Najdihojca iz Hajdine j
Sianii 1984
v-; ?
- STUDlJSKi 'BV /-VA 7 s ODDELEK S/
e>-la ^gi- u
Dl .£. K! ; 1
Iztekajo se zadnji dnevi šolskega leta 1983-1984. Šolski zvonec bo kmalu utihnil in začele se bodo- brezskrbne počitnice, ki jih bomo preživeli' doma na paši, v planinah ali na morju. Kjer -koli že bomo , povsod bo lepo , saj uživamo mladost v svobodni domovini, kjer so otroci največ je bogastvo.
V svojem glasilu smo zbrali svoje drobne besedne umetnine, v katerih smo pokazali svoje delo, ki je kljub mnogim objektivnim težavam bogato in pestro. Dosegli smo odlične uspehe v šolskem in i zvenšo Iškem delu. Č c s ti t amo vsem odličnjakom in vsem tistim, ki so solidno zastopali našo šolo na raznih tekmovanjih. Čestitamo tudi učencem 7. razredov, ki so bili letos sprejeti v ZSM Slovenije in mladim cicibanom, ki so se v tem šolskem letu pridružili družini Titovih pionirjev.
Učencem 8. razreda želimo, da ohranijo našo šolo v lepem spominu in mnogo uspehov v nadalnjem šolanju.
Zahvaljujemo s e delavcem naše šole za pomoč pri našem delu, posebno še mentorjem številnih krožkov, ki so žrtvovali veliko prostega časa za nas. Zahvaljujemo se tudi delavcem Ptujske ti s -ka-rne, ki nam vsako leto omogočijo izdajo Najdihojce v urejeni bro š uri .
Ure dniš tvo
SOJCA IZ ■': : '■
H A J D I N A



.

rx-: S

■





■




.
‘ V



1 -
VAŽNO JE SOSEDO'VATI, NE PA ZMAGATI
Začetek olimpijskih iger sega že v leto 1929. Razlika med prvimi igraš md v S chamo ni ju in letošnjimi, ki so se odvijale v Sarajevu, je velika. Letošnje igre, po mnenju strokovnjakov najbolje pripravljene, so se odlikovale tudi po rekordni udeležbi tekmovalcev, saj se je udeležilo kar 49 ekip.
Olimpijske igre, ki so se odvijale od sedmega do vključno devetnajstega februarja na okoliških hribihsaraj eva, so za Jugoslavijo velikega pomena. Ni veliko držav na svetu, ki imajo čast, da v njihovi državi organizirajo olimpijske igre, prav go to vi, smo vsi Jugoslovani letos pričakovali od naših športnikov največ . $e do uspehov ne bi prišlo, bi bil ves trud naših reprezentanc zaman, Slovenci smo seveda stavili na naše smučarje. Zato ob srebrni medalji Jureta Franka veselju ni bilo konca. Tudi drugi naši tekmovalci so se uvrstili solidno. Z rezultati naših tekmovalcev, predvsem pa z medaljo Jureta Franka, ki je tudi prva jugoslovanska medalja v zgodovini zimskih olimpijskih iger, smo lahko nadvse zadovoljni.
Velike zasluge pri izvedbi 14. Z'*'! imajo tudi organizatorji. Vsak dan smo po televizijskih sprejemnikih lahko spremljali tekmovanja in se prepričali, da so bile proge res zelo dobro pripravljene. Organi za -to r j e m so delale majhne težave le vremenske neprilike, Tako je bil zaradi močnega vetra dvakrat prestavljen moški smuk. Le ena več j a napaka 14, ZOI, ki so jo opazili tekmovalci, novinarji in tudi organizatorji, vendar je ni bilo moč popraviti, so bili navijači. Občinstvo, ki se je ob nastopih avstrijskih tekmovalcev oglašalo z žvižgi, vsekakor ni bilo športno vzgojeno. Tekmovalci naših reprezentanc so povedali, da jim je zaradi tega nekulturnega obnašanja našega občinstva zelo neprijetno. Občinstvo, ki je prihajalo bodrit naše smučarje, skakalce, je bilo občinstvo za nogometne stadione, ne pa za zimsko -športne prireditve.
Kljub nekaterim manjšim napakamso se 14. ZOI v Sarajevu uspešno končale, Boj med ekipami je bil trd. Nekatere so bile bolj uspešne; neko tere so si priborile več medalj, nekatere manj ali pa nobene. Na koncu koncev pa medalje sploh niso tisto glavno, saj je za vse udeležence 14. ZOI v Sarajevu veljalo pravilo: "Važno je sodelovati, ne pa zmagati!"
Andreja Gornik, 3.a
LE P • O JE BILO
Vsa športna javnost je z velikim zanimanjem spremljal a nastope na 14. ZOI v Sarajevu.
Spremljali in vzpodbujali so športnike širnega sveta, ki so se borili za olimpijska odličja. Odličij ni bilo za vse tekmovalce, pa vendar : "Fi važno zmagati, Važnejše je so delo vati! " Res ni važno zmagati, vaš nejše je tekmo vati v olimpijskem duhu, po d olimpijsko zastavo.
F a j so tekmovališča prinesla mnogim še tolikšna razočaranja, pa nihče ne more trditi, da v Sarajevu ni bilo lepo , kajti bilo je lepo. Lepe posebno za tiste, ki so osvajali medalje. Med njimi smo bili tudi Jugo slo vani.
Tistega,, zdaj že kar malo pozabljenega torka, je bil začetek 1. teka veleslaloma napet, kajti množica ob progi in v ciljni areni j e želela zahtevala...
pa so se fantje spustili po progi. Fajprej Bojan, nato naš največji veleslalomski up Jure, za njim še Grega in čisto zadnji iz našega moštva Bo ri s i Fantje so dosegli odlične rezultate, množica p e je valovila, vzpodbujala...
Ko so se po zasneženi B jelašni ci spustili veleslalomisti še drugič, ko je bilo že povsem jasno, da Juretu nihče več ne odvzame srebra, prve olimpijske, medalje za JUGOSLAVIJO, se je začelo veliko slavje. Slavje tistih, ki so se desetletja dolgo pripravljali in Čakali na ta košček k4 vine, simbol športnega duha.
prekrasno j e bilo videti na drogovih za zmagovalce tudi našo troho jni in našega tekmovalca na zmagovalnem odru. Bili smo srečni in ponosni, srečen in ponosen pa je bil tudi Jure, ki je na vprašanje, kako se čl vek počuti, ko stoji na zmagovalnih stopnicah, odgovoril : "Tega se ne da povedati, zo mora vsakdo sam občutiti !"
Zaželimo mu torej, da še večkrat občuti uspeh zmagoslavja in mu za -kličimo :"Hvala Jure, lepo je bilo !"
Majda Erlač,	3.a
- 3
SREČANJE S PISATELJEM ANTONOM INGOLIČEM
Ko smo nekega dne dobili e bve s ti lo , da nas bo ob zaključku bralne znač ke obiskal Anton Ingilič, nekateri splo h niso verjeli , da je to res.
Ali se bomo res srečali e ustvarjalcem, avtorjem številnih proznih del za mlade bralce? Bomo res videli dedka, ki se je na trgu izgubil vnukinji Maši; strogega tovariša Vejico, ki dijakom za kazen naloži težko breme - pisanje spisa?
Toda dvomi so se kar razpršili , ko sao ga zagledali prihajati v dvorano v gkorbi; nasmejanega, pripravljenega za pogovor.
Po krajšem kulturnem programu, ki ga je pisatelj z zanimanjem spremljal, smo ga prosili, da nam pove kaj o svojem ustvarjalnem delu. Res j e kar hitro prevzel besedo, Čivkajoča množica v dvorani pa je utihnila, saj smo ga radovedno poslušali.
Poslušali smo zgodbe o tem, kako so nastajale posamezne knjige npr.
Uiarna brigada, ptiček brez kljunčka, Roko ve zgo dbice, Sirote; kakšne usode so se pletle ob nastajanju neke knjige. Veliko vprašanj smo mu natresli , na vsa smo dobili odgovore. Toda nekaj vprašanj je ostalo neizrečenih, kajti čas je kar hitro minil in morali smo se posloviti.
Toda poslovili smo se srečni - srečni oboji - mladi bralci in pisatelj Pisatelj zato, ker je vedel, ker je s svojim obiskom nagradil mlade bralce, le-ti pa zaradi prijetnega občutka, saj so se srečali še z e nim velikim mojstrom peresa; takih srečanj pa ne pozabiš kar tako...
Majda Erlač, 3. a
SPET V ŠO L I
Med počitnicami sem bila na morju v Medulinu^ Bilo je lepo. Ostale dni sera preživela doma. Hitro so potekle počitnice in, napočil je čas za šo lo.	j.
prvi dan sera se šole zelo veselila, ker sem si želela, da bi spet videla sošolce. Dobili smo novo tovarišico Anico Vidovič. Sedim zraven Suzane Mlakar, mo je najboljše prijateljice. Prve dni je v šoli. zelo zabavno, potem se začenjajo ocene, ki pa včasih niso kaj prida. Vse leto se bom pridno učila. Želim si namreč , da bi dosegla boljši uspeh kot prejšnje leto.
Vi ki c a Kamp 1, 4 . b
TUDI NAŠE DELO JE KORISTNO ■
Včeraj smo šli k Zupaničevira pomagat pobirat koruzo. To je družbeno koristno delo i Zbrali smo se v šoli in krenili na njivo pri cerkvi . Najprej smo si razdelili vrste, nato pa začeli z deloma Pobirali smo koruzo in jo metali na kup. Njiva je bila velika, zato smo krepko prijeli za delo. Ko smo koruzo pobrali na eni njivi , smo odšli na drugo . Ta njiva je bila dosti manjšat Bilo nam je vroče. Prišli smo enkrat okoli, ko nas je tovarišica Danica poklicala. Dala nam je vodo, nato pa smo šli k Zupaničevim na malico. Za malico smo imeli juho in kruh. Začeli smo delati na drugi njivi. Sredi dela so nas slikali. Zudi na tisti njivi smo pobrali koruzo.
gelim si več takih koristnih delovnih akcij.
Dunja Stošič, 4.a
ZASADIL SUM BCR
Nekega dne smo šli namesto telovadbe opazovat naravo . Videli smo nekaj učencev iz Ptuja, kako so sadili bore in smreke. Priskočili smo jim na pomoč. Delovodja nam je pokazal, kako se sadi. Vsi smo urno pri jeli za lopate in začeli saditi. Tisto uro sem posadil kakih pet bo ro v Ker smo pomagali, smo dobili čaj. Delo nam je zelo ugajalo, zato smo šli še enkrat pomagat. Takrat smo šli s 4.b razredom. Ko smo prišli tja, smo jih Vprašali, če lahko pomagamo. Dovolili so nam. Tisti dan sem delal s sošolcema Sandijem in Milanom. Takrat smo posadili okoli . petnajst dreves. Tovarišica nam je povedala, da znano najbolje saditi.
To nas je še bolj vzpodbudilo in smo bili še bo 1 j urni. Bili smo tako hi tri, da je bager komaj zmogel skopati jame. Ta dva dneva sta mi ostala najbolj v spominu. Ko smo končali z delom, smo šli do mo v.
To ni Lipavšek, 4. a
TUDI JAZ SEM POMAGALA
Bili smo na učnem sprehodu v gozdu. Ogledali smo si podrast in vrste dreves. V g^. zdu smo videli: smreko , bor, hrast, bukev. Ko smo si vse to ogledali, smo šli na igrišče. Tam. smo se igrali. Čez nekaj časa smo šli domov. Videli smo staro ženico, ki je za strojem sama pobirala koruzne klase. Veselo smo ji priskočili na pomoč; ženica je bila srečna. Nekateri dečki niso hoteli pomagati. Čez pol ure smo končali. Ponujala nam je breskve. Šli smo v šolo. Bili smo veseli in tudi ženica je bila vesela. pogovarjali smo se o starki, ki bi morala delati še drugi dan.
Lepo je pomagati starejšim ljudem in invalidom pri delu.
Sonja Petrovič, 4. a
MAH NA ASFALTU
V sredo, dne 7.2.1934, smo se zbrali v šoli ob 11,30 uri. Tega dne je bil vesel dan, kajti peljali smo se v kino, da si ogledamo film Mah na as f al tu.
Film pripoveduje, kako sta se Lane in njegov bratranec Rudi, ki je bil sicer iz Nemčije, poslavljala od staršev. Peljala sta se v vasico blizu Beograda, kjer je imel Lane dedka. Kmalu je dedek umrl. Lane je imel prijateljico Ankico, ki je bila zelo pridna in prijazna deklica. Nekega dne je prišel k Lanetu njegov učitelj iz vasi in ga vzel v varstvo. Tako je Lane obiskal Ankico, ki mu je povedala, da se bodo odselili v me-' sto. Lane je bil žalosten, zato je drugo jutro zgodaj vstal in šel do njene hiše. Tam je našel le babico in brata. Babica mu je povedala, da Je Anki ca že odšla.
Lane je pisal pesmi. V Beogradu so priredili pesniško štafeto za mlade pesnike iz vsega sveta. Ta dan je bil posvečen Lanetu in njegovim p e -srnicam.
Klavdija Kozo dere, 4. a
PLAVALNI TEČAJ
Naša šola je dobila ponudbo od uprave ptujskih Toplic, da se lahko ude ležimo tudi mi učenci četrtega razreda plavalnega tečaja. Tovarišica na je zelo razveselila z novico, da bo mo čez deset dni pričeli s plavalnim teč ajem.
Začetek tečaja smo vsi težko pričakovali, posbno še tisti učenci, ki še
niso znali plavati. Ko nas je prvi dan pripeljal avtobus v toplice, so nas tam še čakali kopališki mojstri. Razdelili so nas v dve skupini -
plavalce in neplavalce, Vsak dan smo delali no ve vaje* Naučili smo se
veliko novega. Bližal se je zadnji dan in dobili smo novega vaditelja.
Ta je bil za nas strožji, zato nam je bilo žal, da nas je zapustil prej
šnji. Na tečaju smo se naučili veliko novih plavalnih vaj. Na koncu smo
se kopališkim mojstrom zahvalili za trud in jih obdarili s cvetjem.
Helena Murko, 4.a
NAŠ RAZRED
Složen razred je lahko samo takrat, ko so si učenci v razredu dobripri-jatelji in si med seboj pomagajo. 0 vseh stvareh se pogovore. Skrbijo, da drug drugega ne užalijo, da ne povzročijo škode v šolskih prostorih V takem razredu se učenci dobro počutijo in spoštujejo drug drugega. Take prijetne odnose pa včasih posamezniki skalijo, Z neprimernim obnašanjem in obrekovanjem prizadenejo druge sošolce.
Zgodilo se je, da mi je bila sošolka nevoščljiva dobrega uspeha. Med razlago tovarišice je bila neobzirna do mene* Med odmori me je zmerjal z grdimi in neresničnimi besedami. Zato tudi doma nisem imela miru. Mislila sem; "Kaj bo šele jutri v šoli?" Nato sem se. je nekaj časa izo gibala. Bilo me je strah, da bi se ji sploh približala. Bala sem se,da me bo spet začela zmerjati.
Vendar čas je mineval. Sošolka je spoznala, da se je treba za dober U-sp eh dosti učiti, prosila me je za pomoč pri učenju. Pomoči nisem zavrnila Ln uspeh je bil viden.
Neprijetnih dogodkov, ki. sem jih doživela, ne mo r e m pozabiti. 0 stali so v meni.
Petra Kurnik, 5.a
MOJE SREČANJE S CICIBANOM
3 V s ak mesec do bim Ciciban. Ko dobim Ciciban, si ga prelistam. V Cicibanu 5 si preberem zgodbice in pregledam slike... Ko sem dobila prvi Ciciba, n še nisem znala brati. Rada rešujem križanke.
Romana Pulko, l.b
3
POSTALA SEM MČRK
Postali smo mladi člani Rdečega križa. V petek je prišla v naš razred predsednica mladih članov Rdečega križa. Pripovedovala nam jo, kako " moramo skrbeti za čistočo in kako pomagamo starejšim 1 judem. Pridno smo odgovarjali na njena vprašanja. Dobili smo izkaznice MČRK. Doma smo spravili izkaznice, ki smo jih dobili, ko smo postali mladi člani RK
Evelin Zelenik, l.a
BIL SEM DEŽUREN
V torek sem bil dežuren. Prvo uro sem bral koledar narave. Drugo uro sem bil pri vratih in opazoval, kako so učenci igrali nogomet. Potem sem pozvonil in bil je čas za malico. Šel sem v razred in se namalical Učenci 4.a in 4.b razreda so odšli na učni sprehod. Jaz som vzel so— šolčev zvezek in si prepisal, kaj je bilo za domačo vajo. Potem sem gledal učence iz 3. b razreda, kako so telovadili. Ko sem pozvonil, mi je čistilke rekla, da lahko grem domov. Tako je minil dan, ko sem bil prvič dežuren.
Uro š Vi do vi č , 4 . b
PETEK, 23.3.1984
Po dolgem času se je le ponudila priložnost, da napolnim nekaj vrst v svojem dnevniku, čeprav je opisani petek, 23. marec, pisan z nekaj -dnevno zamudo. Pomemben dan je bil. zato ga nisem tako kmalu pozabila.
Bil je zadnji dan napornega tedna, še zlasti, ker sem ves teden morala vstajati zelo zgodaj, saj smo imeli pouk dopoldan. Ta dan sem imela le štiri šolske ure pouka, pa še te so minile kar v miru. Kot po navadi, smo se med urami kdaj pa kdaj nasmejali, za kar so poskrbeli naši fantje, ki jim. nikoli ni dolgčas. Posebno ne med odmori, ko pridemo na račun tudi dekleta s svojimi bolj ali manj pomembnimi pogovori. Tokrat
bo se pogovori sukali okoli glasbe - zvečer bodo namreč v Skopju izbirali pesem, ki bo Jugoslavijo zastopala na prireditvi za popevko Evro-vizije. Popoldne je čas tekel počasi, skoraj nikamor, saj ni bilo kakšnega posebnega dela, da bi se z njim zamotila, po pravici povedani, si ga nisem tudi iskala. Ob lenarjenju sem po dolgem času le dočakala začetek prenosa. Z vso napetostjo sem buljila v televizor in poslušala pesmi. Z bratom sva se seveda nekajkrat sprla, katera pesen je boljša, kakšni so izvajalci in še in še. pravi povod za prepir je nastal šele takrat, ko sem si kakšno pesem pela tudi jaz, kar pa ni všeč mojemu bratu.Takrat ga res razjezim, da postane zelen od jeze, toda tudi meni mine volja do petja. Toda ta večer sva si začuda bila v nečem enaka: oba sva rekla, da bi po najinem morala zmagati slo venska pesem: 0, ne, Seri. To najino soglasje pa ni moglo spremeniti ničesar, saj je Šeri bila le tretja. Na koncu sva se morala potolažiti, da bo v a na popevki Evro vizij e morala navujati pač za ti to graj sko pesem, saj nas bo predstavljala poleg drugi h evropskih držav !
Tako razburljivo se je končal ta petek. Skoraj nič manj, kot sedaj, ko končujem dnevnik, saj sem se resnično spomnila petkovega večera.
Darja Drevenšek, 7„b
Z ZNANJEM V PROMETNI VRVEŽ
PŠ Hajdina stoji ob magistralni cesti Šen ti 1 j-Maribo r-Zagreb. Živeti ob glavni prometni žili, ki povezuje Zahodno Evropo z Bližnjim vzhodom, ni lahko, kaj šele hoditi po njej vsak dan od doma do šole in nazaj „ Ta cesta je terjala že veliko Človeških življenj. Zato ni naključje, da na naši šoli posvečamo izredno skrb prometni vzgoji oziroma varnosti učencev.
V	tem šolskem letu smo za izboljšanje prometne varnosti izvedli številne akcije. V avgustu smo izdelali varnostni načrt ter znjim seznanili učence in starše. Ustanovili smo družino pionirjev prometnikov, ki šteje 7o članov. Vsi so opravili izpite. Pionirji prometniki so skozi vse leto skrbeli za varnost otrok na prehodih v bližini šole. Doslej so o p ra vili več kot 800 ur. 0 prometni varnosti smo razpravljali na vseh roditeljskih sestankih in na razrednih urah. Opravili smo več pregledov koles. pri dveh sta sodelovala tudi miličnik in član SPV Ptuj, Učenci tretjih razredov so obiskovali tečaj za kolesarje. 2 29 uč encev'o dl.-8, Razreda je vključenih v tekmovanje za prometno značko. Učenci 3C raz-redov so obiskovali tečaj za kolo z motorjem. Udeležili smo se občinskega tekmovanja "Kaj veš o prometu", kjer smo dosegli peto mesto, in razpisa za najboljši spis o prometu, kjer so bili trije spisi tudi nagrajeni. Izvedli smo šolsko tekmovanje "Kaj veš o prometu", kjer je
bi lo vključenih vseh 3 39 učencev, prav tako smo izvedli šolski kviz "Z znanjem v prometni vrvež". V zimskem č asu smo čistili sneg z avtobusnih postajališč pri šoli. Spomladi smo očistili pesek s ceste pri šoli, ki je ostal od zimskega posipavanja. V šoli smo pripravili šest priložnostnih razstav s prometno problematiko ; organizirali pet problemskih sestankov in si o £1e dali 16 prometnih filmov. Tovariš ravnatelj In mentorica za prometno vzgojo sta se udeležila 12 sestankov izven šole , ki so bili namenjeni urejanju prometne varnosti učencev. Temo se -a tanko v so bile: ureditev avtobusnega postajališča v Slovenji v asi r ureditev prehodov pri šoli, talna signalizacija, osvetlitev prehodov,
V	tem šolskem letu smo postali bogatejši za en prehod in sicer na cesti P tu j—Ki dričevo v Zg. Hajdini. Zanj smo se potegovali več let.
Pri naši h prizadevanjih za izboljšanje prometne varnosti so na. pomagali in nas usmerjali * učitelji naše šole, SPV Ptuj, varnostnik ' •• p ~ . ga okoliša, AMD Kidričevo . Za varnost otrok na cesti so skrbeli' naši Pionirji prometniki, miličniki iz Ptuja in Maribora.
-10-
Naše skupno delo je bilo doslej uspešno, saj smo uspeli pripeljati v šolo in iz nje vse učence nepoškodovane.
V imenu učencev in nji ho vi h staršev se vsem iskreno zahvaljujemo in še limo še naprej dobrega sodelovanja.
Odbor družine pionirjev prometnike za Majda Erlač
i
SODELOVALA SEM NA KVIZU	■
c
Na naši šoli imamo prometni krožek. Tam spoznavamo prometne predpise, j zadnjem času se je naša mentorica fov. Marija Pulko z nami še posebej j trudila, da smo utrdili svoje znanje, saj smo vedeli, da bo 26.2.1934 E kviz "Z znanjem v prometni vrvež".	I
Napovedani dan .se je hitro bližal. Vsi tekmovalci smo se zbrali v Do mu 5 krajanov v sko rbi in napeto, s strahom čakali na začetek tekmovanja. V j mislih smo še ponavljali naučeno snov in opazovali, kako se polni dvo f j
Kviz je vodila Majda Erlač, učenka 3. razreda, ki nam je predstavila c ocenjevalno komisijo in povedala, zakaj je pomembno znanje in sopštotrs ^ nje predpisov v prometu. Nato je sledil kratek kulturni program. Ko j£ * Majda prebrala pravila tekmovanja, se je začelo zares.	^
Na oder so prišli tekmovalci prvih in drugih razredov. Rezultat n ji ho' ^ vega tekmovanja je bil neodločen, zato so sledila še dodatna vpraš an j£ Šele z njimi so dobili zmago val c a. Razdelili so jim nagrade. Prvouvršo ^ ni so dobili namizne igre, drugouvrščeni notese, vsi ostali pa komični svinčnike. Vsak tekmovalec je dobil še priznanje. Sledil je kulturni nastop. Na vrsti s mo bili mi, predstavniki tretjih, četrtih in petih razredov. Dobili s mo največ vprašanj o ravnanju pešcev in kolesarjev 1 ^ prometu. Potrudili smo se in naš razred je za las izgubil prvo mesto. £ Vendar pa smo bili tudi z drugim zadovoljni. Zmagovalci so dobili knji ^ ge, mi notese, ostali pa kemične svinčnike. Po nastopu folklore so na ^ oder prišli tekmovalci iz šestih, sedmih in osmih razredov. Tukaj so <; bila vprašanja najtežja. Veliko je bilo takih, na katera so morali o d' ] govoriti pionirji prometniki, če na postavljena vprašanja niso znali j odgovoriti tekmovalci. Tudi tukaj so bile nagrade take ko t v drugi s k1 x pini. Tekmovanje je bilo tako zaključeno. Prireditev se je končala s kulturnim programom ter zahvalo pokrovitelju SPV Ptuj za nagrade, Ptu,
ski tiskarni za.pri znanja,ki smo jih dobili vsi udeleženci tekmovanja in AMD Kidričevo za lep pokal,
Petra Kurnik, 5.a
6
POSTAL SEM PROMETNI MILIČNIK
Odkar hodim v šolo, sem občudoval svoje starejše učence, ki so skrbeli 2a varnost na cesti ob šoli. Tudi sam sem želel postati pionir prometnik. V tem šolskem letu sb mi je ta želja uresničila.
Toda postati pionir prometnik ni bilo lahko. Vsak učenec, ki je želel obleči modro uniformo, je moral obiskovati tečaj za pionirje prometnike in ob koncu opraviti izpit. Vendar pa ni bilo dovolj, da smo opravili izpit. Na naši šoli je lahko pionir prometnik samo tisti učenec, ki ni-rila nezadostnih ocen, pa še dober pionir mora biti. Tc pa je že težko. Titi dober pionir pomeni, držati se prisege, ki smo jo dali ob so re j e -v pionirsko organizacijo.
^ Kmalu po tem, ko sem opravil izpit, mi je tovarišica zaupala pionirsko
I*	v
Prometno službo . Z veseljem sem oblekel uniformo. Toda joj! Ko sem se 0 blekel, sem ugotovil, kako majhen sam. Suknja mi je segala skoraj do s Kolen, hlače sem moral večkrat zavihati, pas sem lahko dal okrog pasu c Kar dvakrat, le kapa in naro kavni k sta bila primerna. Vse to me ni mo ti-Ko . ponosno sem stal ob prehodu, trdno držal v roki loparček. Srce mi razbijalo od veselja, pa tudi o d strahu, če česa ne bo m prav opravil , šoferji tovornjakov so vozili mimo, me pozdravljali in mi trobili. Ves v Ponosen sem po mag al učencem preko ceste,
c	Andrej Fulko , 4 . b
BILA SEM PROMETNA MILIČNICA
1 ^ šoli imamo proraotni krožek. Tudi jaz sera vključena vanj. Učimo se o Prometu, kako se v e de mo v prometu in kakšen mora biti prometni miličnik i Vsak, ki je vključen v prometni krožek, je tudi prometni miličnik.
Ta dan, ko sem bila prometni miličnik, je deževalo. Učence iz Hajdoš in Skorbe sem spremljala preko ceste. Če ni bila prosta cesta, sem ustavi -Ko. promet z znakom STOP. Obleka prometnega miličnika je modra, suknja K n krilo, beli rokavi, modra kapa. Če dežuje, oblečeš rumeno pelerino ,
1 y
roke pa vzameš STOP. Prometni miličnik mora učence pospremiti varno
~ 12
in po, prehodu preko ceste. Najhuje je poleti, ko je največ prometa in tudi prometnih nesreč.
Bernarda Grušovnik, 6.a
PROMETNA VARNOST
"C e s ta ni igrišč©!" To so besede, ki nas udeležence- v prometu opozarjajo na to, da moramo biti na cesti pazljivi, saj se prav zaradi nepazlji vosti zgodi naj + eč prometnih nesreč.
Naša šola stoji ob glavni cesti Maribo r-Zagreb, ki je po mebno prometno središče in je zelo nevarna. Zato vse šole, posebno še osnovne šole, po sveč ajo veliko ur prometu. Učence opozarjajo na vse nevarnosti, ki jih čakajo na poti v šolo in iz nje. Na naši šo.li tekmujemo za prometno zn3 ko, ki jo dobimo za vsak razred posebej.
Vedno pa je veliko nesreč. Tudi ljudje sami se ne zavedajo, da bi se morali držati pravil, kot so: uporaba svetlobnih naprav, hoja po pravi strani itd. Še manj to upoštevajo učenci. Zato so v mnogih prometnih n s srečah krivci učenci. Veliko nesreč povzročijo otroci, ki se igrajo na cesti ali jim nanjo uide žoga.
Skoraj nikjer ni miru pred avtomobili, zato moramo biti po vso d pazljivi
Lidija Terbule c ,	6.a
PROMETNI ZNAK PRIPOVEDUJE
Nekega dne, ko sem se peljala s kolesom, sem pred sabo zaslišala čuden glas.. Bila sem pred prometnim znakom STOP. Ker ni bilo avtomobila, sera se peljala kar naprej. Šele takrat sem spoznala, da se je nad mano kregal prometni znak. Zelo sem se začudila, kajti znak je dobil oči, usta in še roke. Stopila sem s kolesa in vsa osramočena šla do njega. On me je samo opozoril, da tega ne smem več narediti. Potem sva se pogovarjala o šoli. Nato sem ga jaz vprašala, če se je v tem križišču že zgodil^ kakšna prometna nesreča. Povedal je, da jih je bilo precej, seveda zaradi tega, ker vozniki, tudi kolesarji, niso upoštevali prometnega znaka. Tako mi je pripovedoval:
"Nekega dne se je v križišče pripeljal kolesar. Na kolesu ni imel ne IV či no zvonca, peljal se je z rokami v žepih. Seveda tudi ni upošteval prometnega znaka. Istočasno je iz druge smeri pripeljal avtomobil. Kol6 s ar je mislil, da ga ne sme povoziti, ker ima kolesarsko izkaznico. Av-
to mo bili s t j e zapeljal naprej, saj ga ni videl; bil je brez luči. Kolesarja je podrl. Voznik je izstopil in dečka odpeljal v bolnišnico. Imel je zlomljeno no go , Sedaj, ko se spet vozi s kolesom, zmeraj upošteva prometne predpise."'
Tudi mene je opozoril še enkrat. Zato sedaj vedno upoštevam prometne predpise.
Petra Kurnik, 5.a
Bilo je nekega sončnega dne, zato sem se v šolo odpravila s kolesom. Kmalu sem za sabo zaslišala stokanje. Obrnila sem se in ničesar nisem ^ vi dela. Obšla sem proti glasu. Ugotovila sem, da stoka prometni znak.
Začela sva se pogovarjati in on mi je po toži1;"Ljudje me	ne upoštevajo
3	in otroci	me	obmetavajo s kamenjem." In res; videla sem,	kako je okru-
šen in ni več podoben prometnemu znaku.
Ko sem se vračala iz šole in videla, kako j e žalosten, sem ga vzela s seboj in mu obljubila, da ga obnovim. Ko je bilo to delo opravljeno, e sem ga odpeljala nazaj, tja, kjer sem ga vzela. Ko s e-n drugo jutro šla v šolo, sem videla,da, če je obnovljen, ga spet vsi upoštevajo. Opazila sem, da mi je zelo hvaležen.
j	Želin fei,	da	bi vsi prometni znaki ostali takšni, kot so	jih postavili
na cesto ,	da	bi jih vozniki upoštevali in otroci pustili	pri miru.
Brigita Zupanič, 5.b
NAJ SE PREPSTAVIM
"S era poni kolo, oranžne barve , staro štiri leta." "Kakšna starost pa je to?" boste rekli. "Res nobena starost za ljudi, za kolo pa je že precejšnja. Če bi vedeli, kaj sem v teh letih vse prestalo! Naj vam na kratko opišem svoje življenje:
Mo j lastnik je Evgenija. bila me je za odličen uspeh v petem razredu. , Nekaj časa me je vsak dan čistila, nihče se me ni smel dotakniti, kaj šele voziti z mano. Evgenija ima še dva brata. Vztrajno sem čakalo, kdaj se bosta mala nepridiprava ojunačila In me zajahala. Ni bilo treba dolgo čakati. Nekega dne se je Izidorju zazdelo, da je preras tel i svoje otroško kolo. Ko ni bilo Evgenije doma, se je potuhnil, nato me vzel in haj d na cesto. Sedaj se je začelo zame pravo trpljenje. Naenkrat je bilo moje telo polno bušk, odrgnin in prask. Toda tudi jaz sem na njem pustilo nekaj sledi, kot so; odrgnjena stegna, gležnji, praske
na komolci h. Nekaj dni je bil mir, Toda vsakega toliko časa se je mali nepridiprav odpeljal in vedno znova sem bilo potolčeno. Ta je trpljenj* še večje, se je na vsem lepem podražil še bencin. Kdo nosi posledice? Jaz, o bo go kolo. Sedaj me je začela za prevoz v službo uporabljati še Evgeni jina mamica. Po leg tega, da vso' drhtim pod njeno težo in težo njene torbe, so se me v šoli polastili še učenci. Enkrat so mi odvili vijake, drugič prerezali žice za luč in končno ukradli še luč. Vse to sem moralo pretrpeti le zato, ker je Evgenijina mamica učiteljica in hkrati še mentor za prometno vzgojo. Kadarkoli je pregledovala kolesai so se učenci maščevali nad mano . I z dneva v dan sem bilo v središču pozornosti. V šoli so me otroci uničevali, doma so me popravljali* Sedaj pa je tega konec, zunaj je zima, mamica hodi v šolo peš, Izidor ima svoje športno kolo, Evgenija p a hodi v šolo v Maribor in verjetno še ne ve, da jaz samevam v drvarnici. Pa recite, da mo j e življenje ni bi lo p e s tro * "
Izidor Pul ko, 6. a
USTANOVILI SMO STRELSKI KROŽEK
V mesecu decembru 1933 smo na naši šoli ustanovili strelski krožek. Največ težav nam je povzročil prostor za trni ran jo. Naša šola nima te lo v a dni c e pa tudi učulnic je. samo osem, v katerih ima pouk 19 oddelka Na pomoč nam je priskočila krajevna skupnost Hajdina in nam dovolila uporabljati prosvetno dvorano. S tem pa težav še ni bilo konec. Dvorana je bila v zimskih mesecih hladna in tudi slabo osvetljena za, strelce. Nekaj časa smo trenirali v dvorani, nato p a smo se s tov. ravnateljem dogovorili in uredili "strelišče" kar v učilnici v šoli. Takoj moramo povedati, da nam je pri ustanovitvi krožka veliko pomaga la KS Hajdina s sredstvi za nabavo pušk, pa tudi kolektiv šolo z ure-" ditvijo učilnice, nabavo tarč in diabol. Treninge redno obiskuje 20 11 čencev, nekaj pa tudi občasno. Vodi nas tov. Stanislav Pulko . V času delovanja našega krožka se lahko pohvalimo že tudi z uspehi. Na občinskem tekmovanju ŠŠD smo dosegli prvo mesto, na regijskem tekmo vanj v Mariboru smo bili drugi. Naša ekipa se je udeležila tudi republiški ga tekmovanja v slovenskih Konjicah, prav tako so člani strelskega krožka uspešno nastopali na občinskem tekmovanju "Mladi za SLO in DS

Tl
my^

^ ^',>1 ' y\V^V4 /A

%iS
-15- ■
Ti uspehi so nam. vlili poguma za nadaljnje delo. Veselimo se vsakega zadetka v "črno”. Takih zadetkov je vedno več.
Vemo tudi, da je strelski šport velikega po mena za obrambo naše domovi ne, zato želimo biti čim boljši.
Člani strelskega krožka na OŠ Hajdina
RAZVOJ NAŠE KRAJEVNE SKUPNOSTI
DO LETA 197 5
HAJDINA - po pripovedovanju tov. Ferdinanda Šrajberja
Krajevna skupnost Hajdina je bila ustanovljena 30. januarja leta 1965. V KS Hajdina se povezujejo delovni ljudje in občani naselij: Praženci, Zg, in Sp. Hajdina, S ko r b a, Haj do še, Slovenja v as in G e r e 6 j a vas. Cilj KS Hajdina je nadaljevanje, razvijanje in uveljavljanje samoupravnih ao c i ali s tič ni h odnosov.
Področje je poljedelsko, saj zajema raven svet Dravskega polja. Prebival ci so delavci in kmetje. Delavci so zaposleni v TGA Kidričevo, TAM Maribor, Metalni Maribor, Perutnini Ptuj in drugje. Velik del prebival s tva pa se ukvarja s kmetijstvom. Po vojni so obdelovali zemlji s ko^ nji in govejo živino, prvi kmet je začel zemljo obdelovati s traktorjem leta 1953. Kmalu so mu sledili drugi kmetje. Razvoj kmetijstva je v teh letih omogočil opremljenost kmetij s stroji. Kmetje so v teh letih kooperacijsko sodelovali s KZ Ptuj in Perutnino Ptuj. S krediti teh delovnoh organizacij so bili zgrajeni hlevi za rejo živine. Leta. 1974 je bila zgrajena farma za rejo piščancev pri Bro dn j ako vi h na ZG. Hajdina. Večji razvoj krajevne skupnosti pa se ugotavlja od leta 1971 'lalje. V tem času je bil zgrajen vodovod. V letu 1971 so delovni ljudje in občani pomagali pri gradnji transformatorskih postaj, obnovitvi zastarelega elektroomrežja in ureditvi cestne razsvetljave, pri oprem-1jangu gasilskih domov, gradnji cest in drugje. Pri teh obnovah so delovni ljudje in občani veliko prispevali z delom in denarjem.
Iz pripovedovanja sem ugotovila, kako težko je bilo življenje naših
-16-
Ijudi, še zlasti po vojni, ko je vsak prebivalec prispeval svoj delež k izgradnji porušene domovine.
An dre j a Ko s ar , 5 . a
SKO RBA - po pripovedovanju staro mame
Naša vas gko rba leži ob glavni cesti Mari bo r-Zagreb. Pred vojno ta cesta še ni bila asfaltirana. Motornih vozil je bilo bolj malo . Tu in ts se je pripeljal kakšen tovornjak, za katerim so se dvigali oblaki prahu. Zjutraj in zvečer je tod mimo peljal avtobus. Prevoz se je večinoii vršil s konji. Cesto pa so asfaltirali za Časa okupacije.
pred vojno so v naši vasi živeli kmetje, kočarji in nekaj obrtnikov: kovač, mlinar, čevljar, šivilja. Živeli so skromno, hiše so bile veči' no m a prekrite s slamo. Kmetijstvo je bilo zelo slabo razvito. Pridelek je bil skromen. Večinoma so pridelovali: rž, ajdo, proso, krompir in koruzo. Bogati kmetje so orali s konji, bajtarji pa s kravami . Če je imel kmet pet ali šest glav živine v hlevu in par konj, je bil že bo gč Kočarji pa so bili veseli, če so imeli lopar krav, da so lahko z n ji it obdelovali skromen košček zemlje. Ti ljudje so hodili tudi k bogatim kmetom na dnino. V S ko rbi ni bilo veliko bogatih kmetov. Vas tudi ni imela elektrike, svetili so si s petrolejkami.
Naša vas se je pričela razvijati po latu 1950. Takrat smo dobili elektriko. Vaščani so si začeli kupovati stroje, s katerimi so si olajšali delo na kmetiji. Zaposlili so se tudi v Ptuju, Kidričevem in Mariboru. Zraven zaposlitve so tudi skrbno obdelovali zemljo. Pričeli so obnavljati svoje domove, nekateri so jih začeli na novo graditi. Kmetijstvo je bilo še vedno zaostalo,, dokler niso pričeli uporabljati umetnih gne jil. Z uporabo le-teh se je pridelek močno izboljšal. Kmetje so začeli rediti več živinei Življenje ljudi se je precej izboljšalo.
Vaščani so si začeli kupovati radijske sprejemnike in televizorje. Ka‘ ne j e so se v vasi pojavila prva kolesa z motorjem. Leta 1970 so si kmetje pričeli kupovati kmetijske stroje. Začeli so strojno obdelovati zemljo. Tega leta se v naši vasi pojavijo tudi avtomobili. Živi jenska raven vaščanov se je zelo izboljšala.
Sandra Gojkovič, 5 . b
ž HAJDOŠE
Živim v vasi Hajdoše. Vas leži ob cesti Ptuj -Mari bo r. Včasih je bila to Majhna vas, danes pa se je zelo razširila, predvsem po drugi svetovni vo j ni. Nekoč so živeli v vasi pretžno kmetje in bajtarji. Hiše so bile Majhne, pokrite s slamo. Življenje je bilo zelo težko. Ni bilo elektri-ke in ne vodovoda. Dedek in babica sta mi povedala, da je kljub temu j., kii0 v vasi lepo živeti. Ob večerih so se fantjo zbirali in prepevali na vasi. Luščili so bučnice in si pripovedovali razne zgodbe. Med seboj ) „ 8o bili zelo povezani. Pomagali so si pri delu, saj takrat še ni bilo rao de rnih poljedelskih strojev. Posebna značilnost naše vasi so bili pletarji. I zdelo vali so košare in druge izdelke ter jih prodajali po raznih sejmih in vaseh. Tudi moja babica je nekoč pletla košare.
j. Elektriko je dobila vas leta 1951. Začeli so kopati kanal za hi dro cen_ kralo Zlatoličje. Usahnili so studenci, zato so vaščanom zgradili vo -do vod. Vas se je širila in dobivala no ve prebivalce, saj so del Hajdoš, _z kjer je bila prej gmajna, razparcelirali. Cesto so asfaltirali in zgradili no v gasilski do m ter trgovino. V H a j do š ah ne manjka tudi športnih igrišč. Nedaleč od mojega doma je karto dro m in olimpijsko strelišče na glinaste golobe. Blizu so tudi ptujske Toplice in stara struga Drave, kjer se poleti kopamo. Ob cesti imamo tudi električno razsvetljavo,. Vaščani so danes zaposleni v tovarnah in uradih v Ptuju in Mariboru. Imamo dobre avtobusne zveze. V vasi je ostalo le še malo trdnih kmetov, V as je močno spremenila svojo podobo. Vedno manj je travnikov. Vendar Imam svojo vas zelo rad, saj imam tukaj prijatelje ter dedka in babico.
0	Mitja Vidovič, 5. a
c
j SLOVENJA VAS - po p ripo ve di van j u vaščanov
Slovenja vas je srednje velika vas. Ljudje se pretežno ukvarjajo s kme-t lijstvom.
Kmetijstvo je bilo po drugi svetovni vojni zelo revno . Kmetje niso ime -' li strojev kot danes. Večji kmetje so imeli konje, drugi pa so zemljo
0	L delo vali s kravami, pridelali so mnogo manj hrano, ker niso imeli u~ me tnih gnojil ter raznih zaščitnih sredstev. Takrat tudi hrana ni ime-
1	a. prave cene, zato so mladi odhajali v mesto, ker je bilo tam lepše življenje. Kmete so zaničevali in se iz njih no rč uvali : "Kaj boš ti Kulak!” Hrana takrat ni bila tako potrebna, saj če je ni bilo doma, so
jo uvozili iz tujine. Kmetijstvo se je.počasi razvijalo.
Okrog leta 1966 se je za kmete začelo lepše življenje. Naprednejši so I si kupili stroje. Dobila so se tudi gnojila. V letu 1966 je v vas pri-J šel prvi traktor, ki še sedaj služi svojemu namenu. Mladi sc se začel vračati na kmetije, predvsem so se kmetije izboljšale, ko so kmetje lahko dobili kredit za stroje in hleve. Danes je v vasi le še nekaj konj, traktorjev p a preko trideset. V letu 1971 so v vasi ustanovili | Gasilsko .društvok ki je sprmeni lo način življenja. Dobili srno tudi as faitno cesto po vasi. §tu~ knjižnica Ptuj
Kot sem zasledila iz pripovedovanja, se je vas in način življenja moč no sprmeni1 in izboljšal.
Petra Kurnik, 5.a
1
GERČJA_VAS
Neki večer je oče šel k mizi, si nalil kozarček vina ter premišlja valj Tiho sem si mislila:	"Sedaj imam možnost, da povprašam očeta, kaj se
je dogajalo v naši vasi, preden sem jaz prišla na svet." Vprašala seraj "Oče, imaš kaj časa?" Rekel je:	"Sedaj pa, saj sem opravil vso delo.
Kaj pa je?"
"Bi mi lahko malce pomagal pri nalogi?"
"Pa ti bom, če ni kaj težkega;"
"Ni, ni, samo spis moram napisati o tem, kaj se je dogajalo v naši va|P si do leta 1975."	^
"Seveda vem. Joj, koliko lepih pa seveda slabih stvari se je dogajalo^) No, sedaj pa piši!" je rekel. Začel je:
"Najbolj se spominjam napornih del, ki smo jih včasih opravljali z vol kravami in konji, s konji smo orali njive tudi po več dni ; včasih sem| prespal kar pod kakšnim drevesom, živino pa privezal za drugo drevo. Drugi dan si spet začel, dokler ni bilo delo opravljeno . Vidiš, kako bilo težko", mi je pripovedoval.
"V sami kmečki, vasi so še bile strehe prekrite s slamo . Na strehah so| bili še stari dimniki, ki so največkrat povzročili požar. Gašenje pa. je potekalo po zelo starih metodah. Z vrči smo nosili »a streho vo do »| Z velikimi mukami nam je mnogokrat le uspelo, včasih pa je pogorelo
še več hiš. S a j poznaš Gerečjo vas. Ta vas je mnogokrat pogorela, za^l
so jo takrat začeli imenovati Goreča vas, pozneje pa se je preimeno v3 la v Gerečjo vas.
V vasi še niso imeli vodovoda. Takrat so bili še stari studenci, p a tu-^i elektrike še ni bilo v vseh hišah. Tisti bogati vaščani so takrat, ko je bila že elektrika, imeli celo radio in kasneje televizijo. Zvečer 8‘Tio se zbirali pri tistem in gledali ter si zastavljali vprašanje, kako lahko slika pride po žicah. Tega pa nismo vedeli. Pa tudi asfaltnih cest ni bilo. No, sedaj vidiš" , je rekal, "kako se je življenje v.naši vasi izboljšalo v nekaj letih!"
Brigita Nahberger, 5.b
VARUJMO OKOLJE ZA NAS IN BODOČE RODOVE
2ima se je poslovila in sneg je skopnel* V naši okolici pa opažamo raz-ha odlagališča smeti in drugih odpadkov. Kako žalosten je videz, če B to piš na travnik ali v gozd in tam zagledaš namesto cvetic polivinil, štedilnike, avtomobile in vso ostalo kramo !
Tudi v naši vasi imamo potok in ribnik. Oba sta zelo onesnažena. Vašča-hi vanju odmetavajo copate, polivinilaste vrečke, kartone...
£ri tem odmetavanju smeti pa sploh ne premislijo, kako to škoduje n ji -vemu zdravju in prav tako videzu vasi. Tudi turisti, ki se ustavi j a-jo ob cesti, onesnažujejo obcestne jarke. V naši vasi še doslej ni bilo hobene skupne čistilne akcije, pač pa so vaščani počistili svoja dvorišča in okolico hiš. Tako , da imajo svoje okolje čisto, na oknih pa bodo k&alu zacvetele rože. Ljudje si prizadevamo, da bi imeli urejeno okolje 86 posebej pa si to prizadevajo, prebivalci Ljubljane, ki so tudi letos izvedli čistilno akcijo: "Imejmo čisto in zeleno Ljubljano!"
^ujvečji onesnaževalec naših rok in zraka so tavarne. Iz dimnikov se ^ali gost dim, ki ga moramo vdihavati mi in vsa narava. V bližini nekaterih to v ar n se celo suši drevje. To varne tudi spuščajo odplake v naše heke ter s tem uničujejo življenje v njih. Velikokrat lahko beremo v Časopisih o množičnem poginu rib. Če se bo to nadaljevalo, bo izginilo Šivljenjo iz naših voda. Vse tovarne bi morale imeti čistilne naprave.
Tudi mi moramo skrbeti za okolje, Zato ne odmetavajmo smeti kjerkoli, haje jih odpeljimo na smetišče! S tem bomo pripomogli, da bo naša o ko -Tiča lepa in zelena.
Sandra Gojkovič, 5 „ b
MRTVA REKA
b
Slovenija je znana po svojih naravnih lepotah. Mednje spadajo vsekako*^ tudi- reke, vendar jih dandanes srečujemo onesnažene in mrtve. Tiho se
P
valijo njihove umazane gmote počasi kot prave mrtve reke. Naše reke po
Ž
večini izvirajo v gorah. Tam so še čisti živahni studenčki z bistro te
s
kočo vodo, v kateri se igrivo podijo ribe in rakci. Toda, ko priteče 1
g
ka v nižino, se drgne ob želez je strojev, pomivalnih korit, štedilnike 0, kakšne rano ji zadaja ta umazanija in kako jo zastrupljajo odplake iz razni h tovarn!
Midva z atijem sva navdušena ribiča in ravno zato lahko spremljam to uničevanje. Takrat se zamislim; "Ali jo res uničevanje rek neizogibno^ Le zakaj človek ne bi bolje skrbel za naravo in ohranjal njenih lepo t^
IV	«1
pred oči mi je stopila naša reka. Zvijala se je v bolečinah in vame kričala svojo zgodbo, ki je bila polna očitanja. Sklenil sem, da ji bom pomagal. Toda kaj bi enč lo vek proti tisočim! Tega sem se zavedal In zato zdaj bolj skrbim za njo ; ne mečem več smeti vanjo in jo opažu" ^ jem. Kljub moji povečani skrbnosti pa reka hira in hira. Čez čas bo ■'	^
umrla. Izginile bodo vse ribe, vse živali, ki živijo v njej, morda tur ] di ljudje* Človek, ali se tega ne zavedaš? Ali boš tudi vprašanje ob- 1 stoja zanemaril in dovolil, da se bo svet utopil v odpadkih?
ALI BOŠ ?
Izidor P ul ko , 6. a
ZEMLJA - SMETIŠČNA KROGLA
Sem reka Drava in izviram v Avstriji. Moja pot me vodi skozi Slovenije in Hrvatsko , kjer se izlivam v Donavo. Ta pot je dolga in na njej doživim veliko prijetnih in tudi grenkih trenutkov. V zgornjem toku sem deroča, zato me je človek izkoristil in na meni zgradil precej hidroelektrarn. 0 d Osijeka do izliva v Donavo plujejo po aieni tovorne in potniške ladje.
Z razvojem človeštva in industrije je tudi nam rekam postalo hudo. V davnih časih smo bile čiste, polne rib in drugih vodnih živali, z a dn j ^ čase sem vedno bolj umazana. Takrat, ko sem bila še čista, se je v moji strugi kopalo vedno mnogo kopalcev. Ri biči so prirejali tekmo vanj8 v ribolovu in otroci so se igrali v moji tedaj čisti vodi. V industrij skl h krajih pa so zgradili večjo to varne, ki svoje odpadke spuščajo v vodo in tudi s tem preprečujejo življenje v moji strugi. Či n več je
kilo odplak v moji vodi, manj je bilo rib. Tudi meščani in vaščani mečejo odpadke vame. Včasih so na obrežju veseli kppalci postavili so to-rQ in mi krajšali ure, ribiči pa so zvečer zadovoljni odhajali do mo v s Polno torbo rib.
)0
J življenje ob moji strugi in tudi v njej se je zelo spremenilo in bojim j8e > da bom čez nekaj let mrtva reka, prav takšna, o kateri nam prepeva
^ Smo de v svoji popevki.
Brigita Zupanič, 5.b
^	r- • M 0 V I N A JE BOJ IN
PRIHODNOST
Košček zemlje, košček sreče,
ki j i pravimo ljubeče - domovina;
^Igo je že tega, odkar sem nekje prebrala ta verz. Verz, ki se mi jo Slo bo ko vtisnil v spomin.
^ Hes je domovina košček zemlje, na kateri živimo. Tu smo se rodili, tu saio doživljali svoje srečne in nesrečne trenutke - tu smo srečni. Prečni , ker živimo v deželi, ki je lepa.
Jugoslavija - moja domovina, je prav gotovo lepa. V njej vsak dan o d-^rivarno no ve lepote, no ve razsežnosti, no ve skrite kotičke - lepše od 8Q odkritih. Če pogledaš Jugoslavijo na zemljevidu sveta, vidiš majhno : 0 Zemlje, prekrito z nekaj barvami - od zelene do modre. Ko pa po nje — heia ozmlju potuješ, te na vsakem koraku preseneti .
le redke so namreč dežele, v katerih lahko na tako majhni površini o b -Čuduješ sinje, modro morje, ki ga obletavajo beli albatrosi, visoke Sore, ki te prevzamejo s svojo veličino in ravna, nepregledna prostran slva, valujoča v rahlem vetriču...
Preseneča te Slovenija s svojim ravnim Prekmurjem, z gorato Gorenjsko Ih gričevnatim dolenjskim svetom, ki se zaključuje s pogledom na morje
Presenečen si, ko vidiš naravne lepote Hrvatske, Srbije in ostalih ^Spublik.
lep je pogled na skladnost narave, na civilizacijo in razvit svet na ehi iter mir, nerazvitost in nedotaknjen svet na drugi strani.
Ob vsej tej lepoti pa se mi nenehno vsiljuje Cankarjeva misel: "Naša domovina je boj in prihodnost; domovina je vsa ta lepota, revna zemlja0 z vsemi lepotami in bogastvom!"	^
b
Majda Erlač, S.a	^
n
HODILA PO ZEMLJI SEM NAŠI	k
Vsepovsod je lepo, a najlepše je doma!	k
To so vrstice, ki jih ljudje čestokrat uporabljamo, ko smo nekje dal ec I od doma - domovine. Kako je živeti od doma, vendar hrepeneti po do mo vi M ni, nam je v svoji pesmi Duma opisal Oton Župančič. Nek^je daleč od do ® e sanjaš in premišljuješ, kako je bilo, ko sem še bil doma. Pride pa v n življenju tudi čas, ko si vsak mlad človek želi spoznati tudi lepote "t 11 ji ne. Mlad in poln nad se napotiš v tujino , kjer spoznaš, da je domovi na le ena. Ko si star in onemogel, to toplino domovine še bolj po trebu
k
ješ. Sedišna stolu in premišljuješ...
Kako lepo je bilo, ko smo se v nedeljo popoldan odpravili na bližnji grič in si od tam ogledovali lepote Slovenije! Zdi se ti, da ni lepše pokrajine na svetu. Ko opaziš tudi napake svoje domovine, se ti zdi, d je tujina lepša, boljša, vendar se pozneje kesaš. Kako lepo je bilo, K smo se z brati in sestrami igrali ob potočku in smo zvečer sedli na p S1 ter se pogovarjali. Res, zelo lepa je bila mladost med svojimi ljudmit i na svoji zemlji.
In ko že ves onemogel, sbremenjen s spomini sediš na stolu v sobi, kjs i vdihavaš tuj zrak, sprejemaš tuje okolje, tuje navade, se spomniš zo p6 i na verz, ki si ga v domači šoli največkrat ponavljal: "Domovina je en^ \ nam vsem dodeljena in eno življenje in ena smrt!"	c
Andreja' Gornik, S, a
STRIC. PRIPOVEDUJE
Sedim v topli sobi, zunaj je mrzlo. Že zaslišim trkanje po vratih.. Po ^ mislim in se že spomnim, da je prišel stric Franc. Že ko vstopi, se razveselim, saj vem, da mi bo spet. pripovedoval svoje dogodke iz vojnih dni. Ko se vse de, mu po vem o mo'ji domači nalogi. Z veseljem mi prične pripovedovati. Začne takole:
23 -
"'Bil je Lep sončen dan, Ker »eni bil »t-ar ae^e 1^- let, sem so z vaškimi 3° tro ci igral na cesti. Nekaj časa se igramo. Med igro nas zmoti glasen ^opo t. Po gl e damo v zrak in vidimo nemška letala. Otroci se hi tro razbežimo po domovih. V poznejših letih smo že močno občutili vojno. Pri ^as so se nemški vojaki ustavljali, prenočevali in tudi zahtevali hra-ho , ki je je bilo še za nas premalo * Večkrat so se pri nas ustavili kamioni z orožjem. Mi otroci smo radi kaj izmaknili, vendar smo včasih kar krepko občutili sovražnikove roke. Nekega dne sva jaz in sosedov c Danilo odkrila v bližnjem gozdu bombo, ki je bila na pol zakopana, i Midva sva jo lepo odkopala. Enkrat, ko naju ni bilo v bližini, je bomba Eksplodirala* Bila sva presrečna, da ni nikogar ubilo. Vse se v vojni
ni tako dobro končalo. Občutili smo veliko pomanjkanje obleke, obutve, t jbo 1 j, pa hrane. V šolo sem hodil štiri leta v Nemčiji is tri leta v
^ domovini. Tudi v domovini nisem redno hodil v šolo zaradi km&jki.h cpra-
u vi 1 doma. Toda za danes moram končati, ker me kliče delo e če še te
kaj zanima, kar vprašaj! Če bom le znal, ti bom odgovoril«"
s tri c je končal s pripovedovanjem, jaz'pa še zmeraj premišljujem...
Marta Čelan, 5,a
MOJA KURI Re K A POT
> Sera kurir majhne čete. Opisal vam bom svojo prvo kurirsko pot.
Starše so Nemci odpeljali v taborišče, zato sem se odločil, da bom ku-3 ^ir. Ko sem hodil po gozdovih, sem našel veliko podrtih šotorov in uga-3 Blc oglje. Tako sem hodil cele tri dni, Spal sem skrit v grmovju, pre-' Drigan^ ga iiie nihče ne najde. A ko sem se nekaga jutra zbudil, so bili °koli mene partizani. Takoj sem s ko č i $ in hotel zbežati, a me je eden Prijel, da nisem zbežal. Vprašali so me, od ko d seai in kaj tu delam. Po ve da]_ s e ia jim vse. Takrat me je eden / pozneje sem zvedel, da je ko -d ant/ vprašal, ali bi hotel ostati pri njih kot kurir. Bil sem zelo vesel, kajti mislil sem, da me bo do poslali nazaj, rekoč, da sem pre-^lad. imel sem komaj 10 let. Takoj sem privolil in anto smo pričeli Dostavljati šotore. Ko smo jih postavili, me je komandant, ime mu je kilo Franci, po klical k sobi. Pogovarjala sva sc kot stara znanca. Naj -Dre j oii j e razkazal puško. Učil sem se tako dolgo, dokler nisem znal atreljati skoraj tako kot on. Nato me je seznanil s položajem. Ko je Vse povedal, sem odšel spat skupaj z drugimi. Imeli smo stražo. Nekaj
•	'	- 24 -
časa se me je loteval čuden nemir, zato sem se še bolj stisnil v kot i' končno .zaspal. Prebudilo me je streljanje. Pograbil sera puško in steke’ h komandantu. Ta se je posvetoval z drugimi. Ko me je zagledal, je vzkliknil:	"Rešeni!" Napisal je'pismo .in mi' ga dal. Skril sem ga med na
odpadli podplat. Nesti sem ga moral najbližnji četi, ki je bila o ddal j1 na 10 km. Povedal mi je tudi geslo. Prebil sem se skozi obroč in s tekel Tako sem tekel celo uro. Ves prestrašen sem prišel do čete. Oddal sem pismo in z drugimi -o dšel v boj. Bojevali so se hrabro in po nekaj urnem boju premagali sovražnika.
Takšna je bila moja prva kurirska pot.
Janez Kirbiš,. 5. a
MESEC MAJ - TITOV MAJ
Mesec maj je eden izmed dvanajstih mesecev v letu. Vendar ta mesec ni takšen kot vsi ostali. To je mesec mladosti, radosti, vesolja - to je Ti to v maj. Nekdo bi se vprašal: "Zakaj je to Ti to v maj?"
Jaz si predstavljam pod to besedo nek^j velikega, lepega, radostnega i! ponosnega. Maj je me sev Titovega rojstva, sočasno pa noseč njegove zad' nje bitke, v kateri je bil dokončno premagan. Smrt je bila močnejša o d njega. Njegovo rojstvo je za naš narod pomenilo veliko, saj smo dobili človeka, ki je vidci pravo pot. Z njim so tekla leta vojne in z leti j1 prišla tudi svoboda. Z njegovo smrtjo pa smo izgubili nekaj najdražjeg! nekaj nepo zabnega. Tito je bil človek, ki je začrtal pot, po kateri n-% bi stopali naprej. Mi mladi imamo to nalogo , da nadaljujemo začrtano pot-. Kot simbol njegovega dela nam je ostal zapisan datum 25. maj -Titov rojstni - dan. Takrat praznujemo dan mladosti.
V mesecu maju potuje po Jugoslaviji tudi štafeta mladosti, ki 25. m a j a prispe na stadion v Beogradu. Tam je slovesnost meseca maja in hkrati zaključek majskih dogodkov iz preteklosti, in s e dan jo s ti , Jugoslavija in Tito bosta še dolgo ostala zapisana v zgodovini. Ti dve imeni bosta ostali, nikolu ne bosta zabrisani in uničeni v mojem srcu.
Valerija Vaupotič, 8.b
I
V ZGODNJI MLADOSTI SE VIDIMO SPET
Pozimi smo se odločili, da g zremo na Pohorje. Bilo je že konec zime. Ko 8tao se vračali, smo videli 1 as to vi č ko.
Lasto vigka se je torej vračala v domovino . Jeseni je odletela na jug.
Ko se je vrnila, je spletla gnp z do . Dobila je mladiče. Ko so ti odra -ali, jih je učila kakor prava mati. Vodila jih je na sprehod, učila ^aznih spretnosti v letanju.
vsi vemo , da se letni časi menjavajo, zato je spet jesen. Ptice so o d-■^tele na jug. Ko sem jih opazovala, sem ugotovila, da s težkim srcem. Opuščajo domovino. V svojem jeziku so rekle: "Zbogom, ljuba domo vina*" Kjuba mati." Mati se je trudila, da je vzgojila otroke, jih nego val a,.. Kdaj so jo pustili samo umirati v samoti.
Podobno se dogaja pri ljudeh. Mati svoje otroke vzgaja in neguje, jih udi z ljubeznijo, nazadnje jo prepustijo usodi. Še se ljudje vračajo iz tujine. srečni so, če najdejo očeta, mater, sestre, brate. Žalostno je Za zdomce, če najdejo bolne starše, še bolj pa, če jim,umrejo. Ob 0 d-du so rekli le; "Z bo go m, mati, oče, sestra, ali brat. " Marsikaj dob-t'ega bi lahko rekli , a ni so računali' na bridko uscsdo svojih staršev.
Voščili bi jim stisk roke ali poljub. Njeni otroci so zleteli iz fihezda, ne da bi... Neka mati je spraševala, kaj ima od otrok, ko pa ^ t ptički zletijo iz gnezda.
je mnenje ni takšno kot nekaterih ljudi: "Pustil bom mater, očeta, sestro, brata, odšel bom v daljnje kraje, da se ne bo m z njimi jezil." K®, jaz tega ne bom rekla nikomur. Zavedam se, kaj mi pomeni mati, kaj °Č e, Vem, z veliko ljubeznijo sta me negovala in učila*. Zato ne bi mo -&la izgovoriti besede:	"Pojdem in ne bo me nikoli več!" To bi bilo za
ta° j e starše usodno. Želim si, da bi bila dobra in plemenita do svoje ^atere in do domovino.
Mateja Sagadin, 6.b
ČLOVEK ČLOVEKU
K avtobusom smo se odpravili na kratek izlet po Gorenjski. Bilo je ze-1
0 mrzlo* še bolj pa je vo žpjo oviral snežni me to ž; vendar se vesela ^užba v avtobusu ni kaj dosti zanimala za vreme. Prepevali smo in se ^selili lepot slovensko pokrajine, ki jih bomo še videli. Niti op azi -^ nismo, kako sc je na cesti zgostil promet in kako so poledenele ceR-te,
26
Toda naenkrat pa začne avtobus zanašati in pozibavati. Po avtobusu se je pričelo vpitje, prevzemal nas je strah.■Ravno v tem času pa je izza o Vinka pripeljal ogromen tovornjak, ne zavedajoč smo se skrili pod sedeže in pričakovali usodnega trenutka. Zacvilile so zavore in močno na-‘ je zaneslo na kraj cesta, nas odbilo nazaj in zopet v ograjo. Na koncu se je avtobus prekucnil na levo stran. Vsi smo nepremično ležali po d sedeži. Naenkrat pa smo slišali glas sirene. Poskušala sem vstati, toda brez uspeha, v nogi in v glavi sem začutila bolečino. Potniki so se počasi premikali, vendar nikakor niso mogli ven, ker so bila izhodna vrata obrnjena proti tlom. Tedaj pa so prihiteli na pomoč člani reševalne službe. Pričeli so razbijati okna in pomagati potnikom iz avtobusa. Vsi amo bili pretreseni. Toda jaz še zaieraj nisem mogla stopiti na noge. Kor pa sem se bala, da me bodo pustili v avtobusu, sem’.pričel5 vpiti: "Na pomoč, naj mi kdo pomaga!" Ravno takrat je medicinska sesti’' pregledovala, če je kdo ostal v avtobusu. Pomagala mi je ven. Položili so me na nosila in odnesli v rešilni avtomobil. Prispeli smo v bolnišnico, razen mene sta bili že dve po nesrečenki. prepeljali so nas v po" sebno sobo in- prič el se je pregled. Takoj so določili, da moram v o p e" raci j s ko sobo. Potrebovala sem kri , zato so takoj pričeli iskali osebo1 ki bi mi kri lahko darovala. Bila som nezavestna in sploh nisem vedeli kaj- se z menoj dogaja, fiez nekaj časa sem se zbudila v postelji sredi sobe. Najprej nisem vedela, kje sem, a takoj za tem j o prišla v sobo , medicinska sestra in mi zmerila temperaturo. Potolažila me je, da se J1 moje stanje zelo izboljšalo, toda če ne bi bilo moje sošolke, ki mi j6 darovala kri, bi se moje življenje verjetno tragično končalo. Takoj s6 ho. te la zvedeti, kdo je bil tako radodaren. Bila sem ji hvaležna in ug5] to vila sem, da ji bom ostala večni dolžnik.
Polona Gornik, 7.a
k.
SVET BREZ LAKOTE IN POMANJKANJA
Iztekli 30 se zadnji dnevi starega leta in spet praznujemo p ri do h no ve -leta. Vsakdo praznuje drugače. Nekdo praznuje doma, nekdo v hotelih, Pro prijateljih, rano go pa je taki h, novega leta ne praznujejo in s stra. ho m zrejo v prihodnost.
Se dl jo lačni In premraženi pred porušenimi do mo vi . Bojijo se, da v no -veia letu ne bo nič drugače. Vse te misli se mi podijo po glavi na no vo.-Ie tno noč. Slišim, kako nazdravljajo zdravju, sreči, nihče ne o meni atrahu, vojne, lakote, vendar vsakdo se tega boji in želi, da toga no -koden ne bi doživel.
Sr a udari polnoč, pričelo se je no vo leto. Ko stojimo z dvignjenimi ko-zar ci, si že lira, da bi se mi grlo odprlo in izkričalo vse moje želje.
Te niso samo moje želje, to so želje vseh: nič vojnih strahot, lakote, Pomanjkanja, nesreče, sovraštva in še bi lahko naštevali. Tega nikoli he zmanjka. Bojimo se stopiti v novo leto in upamo, da se bo vse to ko n Šalo, vendar to so le želje, želje, ki se bodo uresničile le takrat, ko komo vsi to želeli. Zdaj smo v no vem letu in stopamo po no vi poti in ^pamo, da bo mo po tej poti stopali mirno in svobodno.
Simona Vratič, 7,a
MOJ BRAT JE BIL VOJAK
Ickam starejšega brata, ki je bil pri vojakih. Vojaški rok je služil v tu paračin v Srbiji. Nekaj časa je bil navaden vojak, potem j o do -kil čin desetarja. Mlade vojakinje prostovoljke je moral naučiti Vo -jaški h veščin. Kadar je bil na"dopustu, sem ga z zanimanjem poslušal, j G pripovedoval o ženski vojski. Tudi jaz bi rad postal dober vojak, bo m pdrastel.
Štefan Petek, 3.b
2.8
Mg JE OTROŠTVU
Po pripovedovanju stare mame sem bila kot majhen otrok zelo pri dna.Pri1' po ve do vala mi je, da sem sc v zibki smehljala, mahala z rokami in se poskusila vstati, kar pa mi ni uspelo.
Ko som shodila, sem že spoznala potk sosedom. Igrala sem sc na dvorišču. Najraje sem imela psa Kas to rj a. Največkrat pa sem splezala čez o -grajo in šla k Lidiji, igrali sva se z žogo in punčkami. Toda igra z njimi je minila.
pričele so me zanimati druge stvari. Zelo rada sem poslušala pravljice* Začela sem hoditi v vrtec. Tam mi ni bilo všeč; Jokala sem, ko me je mi ca zgodaj zjutraj peljala v vrtec.
Ko sem dopolnila štiri leta, sem izgubila mamico. To je bil zelo žalosten dogodek za našo družino . Tudi meni je bilo hudo, čeprav se ma-mičine smrti nisem zavedala. Venomer sem mislila, da mamica spi med cvetjem in svečami, po mamičini smrti je prišel neki moški. To je bil
mo iš ata. Hotel me je odpeljati, jaz pa sem jokala in nisem hotela z nji'
•
Moja teta mi je poslala kolo, ki je bilo zelo lepo. Pri učenju vožnje s kolesom sem se tudi potolkla, čez nekaj dni pa sem že dirjala po dvorišču in plašila kokoši. Spoznala sem že tudi prijateljici Sonjo in Aleksandro. Sonja je bila včasih domošljava in sva se skregali.
S sedmimi leti sem začela hoditi v šolo. Pričele so se šolsko obveznosti. Kljub temu je bilo dovolj časa za igro. Tako je teklo moje o trey štvo, vse do petega razreda.
V spominu pa mi bo ostala mamičina smrt. Mislim, da sem prikrajš anaza nekaj velikega , nimam mamice. Imam pa dobro staro mamo, ki mi omogoča lepo o tro š tvo ,
Sandra Gojkovič, 5 .b
Po pripovedovanju mamice sem p rive kala na svet v mrzlem januarskem dnevu. Bila sem droban, vendar priden dojenček,- Shodila sera z osmimi meseci. Seveda sta k temu dosti pripomogla mama in ata, ki sta me p a-&ila, ko sta bila ati in mamica v službi.Ko sem bila stara eno leto ih pol, som bila prvič na morju.Bala sem se vc de in le dva dni pred odhodom domov sem prvič stopila v vodo. Začela sem govoriti in postala sem zelo radovedna. Pred četrtim letom starosti sem dobila sestrico.
- 29
ko sva z atijem odšla v bolnišnico na obisk k mamici, sem hotela vi -ti dojenčka. Mamica je domov prinebla malo štručko in ves dan se ni -8Gin ganila pd košarice. Na sestrico sem bila sprva- jezna, saj so se več Ukvarjali z njo kakor pa z mano .
6ez dve leti sem dobila vabilo .za vpis v šolo-. Obiskovala sem malo šolo fnve dni mi je bilo vse no vo , tudi sošolke in sošolci. Po nekaj dneh 8em se vživela v novo okolje.
Tu di potepala sem se pri se se do vi h in pri' sestrični Renati . Še med o bi-8 ko m. male šole sem imela čas, da sem se igrala s punčkami in medvedkom. Ko sem obiskovala prvi razred, sem igrače odstopila sestri. Potrudila 8 e m se pri učenju in do mo v prinesla odlično spričevalo.
Leta hitro minevajo, saj obiskujem že peti razred in sestra že drugega.
Suzana Rep c c, 5.b
Mf.JA SESTRICA
Mo ji sos trici je ime Vanja. Ko pišem nalogo, mi rada nagaja. Sestrica hi se rada igrala z menoj, jaz pa moram pisati nalogo. Sestrica hodi v vr te c. stara je pet- let in pol.
Petra Kampi, l.b
SESTRA MI POMAGA
Moji sestri je ime Suzana. Hodi v peti razred. Ima rjave lase in rjave °či„ 5e v šoli česar ne vem, mi vedno rada pomaga pri domači nalogi. Tudi razne igrice se rada igra z menoj.
Ko še nisem imela svojega kolesa, mi ga je rada posodila. Pomaga mami -ci pri pospravljanju in kuhanju. Vedno je dobre volje in družabna.
Mateja Rep e c, 2.b
MOJ BRATEC
Moj bratec je star 6 mesecev, ime mu je Dean. Imam ga zelo rada, ker je majhen. Mamici ga pomagam, okopati , previti in še kaj drugega. Če se joče, ga vzamem v naročje in ga pomirim, da zaspi. Vsak dan grem z njim ha sprehod, peljem ga z vozičkom ali ga nesem v naročju. Hodiva k pri -jatoljici Jožici ali pa k.Nevenki. Tam se igramo med enim ognjem, Dean has opazuje in se smeji.
Alenka Habjanič, 3.a
- 30
MAMICf IMAM RADA
Moja mamica je velika, močna in ima črno lase. Hodi v službo v Ptuj.
Vč asi h je bila doma na kmetiji. Ko sem bila majhna, smo krave prodali in mamica ja odšla v službo .
Ko pride iz službe, nam skuha kosilo in gre ven delat. Pomagam ji pri delu • pospravim posodo, posteljem, pometem, pomijem posodo in skuham mleko. Včasih jo tudi kaj razjezim in zato sem kregana.
Mamico imam zelo rada in je ne bi nikomur dala.
Hevda Golob, 2* a
BRATRANEC MITJA
Mojemu bratrancu je ime Mitja* Doma je v Tržcu. Obiskuje 1 * a razred osnovne šole v Vidmu. Ima dolgo po t v šolo. Ko pride k meni , se žogav& ali kotalkava. Ima črne lase. V zmskih počitnicah je bil pri meni. Šli smo se smučat na Pohorje. Večkrat je padel. Z njim se zelo rada igram. Nikdar se ne ski*ebava. S s vA ji mi starši se je vselil v no vo hišo. N j g' go vi mamici je ime Nada, očku pa Jože. Vedno komaj čakam, da soobišče-' va. Zelo si želim, da bi šla letos k Mitju na počitnice.
Suzana Se dl aš ek, 2. b
PRIJATELJICA DANIELA
.
Moji prijateljici je ime Daniela. Hodiva skupaj v šolo in v isti razred. Je zelo velika. Tudi stanujeva blizu. Jaz grem včasih k njej, o n9 pa pride k meni. Moja prijateljica nosi očala. Ima svetlo rjave lase, Včasih si tudi piševa. Ko bo m imela rojstni dan, jo bo m povabila na torto. Spoznala sem jo v tem šolskem letu. Ko je bil moj bratec Dejan še majhen, sva ga s prijateljico vozili v vozičku.
Ksenija Hriberšek, 2.b KAKO SEM ZAČELA IGRATI HARMONIKO
Ko som bila stara šest let, sem prosila učitelja Jožeta Matjašiča, da bi tudi mene učil igrati na harmoniko. Vsak ponedeljek je prišel k nai61 poučeval je mojega bratranca Bojana. To me je tako navdušilo, da sem si želela čimprej spoznati note. Ko sem začela obiskovati prvi razred) me je tudi učitelj Jožo Matjašič sprejel v prvi letnik. Harmoniko sefl imela od bratranca, on jo je že p r er as tel. Tako sem dobila najprej

-31
&0 te, te sem morala lOO krat napisati v notni zvezek. Petem sem dobila že pesmice in tako sem zaključila prvi letnik. V drugem letu sem bila že sprejeta na skupne vaje v Maribor. Tam se vadimo skupno, približno l5o učencev. Imela sem tudi veselje do folklornih plesov. Tukaj pa imam Mentorico Francko Matjašič, učiteljevo ženo . Tako že drugo leto hodim vsako soboto- v Maribor na skupne vaje.Sedaj že končujem tretji letnik harmonike in drugi letnik folklornih plesov. Dobila sem čisto novo 30 basno. harmoniko Melodija. Sedaj mi je še stara mama vlila poguma in ve-BQlja, ko mi je kupila harmoniko. Tako sem prvič nastopila z njo na Prvomajski proslavi, ki so jo priredili Ha j do s ani v Gasilskem domu. Srečna in ponosna sem bila, da sem jim lahko zaigrala. Upam, da me bodo po vabili.
Mo j a skupina harmonikarjev se imenuje Krilato kolo.
Diana Šeruga, 3.a
NAŠ VRT
Spomladi sva z mamico pričeli dal ati na vrtu. Mamica je gredice prekopala in pognojila. Potem sva z grabljami poravnali zemljo. Mamica je po sejala korenček, peteršiljček, solato in čebulo. Nekega dne mi je ma-ftica rekla, naj kupim seme rdeče pese. Šla sem v trgovino in ga kupila. Seme sem posejala v lončke. Pridno sem jih zalivala. Solato, ki jo je posojala mami ca, sva opleli. Tudi čebula je že zrastla. Zelo sva po -^o sni na naš vrt.
Sabina Steiner, 3.b
NAŠA KMETIJA
Naša kmetija je v Hajdini na Dravskem polju. Ukvarjamo se z živinorejo in poljedelstvom. V hlevu imamo 13 molznic, telice in pitance. Iraa.no dva stolpna in tri ko ri taste silose. Iz stolpnega silosa z očkom mečeva silos. S samokolnico ga voziva v hlev. Ko midva krmiva živino, mama s strojem molze. Bratovo delo je le pometanje hleva. Velikokrat pa mora v so to delo opravljati le mama sama. Doraščam, zato sem vsak dan mo č -ne jši. Tako bo m lahko vedno več pomagal p hi delu.
Srečko Kirbiš, 3 .b
Ko je bila zima, sem se smučal. Padel sem in si zvil nogo. Mamica me je peljala v boIno snico. Pokvaril sem si počitnice. Z mavcem sem sel v šoz lo. Potem sem šbI nazaj v •bolnišnico. Tam so mi odstranili mavec.
Danijel Bedrač, l.a
NAŠI ZVESTI PRIJATELJI IZ ŽIVALSKEGA SVETA
MO J' KUŽA
Moj kužek je rjave in črne barve. Ime mu je Tarzan. K hiši ga je pripe" Ijala moja sestrična Irena. Je velik ovčar.
imam ga zelo rada. Ker je tako hud, je pripet.Ko je lačen, mu prinesem hrano. Za nič na svetu ga ne bi dala vstran*
Karmen Meglič, 2 * a
MOJA. MUCA
Moja muca je siva. Ime ji je Mikica. Pred enim te dnom je skotila štiri mladiče. Hranim jo z mlekom, mesom, ko s trni in ribami. Z mano se rada igra. Je pridna muca, saj poje vse, kar do. bi.
Sebastijan Strmšek,	2.a
NAŠ DŽONI
0 d tete smo dobili majhnega psička. Ime mu je Džoni. Je črno rjave bar" ve. Zelo ga imam rada. Vsak dan mu dam hrano , da ni lačen. Redno mu me" n jam. vodo. Zelo rad pije mleko. Ko g. a je teta pripeljala k nam, je nek^ dni cvilil.•Pomagati mu nisem mogla, ker sem vedela, da joče za mamo. Zdaj se je že privadil. Želim si, da bi hitro zrastel in nas čuval.
Suzana Ščavničar, 3.a
DOMIŠLJAVI PAV
Doma imamo pava. Prinesel ga je stari ata. Pav prebiva povsod, kjer so lahko premika. Pav jo tako velik kot puran, le da ima daljši rep. Po do" ben je drugim pernatim živalim. Rep ima pisan, dolg in košat. Hrani s e s tako hrano kot kokoši, pav se rad gleda v ogledalo in no mara kokosi* pav se oglaša gggggaaaaau.
Petra Maruš e k,	2.b


Domoznanski oddelek
371
NAJDIHOJCA
1984
373.3(497.12 Hajdina)
0219761,1
COBISS 0
5
o<
Izdaja
Osnovna šola Hajdina Uredniki
člani literarnega krožka
Likovne priloge člani likovnega krožka
Mentorji Rozina Širovnik Anica Kotar Romana Kiseljak
Tisk likovnih prispevkov in ovitka
Ptujska tiskarna Ptuj, 1984