št. 15. V Ljubljani, 13. aprila 1907. Leto III. Izhaja vsako soboto in velja po pošti za celo leto 4 K, za pol leta 2 K. Posamezne številke po 10 vin. Na naročbe brez denarja se ne oziramo. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani, Breg št. 12. G LASILO PDLITiČHEEil 1 BOSPODIIlISSEEfi DRUŠTVU NOTM&ftO V I ns e ra tl se računajo za celo stran 38 K, za strani 25 K, za % strani 18 K, za >1« strani 9 K, za bi* strani 5 K, XXXVI. „Kaj pravi ban?" vpraša Uršula Stjepko, ko je prijezdil iz Zagreba. „Tahi ne mara s Susjeda!" Oba se zamislita. „Gospa“, zašepeče služabnica Lolička — ona žena kastelanova, ki jo je dal Tahi z biči odgnati — Jaz se osvetim, in s tem bo tudi Vam pomagano." „Pregrozno je", odvrne Uršula. „Pustite me", se nasmehne Lolička, ki je gospo¬ darici česala lase, „ona blazna devojka prihaja v grad." „Kaj namerava?" vpraša Stjepko. Uršula mu po- šepeče v uho. Oko mu zablisne. „Krasna misel! Jaz sem zanjo." Lolička je zmagala. * * * Bila je krasna mesečna noč. Ves Susjed je počival, le Tahi se je zvijal bolečin na postelji. Mesec je raz¬ varstvu, pa so djali, da so preobloženi z delom radi državnozborskih volitev." Čuk : „Veš, Domine, meni je šinila v glavo srečna misel. Zdi se mi, da bi bilo najpametneje, ako nape¬ ljemo izvrstno vodo Terezinega studenca po celi vasi, tja do Klepca." Župan: „Klepcova hiša je visoko na hribu, stu¬ denec leži veliko nižje, tja gor spraviti vodo bi bilo nemogoče." „Čuk: „Jaz pa pravim, da bi bilo to prav lahko in ravno to sem ti hotel razložiti. — Kupiti bi morali samodelujoči stroj, ta bi povzdigoval vodo v rezervar, ki bi potem lahko stal 50 metrov višje, kot je sedaj projektiran. To bi bilo zelo važno iz večjih vzrokov. Prebivalci gornje vasi bi bili veseli, ker bi bili preskrbljeni z izvrstno vodo in za slučaj požara bi ne potrebovali nikake brizgalnice, ker bi imela voda pri vsaki, tudi visoko ležeči hiši zelo velik pritisk. Celo sosedom Trebčanom bi potem prav lahko postregli, ako bi se zavezali, da prispevajo nekaj več k cevem." Župan: „Ako bomo hoteli vodo vsem dajati, je bode zmanjkalo. In pa stroški, stroški!" Čuk: ,,Dejmo rečt Domine, ti si v zmoti. Inženir je zadnjič rekel, da zadostuje jeden studenec za 10 svetljeval sobo in žarki so se lesketali na sliki Arlan- dove Dore. Protin ga je trgal po kosteh in ga ščipal, da hoče kar zbesneti. Leži in molči, trpi in buli v noč. Tiho je vse. Zdaj zaškripljejo duri. Nekaj zasumi. Tahi dvigne glavo. Kraj vrat se premika temna podoba, Kri zaigra Tahi, strese se, koža se mu ježi. Že stopi pri¬ kazen v mesečino. Črno oblečena ženska je, na temnih laseh ji blešči zlata krona, krog vrata pa ji leskečejo biseri. Bleda je, kot da je vstala iz groba. Krog usten ji igra grozen nasmeh. Prste ima skrčene — „Jezus“, zakliče Tahi, — „pošast, kdo si ? Ali si Dora — ali si Jana?" Leden znoj mu pokrije celo .. . Žena pogleda sliko in zapazi Taha ter zakliče: „Jaz, ha, ha! Jaz sem Dora in Jana, a Ti si nesreča mojega življenja. Tu, tu je bilo! Ha, ha. Veseli se Arlandova Dora!" Visoko se vspne Jana, zenice si ji razširijo in šine v Tahija kakor strela. Daj mi srce, da ga jem. Daj mi življenje, da se vzbudim! Daj!" Tahi zbere zadnje moči in poseže po puški, ki je visela nad posteljo. Malo, da je ne doseže. Ah — za¬ kliče, ne more. Nad glavo se mu nagne žena. Ognjene oči bulijo vanj. Zamolklo hropenje se mu izvija iz prsi. Zdaj se dotaknejo ledeni prsti njegovega vratu. Po kratkem kriku je mrtev. Jana pa pleše v mesečini: „Evo Ti ga Arlandova Dora, evo ga! In vspne se na okno ter skoči ven. Iz globine se razlega grozen krik. Zjutraj so našli v postelji Tahovo truplo, pod oknom pa ostanke Jane v obliki Arlandove Dore. Tako se je osvetila Lolička. (Konec prih.) Stran 116. NOTRANJEC Letnik lil. Črnihvrhov. — Grlede stroškov sem pa teh misli, da bodo še precej manjši. Samodelujoči stroj bi stal kake tisoč kron, a moraš pomisliti, da po mojem, še mnogo višje proračunjenega rezervarja pri Bajželjnu — ne bode prav nič potreba. -4 Župan: „Spoznam, da je vaš načrt izvrsten. Prizadeval si bodem na vse moči, da se uresničijo vaši nasveti. 1 Čuk: „Gllej, da ne bo ostalo samo pri besedah. Ljudje so postali tudi proti nam nezaupljivi. Mnogo slišim godrnjanja, češ, da smo marsikaj obljubljali, ko so bile volitve, a sedaj prinašamo davkoplačevalcem le ogromne občinske naklade. 4 ' Župan: „Ne bojte se, naši ljudje nam ne bodo obrnili hrbta. Če bi se le začeli kaj puntati, pa bom prosil gospoda, ki jih bode prav hitro panal s peklom in hudičem. 44 Čuk: „Vedno ne bode tako, izpregledalo bo ljud¬ stvo, in zahtevalo bode račun hiševanja od deset let skupaj. 44 Župan: „No, do takrat bo izteklo iz mojih sodov še mnogo vina. — Oprostite, nimam veliko časa, oditi moram k gospodu kaplanu, da rešiva reklamacije j za državnozborske volitve. Z Bogom! 44 Domače vesti. Umrl je po dolgi in mučni bolezni g, Mihael Go¬ stiša, posestnik in lesni trgovec v Gorenjem Logatci, Naj v miru počiva. Shod zaupnikov v Vipavi se je vršil zadnjo nedeljo v Vipavi ob veliki udeležbi najboljših mož vsega vipavskega okraja. Predsednikom je bil izvoljen z vsklikom g. Andrej Rovan, ki je otvoril shod z navdušenim nagovorom, v katerem je povdaril prebujenje kmetskega stanu. Od Notranjske kmetske stranke v to naprošen, je nato g. dr. Žerjav govoril o programu in organizaciji. Kot bistvo kmetskega gibanja je označil: klic po samozavesti in ponosu, seznanjevanje z žalostnim položajem kmetskega stanu, proučevanje sredstev za pomoč in javen nastop potom časopisov, shodov in vo¬ litev v smislu agrarnega programa. Govoreč o organi¬ zaciji je označil zaupnike kot glavne stebre stranke, brez katerih ni možno nobeno solidno delo. — Gospod Franc Volk iz Vrabč je v krepkem govoru izražal veselje nad probujanjem vipavskega kmeta. Slednjič je osemdesetletni Luka Čuk iz „Avžlaka“ povedal par takih jedrnatih o razmerju kmeta in duhovnika, kakor jih more le on, ki zadene naravnost v črno. Nato je dal predsednik na glasovanje kandidaturo. Shod je so¬ glasno z gromovitimi živioklici proglasil kandidatom vipavskih kmetov Josipa Deklevo. Somišljeniki pozor ! Naše zaupnike in somišlje¬ nike v volilnem okraju Postojna-Bistrica-Lož-Senožeže- Vipava, ki si hočejo olajšati delo pri reklamacijah, opozarjamo, da dobe že tiskane reklamacije (prošnje za vpis ali izbris kakega volilca) v Maks Šeberjevi tiskarni v Postojni. Čas za rekla¬ mirati v občinah postojnskega okrajnega glavarstva je do 2 0. aprila t. 3., vendar naj se že sedaj brez odloga reklamira. Kar danes lehko storiš ne odlašaj na jutri. Reklamanti, pozor! Župnišča delajo pasivno resistenco: Rojstnega lista ne dajo drugemu, kot tistemu samemu osebno, na čegar ime se glasi. Zaračunajo si pri tem vse pristojbine. Kdor tedaj rabi rojstni list za reklamacije, mora ga sam zahtevati. Sicer pa tudi domovinski list ali poselske bukvice doka¬ zujejo uradno, kdaj je bil kdo rojen. Kdor torej zaradi župnikove pristranosti ali sebičnosti ne more dobiti pravočasno rojstnega lista, naj se v reklamaciji sklicuje nato in kot dokaz rojstva priloži domovinski list ali kako drugo uradno listino, v kateri je navedeno, kdaj je bil dotični rojen. Kot dokaz državljanstva priložite domovinski list, pri županstvu pa vam morajo nemu¬ doma napraviti, ko ulagate reklamacijo, svedočbo eno- | letnega bivanja v občini. „Kmetska stranka Notranjska 44 ima v nedeljo, dne 14. t. m. volilna shoda v Studenein pri Postojni in na Planini nad Vipavo. Nesreča. 23 letna M. V. iz Rakitnika je služila par let v Trstu. Vedla se je vseskoz pošteno. Malo pred Veliko nočjo se je vpisala v Marijino družbo. Ko je prišla nekega dne od spovedi, jo je gospodinja takoj spoznala, da revica ni več zdrava, Spravili so jo domov v Rakitnik, kjer fantazira le o kaplanih, ki o njej pridigajo, moli, poje litanije in cerkvene pesmi ter pridiguje. Denar je sproti oddajala duhovnikom. Politično društvo ,Jednakopravnost‘ v Idriji je izdalo volilni oklic, v katerem priporoča Ivana Grudna za državnega poslanca. Naša Notranjska kmetska stranka doslej oficijelno še ni razširila delo¬ kroga preko logaškega okraja, vendar se z lahkim srcem izjavlja za kandidata Ivana Gpudna. To pa zato. ker je kmetskega stanu, znan po značaj- nosti in delavnosti svoji in agrarec skoz in skoz. Letaki. Z ozirom na razna vprašanja izjavljamo, da niti „Notranjska kmetska stranka 44 niti naše ured¬ ništvo niso v nikaki zvezi z letaki, ki so se širili pred kratkim posebno po bistriški dolini. Iz Ustja pri Vipavi. Navdušenje za ustanovljeno notranjsko kmetsko stranko je pri nas splošno. Pri prihodnjih državnozborskih volitvah je upati, da dobi kmetski kandidat pri nas skoro vse glasove. Kmet se probuja in klerikalcev je strah. Živel kmetski kandidat Dekleva! Roditeljski sestanek. Ravnateljstvo meščanske šole v Postojni priredi v nedeljo dne 14. t. m. ob 3. uri popoldne v učni sobi meščanske šole roditeljski sestanek. Ravnatelj g. Josip Brinar bo govoril o vprašanju „Kako naj podpirajo roditelji in stanodajalci vzgojno delovanje šole 44 in nato se bo razgovarjalo o vedenju in napredku učencev. Letnik III. NOTRANJEC Stran 117. Artur Filmski, časnikar iz Varšave se je mudil te dni v Postojni in je imel predavanje o kmetijstvu v tukajšni čitalnici. Postojnski salonski orkester priredi v ne¬ deljo dne 28. t. m. v prostorih »Narodnega hotela“ koncert z jako izbranim vsporedom in s komično opereto. Ljubljanski sekstet priredi v nedeljo, dne 14. t. m. v „Narodnem hotelu" koncert. Za sokolski izlet v Prago se je prijavilo že precejšno število članov postojnskega „Sokola“. Opo¬ zarjajo se še enkrat zunanji člani, da se zglasijo v kar najkrajšem času, da se bode pravočasno naznanilo so¬ kolski zvezi v Ljubljano. Ker je za ta izlet vseobčno zanimanje, bode vdeležba gotovo ogromna, zato naj se oni, ki se mislijo izleta vdeležiti, nemudoma naznanijo odboru, ker na poznejše prijave se ne bode moglo ozirati. Pevsko društvo „Postojna“ opozarja, da se p. n. člani pridno udeležujejo pevskih vaj, ki se vršijo ob sredah in petkih vsakokrat od 8.—9. ure zvečer. K stavbeni sezoni. Skrajno slabo vreme jako ovira dela pri zgradbi postojnskega glavarstva. Iz tega vzroka tudi niso še pričeli z deli drugi stavbeniki. Tako je zaostalo z delom pri zgradbah hiš g. Rusjana in Zwolfa, dasiravno imata napeljan že ves stavbeni ma¬ terijah Za cestarsko hišo, ki jo zgradi erar, je že kupljen stavbeni prostor ob cesti, ki vodi v Planino (od gorenjega Burgarja naprej na desno). Tudi ta stavba bode še letošnjo pomlad pod streho. Tudi stavbi za meščansko šolo in mlekarno se bodo bržkone že letos zgradile. Vse kaže, da bode letošnja sezona v Postojni jako živahna. G. Albin Zakotnik, restavrater na kolo¬ dvoru napravi poleg restavracije jako lep in obsežen stekleni salon, ki bode poraben tudi pozimi. Občni zbor kmetijske podružnice v Postojni se je vršil dne 9. t. m. Blagajniško poročilo izkazuje 2660 K 86 h premoženja in sicer: v gotovini 2280 K 86 h in vrednost inventarja 380 K. Načelnikom je bil vnovič izvoljen g. Fr. Arko, v odbor pa gg. Burger Andr., Dekleva Josip, Dekleva Božidar, Krainer Fr. in Sever Ivan vsi iz Postojne in Sever Anton iz Vel. Otoka. Sklenilo se je delati na to, da se napravi v Postojni mlatilnico, katero bo gonil elektro ali bencin- motor. Tudi nekatero kmetijsko orodje se je sklenilo naročiti. Posnemanja vredno. Zastop zdravstvenega okrožja v Postojni je dovolil deželnemu pomožnemu društvu v obrambo jetike v Ljubljani letni prispevek 50 K. Nagla smrt. Dne 8. t. m. je prišel 65 letni užitkar Franc Volk iz Suhorja pri Košani s svojo hčerjo in bodočim zetom k notarju v Postojno, da so napravili ženitovanjsko pismo, Ko so pismo podpisali, odšli so peš proti kolodvoru, da bi se peljali z večernim brzo- vlakom do Št. Petra. Na potu proti kolodvoru se Franc Volk zgrudi na tla in je ostal na mestu mrtev. Poklicani zdravnik je zamogel le še konštatirati, da je mož mrtev. Prepeljali so ga v postojnsko mrtvašnico. Iz Rovt. Minolo nedeljo se je vršil pri nas prav dobro obiskan volilni shod, na katerem se je nam predstavil naš kmetski kandidat Ivan Gruden, posestnik v Jeličnem vrhu pri Idriji. Shoda se je vdeležilo kakih 150 volilcev, ki so z napetostjo sledili zelo zanimivim govorom. Splošna sodba v Rovtah je, da je Gruden pravi mož za našega poslanca. Vsi vdeleženci na shodu smo si obljubili zastaviti vse moči, da bode malone cela rovtarska občina oddala svoj glas svojemu sosedu Janezu Grudnu. Kdor bi storil drugače, temu se lahko reče v obraz, da pljuje v lastno skledo. Iz Šturija-Ajdovščine. V pondeljek je nastala tu nakrat huda nevihta. Strela je vdarila v cerkveni zvonik in vkljub strelovodu poškodovala uro in nekaj malega v cerkvi. Malo dekletce, ki je šlo ravno mimo cerkve, je podrla na tla, pa jo k sreči le malo oma¬ mila. Nato je začela padati huda toča, po gorah pa in najbližjih hribih je zapadel zopet sneg. — Ponesrečila se je v Ajdovščini v tovarni Ivana Ostrovška iz Štu¬ rija. Stroj jej je ugrabil roko, posnel iz iste kožo ter podrobil kosti. Odpeljali so jo v Goriško bolnišnico. — Ubil se je koncem min. meseca štiriletni otrok Janeza Bizjaka iz Dola. Otrok se je igral med trami, nastav¬ ljenimi pred hišo. Tram se je zavalil nanj in ga zrnastih — Pretečeno nedeljo je bil med vaškimi fanti v Gorenji Branici hud pretep, pri katerem je bil eden hudo po¬ škodovan. — Na belo nedeljo je bilo na Ustju cerkveno žegnanje (šagra). Običajni ples je bil opuščen, ker so se bali slabega vremena, priredi se pa zato zadnjo ne¬ deljo v tem mesecu. Ne verjemite »Domoljubu 11 . ,.Domoljub“ je priobčil iz Šturij pri Ajdovščini vest, da se bodo tam gradile kar tri tovarne in naj ljudje ne hodijo drugam iskat dela in zaslužka. Delo da se prične že s 1. aprilom. Lahkoverneži so verjeli tem besedam tako, da jih* je prišlo več kar s prtljagami v Šturje. Kako so se pa začudili, ko so izvedeli, da jih je katoliški list »Domo¬ ljub" nalagal, in da se v Šturjah ne gradi nobena tovarna. Tako ima »Domoljub" svoje »bravce" za norca. Odgovorni urednik tega lažnjivega lista se pa celo sedaj ponuja Notranjcem za državnega poslanca. Volilni shod v Podragi je sklical pretečeno nedeljo Nace Žitnik. Udeležilo se ga je le 46 oseb. Ko se je dala kandidatura Žitnika na glasovanje, vzdignilo je le 6 oseb roke. Tako blamažo je doživel Nace Žitnik v Podragi. Kako si le upa ta mož se ponujati Notranjcem za poslanca! Celih 6 let ni nič storil za Vipavce in sedaj pa hoče, da bi ga zopet Vipavci volili. Nace ne boš kaše pihal! Begun. Dne 9. t. m. so prijeli orožniki nekega vojaškega beguna v gostilni g. A. Domicelja na Rakeku. Nesrečnež se piše I. Jakopin. Moral se je vrniti k svojemu polku v Ljubljano v spremstvu bajonetov. Potikal se je skoro dva meseca v civilni obleki. Kaj je obetal Žitnik pred 6 leti? Ko se je pred šestimi leti Nace Žitnik usiljeval Vipavcem za državnega poslanca, obljuboval jim je, da bode izposloval, Stran 118. NOTRANJEC Letnik III. da se uravna reka Vipava, katera napravlja vsako leto Vipavcem velikansko škodo, kakor tudi, da se podaljša železnica iz Ajdovščine do Postojne. Toda mož, ki se je takrat tako prilizoval Vipavcem, ni izposloval, da bi se uravnala reka Vipava, niti podaljšala železnica iz Ajdovščine do Postojne. Vse je ostalo pri starem. Nace Žitnik se ni nič več brigal za Vipavce, kakor hitro je bil izvoljen državnim poslancem. Za kmeta nima ta mož sploh srca, kmetu le obljubuje, da se bode potezal za njegove koristi, a stori pa za kmeta nič. — Duhovnikom je pomagal, da so se jim plače zvišale in kmetom naložila nova bremena. — V deželnem zboru je pa naravnost škodoval Vipavcem s tem, da je pod¬ piral brezvestno obstrukcijo in na ta način dosegel, da ubožni vipavski vinogradniki niso štiri leta dobili za obnovitev opustošenih vinogradov brezobrestnih posojil. — In ta mož je toliko drzen še sedaj, da se usiljuje zopet Vipavcem za poslanca. — Vipavski kmet, sedaj odpri oči na stežaj, presodi, da nikakor ne kaže voliti tacega poslanca, kakor je Nace Žitnik. Vipavski kmet, ako želiš, da se bodo v poslanski zbornici zastopale tvoje koristi, moraš voliti poslancem kmeta, ki pozna tvoje težnje in bedo in tak mož je Josip Dekleva, kojega ti priporoča Notranjska kmetska stranka. Narodno gospodarstvo. Korist globokega oranja. Z globokim obdelo¬ vanjem se poveča plast rodovitne zemlje; s tem se pa pomnožijo tudi redilne snovi. V globoko zrahljano zemljo lahko dohajata zrak in toplota V globoko zrahljano zemljo lahko prodirajo rastlinske korenine ter se v njej razraščajo na vse strani. Take korenine ložje po¬ iščejo živeža. V globoko obdelani zemlji ne škodujeta rastlinam ne moča, ne suša. Globoko zrahljana zemlja deževnico lažje popije, a spomladi se taka zemlja hi¬ treje osuši, tako, da jo morejo prej obdelati. Suša tudi ne more rastlinam tako do živega, ker nahajajo glo¬ boke korenine še vedno potrebne vlage v spodnji plasti. Z globokim obdelovanjem se tudi plevel bolj zatira, ker prihaja veliko plevelnega semena tako globoko v zemljo, da ne more vzkliti. Gojenje tobaka v Dalmaciji. Leta 1905 bilo je v Dalmaciji zasajeno okoli 1355 ha zemlje z tobakom, Na tem prostoru je bilo zasajenih 67,673,000 rastlin, Z gojenjem tobaka bavilo se je 48 dalmatinskih občin. Ves pridelek je znašal 1,959-465, a prodan je bil za 3,160.300 K. Povišanje cen pri svečah. Vse odločilne tvrdke sveč so se sporazumele med seboj, da povišajo cene svojih izdelkov za 8—10°/ 0 . Gene sladkorja. Odbor zjedinjenih avstrijskih in ogrskih tvornic sladkorja sklenil je, povišati od 28. m. m. cene sladkorja za eno krono pri 100 kg. Za kmeta so najbolj primerni konji srednje postave, ki so čvrsti in močni. Prav veliki konji niso za kmetijo, ker potrebujejo preveč živeža in so po klancih in ozkih potih nerodni; prav majhni konji pa tudi niso primerni, ker težkih del zmagati ne morejo. Srednje velikosti so konji, kateri merijo okolu 15 pesti in so za tako postavo životni in dosti moči. Reja prascev. Prasci ostanejo 8 tednov pri ma¬ teri in se s časoma odstavljajo, ko so se navadili jesti. Mleko, kruh, močnik so njih prva jed; že odstavljeni nekaj časa take reči večkrat na dan dobivajo, pozneje še zelenjavo in drugo hrano. Gorkota je prascem po¬ sebno potrebna, torej morajo imeti dobro nastlano in suho ležišče. Kakor vsaka žival, tudi mladi prasci po¬ trebujejo dobrega zraka. Hlev in korita naj bodo snažna. Prasce je treba puščati na sprehod in zunajno pašo, da ostanejo zdravi in da rastejo. Odstavljeni prasci po- potrebujejo večkratne in boljše paše, bolj odraščene pa redimo kakor stare doma, na paši ali menjaje to dvoje. Dokler jih ne pitamo, je dosti, če jih redimo, da ne shujšajo. Ker so silno požrešni, jedo, kar dobe in jih je lahko rediti. Paša spomladi. Po košenicah pasejo že zgodaj spomladi. Ta paša traja do sv. Jurja in še dalje. Go¬ tovo je, da taka zgodnja paša malo izda, in da škoduje travniškim rastlinam, če se takoj vse omuli in obje, kakor hitro začne poganjati. Za marsikatero gospo¬ darstvo bi bilo bolje, da bi se z gnojenjem in dobrim oskrbovanjem košenice in travnikov izkušalo pridelati več krme, tako, da bi ne bilo treba iskati zgodnje paše po košenicah. Globoko oranje. Če obdelujemo zemljo 25 do 50 centimetrov globoko, tedaj govorimo o globokem oranji. Na mnogih krajih naše domovine ni mogoče globoko orati, ker tega zemlja ne dopušča; če je dose¬ danja mrtva plast pretežka, preveč pusta in nerodo¬ vitna, če nahajamo spodaj neprodirno glinasto, ali pa prodnato in pusto peščeno zemljo, ne kaže globoko orati. Če je pa spodaj ležeča plast podobne sestave, kakor oralna plast, ali pa če je še boljša, tedaj se lahko brez skrbi lotimo globjega oranja. Da postane mrtva zemlja hitreje rodovitna, moramo globoko preorano zemljišča dobro gnojiti. Na globoko preorani zemlji pridelujemo prvo leto rastline, katere imajo globoke korenine, take rastline so n. pr. pesa, turščica i. t. d. Žita ne smemo sejati na take njive. Cene konj so silno visoke. Zato nam poroča in priporoča dopisnik, naj bi kmetijska družba kaj storila za povzdigo konjereje na Notranjskem. Po svetu. Prežvekujoči ljudje. Dobe se ljudje, ki pre¬ žvekujejo jedi. Vzrok prežvekovanju je slaboten želodec. Prežvekovalec dobiva hrano iz želodca nazaj v usta, jo še enkrat prežveči in pogoltne. Pri tem delu ga ne obhaja nikaka slabost, pač pa ima le prijeten občutek. Prežvekovanje se vrši brez napora po vsakem kosilu. Nekatere jedi imajo pri prežvekovanji posebno dober okus. Dr. Brokebank pozna angleško rodbino prežveko- Letnik III. NOTRANJEC Stran 119. valcev, pri kateri se ta napaka opazuje že skoz 5 rodov. Tudi v drugih slučajih so opazili, da se napaka rada podeduje. Pogosto se nahaja prežvekovanje pri umo- bolnih. Kmetski nemiri v Rumuniji. Kmetski nemiri v Rumuniji imajo strašne posledice. V okraju Krajova ustaši ropajo in zažigajo ter umore vse, kar jim pride pod roko, tudi žene in otroci niso varni. V okraju Vlaska je došlo vojaštvo, postreljalo več sto puntarjev, mnogo je težko ranjenih. Vasi in sela stoje v plamenu. V vasi Tanesci, ki je last rumunskega poslanika na Dunaji, so se vršile prave vojske med kmeti in voja¬ štvom. Tri vasi so popolnoma porušene, ker so streljali tudi topničarji. 600 kmetov je mrtvih, 400 težko ranjenih. Za kratek čas. Težavno. Zdravnik: „Te kapljice naj vaš mož vzame vsak dan, a le kadar je trezen". Kmetica: „Oh, gospod doktor; potem pa res ne vem, kdaj naj mu jih dam.“ Priporočljivo. Neoženjeni mož: „Čudno, odkar si oženjen, ne manjka nobenega gumba več na tvoji obleki." Oženjeni mož: „Hm, gumbe šivati me je moja ženica naučila že v medenih tednih." Vedno enak. Profesor sede, v gostilno prišedši, k bližnji mizi. Gospod: „Oprostite, ta prostor je že zaseden." Profesor: „Tako, tako, na kom pa sedim?" Na kolodvoru. Blagajnik: „Kam pa se peljete?" Kmetica: ,,Domu“. Listnica uredništva. Logatec. — Dolžnost časnikarja je, da brezimne dopise odkloni, pa naj uredništvu ugaja njih smer ali ne. Zato Vašega dopisa sprejeti ne moremo. — Vse dopisnike poživljamo k stvar¬ nosti. Priporočamo se osobito za novice gospodarskega značaja, to pa že zdaj, čeravno smo prisiljeni do volitev utesniti prostor go¬ spodarskemu delu, ki se mu potem spet posvetimo z vso močjo. — Danes je moralo izostati več dopisov, ker ni prostora. Drugič! Loterijske številke, Dunaj, 6. aprila. 60 64 67 26 54 Brno, 10. aprila. 81 58 71 25 23 Bukove prage (švelarje) kupuje v večjih in manjših množinah do konca marca meseca 1908 po sledečih merah 2'60 m X 24 cm X 14 cm dos. Samsa, parna žaga v II. Bistrici. VABILO k rednemu občnemu zboru ..Notranjske posojilnice v Postojni" kateri bode dne 21. aprila 1907 ob 3. uri popoldne v zadružni pisarni. DNEVNI RED: 1. Nagovor ravnatelja. 2. Poročilo blagajnikovo. 3. Poročilo nadzorovalnega odbora. 4. Volitev ravnateljskega odbora in sicer: а) ravnatelja, б) blagajnika, c) kontrolorja in d) dveh namestnikov. 5. Volitev 6 članov v nadzorovalni odbor. 6. Prememba pravil. 7. Predlogi zadružnikov. V slučaju nesklepčnosti vrši se uro pozneje drugi občni zbor z istim dnevnim redom, kateri bode sklepal brezpogojno. V Postojni, dne 10. aprila 1907. Ravnateljstvo. Posestvo v Zalogu pri Postojni obstoječe iz hiše št. 6, vrta, njiv, travnikov in nekaj gozda proda Anton Knajnan v Zalogu. Nad 30 hektolitrov belega prav finega vina in nekaj žganja ::: == je po nizkih cenah na prodaj. ..... Kupce vabi uljudno Josip Cotič, vinogradnik, Vrhpolje, p. Vipava, Kranjsko. Išče se dobrega in spretnega mlekarja, kateri je dobro izvežban v vseh mlekarskih poslih. Prednost imajo tisti prosilci, ki so zmožni mlekarno samostojno voditi. Naslov pove upravništvo ,Notranjca‘. Stran 120. NOTRANJEC Letnik m. BraetovalGi pozor! Priporočam sveža pristna poljedelska in vrtna semena za prihodnjo pomlad. Pri meni se kupi po zmernih cenah dobro kaljivo seme: domače (rdeče) detelje, lucerne (večne detelje) in raznih trav, kakor francoske, nemške in italijanske travulje, mačjega repa i. t. d. seme izredno debele pasme in sicer: podolgaste, rumene ekendorferske ploščate rumene oberndorferske in dolge rudeče mamut-pese. Imam v zalogi tudi seme domačega korenja, repe, zelja, ovsa, ruskega lanu ter raznovrstna vrtna in cvetlična semena. flHTON DITRIGH, trgovec v Postojni. Ljubljane -TV Mew-¥ork vozi se najcenojše s prekrasno opremljenimi ekspresnim parobrodš, takozvanimi cesarskimi Urzojiarniki ~:—- Kaiser Wilheim II., Kronprinz Hliielm in Kaiser Vtfiihem der Grosse, kateri so iiajTečji in najvarnejši na svetu. Vožnja po morju traja samo 5 do 6 dni. Zdatne ugodnosti dovoljujejo se večjim družbam. — Podrobna pojasnila in potrebni pouk da vsakomur nemudoma in brezplačno ° EDVARD TAVČAR v Ljubljani ° št. 35, Kolodvorske ulice št. 35, nasproti stari TišSerjevi gostilni. G* O O = V najem se da = za šest let celo posestvo z hišo in gntpadarsbinl poslopji vred po nizki ceni, pod pogoji tudi živino in kmetsko orodje. Več pove JAKOB BIZJAK Svetovnoznana postojnska jama je odprta vsak dan ob pol 11. ari dopoludne in je izključno električno razsvetljena. Od 1, marca do 31. oktobra je odprta tndi ob pol 4. nri proti vstopnini K 5*— za osebo. Ob nedeljah in praznikih pa le K 3*— za osebo. Notranjska posojilnica v Postojni registrovana zadruga z omejenim poroštvom. ±sr% N Posluje vsak torek in petek od p.—12. ure ===== dopoludne. == @ O (3) Obrestuje hranilne vloge po 4 1 ;.//, brez odbitka rent¬ nega davka, katerega plačuje sama. A. Daje posojila proti vknjižbi po 5 % in amortizaciji najmanj 1 °/ c , na osobni kredit po 6%. @ £ 3 ) W> Prošnje za posojila se sprejemajo le ob torkih, posojila se izplačujejo le ob petkih. ZJ Izdajatelj Maks Šeber. — Odgovorni urednik Mihael Rožanec. — Tisk J. Blasnika naslednikov v Ljubljani.