. Mala armada samo 21. nas je, i to je ravnoč tisto, ka stoga maloga semena je tista sejatev, štera na razzoranoj prekmurskoj njivi se bo vkorenila i bogato žetev obrodila. Mi se pa nebojimo, či nas je nej sram, da mamo Boga za Očo, ali naj bi nas te bilo sram, da mamo Marijo za Mater ? — Marijin sinovi na Cankovi.
Občinam se jemle pravico? Več oštarjašov dobi plesno veselico do 1. poponoči — proti volji tiste občine, v šteroj prebiva oštarjaš. Zato pitamo? Ali se sme kaj takšega brez dovoljenja občine dovoliti, ka je njoj na teher i v škodo v moralnem oziri, celo pa te gda se občina protivi tomi?
Prekmurske vage. Občinske vage so dostopne vsake mi zato tüdi ljüdstvo proba te vage. Ljüdstvo se strašno upravičeno ali neupravičeno čemeri nad tem, ka vsakši bik na sobočkoj vagi — gde vaga prisegnjeni policaj — ma od 25—30 kg. menje kak na šteroj steč drügoj občinskoj vagi pri ednom falati ? Što nam to raztolmači, ka na Radenskoj do 10 kg. samo zgübi, na sobočkoj pa tak velki razloček.
Dol. Lendava. 10. maja je bila pri nas nova meša, štero je slüžo častiti gospod Jožef Tkalec salezijanec. Lepoj priliki je bilo na pomoč tüdi vreme. Bilo je vse jako lepo. Za Lendavo jo to bila prava senzacija, po celoj Lendavi je bilo vse puno lüdstva, štero je z radovednostjov gledalo lepo procesijo. Cerkev je bila nabito puna. Bili sta dve predgi, slovenska i madjarska, šterivi sta držala dva gg. Prekmurca. Posebno se je vsem dopalo v istini krasno petje gg. klerikov, štere je novomešnik pozvao seov. Pot novomešniki do cerkvi so krasili lepi slovoloki z lepimi napisi. Vsi v Lendavi so pravili, da je ešče v Lendavi ne bilo tak lepe cerkvene slavnosti i resan se je vidilo svetejšnje razpoloženje v našoj Lendavi. Na domi novomešnika je bilo tüdi lepo vse i primerno slavnosti, le škoda, manjkali so novomešnikov dobri oča, šteri so že mrtvi. — 17. t. m. je pa peo novomešnik mešo v Gomilici, svojoj rostnoj vesi, v kapelici, gde se je ravnotak zbrala množica lüdi. Novomešniki želimo lehko pot v svojem zvanji. — H.
Odloku Engleskih Vlasti o ovome leku protiv reumatizma. Na osnovu mišlenja nadležnih vlasti o ovome leku izdat je patent u ime engleskog Kralja Džordža V.. asa pozdravom pronalazaču Dr. lvanu Rahlejevu. U tome patentu je ovaj lek pohvaljen kao osobito koristan za lečenje reumatizma, te je zato dozvoljena prodaja ovog leka u celoj Engleskoj. Tim povodom date su sve zakonske povlastice u korist pronalazača Dr. Ivana Rahlejeva i u samoj poveli izrično je naznačeno, da če svi pokušati a sifikata iti podržavnja ovog leka bili strogo kaznjeni. Naročilo je važno to što ovaj okuvek izradjuje sam njegov pronalazač Dr. lvan Rahlejev i to u svojoj labaratoriji, koja se nalazi u Beogradu u Kosovskoj ul. 43. Isto tako labaratorija prima i vrši brzo i tačno sve narudjbine ovoga leka i sama ih prema datoj adresi otpravlja. Uspeh do sada postignut u lečenju ovi lekom jeste vilo velik, jer su se mnogi reumatični bolesnici u našoj zemli izlečili ovim lekom posle upotrebe od dve do tri kante. Sem toga ovaj lek ne samo je patentovan u našoj, več je patentovan i v dvadeset i devet stranih država u kojima se takodjer prodaje.
Dobrovnik. Slovesna otvoritev avtomobilskoga prometa v Dobrovniki je bila dne 1 maja. Kak nam je te potreben, se vidi že iz veličastnoga sprejema, s šterim je pozdravo Dobrovnik z avtomobilom prišle goste iz M. Sobote. Že pred 8. urov se je zbrala množica ljüdi pred poštnim poslopjom i skoro je privozo avtomobil ki je bio okrašen z državnimi zastavami i s cvetjem, v Dobrovnik. Iz Murske Sobote so dospeli gg. srezki poglavar, šef gradbene sekcije, delegat direkcije pošte i telegrafa ter upravnik pošte Murska Sobota, štere so pozdraviti
Novi svet.
Spisao: I. Sziklai.
Iz vogrščine prestavo Fr. Kolenc.
Vse je potrebno v velikanskoj človeškoj drüžbi, kak je potrebno v naravi kamen, zemla, so, rüde, trdi les, mehki les, silje, trava, mah. Vsakše je dobro, vsakše hasnoviti, vsakše potrebno. A mah nemre zrasti v drevo; drevo nemre ostati pritlikavo, če mora svojemi cili odgovoriti. Vrtnari je včasi od vseh strani žrežejo, trgajo, formajo, a tüdi zamerje, če je ne püstijo rasti po naravnoj moči.
A on je tüdi skrbniki odgovoren. Nemre prosto prigovarjati dečki, da naj dela, ka je čista žela njegove düše.
Že v tistom hipi pa se je odločo, da ga bo v odločitvi z vsemi močmi podperao.
— Pohvaliti moram tvojo odločitev, sin; — njemi je pravo. — Čisto inači bi ravnao s teov, če bi znao o tebi, ka zdaj znam. A proti zakoni itak nemreva delati. Tebi je skrbnika določo zakon.
— Če pa tisti skrbnik nešče moje dobro; — je vdaro v reč Elemér.
— Pst, toga ne smeš praviti. Osvedočen sem, da to tüdi ne tak. Betežasta domišlija. Misliš, da ti skrbnik šče slabo. To je nemogoče. Zato me poslüšaj. Jaz odobravam tvoje nakanenje. Te bom tüdi podperao. A proti voli tvojega skrbnika nemrem delati. On mora privoliti v to, da stopiš na obrtniško pozvanje.
•— I če ne bi privolo? — je pitao dečko. — Te moraš bogati.
— Ve pa on sam piše. da me da za meštra. Če samo proti i nakanenja ne obistiniti, nego bo tüdi nadale šteo, da se včim, za ka nemam veselja, se bom tak slabo včio, da bo te nazadnje gospod ravnateo vi prisiljeni me vö vrči.
— Kakše gizdave reči so to? Odvadi se, sin; tak ne boš srečen v živlenji.
— Odpüstte, gospod ravnateo — je odgovorio Elemér bole milo — a to je moja nespremenliva vola. Kak sem mali i mladi, tak močna i zrela je moja odločitev.
To je ravnateo že vido.
— Meni je nikaj ne; — je odgovoro dečki. — A moraš pohoditi svojega skrbnika i ga prositi za privolenje.
— Naj bo, včinim, — je pravo Elemér. — A nakanenja mi nemre zabraniti. Vadlati se vüpam. Prisegnoti.
— No, no. Samo se ne lüčati z rečmi.
To se ne spodobi. Dečja prisege je špilarija. Še žao ti bo lehko.
— No pa ne prisegnem. Samo povem. A ka povem, to je več od prisega. Ar prisega se, če tüdi grešno, lehko prelomi. Svoje odločitve pa nemrem prelomiti. Ta me nese.
Ravnateo je ginjeno pobožao dečkovo glavo.
— Resan ne bi mislo, da si tak jakosten dečko. Če tak ostaneš v celom svojem živlenji, postaneš znamenit človek. Bog ti pomagaj! Jaz ti ne bom stao na poti. Nasprotno kelko bom mogeo, ti ga bom vravnavao.
I da bi potrdo svoje reči, je drügi den
par ranškov stisno v dečkovo prgiščo.
— Znani, da nemaš penez, sin. Peški nemreš iti k strici, ar je daleč. Tüdi te ne bi püsto. Med tvojimi dobrotniki sem zbrao za tebe to malo šumico. Sprejmi jo z dobrim srcom.
— Hvala, dragi gospod ravnateo. Od dnes naprej vas bom lübo. Ja lübo. To več pomeni, kak če bi pravo, da vam ednok poplačam.
Ar moja lübezen gotovo poplača.
Elemér je friško pograbo ravnatelovo roko, da bi jo küšno.
Ravnateo je nazaj potegno roko.
A v tistom hipi je zgrabo dečkovo glavo i ga je küšno na čeli.
— Naj te Bog vödi! Ne spozabi se z mene! Blagoslovim te.
6. Na trnjavoj poti.
Elemér je vküp pobrao svoje stvari, šterih ne bilo več, kak za malo turbico. Eden tovariš njemi je dao svoj zvoščeni ceker, v šteroga je zdaj na mesto knig svoje cotice sklao. Ravno zadosta je meo. Na to je privezao zgorašnji kaput. Tak kak vojak.
Ceker s kaputom vred si je prikapčo na hrbet. Zdaj je že popln vandraš postao iz njega.
Šebeščanov vert, gda je vzeo slovo od vrloga mestra i njegovega detiča, njemi je dao za pot hasnovite tanače.
— Samo prvi mesec bo žmeten, sin — je pravo. — Novi črevli tüdi stiskajo, terejo človeki nogo, prvi dnevi plavanja so nenavadni, vtrüdlivi, človek misli, da se nigdar ne vžive. (Dale.)
24. maj 1925.
N O V I N E
3
zastopniki občin, požarna bramba, šolska mladina i možica navdüšenega občinstva. S tem nam je zelo olajšano potovanje i tüdi poštne zveze so izvrstne.
Malo inači je pisala negda, pred par leti „Morszka Krajina“, kak zdaj. Zdaj piše, da demokratje prej farbajo lüdstvo. V Fokovcih so meli shod, gde so nešterne nerazumne lüdi pri-dobili za sebe. Krajina pravi, da tü vse inači gučijo, kak v Belgradi delajo i je ostro napada. Če pa zdaj vzemeno v roke Krajino od dragih let pa štemo nekaj drügoga, tam so demokrati edino dobri, vsi bi prej morali biti v njihovoj
stranki itd . . . Če se dobro spominjamo, je
Vrednik Krajina bio žalostno propali kandidat demokratske stranke. Vse je znao, nas samo veseli, da Krajina zdaj potrdi vse naše trditve, ka smo mi pisali od demokratov. Kak se vidi smo kapute obrnoli?
Država.
Vüzemsko darilo Narodne banke. Na-
rodna banka je darüvala za sirmaške dijake v Belgradi za vüzem 10 jezer dinarov.
Krao je, da bi prišeo v novine. Pred belgrajskim sodiščom je stao pred kratkim grof Jarosy. Obtožen je bio, da je vkrao nekšemi belgrajskomi fabrikanti iz predsobe zimski kaput. Grof je svoje djanje pripoznao, izjavo pa je, da kaputa ne vkrao zavolo svojega dobička, nega v düševnoj zmešanosti. Mantrala ga je bolestna žela, da bi čteo svoje ime v belgrajskih časopisaj.
Živ mrtvec. V Bradičaj (v Hercegovini) je vrgeo nekšega človeka sredi ceste velki beteg. Nekaj časa so ga vlekli krči, nato pa je postao popunoma miren i ne kazao nikšega znamenja živlenja. Ljüdje so mislili, da je mrtev i so ga položili na mrtvaški oder. Sorodniki i prijatelji so se zbrali okoli njega i jok se je razlegao po sobi. Naednok pa: se je začno mrtvec gibati, odpro je oči i se čüdo tüdi sam, kak drügi, gda so videli, da se gible. Naskori je bio Čisto zdrav.
Domača politika.
Živa seja narodne sküpščine. 12. t. m.
je bila v narodnoj skopščini jako burna seja, gde je prišlo do velkih izpadov. Poslanec Žebot (SLS), zakaj je dao odstraniti napis iz dver Jugoslovenskoga kluba, šteri je bio napisani v latinici i slovenščini. G. Žebot je spravo predsednika i vse vladne poslance v zadrego, ar jim je dokazao, da so že večkrat neumestno nastopili proti latinici, zato so začnoli strašno rasti vladini poslanci i padali so kliči: „Vojati i na vojati ž njimi!“ (Naimre z opozicionalnimi poslanci.) Vladina večina je vsigdar künštna, gda vidi, ka bo za njo slabo, odgodi seje, eli začne seje prekino i cilo izklüči poslance od opdzicije od sküpščinskih sej, če tej le preveč naštevlejo njene grehe, tak potem lehko delajo, ka ščejo. — Odkup duhana. Pri intenelaciji zavolo odkupa duhana od strani države (monopolska uprava) so se zavzeli za slovenske interesente naši poslancij šteri so protestirali proti prepovedi, ka se v Sloveniji več ne sadi duhan, zavzeli so se tüdi za delavsko, štero dela v duhanskih fabrikah, toda vlada se nej ozirala na to nikaj.	
Ka bo z radikali i radišovci? Vodila so se pogajanja, da bi še tevi dve stranki sporazumeli i bi sestavili vlado. Do zdaj se ešče nevej nikaj. Največ je kriv Pribičevič, da ne pride do sporazuma. Samostalni demokrati, posebno pa slovenski se strašno bojijo, da bi tak popunoma vmrli v političnom živlenji, zato zdaj intilgirajo na vse strani, da ne bi prišlo do sporazuma.
Zvünešnja politika.
Nemčija. Novoizvoljeni predsednik Hindenhurg je prisegeo na republiko. Njegovi pristašje so njemi priredili velke slovesnosti, nasprotniki pa demonstracije. V skupščini, kda je prisegao so komunisti kričali: „Živela sovjetska republika“ i so odišli vsi vö iz dvorane.
Romunija. V toj državi je vlada, štera je po svojem deli preci podobna našoj, kak pišejo listi se zdrüžijo vse opozicionalne v eden blok, šteri najbrž prisili vlado do odstopa.
V Maroki (Amerika) se vršijo že dugo boji med domačini i Francozi. Zdaj se ščejo zdrüžiti Francozi i Španjolci, da zatrejo upor domačinov.
Fr. Kolenc:
Prosvetni tečaj.
9. Kmečka izobrazba.
VI
Tri značilne poteze so, ki kažejo velko razliko med starim kmečkim stališom i med zdašnjim. Je pa že tak, da so tüdi te poteze —
kak skoro vse drüge novotarije — očivestno svedočanstvo, da se je kmečki stan ločo od svojega prejšnjega, naravno pravo ga položaja i je zaseo na drago pot, štera je nekša sredi na med dvema stanoma, a bole zavija k drügomi, kak h kmečkomi. 
V starom i srednjem veki se stalili neso ločili samo po svojem pozvanji; po tom kakše mesto so zavzemali v človeškoj drüžbi kakše delo so opravlali, z ednov rečjov kakšo živlenjsko nalogo so izvršavali. Ta razlika je bila notranja, Zvün toga pa je bilo tüdi zvünašnje znamenje, po šterom se je lehko spoznalo, ka je što; dühovnik, vojak, trgovec, obrtnik ali kmet. I to zvünašnje znamenje je bila obleka. Med trdjnim namenom obleke — piše nekši znameniti učenjak — je eden namen, da loči stan od stana. Tüdi kmečki stan je meo svojo posebno obleko.
I smemo mimo praviti, da ta po svojoj priprostoj lepoti ne bila na zadnjem mesti, nasprotno vzbüjala je pazlivost vseh dragih stanov. Što ne občüdüvao — i še zdaj občüdüje — na priliko slovenskih kmečkih narodnih noš. Zadnji čas pa je vidimo samo pri kakših slovesnih paradaj. Kmečki ljüdje so najmre mislili, da je dosta lepše, če svojo priprosto, a lepo nošo zavržejo i prevzemejo obleko drügih — varaskih stanov. Pri tom pa neso pomislili, da s svojim stopajom delajo proti samim sebi, ar zgübijo znamenje, štero je kazalo, h kakšemi stani spadajo. Kak lepo bi bilo, če bi znova lehko nastopali v svojoj kmečkoj obleki.
Kmečki ljüdje pa neso zavrgli samo svoje obleke, nego tüdi svoje navade, štere so tak stare, kak je stari kmečki stan. V vnogih krajaj se je to zgodilo pod vplivom drügih. Nastopili so najmre ljüdje — navadno takši, šterim se niti senjalo ne o tom, ka je kmečki stan, kak lepe so njegove navade i kakši pomen malo za priproste ljüdi — i so trobili na vüha, da so te navade comprnija, babja vera, da so norost, zato jih trbe odpravili. Posrečilo se njim je ljüdi zapelati. Odpovedali so se njim, če tüdi so bile svete njüvim dedekom i pradedekom i so sprevajale kmečkoga človeka skoz sto i sto letja, od prvoga začetka kmečkoga stana. Kmečkih navad so meli naši predniki dosta. A posebno edna je bila, štera se je odliküvala od vseh drügih i za štero je najbole Škoda, da je postati tak redka, na mestaj je pa več niti ne poznajo. To je zažiganje kresov. Začetek sega deleč nazaj v zgodovini slovenskoga naroda. V tisto dobo, gda so brezverni sovražniki püstošili našo deželo, klali naše može i odganjali v sužnost naše starčke, deco, deklice i dečke. V tistom časi so bili kresi znamenje groze. Gda se je na kakšoj gori zdigno plamen proti nebi, se je začüo krik po celoj kroglini. Kres le najmre naznanjao, da se bliža sovražnik, da prihaja brezverski Törk i je svojim krvavim plamenom zazavao narod, da se oboroži, zbere v obrambo domovine. I što je kres vido, je pograbo koso, motiko ali sekiro, zapüsto dom i šo, da včini svojo dužnost, štero njemi je nalagala lübezen do nesrečne od sovražnika oskrunjene domovine — Törki so odišli, nevarnost je minola, kresi pa neso vgasnoli. Kmetje so jih zažigali leto za letom ob vseh važnih prilikaj i se zbirali okoli njih. Komaj je zašlo sunce, se je prikazao plamen i od daleč so se videle sence ljüdi, ki so hodili okoli njih. Pri kresaj se je zbrala vsa kroglina. Prišli so stari i mladi, moški i ženske, najvekše veselje pa so mela deca. Proti višavam se je zdigavala lepa Slovenska narodna pesem, oglasila se tamburica i čülo se je veselo juvkanje. Pozabiti pa tüdi neso na tiste čase, gda je goro prvi kres i naznanjao strah. Spomnili so se na pretečena stoletja krvavih bojov, gda so kmečki očeti i sini darüvali živlenje i krv za vero domovino i dom, za svoje matere, žene i deco. Pri teh spominaj pa se je zbüjala lübezen do domovine, Štera je bila telkokrat namakana s krvjov, do kmečkoga stana, šteri je dao tak batrivne bojevnike, zednim pa ponos, da tüdi oni pripadajo kmečkomi stani. Kresi pa so vganoli, ar je vgaznolo tüdi spoznanje, kakšega pomena so stare kmečke navade i samo tü i tam zagorijo, kak da bi šteli oznanjati, kak malo je pravoga kmečkoga düha med našim narodom. (Dale).
Zanimivosti.
Gda bo konec sveta? ltaljanski časopisi poročajo, da so našli v nekšoj staroj kuči rokopis prerbküvanji nekšega kapucina. Rokopis je pisano okoli leta 1760. Vsa v rokopisi napovedana preroküvanja so se dozdaj izpunila. Tak je kapucin preroküvao za leto 1792 francosko revolucijo i izdnajdbo giljotine (naprava, šterov so obglavlali ljüdi, op.), za 1. 1830 pa revolucijo, za l. 1848. upor v kralevini Neapol i meščansko vojsko v Franciji. Svetovno vojno je napovedao
za l. 1915. Za to leto, v šterom smo zdaj, preroküje potrese. L. 1950. se pokažejo tri sunca, 1. 1960. se Sicilija potopi v morje, l. 1970. Španijo i Francijo vniči potres, 1. 1980 bo divjala küga v Ažiji, l. 1990. nastane zavolo sunčnoga potemnenja dugotrajna tmica i leta 2000. bo konec sveta.
Severni tečaj bodo raztopili. Profesor Low v Londoni je znan po svojih radioelektričnih metodaj. Zdaj se peča z načrtom, ki prekosi vse, ka jih je do zdaj vido svet. V ledene pokrajine Sev. Ledenoga morja šče poslati močne elektrotehnične ne valove i jih raztopiti. Da posvedoči možnost, je pozvao v svojo delavnico novinare i je pred njimi raztopo s pomočjov termičnih valov velik falat küfra.
Za smeh.
Iz šole: 1. Ka vam je znano o somari? — Učenec (taki zdigne roko): Da se tüdi nešterni ljüdje po njem imenüjejo.
2. Katehet (franciškan) je delio marlivim učencom podobice. Vsakši je pa morao povedati, ka na podobici vidi. Jürček je dobo sv. Antona Padovanskoga. Poznao pa ga ne i neje znao odgovoriti. Naednok pa se njemi je zasvetilo v glavici, bistro je pogledao zdaj kataheta, zdaj sv Antona i Oči se njemi zaiskrijo i zmagoslavno odgovori: „To je sv. katehet!“
Nepoznano ročno delo. Profesor obrtne šole je dobo od svoje žene plüsko. Ves zamišlen v svoje delo prevdarja sam pri sebi: „To je pa meni čisto neznano ročno delo.“
Slab spomin. Učitelica je pitala Mankico: „Ali je bilo pred petsto leti na zemli bole toplo ali bole mrzlo kak zdaj“. — „Se pa istinsko ne spominjam več“, je odgovorila Mankica.
Ka je veter? Miškec je napisao v nalogi: „Veter je zrak, šteromi je velka sila. Če njemi je pa še vekša sila, nastane iz toga viher“.
Gospodarstvo.
Piše: lzidor Horvat, učitelj.
Živinoreja.
Pitanje krme za živino.
Kak izboljšati travnik? Prvo je, da gde
so senožati, naj ne bo drevja, ne malo i tüdi ne celih logov. Dje je drži senco, sunce ne more do zemlje, gde pa ne sunca, ne življenja i tak tüdi trava nemre rasti. To vidimo na lastne oči, ob drevji se vidi gola zemlja i daleč okoli, par metrov, nega od trave nikšega haska. Pravilo se torej glasi: travnik naj bo čisti, vničimo vse drevje po travniki i tüdi vse grmovje, da bo sunce melo s svojov toplotov i svetlobov moč na travo.
Kak sam omemo, pri nas so senožati slabe radi močvirnih tal. To se mi vidi je eden najvažnejših vzrokov, da nemamo krme. Večkrat gledamo i probao sam tüdi sam, da se grnačje koplejo, da delajo na travniki. Voda je do kolen. Ali v samoj vodi more kaj rasti? Ali je to dobro ka o vodi zraste? Koliko trüda je s pokošenov travov ! Trbe nositi na drogaj travo iz vode na breg, če je sploh kaj brežnoga, gde se potli trava jako pomali süši. Vidite kelko neprilik, kelko trüda, dela v vodi, nošenje, süšiti trbe po tjeden dni i ešče itak iz te, Že tak slabe trave, dobimo jako slabo seno, štero nam marba jej samo zavolo toga, ar bolšega ne dobi a haska pa nema nikšega. Zato izsüšavlimo travnike! Napravimo iz teh močvar dobre rodovitne travnike. To pa napravimo, če skopamo jarke. Seveda tü nemre eden sam na svojoj senožati, nego vsi vertovje se naj dogovorijo, potem pa s sküpnov močjov napravijo vse potrebno. Stroški bodo menjši i menje se zapravi sveta. Navadno je pri senožatih kakši potok, šteri ma svojo strügo i smer, kama teče, potok dobro izčistiti, da bo voda lehko odtekala. Prek travnikov, pa gde je najbolje močvarno, gde je kakši napol zaraščeni jarek, skopamo glavni i ga napelamo v potok, gde voda odteče. V glavni jarek napelamo več menjših jarkov iz več krajov, šteri bodo pobirali i odvajali vodo iz senožati. Voda se cedi vsigdar proti kraji, gde je globokejše, v tom slučaji v te jarke i tak bi zemlja postajala vedno bolj süha. Istina s tem si napravimo nekelko škode s prekapanjom, a glavno, je, da si osüšimo celo senožat, celo okolico. Po nešternih krajih majo podzemeljske jarke, cevi, a to dosta več košta. Dobri so odprti jarki, samo dobro je trbe razpelati, da bodo na hasek, da resan odvodijo vodo. V slučaji süšave pa je lehko iskoristimo za namakanje travnikov. Če tak ošüsavlemo travnike, bomo vidili v kratkom časi uspeh; krma na naših senožatih bo se zbolšala.
Da pa pridemo do čimbolše krme, moramo včiniti ešče drago potrebno. Po močvarnih trav-
4
N O V I N E
24 maj 1925.
nikih je vse puno meha i drügih trav, štere so na kvar rastlinam v njihovom rasti. Mej pokrije gosto zemljo, zadržüje zrak, vodo, odjemle hrano rastlinam iz zemlje i tak je na velko škodo travnikom. Zato ga trbe vničiti. To delo opravljamo v jeseni, kda več nikaj nemremo škoditi ne travi, ne paši. Gda se mah (mej) dobro posüši, ga z grablami iztrgamo, ga spravimo na küpe i vüžgemo. Vüžgemo ga lehko tüdi na zemlji kak raste, ali to je ne tak priporočljivo, ar zgori tüdi korenje od drügih hasnovitih trav. To je eden dober način uničüvanja meha. Tak smo pa mi precej travo zredčili, zato moramo travnike zasejati s semenjem dobrih trav. To semenje lehko naročimo (prištelamo) tam, gde bo nam to Človek, ki dobro pozna tvrdke (firme) trgovine, gde se takše seme naroča, priporočao, da dobimo istinsko dobro seme. Sami pa zvozimo na njive steri iz senjeka, štao itd. na senožat, ar se tü tüdi nahaja dosta dobroga semenja, štero nam lehko dosta koristi.
V kratkom stopi v veljavo preci velka nova carinska tarifa na uvoz i izvoz.
Poštne pristojbine se tüdi povekšajo i to na priporočena pisma i pakete.
Izvoz naše živine je zadnji čas nazadüvao. Zdaj je ministerstvo zbralo posebno strokovno komisijo, štera prouči vzroke tomi i konštatira kak bi se naš izvoz živine povekšao.
1. Zrnje.
100 kg.	pšenice	425	Din.,
„	žita	350	„
„		ovsa	375	„
„	kukorice	225	„
2. Živina:
govenska:	teoci:	svinje
v Zagrebi 1 kg. 16—20 D. 20 -25 D. 22—26 D. v Ljubljani „	17—20 D 20-22 D. 17-22 D.
3. Krma.	
Sena m. 90—125 D., slame m. 70—100 D.
Zagrebečka borza dne 7. maj 1925.
Amerikanski dolar,	I dolar	D	59 50
Schiling	D	8 66
Čeho-Slov. krona,	1 K	D	1.82
20 kronski zlat	D	223.75
Francoski frank, 1	frank	D	3 20
Madjar. K 100 (nova em.)	           D  0.085
Švic. fran., 1 fr.	D	12 —
Talijanske lire, 1 lira	D	2 53
Zürich:
Dinar, 100 Din	Šv. frcs 8 385
UGODNA PRILIKA!
	
Umetni mlin z žagov,: last Štefana Kumparič, na Razkriži, še zavolo prevelkoga posla i obrata i da se ešče bole povzdigne spremeni v „Mlinsko zadrugo“. Što šče pristopiti v to zadrugo, vloži
5000 dinarov,
štera šuma se njemi vknjiži na mlin njegov delež.
Če ščete svoje peneze dobro vložiti, pristopite k toj zadrugi, gde bo se vam penez najbolše obrestüvao. Interesentje se pozavlejo, naj pridejo k prvoj seji, štera bo se vršila 24. maja popoldne pri mlini ob 2. vöri.
Ne zamüdite ugodne prilike !
Oddajo se
V MURSKOJ SOBOTI 3 hiže, 2 travnika, 1 njiva, v MARIBORI 2 za trgovino primerni večji lejpi hiži.
Informacije daje pisarna
dr. ŠÖMENA, odvetnika
v Murskoj Soboti.
Slovenska Banka d. d.
podružnica DOLNJA LENDAVA
plača najbolje dolarje, in zlate peneze.
Ovlaščena banka za trgovanje z devizami in valutami. Izstavlja izvoznikom uvtrenja in prevzema bančne garancije.
Samostalno prekmursko katoličansko podporno drüštvo sv. Križ Chicago Ill:
je najboše drüštvo za prekmurske Slovence v Chicagi. Kotrige drüštva postanejo lehko kat. Slovenci, moški od 16. do 50. leta, ženske od 16. do 45. leta starosti. Kotrige plačajo ednok pristopnino 1 Dol. i mesečno 1 Dol i zato dobi vsakša betežna kotriga prvij 6 mesecov 1 Dol. podpore za vsaki den, nadalnje 3 mesece pa 50 centov na den. Če je kotriga ešče duže betežna, zvoli se njoj podpora na mesečnoj seji. Za smrtnino plača drüštvo zdaj 350 Dol., kda bo pa več kak 200 kotrig, pa 500 Dolarov. Gotovščine ma drüštvo 5000 Dol. kotrig 170. Želemo, ka bi bilo skoro 200 kotrig. Drüštvo skrbi za lepi sprevod i cerkveni pokop i bo pomagalo pri deli za prekmursko slovensko faro v Chicagi i priporoča vsem kotrigam, da si naročijo prekmursko glasilo „Novine“ v šterij objavlja drüštvo svoje oglase. Novine se naročijo pri Klekl Jožefi, vp. pleb. v Črensovcih, Prekmurje, Jugoslavija i se dobijo tüdi pri drüštvi. Drüštvene seje se vršijo vsako drügo nedelo v meseci ob 3. vöri na numeri 1804. Še Racine Avenue, Chicago III. Opominamo vse prekmurske Slovence, ki so ešče nej ali so že v kakšem drüštvi, naj pristopajo k tomi lepomi drüštvi, štero pomaga kotrigam v potrebaj.
Odbor za leto 1925:
Predsednik Martin Kelenc, podpredsednik M'hal Grüškovnjak, tajnik Štefan Hozjan, podtajnik Martin Horvat, blagajnik Štefan Jakšič, paziteo betežnih Mihal Gjörek, nadzorni predsednik Štefan Gjura, računo-voditela Štefan Ritlop i Naci Markoja, paziteo drüštva Anton Markoja, vratar Jožef Trajbar.
Naročnina ino oglasi se sprejmejo za „Novine“ pri ERDÖŠY BARNABAŠ, trgovci z papirom i igračami v Murskoj Soboti št. 180, poleg rim. kath. cerkvi ino pošte.
Hranilnica i posojilnica v Črensovcih
r. z. z n. z. uradüje vsako nedelo ino svetek.
Obrestüje hranilne vloge (navadne) po 8%; vezane vloge proti šest mesečnoj odpovedi pod 5000 Din po 9%, vezane vloge od 5000 Din
naviše pa po 9½%.
Vlog stanje je že nad dva milijona.
Kmetski penezi se naj vložijo v kmetske hranilnice i naj slüžijo v hasek našemi kmetskomi lüdstvi. Zavüpajte nam peneze, za štere dobro stojijo naši kmetje z vsov svojov vrednostjov, ka večim sirotam je lejko posodimo na fal intereš.
HRANILNICA
i
POSOJlLNICA
v BELTINCIH r.z.z.n.z.
uradüje vsako sredo i soboto
od 8. do 12. ure.
Navadne hranilne vloge obrestüje po 8%; vezane vloge proti šest mesečni odpovedi nad 5000 Din po 9% vezane vloge od 6000 Din više pa po 9½%.
Kmetje, zavüpajte novo ustanovljenoj krščanskoj posojilnici peneze i jih pridno vlagajte, za štere dobro stojijo naši kmetje z celov svojov vrednostjov. Čim več bote vložili, tem več se bo lehko pomagalo siromakom na fal intereš. Oni, šteri majo ešče knjižice od stare beltinske hranilnice (kase), naj je prinesejo, da se jim ali izplačajo njihove vloge, ali pa prepišejo kot nove vloge naše krščanske posojilnice. Imejte zavüpanje do nove hranilnice in posojilnice, kak ste imeli zavüpanje prle do stare.
Najbolši
trbovelski ciment,  zagorsko vapno, Bükova drva, kovački premog, deske vseh vrst, late, štaflini,
vsigdar stao na zaloga, dobite najfalejše pri
J. Lavrenčić & drug
Sveti Križ pri Lotmerki (poleg cerkve).
Proda. se posestvo
radi starosti 20 oralov veliko na lepom prostori ležece. Hiša gospodarska poslopja zidana i krita opekov. Isto je oddaljeno 20 minut od železniške postaje Veržej i Bučecovec. Proda se živi i mrtvi inventar.
Naslov pove UPRAVNIŠTVO
I-a portlandcement-, zagorsko apno-, opeko-, črep-, kovaški premog-, deske-, late-, štaffelne-, tesan les-, traverze- i. t. d.
se dobijo letos po čudovito nizki ceni z vseh žel. postaj v P r e k m u r j u. --- Stalna —:	zaloga vedno pri
V. BRATINA
KRIŽEVCI pri LJUTOMERU,
ki je glavni zastopnik stavbenega materijala za Prekmurje.
Hiša z gostilnov
in trgovinov z velikim prometom je naprodaj taki. Zemlje je 1 oral, 7 oralov pa je v zaküpi, štero lehko küpec prevzame. Pita se pri
Antoni Šober v Küzdoblani.
Tisk : ERNEST BALKÁNYI Dolnja Lendava.