GLASILO
leto Vili.
Hrastnik, 8. 2. 1972
št. 2
Urejuje uredniški odbor: Kozole Drago, Vračun Viljem, Rački Viktor, inž. Tramte Frane, Strgaršek Janko, Janežič Alojz, Gerhard Jože. Odgovorni urednik: Gerhard Jože. Uredništvo in uprava: Steklarna Hrastnik. Izhaja stalno na 8 straneh vsakega 5. v mesecu. — Naslov: »Steklar« glasilo kolektiva Steklarne Hrastnik, tel. št. 81-622 — interno 19. Tisk in klišeji AERO, kemična in grafična industrija Celje
Ekonomska politika SFRJ in naš razvoj
Ekonomska politika vsake družbe teži za tem, da stalno veča rast narodnega gospodarstva, njeni cilji pa so determinirani s političnim sistemom. To pomeni, da je v nekaterih političnih sistemih osnovni cilj dobiček, v drugih pa ekonomska politika zasleduje ustvariti čimširše blagostanje vseh. Oba ta dva cilja, ne glede na politični sistem, pa se lahko uspešno uresničujeta le, če je ekonomska politika ustvarila take pogoje, da je razvoj stabilen, vendar dinamičen in stalen. V Jugoslaviji zaradi specifičnih pogojev nismo imeli opravka s takšno ekonomsko politiko, marveč je omogočala zelo velike skoke v razvoju, potem pa je zopet pripeljala gospodarstvo v relativno stagniranje. Ta cik-cak razvojna pot je ogromno povečala našo materialno osnovo, vzporedno pa je povzročala vrsto problemov okoli neusklajenega razvoja posameznih industrijskih vej in nastajanja socialnih razlik. Da smo to odstranjevali, smo skoraj vedno posegali po ukrepih, ki so imeli značaj državnih posegov, ki pa so učinkovali le kot gašenje s kratkotrajnimi učinki. Po gospodarski reformi leta 1965 so značilnosti takih posegov naslednje:
—	vedno večji del gospodarstva posluje na meji rentabilnosti ali pa z izgubo. Te izgube dosegajo že tretjino podjetniške akumulacije, po podatkih do leta 1970;
—	narašča neskladje med izvozom in uvozom in je prišlo v fazo zgornje dovoljene meje;
—	obremenitve gospodarstva se povečujejo, reproduktivna sposobnost se zmanjšuje;
—	stroškovna inflacija je v kalkulacijah izredna, pa naj bo to zaradi cen reprodukcijskih materialov, obveznosti do družbe, obresti bank ali pa osebnih dohodkov.
Vse to pritiska na cene, večajo se življenjski stroški, ti večajo
osebne dohodke preko normale, pokrijejo se pa lahko zopet le z novimi cenami. Krog se vrti naprej.
Da si bomo lažje predstavljali vsa ta gibanja in njihovo neskladje, bi rekel le to, da zvišanje cen materialnih stroškov pri enotnih cenah gotovih izdelkov pobere jugoslovanskemu gospodarstvu vso akumulacijo, zvišanje produktivnosti za 10% pri enakih osebnih dohodkih pa znižuje cene le za 1 %.
To pomeni, da je stabilnost cen možno doseči le s stabilnostjo stroškov, dvigom produktivnosti in zmernim dvigom osebnih dohodkov.
Vse to sem omenjal le zaradi tega, da bomo nekoliko lažje razumeli nujnost stabilizacijskih ukrepov v minulem letu in njihovo ostro nadaljevanje v letu 1972. Celotna ekonomska politika za leto 1972 je zasnovana na odstranjevanju treh ključnih problemov našega gospodarstva. Ti so: inflacija cen, zunanjetrgovinski primanjkljaj in nelikvidnost v gospodarstvu. Pristope k reševanju teh vprašanj ne bom omenjal. Omenil bom le, kako izgleda v številkah izražena taka ekonomska politika. Kaže, da bo možno doseči porast proizvodnje za
5,5	%, zaposlenost za 2,5 %, izvoz za 13 %, uvoz za 5 % in standard ljudi za 2 %. Cene naj bi se dvignile za največ 5 % v odnosu na december 1971. To je rekel zvezni sekretar za gospodarstvo. To je popolnoma obrnjeno na glavo od tistega, kar smo dosegli lansko leto ali predlansko. Samo pri cenah je letos predviden trikrat manjši porast kot lani. Tudi lansko leto smo to predvideli, dosegli pa popolnoma drugo. Letos je bistveno drugače. Kaže, da je večja volja, mislim pa, da tudi večja potreba. Lahko pričakujemo zmernejšo rast vsega, predvsem pa pričetek zmanjševanja konjunkture.
OBVESTILO
Člane kolektiva obveščamo, da z letom 1972 opustijo obdelavo vrta pred gradom (upravnim poslopjem Steklarne Hrastnik), ker bo podjetje na tem mestu uredilo parkirni prostor za avtomobile, kajti sedanje tovarniško dvorišče temu več ne ustreza, ker ovirajo nakladnje in razkladanje težkih kamionov.
Prizadete stranke prosimo, da to upoštevajo, ker podjetje v nasprotnem primeru ne bo dajalo za posevke nobene odškodnine.
Za splošno službo:
Justa Bevec
Preden preidem na politiko gospodarske stabilizacije v razvoju našega podjetja moram razjasniti še nekaj, kar je za to strategijo zelo pomembno. To je devalvacija ali razvrednotenje. V enem letu smo v Jugoslaviji dvakrat razvrednotili svojo nacionalno valuto. Ali smo res tako malo vredni? Razvrednotenje dinarja ni nacionalna katastrofa, kaže le, da smo premalo racionalni in učinkoviti in nas je potrebno s korekturami
ramo uspešno-prestopiti. Tako gospodarstvo kot je naše, kjer je struktura uvoza taka, da je med 60 in 70 % uvoza za proizvodnjo, le težko ob devalvaciji zadrži cene. Pomaga nam lahko samo država z znižanjem carin, davkov in drugih dajatev, vendar ne za vse enako, temveč tistemu, ki je nacionalnemu gospodarstvu bolj potreben, več, drugemu manj. To je selektivna politika, ki lahko uspešno spreminja strukturo go-
Brigada tov. Perci Adija pri izdelavi ročno pihanih razs veti javnih
teles
popravljati, da bomo bolj konkurenčni na tujem, drugi pa manj pri nas. Tako bomo lahko zmanjšali primanjkljaj v zunanjetrgovinski menjavi in povečali zunanjo likvidnost države. To pa le, če se zadrže notranje cene. Tu pa se prične prvi prag, ki ga mo-
spodarstva. Taka selektivna politika je sedaj na obzorju, je ohrabrujoča in sveža.
Martin Mlinar
Prihodnjič: Razvoj našega podjetja.
Brigadir Roman Laneger s svojimi sodelavci
PRVIČ V NAŠI TOVARNI - TOPLJENJE STEKLA S POMOČJO ELEKTRIČNE ENERGIJE
O zamenjavi lončnih peči z kontinuirnimi kadnimi pečmi za proizvodnjo strojno opal-prevleče-nega stekla se je že pisalo. Takrat je bila omenjena in obrazložena utemeljitev s stališča pogojev dela, ne pa tudi zamenjava v tehnologiji kurjenja — prvič v naši tovarni uvajamo elektro energijo — kot tehnološko gorivo pri taljenju steklene mase.
V tem prispevku bi želel utemeljiti izbor predvsem energetskega vira. Tehnološki napredek ostalih tehničnih ved je v zadnjem času omogočil uporabo elektrike tudi direktno za uporabo pri topljenju steklene mase s pomočjo molibdenskih elektrod. Kljub dragemu energetskemu viru, gledano s stališča moči posameznih goriv (olje, premog, plin) ima toliko tehnoloških prednosti, da jih je vredno upoštevati.
Naj glavne na kratko navedem.
1.	Izkoristek energije se dvigne od 20 % pri klasičnih gorivih na 80 % pri elek. energiji. Tak izkoristek je pogojen s tem, da se proces taljenja vrši v globini steklene mase in ne kot poprej, kjer se je prenos energije vršil na površino steklene mase. To pa obenem pomeni, da je površina v talilnem prostoru precej hladna in prekrita z nestaljeno zmesjo, ki obenem služi kot izolator.
2.	Regulacija temperature je kot pri vseh ostalih postopkih najlažja pri elektriki, kar velja tudi za regulacijo. To pa obenem pomeni, da odpade funkcija klasičnega topilničarja, ker njegovo vlogo skoraj v celoti prevzamejo instrumenti in instrumentarci. Pravilno regulirana temperatura v peči pa pomeni kvalitetno stekleno maso in zmanjšan odpadek zaradi napake v steklu.
3.	Zmanjšuje se poraba dragih surovin, ki so potrebne pri proizvodnji opalnega stekla, in raznih dodatnih kemikalij za razbar-vanje. Ta prihranek je realiziran zaradi zmanjšanega hlapen j a flu-orovih spojin, ki poleg tega, da so drage, povzročajo še nevšečnosti pri onečiščevanju okolice, proti katerim se v zadnjem času borimo ne samo v Hrastniku, ampak na splošno v svetu.
4.	Pogoji dela posebno v letnih mesecih bodo bistveno lažji zaradi vročine. O tem je že bilo napisano v eni prejšnjih številk »Steklarja«, vendar bi bilo še enkrat vredno poudariti na tem mestu, ker posredno vpliva na delovno storilnost. V kombinaciji z novimi hladilnimi pečmi bodo pogoji zaradi temperature mnogo boljši.
5.	Odpade možnost pomanjkanja stekla, kar je bil zelo pogost pojav pri lončenih pečeh, to pa pomeni izkoriščanje delovnega časa v celoti. Enak nivo steklene mase, kar je normalno za kadne peči, daje pogoje za lažje delo ter večjo proizvodnost.
Za člane kolektiva so verjetno zanimivi še nekateri drugi podatki. Kot že omenjeno se energija dovaja preko molibdenskih elektrod, ki postopoma zgorevajo in se občasno potiskajo v maso; poraba teh je relativno majhna, treba pa jih je uvažati. Garantirana poraba električnega toka znaša
1,5	KWh za 1 kg stekla, vendar po izjavah projektanta dosegajo drugje boljše rezultate v manj ugod-
nih pogojih. V delovnem prostoru se uporablja plin kot dodatno gorivo za regulacijo delovne temperature v delovnem prostoru, delno pa na posameznih deloviščih.
Razumljivo, da zaradi poruše-nja lončnih peči odpade celotna manipulacija z lonci; tempiranje, odnašanje in ostalo.
Večkrat zvemo iz časopisov in iz drugih sredstev obveščanja za požare, ki povzročajo veliko škodo — enkrat tu enkrat tam. Vprašamo se lahko, ali smo mi storili vse, da pri nas ne bi prišlo do požara? Vsak posameznik mora vedno stremeti, da ima svoje okolje zavarovano in zaščiteno pred morebitnim izbruhom požara. Pred kratkim so člani gasilskega društva pregledali najbolj ogrožena mesta v tovarni. To so podpečje avtomatske proizvodnje, skladišče gotovih izdelkov, materialno skladišče, plinske naprave in tudi drugi objekti. Rezultat je bil porazen — nevarnosti za požar so na več mestih očitne. Po pregledu je bil izdelan zapisnik in posredovan poslovnemu odboru. Že na prvi seji se je v prisotnosti, člana gasilske enote obravnavala problematika o požarni nevarnosti. Ugotovim lahko, da so merodajni ljudje zelo razumevajoče obravnavali to problematiko in so sprejeli sklepe, ki se že uresničujejo. Postavljeni so roki za izvršitev vsakega sklepa posebej. Smatramo, da bo takšno reševanje problemov v precejšnji meri zmanjšalo možnost požara. Seveda se mora vsak član kolektiva še bolj angažirati in si prizadevati z redom ter čistočo na delovnem mestu in s tem prispevati k še večji varnosti pred požarom.
Večkrat sem že opazil, da se delavci sprehajajo po skladišču gotovih izdelkov in to celo s prižganimi cigaretami. To je hujša
Strojnika tov. Vretič in Tršek pri remontu stroja
Ob teh pečeh bodo po programu obratovale 4 brigade: MDR-opal prevlečeno na 3 izmenah, odnašanje artiklov bo delno mehanizirano ter se s tem zmanjšuje pomožna delovna sila, kar je v današnjem času izredno pomembno.
Lahko bi našteval še nekatere prednosti, ki pa niso bistvene, in
kršitev, ki lahko povzroči veliko materialno škodo. Opozarjati je treba vsakega, ki ne upošteva varnostnih norm, opozoriti, neposlušne pa ostro kaznovati.
Vsaka ekonomska enota ima komisijo za požarno varnost, vendar ugotavljam, da so te komisije precej nedelavne. Po eni strani niso sami krivi za to, ker bi v takšni komisiji moral vsaj en član biti strokovno usposobljen. Vem namreč, da se oseba, ki vedno hodijpo isti poti ali dela stalno na enem delovnem mestu, navadi na okolje in postane slepa za nepravilnosti in nevarnosti, ki jih srečujem, zato opozarjam obstoječe oziroma imenovane komisije, zlasti pa predsednike teh komisij, naj se posvetujejo s člani gasilske enote in iščejo pomoč in nasvete pri njih. Vedno smo na razpolago, da vsakemu z nasveti
če seštejemo prednosti, lahko ugotovimo, da na eni Strani izboljšujemo delovne pogoje in s tem omogočamo lažje delo delavcem. Po drugi plati pa povečane kapacitete in tehnološke prednosti morajo dati tudi boljše proizvodne rezultate, to pa pomeni v primerni obliki večji dohodek.
dipl. ing. Mrcina Maks
in delom pomagamo povsod, kjer je potreba — samo da zadovoljimo in zagotovimo varnost pred požarom v naši tovarni.
V kratkem bo seminar za osebe, ki so na vodilnih mestih, obravnavala pa se bo tematika o gašenju različnih vrst požarov in gašenje z ročnimi gasilnimi aparati. Zaželjeno je, da se vsi vabljeni redno udeležujejo predavanj in resno sodelujejo. S tem bomo dosegli, da nas nekega dne ne bo požar zalotil nepripravljene in nesposobne za kakršnokoli ukrepanje, kar ima lahko za posledico zelo veliko materialno škodo.
Gasilsko društvo vabi vse, ki so pripravljeni postati člani, naj se včlanijo v naše društvo. Sprejeli bomo vse, ki mislijo resno delati v naši organizaciji. Prijavite se poveljniku gasilcev, tovarišu Kirh-majer Rudiju.	R. K.
LASTNIKI VOZNIŠKIH DOVOLJENJ — POZOR!
V občini Hrastnik imamo registriranih preko tisoč voznikov motornih vozil, oziroma občanov, ki imajo vozniška dovoljenja. Gotovo pa vsem posestnikom vozniških dovoljenj ni znano, da je treba imeti vozniško dovoljenje veljavno, kajti v nasprotnem primeru ne morejo opravljati motornih vozil v javnem cestnem prometu.
Pa tudi tisti, ki trenutno nimajo motornega vozila, imajo pa vozniško dovoljenje, morajo imeti veljavno, če ne se jim po predpisih odvzame.
Do leta 1967 se vozniška dovoljenja niso podaljševala, razen v izjemnih primerih. V tem letu pa so se podaljševala vsa tista vozniška dovoljenja, katerim je veljavnost že potekla in to za dobo 5 let, razen tistim, ki imajo zaradi zdravstvenih razlogov kakršnokoli omejitev. Prav tako so se v letu 1967 zamenjala tudi vsa potrdila o znanju cestno prometnih predpisov ter izdala vozniška dovoljenja za dobo 5 let, seveda zopet samo tistim, ki niso imeli zdravstvenih omejitev.
Sedaj je od leta 1967 preteklo pet let, iz česar sledi, da bodo v tem letu večini lastnikom vozniška dovoljenja potekla, oziroma izgubila veljavnost.
Zato, lastniki vozniških dovoljenj — pozor!
Preglejte svoje vozniško dovoljenje in ugotovite, če je še veljavno ali ne. Res je, da zakonski predpis dopušča, da se vozniško dovoljenje lahko podaljša v enem letu od zapadlosti, toda na to se ne zanašajte, kajti leto hitro mine, rok podaljšanja pa je zamujen. In posledica? Vozniško dovoljenje se razveljavi, lastnik vozniškega dovoljenja pa mora na novo polagati vozniški izpit, kajti z razveljavitvijo vozniškega dovoljenja je prav tako, kot da ne bi imeli izpita za voznika motornih, vozil.
Poleg tega pa so sedaj tudi zdravniški pogoji strožji kot so bili pred leti, da ne omenimo tudi bolj izpopolnjenih zakonov o cestno prometnih predpisih ter strožjih kriterijih pri praktični vožnji.
Zato še enkrat ponavljamo:
Vsak lastnik vozniškega dovoljenja naj dovoljenje pregleda in če je že poteklo, takoj na pristojni upravni organ skupščine,občine Hrastnik, kjer se mu bo vozniško dovoljenje podaljšalo, in sicer s"~stroški 1.— din, kar predstavlja upravno takso za vlogo.
Oddelek za občo upravo in družbene službe Skupščine občine Hrastnik
KAKO ZAVAROVATI NAŠO IMOVINO
Koriščenje sredstev za stanovanjsko izgradnjo borcev NOV
v občini Hrastnik
Na vprašanja nekaterih borcev NOV, kako se koristijo sredstva, ki se namensko zbirajo za stanovanjsko izgradnjo borcev NOV, menimo, da bi bilo prav, da so o tem seznanjeni vsi borci in tudi ostali občani, ki v ta namen prispevajo del sredstev, zato pojasnjujemo:
Iz 4% sredstev, ki jih delovne organizacije izločajo z namenom za stanovanjsko izgradnjo, se po Zakonu o prispevku za graditev stanovanj za udeležence NOV (Uradni list SRS, št. 27/68) izločuje 20 % sredstev z namenom, da se dokončno reši stanovanjsko vprašanje borcev NOV. Po republiškem odloku o načinu in pogojih za uporabo sredstev, zbranih s prispevkom za gradnjo stanovanj za udeležence NOV (Uradni list SRS, št. 15/69), se zbrana sredstva razdelijo občinam po ključu in odpade na našo občino 0,97 % sredstev. Navedena sredstva sé nakazujejo na sklad za reševanje stanovanjskih zadev udeležencev NOV v občini Hrastnik, ki je bil v letu 1969 v ta namen ustanovljen.
Od ustanovitve sklada pa do
15.	12. 1971 je sklad prejel:
v letu 1969	1,053.103,64	din
v letu 1970	1,036.914,83	din
do 15. 12. 1971	1,606.782,95	din
SKUPAJ	3,696.801,42	din
Sredstva razdeljuje upravni odbor sklada z vsakoletnim finančnim načrtom, pri tem pa se ravna po Odloku o ustanovitvi sklada za reševanje stanovanjskih zadev udeležencev NOV v občini Hrastnik in Odloku o določitvi meril za uporabo sredstev	za
gradnjo stanovanj za udeležence NOV v občini Hrastnik. Oba odloka je sprejela Skupščina občine Hrastnik v letu 1969 in sta izdelana na osnovi republiških predpisov, objavljena pa sta v Uradnem vestniku Zasavja št. 11/69.
Za kaj se ta sredstva lahko uporabijo in kdo jih lahko koristi?
Določbe republiškega in našega odloka določajo, da se ta sredstva lahko uporabi le za nakup stanovanj upravičencem po tem odloku, ali se jih deli neposredno upravičencem kot posojilo za graditev ali za adaptacijo hiš oz. stanovanj, koristijo pa jih lahko naslednji upravičenci:
a)	udeleženci narodnoosvobodilne vojne, katerim se čas udeležbe v narodnoosvobodilni vojni po 140. členu temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju šteje dvojno (v nadaljnjem besedilu: udeleženci NOV);
b)	vdove padlih ali po vojni umrlih udeležencev NOV;
c)	za pridobitno delo nesposobni otroci padlih ali po vojni umrlih udeležencev NOV;
Teh sredstev pa ni mogoče uporabiti za reševanje stanovanjskih vprašanj tistih oseb iz prejšnjega odstavka, katerih stanovanjsko vprašanje je bilo ob uveljavitvi tega odloka že rešeno z dodelitvijo ustreznega stanovanja ali s kreditom za zidanje stanovanjske hiše oziroma s kreditom za adaptacijo, ne glede na to, kdo je re-
ševal njihovo stanovanjsko vprašanje.
Iz navedenega sledi, da so kriteriji za podeljevanje kreditov marsikateremu prosilcu preostri, predvsem tistim, ki imajo ustrezno stanovanje, odločili pa so se za gradnjo svoje hiše.
Višina posojila znaša za adaptacije stanovanj do 20.000.— din, za novogradnjo ali nakup stanovanja pa do 40.000.— din, z odplačil-
nim rokom do 20 let (glede na višino posojila) in obrestno mero 2%.
Do sedaj je upravni odbor sklada prejel 136 prošenj za posojilo, in to 108 za adaptacijo hiš in 28 za novogradnjo. Od teh je rešil 72 primerov, z dodelitvijo posojila za popravilo stanovanjskih hiš 65 in 7 za novogradnjo.
Posojilo za novogradnjo so prejeli:
Pripominjamo, da nekateri od navedenih posojila iz tehničnih razlogov niso koristili. Neizkoriščena sredstva so bila po sklepu upravnega odbora sklada prene-šena na postavko »gradnja družbenih stanovanj«.
In kako je z gradnjo družbenih stanovanj za borce NOV?
V letu 1968 ob popisu potreb po sredstvih za rešitev stanovanjskih vprašanj borcev NOV je bilo prikazanih 45 potreb po družbenih stanovanjih, zato se je upravni odbor sklada odločil za gradnjo stanovanj. Do realizacije sklepa še ni prišlo kljub temu, da priprave za gradnjo tečejo že od leta
1969.	Bile so težave s lokacijo, saj je zemljišče, na katerem se bo pričelo graditi spomladi 1972, že četrta lokacija. Sedaj je lokacija dobljena, dokumentacija je zbrana tako, da se bo z gradnjo stanovanj res pričelo kot je navedeno.
Za gradnjo družbenih stanovanj ima sklad le 2,846.000.— din, s katerimi sredstvi se pač ne bo moglo zgraditi toliko stanovanj, kolikor bi jih potrebovali, zato bo moral upravni odbor sklada v bodoče usmeriti večino sredstev za gradnjo družbenih stanovanj.
Upravni odbor sklada je imel vse od ustanovitve težave pri upravljanju sklada zaradi tega, ker mu ni bilo znano, koliko časa se bodo ta sredstva zbirala in ker z obstoječimi sredstvi ni mogel kriti vseh potreb. Ob ustanovitvi sklada je bilo določeno, da se bodo sredstva zbirala le do konca leta 1969. Ker pa z do takrat zbranimi sredstvi tudi ostale občine niso mogle kriti vseh potreb, je bil rok za zbiranje sredstev podaljšan za dve leti. Upravni odbor sklada pa je še zmeraj v negotovosti, kako bo s sredstvi v letu
1972.	Nalogo, ki si jo je zadal, želi opraviti, za sredstva pa sedaj prosijo tudi tisti borci, ki ob popisu v letu 1968 niso prikazali potreb.
Kako bo upravni odbor sklada reševal sedaj vložene zahtevke, se še ni odločil.
Upravni odbor sklada
Stolpič na Logu.
Danes stoji poleg njega že drugi
1. Dernač Alojz	Dol pri Hrastniku	40.000	— din
2. Hameršck Olga	Dol pri Hrastniku	40.000	— din
3. Mlinarič Ludvik	Hrastnik	40.000	— din
4. Bremec Adolf	Dol pri Hrastniku	40.000	— din
5. Skale Edi	Dol pri Hrastniku	40.000	— din
6. Jugovar Sonja	Hrastnik	40.000	— din
7. Krašovec Velimir «rTŠŠT	Hrastnik	40.000	— din
Posojilo za adaptacijo	stanovanjskih hiš pa:		
I 1 1. Aškerc Ignac	Čeče	5.000,—	din .
2. Babič Franc	Čeče	3.000,—	din
3. Bantan Anton	Plesko	10.000,—	din
4. Babič Jože	Hrastnik	10.000.—	din
5. Bočko Jože	Čeče	10.000,—	din
6. Bokalič Martin	Turje	5.000,—	din
7. Doberšek Karla	Hrastnik	20.000,—	din
8. Gričar Ema	Brnica	10.000,—	din
9. Hodej Mirko	Prapretno	5.000,—	din
10. Holešek Ivan	Brnica	20.000,—	din
11. Hribernik Martin	Krištandol	5.000.—	din
12. Klanjšek Marija	Čeče	10.000,—	din
13. Klemen Anton	Dol pri Hrastniku	5.000,—	din
14. Kmet Ivan	Brdce	5.000,—	din
15. Kmet Ignac	Boben	2.000,—	din
16. Kodrun Rudi	Dol pri Hrastniku	5.000,—	din
17. Lenič Ivan	Dol pri Hrastniku	10.000,—	din
18. Letnar Anton	Bobečn	5.000,—	din
19. Maček Franc	Turje	7.000,—	din
20. Nikič Ivan	Hrastnik	10.000.—	din
21. Pavlič Zora	Brnica	10.000,—	din
22. Peklar Marija	Turje	8.000.—	din
23. Peklar Julij	Gore	18.000,—	din
24. Plaznik Marija	Kal	20.000.—	din
25. Ramšak Ernest	Čeče	20.000,—	din
26. Ramšak Avgust	Dol pri Hrastniku	5.000.—	din
27. Roglič Marija	Studence	10.000.—	din
28. Razdevšek Ivan	Hrastnik	5.000,—	din
29. Razdevšek Jože	Hrastnik	4.000,—	din
30. Šmit Mirko	Dol pri Hrastniku	5.000,—	din
31. Vrtačnik Pavla	Studence	5.000,—	din
32. Vučko Mihael	Brnica	10.000.—	din
33. Zagorc Ignac	Studence	20.000.—	din
34. Zore Marija	Hrastnik	13.000,—	din
35. Zupanc Jože	Boben	5.000.—	din
36. Žibret Barbara	Hrastnik	3.000.—	din
37. Oblak Ivan	Hrastnik	20.000,—	din
38. Deželak Ferdo	Dol pri Hrastniku	8.000.—	din
39. Podmenik Valentin	Marno	10.000,—	din
40. Kunst Anton	Hrastnik	5.000,—	din
4L Hauptman Mirko	Marno	4.000,—	din
42. Hafner Stanko	Dol	10.000,—	din
43. Draksler Alojz	Marno	5.000,—	din
44. Bremec Kr al	Brnica	4.000,—	din
45. Babič Franc	Čeče	10.000,—	din
46. Kaše Anton	Hrastnik	10.000,—	din
47. Kauzer Franc	Hrastnik	9.000,—	din
48. Babič Marija	Čeče	15.000.—	din
49. Mastnak Mirko	Turje	20.000,—	din
50. Miklič Ivan	Brnica	8.000,—	din
51. Podlogar Kamilo	Hrastnik	10.000,—	din
52. Isričnik Marija	Brnica	10.000,—	din
53. Zajc Marija	Unično	10.000,—	din
54. Funkl Ivan	Dol pri Hrastniku	6.000,—	din
55. Kmet Martin	Studence	6.000,—	din
56. Potisek Rudi	Hrastnik	4.000,—	din
57. Podmenik Jože	Dol	3.000,—	din
58. Leben Jože	Hrastnik	5.000,—	din
59. Bočko Viktor	Čeče	20.000,—	din
60. Kamenšek Anton	Hrastnik	5.000,—	din
61. Grešak Franc	Turje	10.000.—	din
62. Borštner Ivan	Brdce	5.000,—	din
63. Podlesnik Ludvik	Kal	20.000,—	din
64. Topolovšek Dominik Hrastnik		8.000,—	din
65. Dolanc Ljudmila	Hrastnik	6.000.-	din
Neresnost ali neznanje
ZLATOPOROCENCA
17. januarja 1972 sta praznovala svoj zlati jubilej steklarski mojster ANTON DELPIN in njegova žena Lidija. Kljub težkemu življenju, ki ju je spremljalo vso skupno pot, sta dočakala ta praznik čila in zdrava. Anton se je rodil leta 1899 v Tržiču' kot sin pletarja. Žena Lidija pa leta 1896 prav tako v Tržiču kot hčerka kmeta. Poročila sta se 17. januarja 1922. leta. V Hrastniku se je Toni zaposlil leta 1922 in delal do 1928. Med drugo svetovno vojno je šel na delo v steklarno Paračin. Po osvoboditvi se je zopet vrnil nazaj v Hrastnik in se zopet zaposlil v Steklarni in delal do upokojitve.
Obema zlatoporočencema želimo še veliko zdravih in srečnih let v krogu svojih dragih.
Gostje iz Petrinje na smučanju
Minilo je prvo šolsko polletje, za nekatere bolj, za druge manj uspešno. Člane kolektiva želimo seznaniti z učnimi uspehi po posameznih letnikih, po strokah, kakor tudi z višino stroškov, ki jih ima podjetje z učenci po pogodbi.
Vsa povojna leta je naše podjetje načrtno izobraževalo strokovne kadre in tudi sedaj imamo iz naslova učencev po pogodbi 38 sklenjenih učnih pogodb. Po posameznih letnikih imamo v prvem letniku v učnem razmerju 16 kovinarjev in 2 elektrikarja, v drugem letniku 10 kovinarjev in v tretjem 10 kovinarjev in 2 elektrikarja. Vsi ti so naši bodoči strokovnjaki za elektro, avtomatski in obrat vzdrževanja.
Polletna konferenca je pokazala, da z ocenami posameznikov nikakor ne moremo biti zadovoljni. Preseneča nas lahko izredno visoko število negativnih ocen pri posameznikih, negativne ocene so predvsem iz predmetov, kjer je treba razmeroma precej sistematičnega učenja. Pri sklepanju pogodb si stranki določita medsebojne dolžnosti in v sedanji situaciji pa posamezniki ne izvršujejo učnih obveznosti, določenih v pogodbi, od katere je en izvod tudi bil vročen učencu. Na skupnem razgovoru se bo dokončno odločilo, da bodo morali tisti, ki niso izpolnili pogodbenih obveznosti, učno razmerje prekiniti in vrniti stroške šolanja, ki pa niso tako majhni.
In kakšne rezultate so dosegli v posameznih letnikih? V prvem letniku se uči 18 učencev, šestnajst kovinarjev in dva električarja. Ocena prvega letnika pa je: odlično in prav dobro ni ocenjen nihče, dobrih je sedem, zadostna dva in sedem nezadostnih, na elektrosmeri sta oba dosegla dober uspeh.
Drugi letnik pa je po doseženih rezultatih še slabši in je vseh osem slušateljev doseglo nasledil j e. rezultate: odličen in prav dober rezultat ni dosegel nihče, dobra sta dva, zadosten eden in pet nezadostnih učencev.
Pri tretjem letniku je od skupno desetih kovinarjev le en učenec z negativno oceno, sedem jih je končalo z dobrim ter dva učenca, Stoklasa Edi in Klemen Samo, s prav dobrim uspehom. Učenca elektrosmeri pa sta dosegla — eden dober, drugi pa nezadosten uspeh.
ZAHVALA
Ob mojem odhodu v pokoj se za lepo slovo celotnemu kolektivu prav lepo zahvaljujem.
Še posebej pa sem dolžna se zahvaliti sodelavkam pregledalkam v notranjem in novem obratu na čelu z vsemi vodji izmen. Iskrena Vam hvala za prisrčno slovo in lepa darila.
Še enkrat prav lepa zahvala za vse, obenem pa Vam čestitam in želim SREČNO, VESELO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO 1972!
Vam iskreno hvaležna
Marija Povhe
Zanimiv je tudi pregled, koliko so nabrali posamezniki v posameznih letnikih negativnih ocen.
V prvem letniku so od skupno 18 učencev kovinske in elektro stroke trije učenci z eno negativno oceno, dva z dvema negativnima ocenama, dva s štirimi negativnimi ocenami ter s pet in več negativnimi ocenami pa je eden učenec.
Tudi v drugem letniku ni rezultat bistveno boljši oziroma je celo mnogo slabši in sta dva z dvema, dva pa s šestimi negativnimi ocenami, eden učenec pa celo s sedmimi negativnimi ocenami.
Iz vsega doslej navedenega sledi, da učenci ne jemljejo resno pogodbenih obveznosti, katerih ne mislimo ponavljati, poudarimo pa lahko, da je podjetje v celoti izpolnilo obveznosti do učencev in te obveznosti so: varstvena obleka, zdravniški pregledi, mentorstvo, šolnina in mesečne nagrade. Smatramo, da podjetje upravičeno pričakuje pozitivne šolske rezultate, od tistih pa, ki iih ne bi dosegli, zahtevati povračilo izdanih stroškov. Pa še o stroških:
Šolnina:
Za enega učenca v prvem letniku letno 600 din ali za 18 učencev letno 6.480 din.
Druai in tretji letnik en učenec 1.080 din letno ali za 20 učencev letno 21.600 din.
Nagrade:
Osnovne nagrade prvega letnika 130 din za učenca mesečno, za 18 učencev letno 28.080 din.
Osnovne nagrade drugega letnika 180 din mesečno za enega učenca, za 8 učencev letno znaša 17.280 din.
In osnovne nagrade tretieea letnika 230 din za učenca mesečno ter za 12 učencev letno 33.120 din.
Ojbliivi del za učne usnehé v povprečiu 30 din na učenca mesečno. za 38 učencev letno pa 13.680 din.
Zaščitne obleke 3.040 din.
In na koncu še izdatki za obvezne zdravniške preglede, ki znašajo za osebo 73 din ali letno 1.314 din.
Torej znašajo vsi skupni stroški 38 učencev v enem letu 105.154 din. Ta sredstva pa je moral kolektiv ustvariti, zato smatramo, da ni nihče upravičen trošiti nesmotrno ta sredstva.
Zato naj se vsak učenec zaveda, da ie bil na podlagi svoje vloge, ki jo ie vložil po končanem osnovnem šolanju pri podietju, izbran s strani samoupravnih organov, zato so tudi dolžni izpolnjevati svoje obveznosti, saj so skoraj vsi na koncu svojih vlog napisali, da želijo biti člani naše delovne skupnosti in da bodo s svoiim marljivim učenjem in prizadevnostjo opravičili zaupanje vanje in da bodo s takim ponašanjem do učenja povrnili kolektivu tisto, kar zdaj ta vlaga vanje. Učni uspehi in v mnogih primerih tudi moralno ponašanje učencev pa kažejo, da so obljube bile zgolj fraza za lep zaključek predložene vloge. Posamezniki so od vsega mnogo pozabili, a ta pozabljivost je lahko zelo zagrenjena.
Učenci iz Hrastnika in učenci iz Petrinje smo med seboj v prijateljskih odnosih. Povabili smo naše vrstnike, da skupaj preživimo nekaj prijetnih dni počitnic na Kalu. Srečanje je bilo prisrčno, vendar se je v naših očeh zrcalil strah in nekakšen dvom, kako se bomo razumeli glede jezika.
Ko smo prispeli na Kal, so naši gostje opazovali lepo planino, sneg in drevje in na obraz jim je leglo zadovoljstvo. Zaspali smo zadovoljni in polni novih moči za naslednji dan. Noč je minila in prehitro nam je minil tudi dan na beli, snežni odeji. Smučali smo in padali, toda padci niso mogli pokvariti našega veselja. Po okusnem obedu se je med nami razvil pogovor. Pogovarjali smo se o vsem mogočem in hkrati opazili, da nam različni jezik ne dela preglavic, in da je izginila še tista megla strahu, ki je ostala po odhodu iz Hrastnika. Minil je dan, minila sta dva dneva, mi pa smo bili nasmejani in dobre volje. Ko je nad planino legel mrak, smo posedli v planinskem domu na klopi, igrali šah in podobne igre. Drug drugega smo učili razne igre in nikoli ni zmanjkalo živahnih besed in smeha. Ko smo zvečer legli, smo bili polni lepih vtisov minulega dne. K tem lepim vtisom je mnogo pripomoglo tudi naše spremstvo — učitelji iz naše šole. Smučali smo dopoldne in popoldne. Pri-
dobivali smo nove smučarske veščine. Pri tem nam je pomagal tovariš Toplak, ki ni nikoli izgubil potrpljenja. Vsi smo imeli v sebi polno volje in vztrajnosti. Dnevi so hitro minevali in čas se ni hotel ustaviti v teh lepih trenutkih sreče. Zdaj smo bili popolnoma sproščeni in mineval je zadnji dan našega bivanja na Kalu. Sklenili smo, da pripravimo poslovilni večer. Program, ki smo ga sestavili s pomočjo tovariša Trbovca, je bil imeniten in je izzval v našem krogu razposajen smeh. Na koncu smo podelili diplome zmagovalcem tekmovanja, ki smo ga pripravili popoldne. Učenec iz Petrinje se je v imenu vseh zahvalil za gostoljubnost, ki jim je bila izkazana. Ta večer se dolgo nismo umirili. Ponavljali smo šale in se vedno znova smejali, potem pa smo utrujeni zaspali.
Naslednji dan, to je v sredo dopoldne, smo se poslovili od prijaznega osebja planinskega doma in se s kombijem odpeljali v Hrastnik. Našim gostom smo razkazali podjetje Sijaj in steklarno in opazili smo, da jim je bilo všeč.
Ko je na železniško postajo prispel vlak, smo se poslovili in v naših srcih je tlela želja, da bi lahko še kdaj preživeli tako lepe dneve, kot smo jih na Kalu. JASNA KOSM literarno-novinarski krožek Hrastnik
:
:
!
♦
♦
♦
♦
♦
♦
:
♦
ZAHVALA
Moj študij na Visoki šoli za oblikovanje v Italiji so organi upravljanja, vodilni tovariši, posebno pa direktor Klanšek, spremljali z velikim razumevanjem. Za izkazano zaupanje in pomoč se lepo zahvaljujem.
Marčen Slavko
Kako so godbeniki izkoristili letni oddih v počitniškem
domu steklarne pri Portorožu
Da se malo oddolžimo godbenikom za njihov trud in amatersko delovanje, ki ga vlagajo pri Steklarski godbi »SVOBODE II« v Hrastniku v prostem času, je upravni odbor godbe na eni seji v preteklem letu sklenil godbenikom omogočiti petdnevni dopust na morju in to za zaključek sezone dopustov delovnega kolektiva v steklarskem domu, kamor je pošiljala preko leta na dopust svoje delavce sindikalna podružnica. Takšen dopust je tudi nam omogočila sindikalna podružnica. Stroške tega dopusta je delno nosil upravni odbor godbe, oziroma godba kot celota, delno pa je nam omogočila tudi Občinska zveza kulturno prosvetnih organizacij občine Hrastnik, ki nam je povrnila stroške avtobusnega prevoza. Tako smo določili skupaj s sindikalno podružnico termin dopusta, in sicer od 15. do 19. septembra
1971.	leta.
Določenega dne zjutraj smo se v veselem razpoloženju v godbenih uniformah z inštrumenti odpeljali z avtobusom v Slovensko Primorje, kjer ima steklarna svoj počitniški dom. Ob prihodu v počitniški dom smo naleteli na zadnjo izmeno dopustnikov, ki so se pripravljali na vrnitev domov v Hrastnik, zato smo jim v slovo
zaigrali nekaj koračnic, nakar nas je organizacijski odbor razmestil po sobah.
Ker se delo godbe razvija preko celega leta po določenem programu, ki ga sprejme članstvo vsako leto na občnem zboru ali članskem sestanku, smo tudi za dneve našega dopusta na morju postavili naš delovni program. Program je obsegal vsak dan zjutraj eno uro godbene vaje — po potrebi tudi popoldne, potem kopanje ali izleti v okolici Slovenskega Primorja, poljubno, kakor komu odgovarja. Poleg vaj smo imeli v programu dva promenadna koncerta, in to enega v Piranu ob obali, drugega pa v Bujah.
Kako smo prišli v Buje, želim v kratkih vrsticah opisati ta naš izlet v Buje, kjer smo bili nadvse lepo sprejeti od tamkajšnje publike.
Že v letu 1970 v času našega do-' pusta so näs povabili na sodelovanje organizatorji proslave praznika grozdja v Bujah. Njihovemu povabilu smo se odzvali ter pred njihovim kulturnim domom odigrali enourni promenadni koncert, povezan z igranjem na njihovi slavnostni seji občine in organizacije Zveze borcev mesta Buje. Ker so bili z našim sodelovanjem nadvse zadovoljni, so nas
že predčasno pismeno prosili za naše sodelovanje v njihovem programu leta 1971 z željo, da nas vključijo v njihov kulturni program, ki je bil predviden 8 dni. Godba je njihovi prošnji ugodila s tem, da smo jim postavili tudi naše pogoje. Organizatorji proslave praznika grozdja v Bujah so naše pogoje sprejeli, s tem se je
obdelavo polja in vinogradov, dopolnjen s pečenjem odojkov na ražnju, dobro kapljico, pesmijo in plesi in pečenjem vola na ražnju. Vse našteto je zajemal njihov osemdnevni program.
Tako smo tudi mi zadnji dan praznika grozdja sodelovali v povorki. Pripominjam, da je poleg naštetega programa sledilo še sre-
Godbeniki »Svobode II« v povorki v Bujah
naša godba pojavila v njihovem
8-dnevnem programu na zaključku zadnjih dveh dni. Sodelovali smo predzadnji dan na slavnostni seji srečanja borcev in udeležencev NOV Buj in Bujštine, skupaj z občinsko skupščino in ostalih družbenih organizacij ob priliki
30.	obletnice vstaje jugoslovanskih narodov. Po končani slavnostni seji, kjer so razdelili zaslužnim, občanom tudi priznanja, smo izvajali pred kulturnim domom promenadni koncert, katerega se je udeležila večina prebivalcev. Tu smo videli, kaj zmore dobra organizacija, da zainteresira poslednjega občana na slavne dni naše preteklosti, ter tako sodeluje na skupni proslavi teh zgodovinskih dni.
Po končanem promenadnem koncertu so nas pogostili in nam omogočili dostop brezplačno na vse njihove prireditve, ki so trajale pozno v noč.
Mesto Buje vsako leto v mesecu septembru postavi odbor za organizacijo proslave praznika grozd: ja pod geslom »Osem veselih dni in še veselejših noči«, kar je sestavni del večletne tradicije mesta, ki sega v davno preteklost in ki nosi s'seboj razne običaje, vezane na trgatev grozdja. Dnevi praznika grozdja vsebujejo vso lepoto njihove folklore, povezane z naravo, radost dela, toplino mednarodnih vezi, razkošnost barv in zamenjavo jesenskih pridelkov. Po ustaljeni tradiciji Buj izpopolnjujejo v dneh praznika grozdja program največji umetniki iz Zagreba in Reke, med katere so bili vključeni tudi kvartet 4M, Zdenka Vučkovič, Radojka Šverko, Nela Eržišnik itd. V program so vključene tudi razne športne igre, kakor: rokomet, nogomet, šah, tekme med suhimi in debelimi, dirke na osličih, karavana grozdja, povorka z okrašenimi vprežnimi in motornimi vozili, zlasti traktorji in stroji za
Čanje kmetijskih proizvajalcev, pregled živinorejstva, izložba vin in druge akcije s ciljem k boljšemu gospodarskemu napredku Buj in Bujštine, kraja, kateremu je narava podarila rodno zemljo, živopisne vinorodne griče, obilo sonca in tradicionalno gostoljubnost tamkajšnjih prebivalcev.
Množična živopisana povorka skozi mesto Buje, v kateri je bilo prikazano gospodarstvo in življenje Buj in njihovega prebivalstva, nam bo ostala v živem in trajnem spominu, saj je v povorki sodelovalo mlado in staro v raznih nošah, okrašeno z vinsko trto, grozdjem in cvetjem. V tej povorki so bili udeleženi vsi od šolarjev pa do najvišjega družbenega delavca v tem mestu in okolici; udeležena je bila večtisočglava množica, ne samo iz Hrvatske, ampak tudi iz ostalih republik in inozemstva. To naj bi nam bila šola, kaj zmore dobra organizacija, v kateri sodelujejo vsi občani.
Organizatorji so nas v vsem času kratkega bivanja med njimi postregli in skrbeli, da bi se počutili med njimi kot med najboljšimi gostitelji.
Zvečer, 19. septembra, smo zapuščali mesto Buje z naj lepšimi vtisi, ki nam bodo ostali vedno v spominu, ter se z zadovoljstvom vračali proti domu. S tem našim sodelovanjem smo izvršili zopet novo kulturno poslanstvo in se spoznali in zbližali s prebivalci sosednje republike Hrvatske.
Kastelic Jože
DOPISUJTE V
STEKLARJA
V povorki je bilo veliko tudi takšnih prizorov
Slavnostna seja odbora za športno rekreacijo
Navada je taka, da ob koncu leta polagamo račune za delo, opravljeno v tekočem letu. Primerjamo ga s prejšnjem, ugotavljamo, kje smo uspeli, kje nismo, kaj je treba storiti za še bolj uspešno prihodnje leto. Ravno tako so člani odbora za športno rekreacijo pregledali svoje delo. Ni namen tega članka kritizirati delo zgoraj navedenega odbora.
Področje športa in rekreacije je v zadnjih letih iz .leta v leto slabše, kar velja še posebej za našo dolino. Iskati vzroke takega stanja tudi ni namen tega članka, še posebno ne s področja tekmovalnega športa, kjer je stanje že skorajda kritično. Tudi na področju športne rekreacije ni dosti bolje, mogoče je edina izjema le naš kolektiv, medtem ko se v drugih podjetjih in ustanovah ukvarjajo za rekreacijo le s posameznimi panogami in še to samo občasno. Sicer pa je rekreacija delovnega človeka v današnjem času že stvar strokovnjakov, ki se s tem problemom študijsko ukvarjajo. Gledano s tega stališča, je še vedno živa želja precejšnjega števila članov našega kolektiva po potrebi, da tudi v našem podjetju vodi to področje profesionalni strokovnjak.
Navzoče športnike je v imenu odbora za šport in rekreacijo pozdravil njen predsednik
In kaj smo konkretnega storili mi? Na področju športne rekreacije smo dosegli določene uspehe. Še posebej velja to za raznorazna športna srečanja z drugimi kolektivi kot tudi znotraj samega podjetja. V preteklem letu smo imeli izredno veliko srečanj s športniki drugih kolektivov. Poglejmo si samo nekatera podjetja, s katerimi smo imeli športna srečanja v preteklem letu. Z nekaterimi smo se srečali samo v eni panogi, z drugimi pa v več: Steklarna »Boris Kidrič« Rogaška Slatina, »Kopitarna« Sevnica, »Elit« Trbovlje, »Tobačna tovarna« Ljubljana, podjetje »Meso« Trbovlje, »Železarna« Štore, »Neva« Zagreb. Poleg teh so podjetja, s katerimi imamo redne tekmovalne odnose v okviru športnega peteroboja gumar je v, železarjev, kovinarjev in steklarjev. Nekaj manj smo dosegli na področju medobratnih srečanj; do sedaj nam je uspelo izvesti samo prvenstvo v malem nogometu in v streljanju z vojaško puško. Poleg tega smo izvedli tradicionalni šahovski brzo turnir, ki je bil letos ob priliki praznovanja dneva JLA. Posebej smo se še udeležili vsakoletnega sindikalnega tekmovanja v okviru praznovanja občinskega praznika, kjer smo tudi kolektivni zmagovalci. Naši kegljači so se še posebej udeležili tekmovanj v občinskem merilu, ki so bila izvedena v okviru praznovanja dneva republike 29. novembra in počastitev dneva JLA
22.	decembra.
To smo storili v preteklem letu. To, ki je pred nami, bi moralo biti še bolj uspešno. Seveda pa bo treba tudi dovolj dobre volje in pa dela, da bi našo rekreacijo dvignili na zadovoljivo višino. Ena od glavnih nalog bo predvsem množičnost, kajti rekreacija je namenjena zgolj množici ljudi, vsem tistim, ki so po svojem delu v družbi in njenih ustanovah potrebni, da se nekje psihično in fizično sprostijo in razvedrijo.
Že prej smo omenili, da so potrebni ljudje, ki so voljni delati na področju športa in rekreacije. V zadnjem času opažamo, da poleg upadanja zanimanja za šport upada tudi število ljudi-funkcionarjev, ki so voljni delati na tem področju. Predvsem primanjkuje spo-
sobnih organizatorjev in športnih navdušencev.
Odbor za športno rekreacijo je dne 25. 12. 1971 sklical slavnostno sejo, na kateri je svojim članom, kakor tudi prejšnjim in sedanjim članom kolektiva podaril v znak hvaležnosti in truda, ki so ga vložili pri razvoju športne rekreacije, posebne diplome. Na sejo so bili povabljeni predvsem tisti, ki so se na ta ali oni način ukvarjali in se še ukvarjajo s športom ali pa so drugače delali na tem področju.
Diplome za organizacijsko delo pri rekreaciji je odbor podelil naslednjim članom in članici: Roškar Katarini, Štiher Robiju I., Maurer Oskarju, Strgaršek Janezu, Barič Francu, Drame Stanetu, Haberl Adolfu mlajšemu, Trinkar Adiju, Klenovšek Francu mlajšemu, Debelak Franju, Grčar Karliju, dipl. pravniku Sušin Viktorju in Premec Jožetu.
Za športne dosežke v letu 1971 so prejeli diplome:
1.	Brodarsko društvo »Hrastnik«
2.	Kegljaški klub »Bratstvo« Hrastnik
3.	Ženski rokometni klub »Steklar«
Za dosežene uspehe v letu 1971, uvrstitev v republiško mladinsko rokometno reprezentanco, so prejele diplome:
1.	Bratuša Nevenka
2.	Mlinarič Marjana
3.	Jelčič Liljana
Za večletno športno udejstvovanje pa so prejeli diplome:
1.	Ocepek Franc I.
2.	Prašnikar Franc
3.	Žlindra Boris
4.	Pufler Ernest
5.	Pufler Ivan
6.	Pufler Edvard
7.	Pokrajac Doko
8.	Gnjidič Mile
9.	Kavzar Peter
10.	Peršič Anton
11.	čakič Ljubo
12.	Mlakar Anton
13.	Keber Blaž
14.	Ocepek Franc II.
15.	Žagar Rajko
16.	Trinkar Vili
17.	Stopinšek Franc
18.	Haberl Adolf I.
19.	Špacapan Roman
Posebna darila — statuo olimpijskega ognja, simbol športa in solidarnosti športnikov vsega sveta —-je odbor podelil:
Tovarišu Cvelbar Stanetu za njegovo dolgoletno delo s športniki kolektiva Steklarne in
Tudi letos rokometašice »Steklarja« nastopajo na odprtem zimskem prvenstvu Slovenije v hali Tivoli v Ljubljani.
Letos nastopata celo dve ekipi, in to prva ekipa v skupini republiških ligašev, druga ekipa, ki jo sestavljajo dekleta Osnovne šole iz Dola, pa v skupini mladink.
Obe ekipi sta odigrali že nekaj tekem in to:
Najprej so nastopile mladinke in v obeh srečanjih izgubile. To je bil prvi javni nastop teh deklet, povrhu tega pa še v Ljubljani, kar je vlilo mladim rokometašicam precej treme v roke, to pa je bilo v prvi tekmi z ekipo Tobačne tovarne iz Ljubljane usodno. Zmagale so Ljubljančanke z rezultatom 8:3. Ta rezultat je bil precejšen šok za mlade Dolanke, vendar jih je njihov trener Mravljak kaj kmalu pomiril. V drugi tekmi so se spoprijele z drugo garnituro Slovana iz Ljubljane in poraz je bil še večji 13:2. Vodstvo kluba kakor tudi trener oba poraza ne jemljeta tragično, vendar precej uspešno, saj je bil to prvi nastop teh deklet, nasprotnice pa imajo za sabo že več deset tekem in tudi drugačne pogoje za treniranje.
za ves trud, ki ga je vložil kot športnik, športni in družbeni funkcionar na področju športa in rekreacije;
Tovariš Cvelbar sprejema posebno darilo
tovarišu Klanšek Jožetu, direktorju podjetja, ža njegovo uspešno sodelovanje s športniki kolektiva, kakor tudi za njegovo vsestransko prizadevanje pri razvoju športa in rekreacije.
Direktor Klanšek sprejema darilo
V imenu vseh nagrajenih se je zahvalil za podeljena priznanja direktor tovariš Klanšek Jože, ki je med drugim poudaril, da mora biti rekreacija cilj vseh in ne samo tistih, ki se z njo ukvarjajo kot aktivni športniki.
Po končani seji je odbor priredil pogostitev za vse prisotne.
P. J.
Lestvica po prvih dveh kolih je naslednja:
1. Usnjar	2	2	0	0	27:17	4
2. Olimpija B	1	1	0	0	17:4	2
3. Borec	2	1	0	1	20:14	2
4. Slovan B	2	1	0	1	16:10	2
5. TTL	1	1	0	0	8:3	2
6. Steklar B	2	0	0	2	5:21	0
7. Škofljica	2	0	0	2	9:33	0
Prva ekipa je tokrat nastopila okrnjena, saj ni nastopala Vretičeva, vendar je kljub vsemu osvojila iz treh tekem 3 točke, čeprav bi jih z malo več športne sreče, prizadevanja in objektivnosti sodnikov kar vseh šest.
V prvi tekmi so izgubile z Brežicami s 6:5, v drugi premagale Slovana iz Ljubljane z 8:7, na koncu pa je sledilo majhno presenečenje, to je remi 7:7 z borbenimi igralkami Sim-plexa iz Idrije. Nekateri so ta rezultat vzeli dokaj tragično, saj ekipa Simplexa ne sodi v kvaliteten republiški rang, drugi pa so zopet dejali, da je v športu pač tako, da tudi včasih precej boljši izgubi. Vzroke pa bo ver-(Nadaljevanje na 7. strani)
ZIMSKO PRVENSTVO SLOVENIJE ZA ROKOMETAŠICE
Prvo gostovanje rokometašic »Steklarja« v tujini
V decembru so rokometašice »Steklarja« odpotovale na že 3 leta obljubljeno potovanje v tujino. Pot jih ni vodila daleč, saj so si izbrale za nasprotnika ekipo ATSE iz Gradca v Avstriji. Sodelovanje dveh sosednjih dežel na tem področju je že ustaljena tradicija, ki ima več pomenov, zato ni bilo težko najti stike s prijatelji v Gradcu.
Razen ene so bile vse igralke tokrat prvič izven naših meja in je za njih bilo to pravo doživetje. Na mejnem prehodu v Šentilju je bila v avtobusu čudna moreča tišina, čeprav ni imel nihče kaj takega, kar bi lahko prišlo v roke carinikom. Prevladal pa je vseeno občutek, da zapuščaš prvič domovino, pa čeprav samo za nekaj ur. Potovanje v neznano, v tujo deželo.
Po prihodu v Avstrijo so bile nekatere malce razočarane, saj niso videle tega, kar so večkrat slišale o naših sosedih.
Bilo je sončno nedeljsko dopoldne in malce zasnežena pokrajina avstrijske štajerske je spremljala naše potnike proti Gradcu. In končno cilj — mesto ob kalni Muri — Gradec. Mesto samo se mnogo ne razlikuje od našega Maribora, le več prometa je in tramvaji še vedno krožijo po mestnih ulicah.
Domačini so nas ljubeznivo sprejeli, nakar smo se napotili na ogled mesta in njegovih znamenitosti. Po krajšem potepu po mestu smo se ponovno napotili v lepo dvorano športnega društva ATSE. V sklopu teh objektov so si našli prostor rokometaši, košarkarji; nogometaši, hokejisti, telovadci in tudi drugi športniki.
športni objekt krasi predvsem urejenost in čistost, kar se ne more primerjati z našo halo Tivoli.
Čuden občutek pred nastopom pred okrog 500 gledalci je kaj kmalu minil, saj se je že takoj v začetku videlo, da nasprotnice naši ekipi niso dorasle, pa čeprav zavzemajo 5. mesto v regionalni ligi. Čudno sojenje avstrijskih sodnikov in še bolj čudno igranje z avstrijsko žogo je dalo poseben ton tej tekmi. Avstrijke igrajo vse preveč ženski in nežen rokomet, poleg tega pa še nekoristen, tako da se ne da primerjati z jugoslovanskim. Gledalci so samo nekaj minut navijali za domačinke, nato pa so naše igralke požele precej aplavza. Nekaj odličnih potez in mreža domačink je bila polna. Rezultat bi bil lahko še vsekakor večji, če bi igralke igrale z normalno žogo in seveda trši — jugoslovanski rokomet.
Seveda ni bilo pomembno, s kakšno razliko bomo zmagali, pomembnejše je bilo športno
ZIMSKO PRVENSTVO ZA ROKOMETAŠICE
(Nadaljevanje s 6. strani)
jetno treba iskati doma, čeprav je očitno, da so za takšen rezultat krivi tudi drugi.
To nedeljo je ekipa nastopala v naslednji postavi: Krajnc, Dujič, Bratuša, Mlinarič, Jelčič, Poljšak, Naroglav, Bajda in Dornik. Lestvica po 3 kolih:
1. Olimpija	3	3	0	0	48:17	6
2. Zamet	3	3	0	0	30:15	6
3. Brežice	3	2	0	1	16:19	4
4. Steklar	3	1	1	1	20:20	3
5. Slovan	3	1	0	2	20:21	2
6. Alples	3	1	0	2	25:28	2
7. Simplex	3	0	1	2	15:42	1
8. Gorenje	3	0	0	3	20:32	0
Glede na to, da se je tehnično vodstvo s trenerjem odločilo, da na tem prvenstvu ne bo startalo za čim boljšo uvrstitev, temveč na uigravanje obeh ekip, lahko zagotavljamo, da so prvi rezultati zadovoljivi, spodrsljaj s Simplexom pa naj bi bila kar najboljša šola za bodoče.
Obe ekipi potujeta še dvakrat v Ljubljano, tekmovanje pa bo zaključeno 27. februarja, tako da vas bomo lahko o končnem vrstnem redu in poteku tekmovanja do konca obvestili šele v tretji letošnji številki.
in prijateljsko srečanje. Avstrijski moški in ženski rokomet je precej pod poprečjem v Evropi in se tako tudi najboljše ekipe ne morejo meriti z ekipami iz Slovenije, kaj šele iz sosednih republik.
Pred tekmo v dvorani v Gradcu
Po končani tekmi se nam je že kar mudilo domov, saj je bila pred nami še dolga pot, pričakovali pa smo tudi gnečo na meji. Naša bojazen je bila odveč in smo kaj kmalu zagledali luči domovine in nekatere so dejale, da je vseeno le najlepše doma.
Tako se je na splošno zadovoljstvo končalo prijetno gostovanje rokometašic »Steklarja« v Gradcu, Avstrijke pa bodo obisk vrnile v začetku aprila 1972. Tekma bo za Savo.
ATSE Graz — »STEKLAR« Hrastnik 11:23
(6:8)
Graz, 19. 12. 1971. Centralna dvorana, gledalcev 500.
ATSE: Reichmann, Fadinger 6, Pachennegg, Steffner, Pacher, Krottmaier, Berghofer 5, Beil, Gschier, Scheicher.
»STEKLAR«: Krajnc, Poljšak, Dornik 1, Bratuša 6, Vretič 2, Bajda 1, Naroglav, Jelčič 7, Mlinarič 6, Dujič.
Z ekipo je bila tudi Dragica Pufler-Pavlič, vendar tokrat še ni nastopila, zagotovo pa je obljubila, da bo nastopila že v~ spomladanskem delu prvenstva 1972.
LÄ'» T
m ' öllStÄ
MBÉBH
Rokometašice so si ogledale tudi zanimivosti Gradca
Na cilju v športnem parku ATSE, posnetek za spomin
BRATUŠA NEVENKA - rokometašica leta 1971 v SRS
Posebna komisija, ki jo je določil Sekretariat Rokometne zveze Slovenije, je v decembru 1971 na posebnem zasedanju ugotavljala delovanje in uspehe posameznih rokometašev in rokometašic v letu 1971. Za rokometašico leta 1971 v Sloveniji so se enoglasno odločili, da je to mlada igralka ŽRK »Steklar« iz Hrastnika Bratuša Nevenka. Nevenka je s svojimi soigralkami dosegla v minulem letu pomembne skupne in osebne športne uspehe.
In kaj je vodilo komisijo k takšni odločitvi: Nevenka za pojme slovenskega ženskega rokometa predstavlja resno igralko, ki bi z več treninga in resnosti lahko nastopala tudi v prvoligaških ekipah. Njena prizadevnost in borbenost, predvsem pa športno vedenje in skromnost sta jo v letu 1971 pripeljala do naslova najboljše rokometašice v Sloveniji.
Nevenka je stalni član slovenske mladinske reprezentance, v jesenskem delu prvenstvene sezone 1971/72 pa je dosegla za ekipo »Steklarja« 54 zadetkov v devetih tekmah, kar je 6 zadetkov na vsaki tekmi. S to številko je postala tudi prva strelka slovenske lige.
Trener Dornik še vedno ni z njo popolnoma zadovoljen, saj pravi, da bi dala lahko še več, da se na nekaterih tekmah premalo trudi, čeprav vsi vemo, da je to večkrat zelo težko, ker jo nasprotniki striktno čuvajo vso tekmo.
Upamo, da ji ta laskava titula ne bo škodovala, temveč da ji bo samo še dala več elana, več zavzetosti in še več želja za uspeh »Steklarja« in svoje osebne afirmacije.
Prav zato smo ji za bralce našega lista postavili tudi nekaj vprašanj:
— Vemo, da že več let uspešno igraš rokomet v ekipi »Steklarja« in razmere v klubu poznaš, zato želimo, da nam poveš, ali si kot predstavnica igralk v upravnem odboru kluba zadovoljna z delom uprave in kaj pričakuješ od ekipe v letu 1972?
Res že dolgo igram rokomet v ekipi »Steklarja«, zato lahko povem, da si boljšega vod-
stva ne bi mogla zamisliti. Prepričana sem, da ni ekipe v Sloveniji, ki bi imela toliko ljudi pripravljenih pomagati pri klubu, kot to delajo naši možje upravnega odbora in tudi izven njega.
Ekipa se bo po mojem mnenju uvrstila na 4 do 5 mesto, z malo sreče pa lahko tudi med prve tri ekipe, kar pomeni uvrstitev v II. zvezno žensko rokometno ligo, čeprav bomo nastopale pomlajene.
—	Ali ima ženski rokomet zadovoljivo podporo v našem kolektivu in v Hrastniku?
Kolektiv Steklarne nam precej pomaga, predvsem pa je razveseljiva podpora in razumevanje za naš šport s strani tovariša direktorja Klanšeka Jožeta in tovariša Mlinarja Martina, s strani občine pa smo tretirane nekako drugače, saj nam vedno odmerijo le pičla sredstva. Samo z denarjem, ki nam ga daje Občinska zveza za telesno kulturo, ne bi bilo mogoče tekmovati v republiški ligi in obenem še vzgajati kadre.
—	Kaj bi bilo treba storiti, da bi ekipa Steklarja osvojila naslov republiškega prvaka?
Razen prve ekipe bi morali imeti še dovolj dobrega kadra v mladinkah. Tudi sodniki bi morali soditi na nivoju slovenskega rokometa, saj s svojimi odločitvami večkrat zavirajo razvoj rokometa in škodujejo prav vsem ekipam.
—	Ali je delo v klubu dobro organizirano?
Treningi so živahni, dobri in zato tudi zanimivi. Tu je vreden pohvale trener Dornik Janko.
—	Kaj meniš kot igralka, katere so največje slabosti ekipe?
Igralke premalo poslušamo nasvete trenerja pred in med tekmo.
Kaj pomeni za ekipo udeležba na zimskem prvenstvu Slovenije?
(Nadaljevanje na 8. strani)
ORGANIZIRANJE AKCIJE »TRIM — ŠPORTZA VSAKOGAR«
PRITEGNITI VSE DELOVNE SKUPNOSTI
Nagle in pomembne spremembe ob vsestranskem razvoju industrializacije in urbanizacije v naši samoupravni socialistični družbi pogojujejo napredek na vseh področjih družbenega in gospodarskega razvoja. Toda pogoji sodobnega načina življenja in dela istočasno kažejo na vedno številnejše negativne spremljajoče pojave, značilne za vse sodobne industrializirane in urbanizirane sredine. Le-te se manifestirajo v poslabšanju telesnih in psihofizičnih sposobnostih ljudi. To se med drugim odraža na zmanjševanju delovnih in obrambnih sposobnost^ na skrajševanju delovnega časa, na povečevanju poškodb, bolez-

ROKOMETAŠICA LETA 71 V SRS
(Nadaljevanje s 7. strani)
Predvsem so to trening tekme in nekakšen uvod v spomladanski del tekmovanja v ligi.
—	Ali tehnično vodstvo dovolj dela z mladinkami in ali bi bilo potrebno kaj spremeniti?
Vodstvo je zaenkrat izbralo dovolj mladih deklet. Z njimi tudi intenzivno dela. Ekipa Dola (Steklar B) že nastopa na zimskem tekmovanju v Hali Tivoli. Trenira jih Brane Mravljak. Še z mlajšimi se ukvarja trener Janko Dornik.
—	Glede na to, da poznaš skoraj vse rokometašice v Sloveniji, ali meniš da je upravičeno pripadla tebi titula najboljše rokometašice 1971 v SRS?
Morda bi si to priznanje zaslužila še katera druga bolj izkušena igralka. Med prvih sedem pa se lahko prištejem.
—	V jesenskem delu sezone 1971/72 si s 54 doseženimi goli postala prva strelka republiške lige. Kaj pričakuješ v spomladanskem delu?
Ne vem, ali se mi bo ta uspeh zopet ponovil.
—	Osebne želje?
Ekipo »Steklarja« povesti na čim boljše mesto.
Takšne misli ima Nevenka. Zaveda pa se, da je rokomet kolektivna igra in ena sama igralka ne ’ more odločati o uspehih ekipe, zato je še tembolj važno, da v ekipi vlada red in disciplina, tovarištvo in razumevanje.
nin in invalidnosti, na naraščanju asocialnih ravnanj ljudi, kar ogroža telesni in duševni razvoj sodobnega človeka.
Upoštevajoč ta dejstva, menijo pobudniki akcije »šport za vsakogar«, da je takšno stanje v precejšnji meri pogojeno z dejstvom, da je telesna kultura kot pomembna korek-tivno-kompenzacijska komponenta premalo zastopana v življenju in delu odraslih ljudi. Vsega 6% ljudi se v SFRJ ukvarja s telesno kulturo. Znanstvena dognanja pa kažejo vsestransko vlogo in pozitivne učinke telesne kulture na zmanjšanje navedenih negativnih posledic sodobnih življenjskih in delovnih razmer. Zato področje športne rekreacije dobiva vse širše in pomembnejše mesto na vseh področjih gospodarskega in družbenega življenja. Trenutno stanje na tem področju terja nenehno skrb za zdravje, telesno usposobljenost delovnih ljudi in za njihovo rekreacijo. Da bi tudi na tem področju ustvarili ustrezne pogoje za hitrejši napredek in organiziran razvoj športne rekreacije, pobudniki akcije »Šport za vsakogar« predlagajo, da se vanjo vključijo vse temeljne organizacije združenega dela, telesnokulturne in druge organizacije.
V ta namen so organizatorji pripravili ustrezne kartone in prospekt z navodili za organiziranje skupne akcije. S tem v zvezi bomo po posameznih občinah organizirali tudi strokovna posvetovanja, na katerih bomo neposrednim organizatorjem akcije »Šport za vsakogar« podrobneje razložili način in metodo njenega organiziranja.
Občinskim svetom Zveze sindikatov Slovenije dostavljamo po dva kartona in prospekta s priporočilom, naj se povežejo s pristojnimi občinskimi telesnovzgojnimi organizacijami o organizaciji akcije ter o potrebnem številu kartonov in prospektov. Čimprej naj s priloženo naročilnico sporočijo potrebno število kartonov in prospektov. Cena kartona in
prospekta skupaj je 1,50 dinarja. Pobudniki akcije predlagajo, naj bi sindikalne organizacije odkupile kartone in prospekte za vse ali za večino svojih članov in jih spodbudile, da se aktivno vključijo v samo akcijo. Istočasno priporočamo, da bi organizacije in občinske zveze za telesno kulturo prispevale k stroškom kartona in prospekta po 0,50 dinarja, tako da bi posamezniki plačali zanj samo po 1 dinar.
Za vsa morebitna pojasnila se obrnite pismeno na odbor za množično telesnovzgojno in športno rekreacijo Zveze za telesno kulturo Slovenije, Ljubljana, Celovška 25 oziroma te-lefonično na številko 315-170.
Delo in načrti Brodarskega društva Hrastnik
V pretekli tekmovalni sezoni so se naši tekmovalci udeležili petnajstih tekmovanj, med temi tudi državnega prvenstva, prven-sva SRS ter treh mednarodnih tekmovanj, od teh enega v Avstriji. Za razliko od prejšnjih let smo se v tej sezoni udeležili v vseh treh kategorijah, kar vsekakor potrjuje napredek našega društva.
Na teh tekmovanjih smo dosegli zelo pomembne rezultate. Na državnem prvenstvu je naš dvosedežni kanu osvojil drugo mesto. V kajaku pa smo se tega tekmovanja udeležili z dvema ekipama. Članska ekipa je osvojila drugo mesto, Vendar je bilo potem točkovana izven konkurence, ker je bila kombinirana z enim mladincem. Mladinska ekipa pa je bila od strani sodnikov oškodovana za naj višjo oceno, ker so ji prisodili preveč kazenskih točk.
Več uspeha smo imeli na republiškem prvenstvu, kjer so mladinci postali prvaki SRS v spustu in slalomu. V konkurenci posameznikov pa so enako osvojili skoraj vsa najvišja mesta.
Prav tako pomemben rezultat smo dosegli na mednarodnem tekmovanju v Avstriji, kjer je naša mladinska ekipa v veliki mednarodni konkurenci osvojila tretje mesto in je s^ tem bila daleč najbolj uspešna od vseh udeleženih jugoslovanskih klubov. Sledijo tudi uspehi na drugih tekmovanjih, kjer so naši tekmovalci bili med najboljšimi. Večje uspehe so dosegli tudi posamezniki. Na slalomu v Hrastniku je v precejšnji konkurenci zmagal naš mladinec Barič Franc II. Tudi ta rezultat lahko štejemo med večje uspehe.
Vsekakor pa naši tekmovalci močno zaostajajo za drugimi glede opremljenosti in kvalitete čolnovT Nastopajo predvsem v zastarelih čolnih. Opreme pa nimamo za vse, ker si jo večina tekmovalcev nabavlja sama,
si pač ne moremo privoščiti najboljše. Večkrat pa si morajo tik pred nastopom opremo izposojevati od drugih. Dovolj jasno je, če povemo, da že deset let nimamo niti enotnih trenerk, v katerih naj bi predstavljali enotno ekipo. Zaradi tega pridemo večkrat v zelo neugoden položaj. Vsekakor je to posledica slabega finančnega stanja društva, saj dotacija zadostuje le za kritje tekmovalnih stroškov in še to ne za vse. Tako smo se udeležili petnajstih tekmovanj od enaindvajset planiranih. Petih se nismo mogli udeležiti zaradi pomanjkanja denarja.
Po doseženih uspehih smo spoznali, da imamo v društvu dobre tekmovalce, za katere pa moramo skrbeti tudi izven sezone ter jih pripravljati za naslednjo. Naše društvo nima finančnilfsredstev, da bi v lastni režiji vršili zimske treninge, čeprav imamo dobro pripravljen program. Zato skrbimo, da se tekmovalci bavijo z ostalimi priložnostnimi športi. Vsekakor pa želimo, da bi v bodoče imeli bolj redne priprave, ki naj bi bile daljše kot samo nekaj dni pred pričetkom tekmovanj. Predvsem moramo pripraviti tečaj za začetnike že mnogo pred sezono, nekatere pa pripraviti, ker bodo v prihodnji sezoni prvič šli na tekmovanja. Zato nas tudi v zimskem času čaka precej dela. Pred pričetkom tekmovanj bomo imeli že treninge tudi na vodi, ker bomo le tako lahko ugotovili pripravljenost tekmovalcev. Dokaz, da kajakaši tudi pozimi ne mirujemo, je predvsem novoletni spust, katerega so v začetku januarja priredili v Zagrebu in so se ga udeležili tudi naši tekmovalci. Naslednja sezona bo tudi precej daljša in se bo pričela že konec februarja. Naša ekipa naj bi se v prihodnji sezoni udeležila triindvajsetih tekmovanj. Vsaka udeležba manj, škoduje slehernemu tekmovalcu. Predvsem pa naši tekmovalci potrebujejo afirmacije na mednarodnih tekmovanjih. Zato želi-
(Nadaljevanje na 9. strani)
OBČNI ZBOR SMUČARSKEGA DRUŠTVA HRASTNIK
18. 1. 1972 je bil v prostorih TVD Partizan občni zbor Smučarskega društva, ki pomeni prelomnico delovanja in daje trdno osnovo za bolj organizirano delo društva, članov in drugih zainteresiranih organizacij. Kakšen pomen ima telesna vzgoja v današnjem času oziroma šport, je v poročilu podal predsednik .SD tov. Zorčič Jože. Dejal je:
»Sedanje stanje proizvodnih sil in način proizvodnje, kot tudi njihov pričakovan nadaljnji razvoj, sloneč na elementih znanstve-no-tehnološke revolucije prinaša povečanje standarda, vse več prostega časa, pomembnega področja človekove svobode, nosi pa s seboj tudi stare slabosti, kot so razdrobljeno delo, poklicno obolenje itd. in preti z vrsto novih. Pred nami je torej civilizacija, ki bolj kot kdajkoli prej hkrati preti in obljublja. Vse večja izobrazba omogoča človeku, da globlje spozna resničnost svoje eksistence in poišče ponovno ravnotežje s samim seboj, ki ga mu sodobna industrijska in družbena proizvodnja jemljeta. Tako iskanje pa ne more iti mimo telesne kulture kot sestavnega dela novega načina življenja sodobnega človeka. Prav zaradi tega mora nadaljnji razvoj telesne kulture temeljiti na projekcijah gospodarskega in družbenega razvoja, pri tem pa upoštevati pozitivne in negativne strani tega razvoja. Pričakovati je treba, da bo povečana proizvodnja materialnih dobrin prinesla nadaljnji porast družbenega standarda občanov. Bistveno se bodo menjali delovni pogoji in režim življenja. Delovni čas, ki se vse bolj zmanjšuje, bo sproščal in dopuščal
DELO IN NACRTI BRODARSKEGA DRUŠTVA HRASTNIK
(Nadaljevanje z 8. strani) mo, da bi v tem merilu afirmirali tudi ostale naše kategorije, ki so že na domačih tekmovanjih dosegli vidne uspehe. Tako bi naše društvo bilo poleg kajakov še popolnejše udeleženo v tem športu. Tu predvsem mislimo na kanuiste, ki pa dosedaj niso mogli na vsa tekmovanja, ker niso imeli ustreznih čolnov. Upamo, da jih bomo v prihodnje nabavili.
Delo društva pa ne temelji samo na pripravah tekmovalcev, temveč bomo organizirali tudi nekatere prireditve. Izmed teh bo vsekakor najbolj pomemben slalom, ki bo v mesecu avgustu. To bo že četrto tekmovanje zapovrstjo v Hrastniku in bo najbrž postalo tradicionalno. Zato stremimo, da bi izboljšali kvaliteto prireditve in samo organizacijo. Predvsem želimo to prireditev dvigniti na nivo z mednarodno udeležbo. Za izvedbo take prireditve pa so potrebna večja sredstva. Za izvedbo tega tekmovanja bomo primorani najti še dodatna sredstva mimo naše redne dotacije, ki nam tega vsekakor ne omogoča. Na tem tekmovanju računamo še posebno z udeležbo, ker je tekmovanje ravno pred olimpijskimi igrami in bo na tej prireditvi zbrana vsa naša ekipa, ki bo teden kasneje nastopila na olimpiadi. To tekmovanje bo torej zadnja preizkušnja.
Kakor vedno se bomo tudi v tem letu vključili v športne igre na dan mladosti s tekmovanjem na Savi. Podobna tekmovanja bomo prirejali tudi pozneje v poletju z namenom rekreacije za ljubitelje tega športa. Za interesente pa bomo organizirali Savsko regato, v kateri naj bi se z vsemi plovnimi sredstvi spustili po Savi od Kresnic do Hrastnika. Po potrebi ali željah pa bi takšne regate izvedli večkrat. S tem želimo približati lepoto tega športa širšemu krogu, predvsem pa tistim, ki jim je ta panoga še neznana. Poleg tega pa bo za rekreacijo na voljo tudi kakšen čoln skozi vso sezono. Na ta način mislimo našo športno panogo približati čim širšemu številu občanov in mladini, ker upamo, da bomo s tem pridobili večje razumevanje ter več podpore in pomoči pri razvoju našega društva, ki šteje že preko sto članov.
B. A.
drugačno usmeritev človekovih potreb in želja. Fizično delo in dinamična telesna aktivnost bosta vše bolj upadala. Prevladovali bodo sedenje in druge statične obremenitve organov za gibanje. Že danes se močno kažejo posledice pasivnega fizičnega angažiranja človeka med delom in počitkom. Podatki nam kažejo, da je vse več otrok deformiranih v rasti, da je več kot 20 % rekrutov nesposobnih za službo v JLA. Zaskrbljujoče je tudi dejstvo, da naglo upadajo telesne zmogljivosti po 25. letu starosti. Sistematični zdravniški pregledi kažejo, da imamo preko 28 % otrok s slabo držo, da ima deformiran prsni koš, hrbtenico ali stopala kar 22,5 % otrok. Nedvomno je treba iskati vzroke za take pojave v zmanjševanju obsega telesne aktivnosti, predvsem gibanju človeka. V modelu življenja človeka vse bolj prevladuje relacija hiša — delovno mesto, vse bolj so očitni problemi zapiranja v ozek potrošniški krog, gledanje televizije, pasivni počitek in igre ter zabave, kjer ni dihalnih obremenitev (kino, šah, karte itd.). Sodobne znanstvene raziskave dokazujejo, da je telesno gibanje osnovna organska potreba človeka v vseh dobah njegovega življenja. V zadnjih letih izdelane raziskave na področju fiziologije, psihologije in sociologije nedvomno potrjujejo, da je ustrezna telesna dejavnost človeka nujna za izboljšavo funkcionalne telesne sposobnosti vseh organov za zagotovitev normalnega telesnega razvoja in za podaljšanje človekovega aktivnega življenja. Da bi se ubranili negativnih vplivov pogojev življenja, ki jih poleg prednosti prinaša sedanja industrializacija in ki jih je
Cicibanki Žlindra Snežana in Poljšak Manja na ledeniku pod Triglavom
mogoče pričakovati tudi v obdobju nove tehnološke revolucije, je potrebno, da človek v svoje vsakdanje življenje vključi telesno vadbo, ki mu bo zagotavljala normalni razvoj in funkcioniranje organizma. Le tako bo lahko našel ravnotežje med seboj in tehnizirano sredino. Vključevanje človeka v razne oblike telesne kulture predstavlja naj zanesljivejšo pot, da se normalizirajo odnosi med fizično naravo človeka in okoljem, v katerem živi. Prav gotovo je to ne samo eden najuspešnejših, temveč tudi najekonomičnejših in naj-humanejših načinov za premagovanje protislovne situacije, v kateri se nahaja človek sedanjega časa.«
V nadaljnjem poročilu je predsednik anali ziral delo društva v preteklem obdobju, katerega dejavnost je bila usmerjena predvsem na čim večjo popularizacijo zimskega športa, predvsem smučanja. Poročilo je zajemalo tudi težave, izmed katerih je najbolj opazna ta, da je bilo vodstvo društva premalo številno, in da je breme dela slonelo na nekaj ljudeh, zaradi česar je prišlo do preobremenjenosti posameznikov.
Nato je sledilo poročilo tehničnega vodje — zaradi odsotnosti tov. Peitla ga je podal tov. Žlindra Boris. Poročilo je zajemalo seznam tekmovanj po koledarju, ki so se jih udeležili smučarji. Posebej je poudaril, da ima SD dobre smučarje samo pri mladincih in cicibankah. Zlasti cicibanki Žlindra Snežana in Poljšak Manja sta v zadnjih dveh sezonah dosegli lepe rezultate, saj sta se že večkrat v slovenskem merilu uvrstili od 3. do
10.	mesta. Kot govornik pred njim je tudi tov. Žlindra omenil, da je bilo delo v klubu izredno težko, saj je bil upravni odbor ne-popolen, poleg tega pa je opravljal tudi tehnične zadeve.
Za tem sta sledili še poročili blagajnika in gospodarja.
Po vseh štirih poročilih je sledila zelo živahna razprava, katere opis podajam v kratkih povzetkih.
Najvažnejša naloga novega upravnega odbora naj bo koordinacija smučarskega društva s šolo, sindikati podjetij, planinskima društvoma, brodarskim društvom in drugimi organizacijami. Predvsem je treba najti skupen jezik in zimski šport čimbolj popularizirati in skrbeti za čim večjo množičnost. Tako bo smučarsko društvo nudilo trenerje, sindikati in šola pa naj organizirajo razne tečaje. Tako bi se smučarski šport najhitreje masovno razvijal. Seveda je potrebno, da tudi planinska društva pokažejo zainteresiranost zlasti pri pluženju cest in nudenju gostinskih storitev.	'
Zelo prijetno je bila sprejeta odločitev brodarskega društva, ki kaže zanimanje za sodelovanje s SD. Brodarji bodo sodelovali tako, da bodo nudili za prevoz smučarjev svoj kombi, ki bo stroške na raznih tekmovanjih zelo pocenil. Na drugi strani pa bodo brodarji preko zime trenirali pod nadzorstvom trenerjev SD in si tako pridobivali splošno kondicijo.
Z ozirom na to, da so zimske počitnice šolarjev pred vrati, je bilo dogovorjeno, da se organizira na Kalu tečaj za smučarje, katerega se bodo udeležili hrastniški otroci. Na tečaju bodo tudi sodelovali otroci iz Petrinj. V Bohinju pa organizira Steklarna Hrastnik dva petdnevna tečaja za otroke članov kolektiva.
Prav zadnja gesta steklarskega vodstva naj bo vodilo tudi drugim gospodarskim organizacijam za organiziranje podobnih tečajev za svoje člane in njihove otroke.
Tov. Franci Kovač je v imenu komisije za šport in rekreacijo pri občinskem sindikalnem svetu razložil program dela v zimski sezoni. Med drugim je omenil, da bodo organizirali sankaške in smučarske tekme za odrasle in šolsko mladino. Apeliral je na SD, da nudi potrebno tehnično pomoč.
Pri razpravi so sodelovali tudi tov. Vanda Mlinar, tov. Šentjurc, Zorčič, Greben, Poljšak in drugi.
Med osnovne naloge in cilje SD Hrastnik pa si je občni zbor zadal tele naloge:
L V Hrastniku se mora najti teren za smuko.
2.	V okviru finančnih možnosti teren opremiti (z žičnico, vlečnico) in smučarski center.
3.	Pridobiti prostor SD, v katerem bo društvo lahko spravljalo osnovna sredstva in imelo seje.
4.	Nabaviti Kuli vlečnico.
5.	Kadrovsko se ojačati in pridobiti nove člane.
6.	Precizno izdelati tekmovalni program.
7.	Porazdeliti naloge.
8.	Razvijati organe SD.
9.	Skrbeti za množičnost.
10.	Skrbeti za vrhunske dosežke.
11.	Skrb za rekreativno dejavnost.
12.	Skrb za predavanja, tečaje, tekmovanja.
Po razpravi je občni zbor dal razrešnico staremu upravnemu odboru in izvolil naslednje člane:
Upravni odbor: Zorčič Jože, Barič Franc, Maurer Oskar, Logar Milenko, Biderman Nevenka, Gorjup Branko, Kavšek Niko, Jeršin Ignac, Žlindra Helma.
Tehnični odbor: Maurer Oskar, Peitel Izidor, Poljšak Erih, Slokan Roman, Žlindra Boris.
Nadzorni odbor: Kovač Mirko, Tramte Franc, Rigler Adolf.
Ker SD še ni imelo svojega statuta in poslovnika, je občni zbor sprejel oba akta.
Občni zbor je za konec izrazil željo po sodelovanju vseh organizacij v Hrastniku, kajti le tako bo mogoče narediti tisto, kar bi prineslo boljše in vidne uspehe članom SD oziroma članom hrastniške skupnosti. Odraz te skupnosti pa naj bi bile skupne akcije, ki bodo povezale vse občane, da bomo imeli tudi v Hrastniku urejena smučišča, žičnice, vlečnice in druge za smučanje potrebne rekvizite in objekte.
:r -i\r
m,: 1
Zanimalo vas bo!
Dragi urednik!
Prosim, če bi mi lahko redno pošiljali Steklarja. Prav lepo vas vse pozdravljam, kakor tudi ob-ratovodjo Drame Staneta in njegove delavce in delavke v bru-silnici. Obenem tudi vsem skupaj želim srečno in veselo Novo leto.
Lepo vas pozdravlja
VOJAK JOVAN VIKTOR V. P. 4945/14 A 36002 KRALJEVO
Dragi Viktor!
Hvala za prelepo razglednico Kraljeva. Obljubljam ti, da ti bom časopis redno pošiljal. Prejmi lepe pozdrave od
urednika
Spoštovani urednik!
Najprej vam sporočam, da služim vojaški rok v Beogradu, od koder vam pošiljam lepe pozdrave, predvsem pa vas. prosim za časopis Steklar. Še enkrat lep pozdrav od
VOJAKA GORENC JOŽETA V. P. 2280/32 11002 BEOGRAD
Zdravo Jože!
Zahvaljujem se ti za pozdrave. Steklarja boš prejemal na svoj naslov. Lepo te pozdravlja
uredništvo
Dragi urednik in ostali!
Najprej prejmite prav lepe pozdrave od Oblak Jožeta. Zahvaljujem se vam za Steklarja. Ko sem ga prebral, sem videl, da se je mnogo stvari spremenilo v teh 7 mesecih, odkar sem odšel iz Steklarne. Želim vam, da bi probleme, ki so ostali, čim prej odstranili, saj upam, da v takem kolektivu kot je Steklarna, se to lahko naredi. Kot sem že pisal služim v Prilepu v Makedoniji, to je malo mesto. Služim kot vezist. Prisrčno pozdravljam vse člane kolektiva in jim želim srečno novo leto.
VOJAK OBLAK JOŽE V. P. 4028/16 97500 PRILEP
Zdravo Jože!
Prisrčna hvala za pismo in čestitko. Upam, da ti je všeč v novem okolju. Prejmi lepe pozdrave od
urednika
Uredništvo!
Najprej bi celemu kolektivu Steklarne zaželel uspešno poslovanje v novem letu 1972. Posebno bi pa še čestital kolegom iz elek-tro delavnice.
Zahvalil bi se rad tudi za redno pošiljanje Steklarja, tako vsaj delno vem, kaj se dogaja v našem kolektviu. Moja želja je, da bi tudi v prihodnjem letu prejemal list našega podjetja in si z njegovim čitanjem krajšal dolge vojaške dni.
Še enkrat vas pozdravlja
VOJAK BOJAN KOLŠEK V. P. 5945/4 VE-7 18002 NIŠ
Zdravo Bojan!
Hvala za pismo, čestitko in pozdrave. Tudi mi ti želimo, da bi se imel dobro. Lepo te pozdravlja
uredništvo
Tovariš urednik!
Piršel je čas, da tudi jaz oblečem uniformo in kot vsak vojak, zaposlen pri vas v steklarni, sem si tudi jaz zaželel časopis »Steklar«, tako da bi vsaj malo vedel, kake spremembe so v našem kolektivu.
Pozdravljam vse delavce ob bu-. tanskih in oljnih napravah, kakor tudi delavce iz kisikarne. Pozdrave naj prejmeta tudi ing. Jože Tušar in Jože Guzaj. Obenem vam pa tudi čestitam vsem skupaj srečno novo leto 1972. Vam tovariš urednik se pa že v naprej zahvaljujem za pošiljanje Steklarja. Sedaj pa še enkrat prejmite vsi lepe pozdrave od vojaka
KIRHMAJER RUDIJA V. P. 5801/4 32002 CACAR
Zdravo Rudi!
Zahvaljujem se ti za pismo in pozdrave kakor tudi za lepe želje. Tudi ti prejmi lepe pozdrave od
urednika
PRIŠLI V PODJETJE:
Jelčič Lilijana, odnašalka; Dru-govič Jože, ključavničar; Koren Jožica, odnašalka; Dacar Kristina, odnašalka; Planinc Angela, odnašalka; Zupanc Stanko, odnašalec; Zajec Franc, odnašalec; Podgoršek Magdalena, odnašalka; Radulovič Draga, odnašalka; Dela-lut Kristina, odnašalka; Mujka-novič Bahrija, odnašalka; Pavlovič Jovan, ključavničar; Jovanovič Vitomir, pobiralec črepinj; Simič Džoko, pobiralec črepinj; Derstvenšek Jože, delavec težak; Škoberne Valburga, skladiščna delavka; Mešiček Alojzija, skladiščna delavka; Tovornik Marica, ' skladiščna delavka; Rupnik Marija, skladiščna delavka; Bratec Frančiška, skladiščna delavka; Bukovšek Danijela, skladiščna delavka; Ivnik Angela, skladiščna delavka; Omerzel Ema, skladiščna delavka; Kreže Marija, čistilka v kopalnici; Volfand Viktor III., kovinostrugar; Durmiše-vič Munib, delavec težak; Dacar Božidar, brusilec; Pokrajac Milo-rad, krogiičar; Koren Jože, brusilec; Ferenčak Katarina, čistilka; Novak- Stanislava, odnašalka; Predovnik Franc, pobiralec črepinj; Fele Ivah, zabojar; Žagar Viktorija, skladiščna delavka.
ODŠLI IZ PODJETJA:
Frankovič Henrika, skladiščna delavka; Brečko Vesna, odnašalka stekla; Kozole Martin, odbija-lec; Klepej Jože, delavec težak; Lapornik Anton, delavec težak; Bajda Anton, nabiralec; Zajec Stanko, dostavljalec stekla; Jela-kovič Jože, dostavljalec stekla; Pavšek Dragica, kontrolor stekla; Peternel Mihael, pobiralec čre-
pinj; Brozovič Martin, pomožni delavec.
UPOKOJENI:
Kralj Rudolf, delavec v zmesar-ni; Špeglič Karl, steklar; Kašner Alojz, kontrolor stekla; Rizmal Jožefa, uslužbenka; Rancinger Ana, vezalka.
IZKLJUČENA IZ PODJETJA:
Tosič Ratko, nabiralec stekla; Žagar Ivan, pomočnik strojnika.
UMRLA:
Grešak Edvard, pomočnik; Volaj Oto, delavec v brusilnici.
SAMOVOLJNO ZAPUSTILA DELO:
Čirič Vlado, pobiralec črepinj; Tramte Rafael, strojnik v kotlovnici.
PRIRASTEK V DRUŽINI:
Dolanc Ivan — sina; Crnkovič Jože — sina; Brglez Vinko — hčerko.
POROČILI SO SE:
Pompe Helena in Stradar Ciril; Zupančič Ana in Hudi Leon; Zupančič Nevenka in Uldrijan Tomo; Kajič Štefan in Skaza Branka; Skale Marjeta in Pirc Friderik; Grum Mihaela in Gumzei Drago; Barič Olga in Senekovič Peter-Otto.
KAKO SO MAŠI NAJMLAJŠI PRIČAKALI DEDKA MRAZA
Kot že vrsto let nazaj je Krajevna organizacija socialistične zveze skupaj z Društvom prijateljev mladine Hrastnika pripravila praznovanje ob novoletni jelki.
Še nobeno leto doslej nismo naleteli na tolikšno razumevanje pri podjetjih za kritje darilnih paketov in ostalih stroškov, ki so vezani na organizacijo novoletne jelke.
Malčkom, ki žive na področju spodnjega dela Hrastnika, so pripravile tovarišice skupaj z malčki Vzgojno varstvene ustanove prijeten program. Tudi okolje, v katerem se je izvajal program in obdaritev, je bilo nadvse prijetno, saj so se malčki lahko sprostili in razigrali, tako so se nekatere skupine tako prijetno razigrale, da ni bilo nobenih zadržkov, vsaj takih
Dedek Mraz v varstveni ustanovi
ne kot smo jih bili vajeni v prejšnjih letih.
Naj se na tem mestu zahvalimo za izdatno finančno pomoč kolektivom Hrastnika, vodstvu Vzgojno varstvene ustanove za predpripravo in nadvse uspel program, s katerim so razvedrili nad tristo predšolskih otrok. Na kraju smo se dolžni zahvaliti tovarišu Siničar Eriju, ki je predstavljal Dedka mraza polnih deset let in v teh desetih letih je pod bundo in kučmo preteklo mnogo znoja, vendar mu bodo ostala, kot zatrjuje on sam, ta leta še dolgo v najlepšem spominu.
Upamo, da bomo pri prehodu iz letošnjega v naslednje leto pripravili najmlajšim Hrastničanom vsaj tako veselje kot smo ga minulo leto.
ZAHVALA
Pobožen gostilničar vpraša zvečer natakarico:
—	Si nalila vode v vino?
—	Sem!
—	Si nalila špirita v viski?
—	Sem, majster!
—	Prav, potem pa stopi z menoj, da se z večerno molitvijo zahvaliva bogu za današnji dan!
v spomin
V jutranjih urah, 29. 1. 1972, nas je člane kolektiva presunila žalostna vest, da je hudi bolezni podlegel naš dolgoletni član kolektiva Volaj Oto, roj. 13. 8. 1932 v Hrastniku. V našem kolektivu se je zaposlil 2. 9. 1946 kot odnašalec stekla. Veselje do steklarskega poklica ga je nenehno gnala naprej pri napredovanju. Njegova volja in znanje sta mu omogočila, da je postal dober ip spoštovan strokovnjak pri raznih delih v steklarskem poklicu. Njegova
težka mladost in pomanjkanje v prvih letih po vojni so mu zdravje zrahljali tako, da je bil v letu 1970 ocenjen za invalida III, stopnje. Takrat je bil premeščen na lažje delo. Toda njegov izčrpan organizem tudi tega napora ni prenesel. Zahrbtna bolezen ni mirovala in mu je na hitro pretrgala nit življenja. Dober in priljubljen kot je bil Oto med delavci ne samo notranjega obrata ampak vseh oddelkov naše tovarne, je bil še bolj med člani pevskega zbora »Svobode II«. Vse svoje moči je dajal za napredek zbora. V njem je bil več let v odboru — nazadnje pa gospodar. V pevski zbor se je vključil že leta 1948. Malo je članov tega zbora, da bi se lahko pohvalili s tem, da so zboru dali toliko kot Oto. Njegov veseli duh in humor, s katerim je vedno znal razveseliti ostale člane zbora, je za vedno onemel. Tega se zavedajo vsi, zato je žalost, ki je zavladala med člani zbora, razumljiva. Veliko število znancev, prijateljev, predvsem pa njegovih sodelavcev mu je na njegovi zadnji poti izkazalo zadnjo čast. Ohranili ga bomo v naj lepšem spominu.
Slava mu!
ODŠEL V POKOJ
KAŠNER ALOJZ odhaja te dni v zasluženi pokoj. Rodil se je 18. 12. 1920 v Hrastniku. Po končani osnovni šoli se je kot mlad fant zaposlil 8. 7. 1935 v Steklarni Hrastnik. Tako kot vsi mladi je tudi Slavko moral prestati marsikatero grenko urico pri svojem delu v stari Jugoslaviji. Trda volja in veselje do dela, predvsem steklarskega, ga je nenehno vzpodbujala, da je vztrajal in polagoma napredoval. Temu je pripomogla tudi njegova mirna narava in discipliniranost.
Največ let svoje delovne dobe je Slavko prebil na delovnem mestu II. nabiralca na strojni preši. Kot večina naših steklarjev tudi on ni vzdržal do upokojitve pri težkem in napornem delu. Bil je zaradi izčrpanosti leta 1968 ocenjen za invalida III. stopnje. Po ocenitvi je bil prestavljen iz notranjega obrata h kontroli stekla kot kontrolor. Tudi tu se je trudil kolikor mu je pač zdravje dopuščalo, da bi bil še nadalje koristen kolektivu.
Slavko je tudi aktiven član šahovske sekcije in smo ga lahko videli na marsikaterem tekmovanju, katerega so organizirali
sindikat, Svoboda II ali rekreacija Steklarne. Njegov veder humor je razvedril marsikaterega,
zato mu vsi želimo, da bi zasluženi pokoj užival še veliko srečnih in zdravih let.
Uredništvo
EDIJU V SPOMIN
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi ljubega moža, očeta in strica
VOLAJ OTONA
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam ob najbolj tragičnih trenutkih življenja stali ob strani in nam nesebično pomagali in s tem lajšali veliko bolečino.
Zahvaljujemo se vsem govornikom za poslovilne besede, godbi Svobode II., Pevskemu zboru Svoboda Dol. Posebno pa še moškemu pevskemu zboru, katerega član je bil mož Oto.
Zahvaljujemo se upravi in sindikatu steklarne za osmrtnico in vence, kakor tudi vsem ostalim darovalcem rož in vencev, ter vsem, ki so v tako velikem številu spremljali pokojnika k njegovemu zadnjemu počitku na dolsko pokopališče.
Žalujoča žena Mara,
sin Boris, hčerka Metka in
ostalo sorodstvo.
Dne 2. 1.1972 je neizprosna smrt zopet neusmiljeno posegla po mladem življenju. Grešak Edija ni več med nami. Dolgotrajna bolezen mu je na hitro pretrgala nit življenja. Upali smo, da se bo njegovo zdravstveno stanje izboljšalo, ostalo je pa le pri upanju. Edi se je rodil 11. 9. 1942. leta. V našem podjetju pa se je zaposlil leta 1958 kot odnašalec stekla. Postopoma je napredoval pri svojem delu, tako je nazadnje delal v skupini RDBO kozarci kot pomočnik. Kot delavec je bil priljubljen med svojimi sodelavci, trudil se je. da bi delal v zadovoljstvo predstojnikov, kar mu je tudi uspelo. Ko so se od njega poslavljali njegovi sodelavci in vaščani Turja, se je utrnila marsikatera solza, saj so se poslavljali od mladega moža, ki še ni prav stopil na pot življenja.
ZAHVALA
vsem prijateljem in znancem ter sosedom, ki so spremili našo ljubo mamo in staro mamo
FRIDO VOLFAND
na njeni zadnji poti na dolsko pokopališče.
Iz srca se zahvaljujemo vsem darovalcem vencev, predvsem sosedom. Zahvaljujemo se govorniku SZDL, godbenikom in pevcem »Svobode« II ter vsem tistim prijateljem, ki so nam v najbolj težkih trenutkih pomagali in nas tolažili.
Žalujoča sinova Viktor in Rudi z družinama ter ostalo sorodstvo
Dramska sekcija Praprotno vam je predstavila
Vredno je omeniti dejavnost kulturno-prosvetnega društva v Praprotnem, predvsem »dramske sekcije«, ki je dne 21. 1. 1972 v reviji dramskih uprizoritev podala komedijo »Dobrodošla mis Agata«.
Da je uprizoritev te komedije uspela, gre vse priznanje prizadevnosti režiserke Brunček Eve — gospodinje, ki je poleg svojega dela doma z mladimi igralci, med katerimi so bili nekateri prvič na
odru, naštudirala omenjeno komedijo.
V okviru kulturnega društva se vršijo tudi razne proslave, v katerih nastopajo največ šolarji.
Za izvedbo teh sta bili v zadnjem času angažirani Urba-js Eli in špajzer Dragi.
Vsem sodelujočim čestitamo in želimo, da bi nas s svojimi nastopi še večkrat razvedrili.
Vaščani Praprotna in Pleskega
NAGRADNA KRIŽANKA
—			SESTAVIL- KARLI DREMEL	TUJE ZENSKO IME	OSEBA IZ BIBLIJE	M	URADNI ZAPISNIK	TEHNIČNI POKLIC	MESTO OB SLOVENSKI OBALI	VELEMOJSTER VIDMAR	PL0SČINSKA MERA V ANGLIJI	STRUJA	M	GALIJ	DREVO, KI RASTE SAMO NA BALKANU	ŽENSKO IME	DRŽAVA V AZIJI	GREDA, OGON	IME VEC PERGAMSKIH KRALJEV
			PREDLOG FRULA			PRVENSTVO							VELIKA, NAJMOČNEJŠA ČLOVEŠKA OPICA						
SLOVENSKI LITERARNI ZGODO-VINAR (ALFONZ)	T	—T					TVEGANJE, NEVARNOST							KRILATI DEČEK, EROT						
VELIK GORSKI VRH						ŠČEPEC SOLI							IZ DELO» VALEČ KOPIT	MESTO V NEBRASKI (ZDA) GRŠKI BOG VOJNE					
STARA RUSKA DOLŽINSKA MERA						OBREDNA OBLEKA SODNIKOV						PUŠČAV-SKl RIS JED IZ KORUZ NEGA ZDROBA							
KRAJ PRI MARIBORU					ZMERLJIVKA, ŽALJIVKA KLETVICA	MESTO V ALŽIRIJI OZRAČJE.ZRA0 NI PRITISK					PRVA HRVAŠKA OPERA						M	PONOČNI KLATEŽ	STAROSTA
M	KUČMA IZ OVČJE KOZE PRI TATARIH							VILER E.LDA	KESOVIJA TEREZA	GERMANSKI OREL	GRADBENI MATERIAL, ZIDAK						PETER SELLERS ŽAMETU PODOBNA TKANINA		
mm MM 7 HM M		&	►								PEGA, MAROGA					ZNOJ OKONČINE, ČLANI			
		%! IŠilKl	RDEČA ŽIVAL	PALA5 ČINKA DVA ENAKA VOKALA							LAT. VEZNIK SPOKORNIŠKI NAČIN ŽIVLJENJA			VOJAŠ.KO POROČILO	PODLAHT- NICA (KOST)				
		- ’					M		RANO- CELNIK						PARIŠKI MODNI KREATOR JEZERO V TIBETU				
AA'V'	ZDRAVILO PRO Tl MALARIJI								REFORMA= TOR HUS										
ZBORNIK SPISOV, ZAKONIK							KERSNIK JANKO POKRAJINA V GRČIJI	—¥			TOALETA, two									
NAZIV				PRAVDA, SUMLJIVA ZADEVA						KARLOVAC			PANČEVO AMERIŠKI PISATELJ GROZLJIVK (EDGAR ALLAN)			GRELNA NAPRAVA	.NIKO ŠILIH		
										KRETNJA							PEROCI		
MANJ KOT ENA				ALUMINIJ	VRSTA TKANINE							ANTIČNO MESTO V ITALIJI BANJA LUKA							
INKOVSKI VLADAR					JAPONSKI DROBIŽ				ANTO5 LOGIJA, CVETNIK						TOVARNA ŠPORTNEGA ORODJA V BEGUNJAH				
ODLIČJA AMERIŠKA FILMSKA IGRALKA (PATRICIA)					NADAV, NAPLAĆILO				PLES V GLEDA* L1ŠČ1H						PAPIRNATA KAPA			s.	
Za pravilno rešitev nagradne križanke razpisujemo 7 nagrad:
1.	nagrada	30	din
2.	nagrada	20	din
3.	do 7. nagrada	10	din
Izrezek z vpisano rešitvijo pošljite na naslov: Uredništvo »Steklarja«, Hrastnik. Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve, ki bodo prispele v naše uredništvo do torka, 22. februarja. * 1
NAGRAJENI REŠEVALCI
Za nagradno križanko v novoletni številki »Steklarja« smo do določenega roka prejeli 87 rešitev. Nagrade prejmejo:
1. nagrada	30 din
JAGER GRETA
2. nagrada	20 din DRAKSLER MILAN
3. do 7. nagrada po	10 din POVŠE VILI
ALT VILI
CRNKOVIČ MILAN II CRNKOVIČ MILAN I VOLKER VIDA
PRAVILNA REŠITEV KRIŽANKE
VODORAVNO: oblast, namera, Brioni, obutev, srečno novo leto, v, ustava, Peko, Aran, amortizer, sat, Marees, biser, ata, Ž. R., DK, Dardanele, val, et, NL, Aleuti, Stark, Li, I. A., Ibar-, cisterna, in, Šramel, Ina, tjulenj, adjutant, prevare, oe, Tieopolo, solo, Er, stroj, očala, iva, as, tiara, ranar.
Godbeniki v Bujah pridno zobljejo grozdje
KLUBSKO PRVENSTVO KEGLJAČEV »BRATSTVA«
Končano je klubsko prvenstvo kegljačev KK »Bratstva« v disciplini 200 lučajev.
Na izbirnem tekmovanju na domačem kegljišču je sodelovalo okrog 30 kegljačev, 16 pa jih je tekmovanje nadaljevalo še na kegljišču na Rudniku in v Trbovljah.
Praktično so tako tekmovali 6X200 lučajev. Do končne uvrstitve jih je vzdržalo samo 8, ostali pa so prenehali iz objektivnih ali subjektivnih vzrokov.
Doseženi so bili solidni rezultati:
1.	Peršič Anton
2.	Kavzar Peter
3.	Pokraj ac Doko
4.	Gnjidič Mile
5.	Koritnik Bojan
6.	Kolšek Zvone
7.	Drame Stane
8.	čakič Ljubo
5.131 podrtih kegljev 5.115 podrtih kegljev 5.091 podrtih kegljev 5.012 podrtih kegljev 4.985 podrtih kegljev 4.858 podrtih kegljev 4.846 podrtih kegljev 4.817 podrtih kegljev
Tekmovanje je bilo dobro organizirano, žal pa nekateri niso zdržali do konca in se jih je uvrstilo v končni plasma samo 8, ki jim gre vsa pohvala.
Na posebni skromni slovesnosti so prvi trije prejeli pokale v trajno last.
Iz tega in še nekaterih drugih tekmovanj lahko zaključimo, da kegljanje postaja vse bolj popularno, tako na tekmovalnem, kakor tudi na rekreacijskem področju.
Stergaršek Janez