Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati na uredništvo — naročnino, reklamacije in vse administrativne stvari pa na upravništvo v Ljubljani, Učiteljska tiskarna, Frančiškanska ul. 6/1. Vse po-šiljatve je pošiljati franko. Reklamacije so proste poštnine. Rokopisov ne vračamo. Telefon uredn. 312.
UČITELJSKI TOVARIŠ
Stanovsko poiitiško
UJU. - Poverjeništvo Ljubljana
Izhaja vsak četrtek. Naročnina znaša za neorganizirane 60 Din, za inozem. 80 Din. Posamezna štev. 1-50 Din. Članstvo „Pov. UJU — Ljubljana" ima s članarino že plačano naročnino za list. Za oglase in reklamne notice vseh vrst je plačati po Din 2'50 od petit vrste. Inseratni davek posebej. Pošt. ček. ur. 11.197.
Določbe novega finančnega zakona za leto 1927/28., ki zadevajo prosveto in državno
uradništvo.
Prinašamo izčrpek iz novega financ« nega zakona, ki je bil sprejet 31. marca t. 1. v narodni skupščini in je veljaven od 1. aprila 1927 do 1. aprila 1928.
Reduciranje gimnazij.
Člen 104. a (nov) se glasi: Gimnazije morejo biti nižje s štirimi razredi in popol« ne z osmimi razredi.
Število popolnih državnih gimnazij v celi državi ne sme biti večje od osemdeset. V katerih mestih bodo popolne gimnazije bo odločal ministrski svet na predlog pro« svetnega ministra. Ostalg popolne gimna« zije se morajo stopnjema spremeniti v ne« popolne s štirimi razredi. Izvedba tega se začne s šolskim letom 1927./28.
Nepopolne gimnazije z več kot štirimi razredi se morajo spremeniti v štirirazred« ne. Tudi izvedba tega se začne s šolskim letom 1927./28.
Preosnova reduciranih gimnazij v meščan« ske in strokovne šole.
Člen 104. b (nov), se glasi: Nižje gim« nazije ki v zadnjih treh letih niso imele na koncu tretjega trimesečja več kot 120 učen« cev, se stopnjema zaprejo, počenši s šol« skim letom 1927./28. Namesto teh se lahko po potrebi otvorijo meščanske ali strokov« ne šole.
Jeziki v srednjih šolah.
Člen 104. c (nov), se glasi; V členu 116. zakona o srednjih šolah se doda na koncu točke 1.: »Kot stranski predmet se lahko vzame angleški ali italijanski jezik«, a na koncu točke 3. se doda: »Kot glavni pred« met se lahko vzame angleški ali italijanski jezik.«
Reduciranje učiteljišč.
Člen 104. C (nov), se glasi: Učiteljišč sme biti v državi največ 33, kar jih je več se stopnjema zapro, počenši s šolskim le« tom 1927./28.
Narodno gledališče.
Člen 106. Na koncu teksta postaviti ve« jico in dodati besede »in narodnim gleda« liščem v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani, za izdatke, od katerih je odvisna pridobitev in povečanje dohodkov.«
Ukinitev nižjih tečajnih izpitov v srednjih šolah.
Člen 107. se menja in se glasi: V čl. 47. zakona o srednjih šolah se ukine odredba o nižjem tečajnem izpitu. V V. razred sred« njih šol se smejo sprejeti vsi učenci, ki kon« čajo z uspehom IV. razred.
Honorarne ure na srednjih šolah.
Člen 107. a (nov), se glasi: Veljavnost člena 86. finančnega zakona za proračunsko leto 1926./27. o spremembi uredbe o poviši« cah plače in honoriranju ur ravnateljem in nastavljencem srednjih šol se podaljša tudi na proračunsko leto 1927./28.
Disciplinska sodišča in postopek za osnovno in meščanskošolsko učiteljstvo.
Člen 108. a (nov), se glasi: V zvezi s čl. 85. zakona o proračunskih dvanajstinah za april«julij 1925 in čl. 7. zakona o prora« čunskih dvanajstinah za december 1925 — marc 1926, se pooblašča prosvetnega mini« stra, da sme za reševanje disciplinarnih za« dev učiteljev osnovnih in meščanskih šol osnovati disciplinarna razsodišča prve in« stance pri oblastnih velikih županih in di« sciplinarno razsodišče pri prosvetnem mini« strstvu kot drugo in zadnjo instanco.
Število članov in postopek za ta razso« dišča odredi prosvetni minister potom od« redbe.
Ustanovitev krajevnih in oblastnih šolskih odborov.
Člen 108. b (nov), se glasi: Pooblašča se prosvetnega ministra, da sme z odredbo urediti vprašanje krajevnih in oblastnih šolskih odborov v smislu čl. 62. zakona o narodnih šolah od 19. aprila 1904. leta, v zvezi z novo razdelitvijo države na oblasti, ki je nastala po izvršenih volitvah 23. janu« arja 1927. leta.
Enoletni tečaji za učitelje glasbe in telovadbe.
Člen 108. c (nov), se glasi: Pooblašča se prosvetnega ministra, da organizira eno« letne tečaje za učitelje glasbe in telovadbe na srednjih šolah. V te tečaje se sme spre« f\Po razpisu 50 osnovnošolskih učiteljev,
seb Se ve' da bi bili za to stroko P0i sposobni. Po končanem tečaju se ti
nco ' ne niorejo vrniti na osnovno šolo,
r... o °,stanejo stalno kot strokovni učitelji
na srednjih šolah.
Pridelitev učiteljstva k prosvetni upravi in v prosvetne zavode.
Člen 108. (nov), se glasi: Izjemoma se proti čl. 123. zakona o državnem računo« vodstvu in čl. 101. zakona o civilnih uradni« kih in ostalih državnih uslužbencih poobla« šča prosvetnega ministra, da sme v prora« čunskem letu 1927./28. uporabljati univerzi« tetne profesorje, po pristanku Univerzitet« nega sveta, profesorje srednjih in strokov« nih šol, učiteljstvo meščanskih in narodnih šol, za delo v prosvetnem ministrstvu^ pri oblastnih prosvetnih oddelkih, v muzejih, gledališčih, strokovnih šolah, pri kulturnih in humanih ustanovah in na položajih vrši« teljev dolžnosti šolskih nadzornikov, po službeni potrebi, a ravno tako uradnike pro« svetnega ministrstva in prosvetnih oddelkov za delo pri gledališčih, zopet po službeni potrebi.
Oprostitev poštnine državne tiskarne.
Člen 108. (nov), se glasi: Državna ti«
skarna v Beogradu je oproščena poštnine za zaboje, omote in pisma ki jih pošilja svojim pooblaščenim knjigarnam. Ravno tako so oproščene poštnine pooblaščene ti« skarne za vse zaboje, omote in pisma, ki jih pošiljajo državni tiskarni.
Zdravniški pregled državnih uradnikov po čl. 108. čin. zakona.
Člen 120. d (nov), se glasi: Državni in samoupravni zdravniki nimajo pravice do zdravniške nagrade takrat, ko vršijo pre« gled v smislu čl. 108. zakona o civilnih urad« nikih in drugih državnih nameščencih.
Ukinitev mest strokovnih referentov pri velikih županih.
Člen 174. a (nov), se glasi: Ukinejo se mesta strokovnih referentov pri velikih žu« panih in se njihove funkcije prenesejo na velike župane same.
Odbor za varčevanje v državni upravi.
Člen 180. a (nov), se glasi: Ustanavlja se državni odbor za racionelno izvajanje varčevanja v državni administraciji in dr« žavnem gospodarstvu.
Ta odbor tvorijo: predsednik in 22 čla« nov. V odbor pridejo:
a)	štirinajst narodnih poslancev, ki jih odredi iz svoje sredine finančni odbor na« rodne skupščine, in
b)	osem oseb, ki bodo na predlog fi« nančnega ministra postavljene s kraljevim ukazom.
Predsednik tega odbora je finančni minister.
Ministrski svet predpiše sporazumno s finančnim odborom narodne skupščine po čl. 94. ustave, uredbo o načinu delovanja, pravicah in dolžnostih odbora in o načinu in izvedbi po odboru predloženih korakov, ki se imajo podvzeti za izvajanje varčeva« nja v državni upravi.
Izvedba odborovih navodil spada pod finančno ministrstvo.
Izprememba uradniškega zakona in raz« vrstilne uredbe.
Člen 180. z finančnega zakona se glasi:
Ministrski svet se pooblašča, da v spo« razumu s finančnim odborom Narodne skupščine potom uredbe v smislu člena 94. ustave izpremeni in dopolni odredbe zako« na o uradnikih in ostalih civilnih državnih uslužbencih, da izpremeni zakon o držav« nem saobračajnem osobju in zakon o ustroj« stvu vojske in mornarice, kakor tudi ured« bo o razvrstitvi in razporedbi činovnikov in ostalih civilnih državnih uslužbencev in dr« žavnega saobračajnega osobja.
Izpremembe in dopolnitve naj bodo v sledečih mejah:
1.	Prejemki državnih uradnikov in uslužbencev naj se regulirajo sorazmerno važnosti in odgovornosti dela, ki ga urad« nik vrši in na podlagi službenih let, ne da se pri tem prekoračijo proračunsko odo« breni krediti za te izdatke.
2.	Odredbe o pokojninah naj se izpre« menijo in izpopolnijo tako, da se na eni strani ugodi stvarnim potrebam države, na drugi strani pa podpre one uradnike in uslužbence, ki so dopolnili službeno dobo ali so postali v državni službi nesposobni za nadaljno delo in zaslužek. V to svrho je treba izpremeniti in dopolniti odredbe, ki govore o pogojih, pod katerimi more biti uradnik upokojen ter o dobi, ki bo slu« žila za podlago določevanja pokojnine. Te izpremembe in dopolnitve se ne morejo nanašati na one uradnike, ki so bili upoko« jeni pred uveljavljenjem tega zakona.
3.	Da se disciplinirani postopek lahko izpremeni in dopolni na ta način, da se pri« stojnost prenese na posebna disciplinarna sodišča v poedinih resortih in se v teh slu« čajih za največje kazni more pridržati kom« petenca Državnega Saveta.
4.	Predpisati se morajo prehodne na« redbe potrebne za izvršitev teh izprememb.
5.	Uredba o razvrstitvi državnih urad« nikov, kakor železničarjev se morajo isto« časno z odredbami zakona, ki' so z njimi v zvezi spremeniti in dopolniti tako, da se izločijo vse napake in nedostatki, ki so se pokazali pri izvajanju teh zakonov. One se morajo izdelati kot sestavni del teh za« konov.
Omejitev upokojitve.
Člen 180 (nov), se glasi: Državna služ« ba ne sme prestati na podlagi upokojitve, razen slučajev, ki so predvideni po čl. 234. uradniškega zakona, ki se pa sme uporab« ljati tudi le v slučaju službene potrebe in po utemeljenem odloku ministrskega sveta, a je glede proračunske možnosti osebno odgovoren tudi za take upokojitve resorni minister. Ako je vzrok upokojitve one« moglost, duševna ali fizična nesposobnost, ima finančni minister pravico odrediti ko« misijonelni zdravniški pregled.
Ukinitev sprejemanja novincev v državno službo.
Člen 180. j (nov), se glasi: Med prora« čunskim letom 1927./28. je ustavljen spre« jem novih uradnikov v državno službo, ra« zen slučajev povratka iz penzije v aktivno službo.
Izjemoma se sme po pismenem rešenju ministrskega sveta sprejeti v državno služ« bo nov uradnik ali uslužbenec le v slučaju neodložljive potrebe, a to na podlagi pis« mene utemeljitve te potrebe in predloga resornega ministra ter pristanka finančne« ga ministra.
V državno službo se ne morejo sprejeti, izvzemši reaktiviranja, oni civilni in vojni
Znano je, da ne zadostuje živemu or« ganizmu samo namen življenja, ampak imeti mora tudi pogoj za življenje. Ker je vsakemu organizmu torej tudi organi« zaciji, ki skuša doseči svoj namen, pogoj dobro gospodarstvo, je umljivo, da mora tudi naša organizacija, ako hoče procvitati, zaposliti dobršen del svoje moči na tem polju. Ne zadostuje pa, da posveča skrb samo pridnemu pobiranju članarine in pravilni nje uporabi, ampak obračati mora pažnjo tudi na one gospodarske ustanove, ki se štejejo kot stanovske gospodarske ustanove.
Na enih in na drugih pa je interesi« rano vse organizirano slovensko učitelj« stvo, ne samo oni, ki so dali tem institu« cijam življenje.	.
Dobrot onih je deležen vsak posa« meznik direktno, dobrot drugih pa stanov« ska organizacija in po > tej posameznik. Ker je torej zveza med stanovsko organi« zacijo in našimi gospodarskimi ustanova« mi tako tesna, da ni obstoja eni brez dru« ge, je umljivo, da stanovski organizaciji ni vse eno in tudi biti ne sme, v kakšnem stanju so naše gospodarske ustanove in kakšno . stališče zavzemajo iste napram stanovski organizaciji. Na noben način n. pr. ne bi smela naša stanovska organi« zacija trpeti, da ena gospodarska ustanova izdaja dva učiteljska lista, list mogočne stanovske organizacije in listič, ki kljub le« pemu imenu dela med člani razdor.
To tesno zvezo med stanovsko in go« spodarskimi organizacijami narekuje že tudi modern trgovski duh. Podjetnik, ki se hoče ogniti štrajkom, bojkotu itd., ki hoče delovno silo v največji meri in raci« jonelno izrabiti, se poslužuje najmoder« nejše prodajne metode, zato naredi v po« štev najbolj prihajajoče faktorje kot so« lastnike podjetja.
Da pa mora naša stanovska organiza« cija obračati vso pozornost našim gospo« darskim ustanovam, ki so danes še vsaka
III.
Družabna gospodarska vprašanja še nc zanimajo učiteljev, ne naših, ne tujih; kme« tijstvo se jim upira. Vsak dan pa se bolj občutijo potrebe in med nami jih je vedno več, ki razumevajo smeri nove dobe.
Pred vojno je bilo za taka vprašanja še manj razpoloženja, ker je bila mentaliteta učiteljev in učiteljic protiljudska. Učiteljice so se sramovale telesnega dela, zbirale so se na dvoriščih gostilne v vasi, pogovarjale
državni uradniki, ki so bili upokojeni pred« no so dovršili predpisano efektivno število službenih let, ki je potrebno za polno po« kojnino, a oni, ki bi se zatekli v službo, bo« do odpuščeni.
Pokojninski fond za vdove in sirote.
Člen 180. k (nov), se glasi: Pooblašča se ministrski svet, da na predlog finančnega ministra, v sporazumu s finančnim odbo« rom narodne skupščine ter na osnovi od« stavka II., čl. 94. ustave, ustanovi pokojnin« ski fond za vdove in otroke umrlih držav« nih uradnikov, iz katerega se bodo izpla« čevale rodbinske pokojnine uradnikov.
Gotovina fondov, ki so obstojali po prejšnjih zakonih bo služila za bazo tega fonda.
Ukinitev doklad upokojencem, ki nimajo 15 službenih let.
Člen 180. lj (nov), se glasi: Upokojen« cem, ki so bili upokojeni predno so imeli 15 let efektivne službe, a dne 1. septembra 1923. leta niso bili stari 45 let, ne pripadajo od dneva ko stopi ta zakon v veljavo, oseb« ne in rodbinske doklade, razen slučajev upokojitve radi bolezni.
Vštetje let državnim uradnikom narodnim poslancem.
Člen 180. m (nov), se glasi: Državnim uradnikom, ki so izvoljeni za narodne po« slance za ustavotvorno skupščino, se prizna čas, ko so bili narodni poslanci od dne, ko so podali ostavko, ali bili upokojeni pa do dneva povratka v službo, kakor bi bili v službi in to za pokojnino in povišice, vendar brez pravice na povrnitev zapadlih povišic za pretekli čas.
Ukinitev vseh določb specialnih zakonov, ki predvidevajo manj kot 35 let službe.
Člen 180. n (nov), se glasi: V drugem odstavku čl. 139. uradniškega zakona se po« stavi za besedo: »35 službenih let« pika ter se ostali del teksta razveljavi.
zase samostojne, dasi so odvisne samo in izključeno od organiziranega učiteljstva, silijo v to tudi finančne razmere posamez« nih članov organizacije. Da se organizačni davek ne bode smel več povečati, je ja« sno, ker pri zmanjšanju dohodkov posa« meznikov, ni mogoče misliti na večanje izdatkov. Zahteve na organizacijo se pa v obratnem razmerju vedno večajo. Na vi« diku je obrambni sklad, ki je nujno po« treben, pevski zbor apelira na požrtvoval« nost, Zveza državnih nameščencev zahteva članarino itd., itd.
Ker se torej zahteve na organizacijo čimdalje večajo, plačilne možnosti posa« meznika zmanjšujejo, bo pač treba misliti na druge vire, ki bi dajali organizaciji ti« sto moč, ki jo potrebuje, da živi in ne ži« votari. To so pa edinole gospodarske pri« dobitne ustanove, pri katerih je učitelj« stvo sodelovalo, sodeluje in brez katerega bi gospodarske ustanove propadle.
Tesna vez gospodarskih ustanov in stanovske organizacije, modern trgovski duh, slabe gospodarske perspektive posa« meznika in vzajemno sodelovanje vseh naših organizacij silijo in tirajo stanovsko organizacijo v to, da zavzame napram vsem našim gospodarskim ustanovam go« tovo stališče, ki je: Vse učiteljske gospo« darske ustanove spadajo v okvir organiza« cije, vsak član organizacije je obenem tudi član vseh gospodarskih ustanov.
Razmere, čas in mišljenje organizira« nih članov zahtevajo, da krenemo z mrtve točke pogajanj, brskanja po blatu, in mi« loščin na realna kalkulacijska tla.
Dolžnost vseh članov je, da se potom svojih društev izrečejo, kakšno načelno stališče zavzemajo napram našim gospo« darskim ustanovam in dajo tako poverje« ništvu oporo, da i ono zavzame striktno stališče. Ko se bode obravnaval na učitelj« skih zborovanjih »Naš delovni program«, naj se ne pozabi na točko: »Naše gospo« darstvo.	Štravs Kari.
so se o plačah, abecednikih in računicah, godrnjale so in tožile v senci zlobnosti in nevrastenične ošabnosti o praznoti in kri« vicah tega življenja.
Učitelji so bili takrat še edini; družila jih je mogočnost avstrijskega cesarja, ele« gija o učitelju trpinu in šala ob vinu. Javno so sicer povdarjali svojo važnost za kul« turo naroda, ljudstvo pa jih ni maralo in tudi izobraženci niso imeli o njih dobrega mnenja, ker so bili preveč odtujeni kmet«
Mi in naše gospodarske ustanove.
JOSIP DOLGAN:
Podeželska šola, vas in delo učiteljstva.
skemu ljudstvu in svetovni kulturi; udani pa so bili nevednosti, gostilni in konvenci* onalnim zmotam. Taki učitelji so dajali na« rodu le ono dobro, ki so ga vsebovali uradni ukazi, iz svoje znanosti pa mu niso mogli nuditi ničesar, ker je niso imeli.
Duševnost naših malomeščanov, tedaj tudi naših učiteljev, je imela svoj vzrok v takratnih razmerah. V Avstriji je bila sicer industrija zelo razvita, vendar so imeli grofje, lastniki fidejkomisov, še vedno ve« liko gospodarsko moč, zato pa tudi politič« no in duševno moč; marčna revolucija v letu 1848. še ni popolnoma razbila izrodkov avstrijskega fevdalizma. V zapadnih drža« vah so uravnavale družabno življenje to« varna, banka in velika trgovina, v Avstriji pa plemstvo; zato je bil duh v zapadnih de« želah meščansko demokratičen, v Avstriji pa še vedno fevdalno aristokratski. Grofje in knezi so vedeli, da je njihova moč in mo« gočnost v obširnih posestvih, poljih in go« zdovih; njihovi otroci, zlasti hčere, pa tega niso pomislili in živeli so v sferah lahkoži« vosti, brezdelja, češčenja in razredne sa« mozavesti; v resnici je te sfere izžareval grofovski gospodarski položaj. In taki otro« ci so bili ali pa so hoteli biti vsi služabniki avstrijske družabne zgradbe. Avstrijski ofi« cir je bil bitje, v katerem so se združevale vse čednosti takratne morale; za njim niso norele samo ženske, ampak tudi moški so se trudili, da bi ga dosegli v njegovih tipič« nih lastnostih.
Avstrijske razmere in lahka narodnost« na upornost — včasih še te ni bilo — so ustvarjale značaj slovenskih malomeščanov, razredna samozavest, ki so jo prejeli od avstrijskega plemstva in činovništva, jih je ločila od kmetskih plasti svojega rodu; tem plastem ne le, da niso pomagali, ampak so jih celo na krut in nemoralen način zani« čevali in poniževali, najsibo v uradu ali pa v gostilni. Saj ni nič čudnega, da služabniki bolj mrko gledajo preprostega človeka kot njegov gospodar. Čim bolj je učitelja za« strupljalo malomeščansko ozračje, tem večji je bil prepad med njim in kmetskim ljud« stvom — in kulturni vpliv je bil nemogoč.
Ni nepotrebno, da to omenimo. Saj še živijo ljudje, ki so jih umesili tisti časi; za« radi svoje rutine in svoje poze so tudi še po osvoboditvi dajali duhovne smeri neori« entiranemu naraščaju. In nihče se ni domi« slil njihovih grehov. Še vedno je nevarno, da bi izročili še nepokvarjeni mladini svojo garnjavost kot dedščino. Mislil si bo kdo, da grdimo stan. Ali zakaj ne bi mi vedeli, kar vedo drugi, zlasti pa kmetski človek? Mnogo bolje in za stan uglednejše je, da ga očistimo in izločimo iz njega kvarne ele«
mente, kot da zaradi bolehne sloge in ane« mičnega miru hodimo mimo nemoralnosti in je ne doznamo. In zmot je tisočero, res« niča je pa le ena. Razmere se vedno spre« minjajo, človeška narava je slabotna in se lahko vsak čas vda nepoštenosti in dušev« nemu suženjstvu, čim pridejo za to ugodne prilike. Ne sloga in mir, ampak načela naj nas družijo in eno najmočnejših načel naj nam bo načelo: družitev z zdravim vaškim življenjem. Oseben boj je nizkotna zadeva, načelen boj je dolžnost in potreba, zlasti kadar gre za napredek in poštenost.
Mladi učitelji in učiteljice niso prepre« ženi z nitmi konvencionalnih pregreh tujih gospodujočih razredov, pač pa so preveč prirodni po življenju in obzorju, premalo kulturni, preveč oddaljeni od Evrope in Azije; v njih ni svetovne impulzivnosti, tudi oni pijejo ali pa ždijo za vaško cerkvijo. Pa saj oni niso krivi; trenutne potrebe jih ne vežejo z mogočnimi boji sveta. In iz te« ga se vidi, kako nujno potrebno, je sistema« tično in velikopotezno samoizobraževanje mladih učiteljev!
Ni dovolj, da se učitelji iznebijo ne« nravnih strani; oni morajo tudi od sveta sprejeti vse najboljše in najvišje, ker le te« daj bodo mogli vplivati na celotno življenje naše vasi. Očividno je, da nimajo smisla za svetovno gospodarstvo in za dejanske dru« žabne odnošaje vsega sveta. Saj jih je ne« kaj, ki se zanimajo za kmetijstvo in so pridni kmetovalci; ali njihovo znanje in de« lo služi le njihovim zasebnim koristim. Boljši so oni, ki poučujejo kmetijstvo kot stroko. Toda le tisti bodo razumeli smeri nove šole, ki jim ne bo kmetijstvo kot oseb« no nagnjenje, pa tudi ne kot stroka, ampak organska zahteva gospodarskih in družab« nih potreb naših krajev, ki jim je treba ved« no bolj vlivati značaj svetovnosti; kmetij« stvo bo moralo biti podrejeno višjim nače« lom in še v podrejenem odnošaju le del dru« gih družabnih prvin. Učitelj, ki bo deloval v domači vasi, bo moral misliti na ves svet; zato pa bo moral poznati stvarno in misel« no zgradbo človeške duše v njenih gospo« darskih osnovah.
Nemški etični pedagog Forstcr je rekel o pokojnem Kreku da ga ni poznal človeka, ki bi tako ljubil svojo grudo, obenem pa tako cenil svetovno kulturo kot on. Kako častno in lepo bi bilo, če bi tudi o nas en« krat rekli, da jih ni ljudi, ki bi bili tako zaverovani v dobrobit in blagostanje svoje zemlje, obenem pa bili tako prešinjeni v svetovno omiko kot mi. Le taki učitelji bo« do prave osebnosti naše kmetske delovne šole.
Splošne vesti.
BE NA DANAŠNJIH UČITELJIŠČIH.
Nove naloge, ki stoji pred njimi v današnji dobi učiteljstvo, so sprožile tudi centralni problem vzgoje našega naroda, problem reforme učiteljske iz* obrazbe.
Da lahko primerjamo med seboj resnične potrebe učiteljstva pri njego; vem delu in pa izobrazbo, ki mu jo nudi učiteljišče v današnji obliki, priredi »Ped. did. krožek« v Mariboru načelno diskusijo o zahtevah učiteljstva na učiteljsko izobrazbo.
Namen te diskusije je, da premosti prepad med učiteljstvom in med zavodi, kjer dobiva učiteljstvo svojo izobrazbo; dati hoče možnost učiteljstvu na eni strani, da odkrito izrazi svoje zahteve ter pokaže potrebe vzgoje med našim narodom, na drugi strani pa hoče dati profesorjem učiteljišč priliko, da jasneje spoznajo naloge, ki jih današnja doba stavi njihovemu delu.
Le tedaj bo učiteljska izobrazba dobra, ako bo temeljila na delu v da; našnji narodni šoli z vsemi potrebami po reformi in ako bo v stalnih stikih z učiteljstvom. Učiteljstvo samo najboljše pozna potrebe pri svojem delu ter lahko stavi jasne in konkretne zahteve, ki si jih želijo tudi profesorji učiteljišč.
Diskusija se vrši v sredo, dne 13. aprila ob 10. uri dopoldne v telovadnici drž. ženskegauču teljiščav Mariboru. Za uvod raz« vije prof. dr. Zgeč Franjo nekaj najvaž« nejših problemov, ki bi naj tvorili iz« hodišče diskusije. Glavno jedro sestam ka pa naj tvori diskusija o zahtevah učiteljstva na učiteljsko izobrazbo. Nat tančni spored diskusije se določi na se« stanku samem. Vprašanja, ki bi se obravnavala, bi bila na pr.:
Delo učitelja v osnovni šoli med kmetskim, delavskim in meščanskim pre; bivalstvom in izobrazba učiteljstva.
Uvajanje delovne šole, njeni pro; blemi in izobrazba učiteljstva.
Kulturna misija učitelja med naro« dom in njegova izobrazba.
Vzgoja naroda in izbor učiteljskega naraščaja.
Smernice učiteljiščem za izobraže; vanje učiteljskega naraščaja danes.
Največji nedostatki učiteljišč in njih reforma.
'——j*----'	- ' -- e.. t*cffcf/iac, . it O C " v-f.
did. krožek« na sestanek osnovno in meščanskošolsko učiteljstvo cele Slovenije, profesorje moških in ženskih učiteljišč obeh oblasti, ost al osrednje; šolsko učiteljstvo in vse, ki jih zanima centralni problem vzgoje naroda, problem uči« t e I j s k e izobrazbe.
V Mariboru, dne 1. aprila 1927.
PEDAGOŠKO « DIDAKTIŠKI KRO; ŽEK V MARIBORU.
—	Vsi sreski šolski nadzorniki ostanejo
do konca tekočega šolskega leta na svojih mestih in se izvrši redukcija, kakor poro« čajo iz Beograda, šele s prihodnjim šolskim letom. Pov. UJU je uspelo s svojo sporne« nico v toliko, da se je zvišalo število nad« zorniških okrajev za ljubljansko in mari« borsko blast za tri mesta na ta način, da je odpadel medjimurski nadzorniški okoliš iz števila, ki je bilo določeno za mariborsko oblast [ter kastavski išolskl nadzorniški okraj iz števila, določenega za ljubljansko oblast. Poleg tega je bilo število zvišano za en srez od prvotno predvidenega števila, z Medjimurjem in Kastvom vred. Porazdeli« tev ni povsem posrečna, kajti pri nekaterih spojitvah, n. pr. Kamnik«Litija se bodo kmalu pokazale neprilike, ki bodo same za« htevale revizije. Prepričani smo, da bodo tudi gg. Nadzorniki iznesli svoje stvarne pomisleke.
—	Nova porazdelitev in združitev nad« zorniških okolišev. I. V zagrebški oblasti: Mesto Zagreb za vse osnovne šole, obrtne, ženske strokovne, meščanske in dvorazredne trgovske. Nadzorniški okraji: Zagreb za srez Zagreb«Samobor; Sisak za srez Sisek«Velika Gorica; Zlatar za srez Zlatar«Ivanec«Novi Marov; K r i ž e v « c i za srez in mesto Križevci«Dugo selo«Ča« zma; Jastrebarsko za srez Jastrebar« sko«Karlovac; Krapina za srez Krapina« Klanjec«Pregrada; Varaždin za srez in mesto Varaždin«Ludbreg; Donja Stubi« ca za srez Donja Stubica«Sv. Ivan«Zelina; za Medjimurje: Čakovec za srez Čako« vec«Prelog. V oblasti Primorsko«Krajiški: P e t r i n j a za srez in mesto Petrin j a«Ko« stanjica; Glina za srez Glina«Dvor; O g u« lin za srez Ogulin; Karlovac za srez Karlovac«Vrbinmost«Pisarovina; Delnice za srez Delnice«Čabar«Vrbovsko; Kore« niča za srez Korenica«Udbina«Donji La« pac; G o s p i č za srez Gospič«Perušič«Gra« čac; S1 j u n za srez Sljun«Vojnič; O t o č a c za srez in mesto Senj«Otočac«Brinje; Su« š a k za srez in mesto Sušak«Novi«Crikve« nica«Kastav. V osješki oblasti: O s j e k za srez in mesto Osjek«Valpovo; N a š i c e za srez Našice«Donji Miholjac; D j a k o v o za srez Djakovo; Slav. B r o d za srez Slav.
Brod; Nova Gradiška za srez Nova Gradiška«Novska; Slav. Požega za srez in mesto Slav. Požega; Daruvar za srez Daruvar«Pakrac; Kutina za srez Kutina« Gorečnica; B j e 1 o v a r za srez in mesto Bjelovar«Grubišno Polje; Koprivnica za srez Koprivnica«Gjurgjevac; Vi rovi« t i c a za srez Virovitica«Slatina. V ljubljan« ski oblasti: Ljubljana za srez Ljubljana mesto (brez meščanskih šol) in Ljubljana okolica (vzhodni del); Ljubljana za srez Ljubljana«okolica (zahodni del)« Loga« tec; Kamnik za srez Kamnik«Litija; Ko« če v je za srez Kočevje; Krško za srez Krško; Kranj za srez Kranj«Radovljica; Č r n o m e 1 j=N ovo mesto za srez Črno« melj«Novo mesto; Brežice (Laško) za srez Brežice«Laško. V mariborski oblasti: C e« lje za srez Celje«Gornjigrad; Dolnja Lendava (Murska Sobota) za srez Dolnja Lendava«Murska Sobota; Slovenj« gradeč za srez Dravograd«Slovenjgradee; Ljutomer (Ptuj) za srez Ljutomer« Ptuj; M a r ib o r za srez Maribor«desni breg« Konjice; Maribor za srez Maribor«levi breg (Maribor mesto brez meščanskih šol); Šmarje pri Jelšah za srez Šmarje« Kozje Rogatec. V splitski oblasti: K n i n za srez Benkovac«Knin; Š i b e n i k za srez Šibenik'«Biograd; Sin j 'za ,srez Sinj«Imot« ski; Supetar za srez Supetar«Hvar; Split za srez Split; Krk za srez Krk. V dubrovniški oblasti: D u b r ov n i k za srez Dubrovnik«Korčula; Makarska za srez Makarska«Metkoviči.
—	Kedaj stopi v veljavo ukaz o novi porazdelitvi nadzorniških okolišev. Po od« loku ministrstva prosvete O. N. br. 19.056 se bode način in čas likvidiranja ukinjenih nadzorniških okolišev javil prosvetnim od« delkom naknadno. V srezih, kjer ni šolske« ga nadzornika, naj odredi prosvetni inspek« tor osebo, ki naj izvrši inšpekcijo za leto 1926./27.
—	Izprememba pri oblastni prosvetni upravi v Ljubljani. Kot prosvetni šef je bil razrešen službene dolžnosti dr. Drago« t i n L o n č a r in je bil na to mesto imeno« van prof. dr. Karel Capuder.
—	Zahvalil se je za mesto prosvetnega inšpektorja v Ljubljani. Novoimenovani šef prosvetnega oddelka v Ljubljani gosp. dr. Karel Capuder se je, kakor čujemo, zahva« lil za imenovanje prosvetnim inšpektorjem. Do nadaljnjega vodi posle dosedanji pro« svetni inšpektor gosp. dr. Drag. Lončar. Ostavka dr. K. Capudra na položaj pro« svetnega inšpektorja še ni sprejeta.
—	Izpremembe pri prosvetnem oddelku v Mariboru. Upokojeni so prosvetni in« spektor g. dr. Leopold Poljanec, oblastni šolski nadzornik g. Ivan Vrščaj, v Ljubljani pa g. dr. Vidic in dr. Karlin. Za prosvet« nega inšpektorja v Mariboru je imenovan g. dr. Kotnik. — Ako so take izpremembe v
Kuitui	M, --——.. ■ p..	1 čolelrim lo.
tom, zelo dvomimo. Tudi politične stranke si s personalnimi izpremembami ne bodo koristile. Najmanj pa je odobravati in je v korist države, če se upokoje državni urad« niki, ki niso dopolnili polne službene dobe.
—	Občni zbor Učiteljske tiskarne se vrši 13. t. m. ob 10. uri na magistratu in ne v Učiteljski tiskarni v Ljubljani. V inte« resu zadruge, ki rabi mirnega razvoja in prevdarnega gospodarskega dela so se spo> razumeli zadružniki, ki jim je na prospehu zadruge za kompromisno postopanje, da se iz zadruge odpravijo vsa osebna, stanovska in strankarska nasprotja, ki bi utegnila za« drugi škodovati. V to svrho naj prevzame upravo tiskarne odbor, ki bo dal te garan« cije in bo užival polno zaupanje vsega uči> teljstva, kakor je to pri Učiteljskem zdra« viliškem domu, Učiteljski hranilnici in po« sojilnici ter pri Učiteljski samopomoči.
—	Društvo slov. učiteljic v Ljubljani javlja svojim članicam, da se zborovanje ne vrši kot običajno o velikonočnih počit« nicah. — Vršilo se bo pozneje, čas javimo pravočasno!
—	Umestno priporočilo. Prosvetni mi« nister je izdal odlok, v katerem opozarja učiteljstvo na previdnost pri sklepanju za« konov. Pri izbiranju zakonskih drugov(žic) naj ne vodijo učiteljstvo materialistični, temveč višji etični motivi. Za srečen za« kon pravi g. minister je povsem potrebna duševna sorodnost.
—	Blagajnike okrajnih učiteljskih dru« štev prosimo, da nakazujejo mesečne pri« spevke za »Zvezo državnih nameščencev« in za »Učiteljski pevski zbor« glavni bla« gajni UJU, ki obračuna potem z imenova« nima ustanovama. Ti prispevki s številom članov naj se označijo v mesečni prijavi posebej.	Blagajnik.
—	Usposobljenostni izpit iz srbohrva« ščine je preložen. Ministrstvo prosvete je z odlokom O. N. br. 6936 z dne 26. marca 1927 odločilo, da velja odredba o izpraše« vanju srbohrvaščine pri izpitih učne uspo« sobljenosti za osnovne šole šele od novem« bra 1927 dalje.
—	Umrla je v ljubljanski bolnici gospa Marija Kropej, vdova šolskega upravitelja in učit. žen. ročnih del na Zidanem mostu. Pogreb je bil v torek 5. t. m. na pokopališče k Sv. Križu. — Preostalim naše sožalje.
—	Postranski posli učiteljev. Prosvetni oddelek opozarja učiteljstvo, da mora po čl. 94. uradniškega zakona zaprositi za do« voljenje, ako opravlja kako postransko službo, za katero prejema nagrado. Mišlje« ne so predvsem službe organistov in občin« skih tajnikov. Nikakor pa ni dovoljeno, da bi učitelji bili zastopniki ali agenti raznih trgovskih podjetij, kar izrecno prepovedu« je odlok. — Za pouk na obrtnih, trgovskih in kmetijskih nadaljevalnih šolah ni treba prositi za dovoljenje.
—	Zdravstveno pedagoški teden v Ber« linu. Zdravstveno pedagoški teden v Ber« linu je sklenila prirediti tamkajšnja mestna šolska oblast skupno z raznimi učiteljskimi organizacijami v dneh od 15. do 22. maja t. 1. Prireditev ima namen dokazati, da so izdatki, ki se porabijo v prid prospeha po« možnega šolstva dobro naloženi, zlasti pa da so dosedanje zdravstveno = pedagoške metode pouka in vzgoje donesle mnogo uspeha ter da je pomožna šola v Nemčiji uspela v svojem stremljenju, usposobiti du« ševno, moralno in fizično manjsposobno deco za produktivno delo. Prireditelji ho« čejo pokazati udeležencem svoje delo s te« oretičnimi razglabljanji, s pogledom na praktične uspehe celokupnega specialnega šolstva, z razmotrivanjem v psiholoških in metodiških vprašanjih, z obsežno razstavo otroškega dela, učil in samoučil ter učnih načrtov. Na ta način bo udeležencem dana prilika, da se pri viru informirajo o delu specialnega šolstva vseh panog slepe, glu« honeme in manjnadarjene dece ter se po« uče v vseh aktualnih vprašanjih moderne specialne pedagogike. Ogledali in hospiti« rali bodo lahko v otroških vrtcih, pospešc« valnih razredih osnovnih šol, pomožnih šo« lah s pripravljalnimi razredi, zavodih za nagluhe s "slabo razvitim govorom, v šolah za kratkovidne, šolah v prostem zraku za tuberkulozne (Freiluftschule), gluhonemni« cah, zavodih za slepe in slepe«gluhoneme, šolah za pohabljence in različnih vzgojnih zavodih. Da bo prireditev bolje uspela, so se združili k skupnemu delu vsi mestni, dr« žavni in privatni zavodi. — O teoretičnih vprašanjih bodo predavali najodličnejši univerzitetni profesorji, znameniti zdrav« stveni pedagogi in zdravniki. Prijave do 1. maja: Mag. Schulrat Fuchs, Berlin C 2, Stadthaus. Prijavna taksa: 10 M.
—	Tovarišem in tovarišicam iz Pri« morja javljamo, da se je na naš poziv v »Učit. Tovarišu« z dne 10. marca t. 1. javilo 57 učnih oseb, ki žele ureditve državljan« stva in svojih pravnih zadev. Vse spise smo odstopili poverjenemu našemu zaupniku, ki bo izdelal elaborat, da ga predložimo na merodajna mesta. — UJU — poverjeništvo Ljubljana.
—	Natečaji referatov za Glavno skup« ščino UJU v Skoplju. Na podlagi odloka širjega glavnega odbora UJU od 12. marca 1927 razpisuje Izvršni odbor natečaj za se« stavo dveh referatov za skupščino Udruže« nja Jugoslovenskega Učiteljstva v Skoplju. Teme so: 1. Program naše organizacije v bodočnosti. Ta referat mora vsebovati v glavnem: a) Razvoj stanovske zavesti, b) Zi« danje učiteljskih domov po oblastih v zve« zi z drugimi ustanovami, c) Dviganje soci« alnega, moralnega in integralnega učiteljske« ga nivoa. 2. Način in sredstva za izboljšanja naših prosvetnih razmer, posebno onih v Južni srbiji. — Referati smejo biti samo tako dolgi, da se jih prečita v pol ure. Pr« venstveno pravico prijave imajo člani UJU. Rokopise je poslati Izvršnemu odboru UJU v Beograd (Učiteljski dom) do 15. junija t. 1. Dva najboljša referata dobita denarno na« grado, a druga dva najboljša, nagrado v vi« šini honorarj a za tisk v »Učitelju«. — Iz pi« sarne Izvršnega odbora UJU v Beogradu, dne 12. marca 1927. leta.
—	Še P. R. K. (Odgovor tov. Mrovljetu.) Podpisani nisem napisal svojih pomislekov v 32. številki našega stanovskega lista zato, da se bomo zdaj prepirali o sami organiza« ciji R. K. in o njeni potrebi v današnjem materialistično navdahnjeni dobi. Pokazal sem le na hibe, ki jih opažamo in nič dru« gega. V želji, da jo populariziramo med ma« sami želim popolno enakopravnost sloven« ščine na vseh tiskovinah in v vseh publika« cijah. Želeč ji pozitivnega uspeha hočem biti zdravnik ne pogrebec, toda do dosege njenega ideala je pot še dolga in 27. okto« bra iz Aten poslane korinte, ki so prišle 27. marca na cilj, nam to nazorno dokazujejo. Življenja in iniciative vanjo, ker nam nudi s svojo ideologijo izhod iz težke krize. Da« rilo, ki me je razburilo, pa leži pri pover« jeništvu na vpogled. Sicer pa sem se kesal takoj po odpošiljatvi, ker vem, da je danes nemogoča kritika, ki bi je ne preobrnili in napačno razumeli. Toda moj preklic dopisa je prišel prepozno v Ljubljano in greh je bil narejen. Zato mea culpa. — Mervič.
—	Nov član Izvršnega odbora UJU. Na mesto g. Stankoviča, ki je radi preoblo« ženosti z delom izstopil iz Izvršnega odbora UJU, je izvoljen na seji dne 26. marca na njegovo mesto namestnik g. Borivoje Dor« devic, upokojeni učitelj iz Beograda.
—	Ostavka g. Mil. Stankoviča. Bivši predsednik UJU in urednik »Narodne Pro« svete« g. Mil. Stankovič je podal ostavko na svoje odborniško mesto v Glavnem odboru UJU. Svoj odstop motivira s tem, da mu je vsled nastalih družinskih razmer nemogoče udeleževati se sej uprave. Izvršni odbor UJU sicer obžaluje ostavko g. Stankoviča, a jo je moral odobriti, ker je uvidel, da sloni motivacija na uvaževanja vrednih po« datkih in da je g. Stankoviču radi istih res onemogočeno nadaljnje delovanje. Za do« sedanje delo pa se mu Izvršni odbor iskreno zahvaljuje in ga naproša, da v svojem na« daljnjem delovanju, posebno kot občinski odbornik ne pozabi na interese Udruženja.
—	Potovanje na Češko in Poljsko. Iz« vršni odbor UJU priredi potovanje v Prago in Varšavo. Tega potovanja naj bi se ude« ležilo 100 učiteljev(ic) iz vse kraljevine. Vsi, ki bi se hoteli udeležiti tega potovanja, se morajo prijaviti Izvršnemu odboru UJU v Beogradu do 12. aprila t. 1. in navesti ali že« lijo brezplačno prenočišče, v katerem raz« redu se hočejo voziti, ali hočejo potovati z brzim ali osebnim vlakom. V prijavi se pa mora vsakdo obvezati, da povrne stroške,
ki bi nastali s pripravami (potni list, prtlja» ga itd.). Vsak udeleženec mora pristati na skupno potovanje in vzeti s seboj 2000 Din. Potovanje je projektirano za mesec majnik.
—	Ljubljanski člani Slovenske Šolske Matice dobe knjige za leto 1926. pri bla» gajniku SŠM na I. deški osnovni šoli na Ledini. Šolska vodstva oziroma ravnatelj» stva naprošam, da pošljejo ponje skupno za vse učiteljstvo na šoli. — Blagajnik.
—	Knjige Slovenske Šolske Matice so dotiskane ter se razpošljejo še tekom te» kočega tedna na posamezne poverjenike, na kar opozarjam članstvo in še posebej tov. poverjenike(ice). Da se prepreči v bo» doče vsaka slična zakasnelost, kakor je bila letošnja, prosim tov. poverjenike(ice), naj že sedaj ob razdeljevanju knjig pobi« rajo članarino za leto 1927, ki jo je po pravilih plačati vselej v prvi polovici leta. Prečitajte »Naznanilo« na koncu brošure »Slov. Sol. Matica v 1. 1926.« — Blagajnik.
—	III. književna tombola Jugoslovenske Matice. S številkami: 24, 7, 43, 33, 34, 68, 21, 6, 53, 51, 48, 49 in 72, ki so bile izžrebane v času od 4. do 25-marca, so bile zadete vse ambe, terne in kvaterne. Dobitki ambe in terne so se vsem, ki so zadeli,-že razposlali, kvaterne pa se razpošiljajo te dni. V petek 1 aprila so bile na novo izžrebane sledeče številke: 81, 31, 12, 75, 14, 25, 46 in 82 in s temi se je pričela igra za činkvine. Kdor jc torej zadel s temi in prejšnjimi številkami činkvino (pet številk v eni vrsti), naj pošlje svojo tablico na naslov Jugoslovenske Ma« tiče, Šelenburgova ul. 7/II. Prihodnje žreba« nje se vrši 8. t. m.
Boj za svobodo in neodvisnost učiteljskega stanu.
—e Učiteljstvo ter narodno in državno edinstvo. Pod tem naslovom je iznesel »Uči« telj«nacionalist« v zadnji »Orjuni« članek, v katerem pogreva stare otrobe puhle ide« ologije iz vseh številk »Edinstva« v svo« jem članku. Jasno je, da dnevni listi nečejo več nasedati peščici oboževalcev frazerstva ter so zaprli predale učiteljskim nestrpnežem in tudi »Orjuna« je pokazala, kako »visoko« ceni take dopise, da jih postavlja, ker se že ne more ogniti lastnih pristašev — na zad« njo stran. Vsa umetna igra, ki so jo zapo« čeli učitelji strankarji z narodnim edin« stvom ni rešila trhle barke, na kateri so se hoteli rešiti in zopet splavati na površje. Započeti akciji, da bi na podlagi narodnega edinstva očrnili v javnosti novi pokret uči« teljstva, ni nasedel nihče, izvzemši kroga enega dnevnega lista, ki je bil enostrano poučen. Danes je tudi v tem oziru že jas« nost. Tudi srbijansko učiteljstvo ni nasedlo, ko se je hotelo sedanje ljubljansko pover« jeništvo od »akcijskega odbora« razglašati za nasprotnika narodnega in državnega edinstva, ker te točke ni vneslo v deklaraci« jo. Nasprotno! Celo Izvršni odbor UJU, ki sestoji iz samih Srbijancev (o katerih ne more nihče dvomiti, da niso za narodno in državno edinstvo), je smatral za nepotreb« no da bi se vnašalo narodno in državno edinstvo v projekt pravil UJU pri sedanji izpremembi ter je povdarjal, da mi učitelji ne rabimo narodnega in državnega edinstva na papirju, ker ga nosimo v svojih srcih in kažemo dovolj v dejanju. Tudi zastopniki hrvatskega učiteljstva, predstavniki zagreb« skega poverjeništva UJU niso na zadnji seji Glavnega odbora UJU v Beogradu več povdarjali, da bi ločilo učiteljstvo iz UJU in izven UJU na Hrvatskem narodno in dr« žavno edinstvo ampak so celo podčrtavali, da načelnih razlik sploh ni bilo, temveč so bila vzrok stanovskih nasprotstev večino« ma osebna in strankarska nasprotstva ter spor zaradi gospodarskih ustanov. Iz tega je jasno razvidno, da je bil poizkus, očrniti novo poverjeništvo z narodnim in državnim edinstvom, popolnoma ponesrečen in je iz« podletel v slovenski javnosti, je izpodletel pri srbijanskem učiteljstvu in je izpodletel pri hrvatskem učiteljstvu. Stališče večine slovenskega učiteljstva glede narodnega in državnega edinstva je prodrlo danes pov« sod, podčrtavamo ga še »Orjuni«, če že ho« ce vzbujati dvom o našem nacionalizmu. Naglasamo, da ima narodno in državno edinstvo dovolj jamstva in sigurnosti v usta» vi, na katero je priseglo vse državno urad« mstvo in je povdarjeno v projektu šolskega zakona na katerega bo prisegel vsak učitelj, ko postane zakon. Iz teh razlogov je vsako
ur°alT-rJe iste?a V P^tni inidatTvfv uradniških organizacijah nepotrebno. Jav«
nroiivien,e di,Volj overi,a< da nihče ne protivi narodnemu in državnemu edinstvu
in da novo poverjeništvo UJU v Ljubljani deluje najpozitivneje v tem duhu ter pod pira in pospešuje stremljenja, ki najbolj krepe to edinstvo — ker ip ni^o	J
skladu z obče narodnim^^fm"^,^^ pa je večina slovenskega, hrvatskega in srbskega učiteljstva proti političnemu geslaštvu z narodnim in državnim edinstvom, s katerim se hoče deliti posamezne stanove in narod v državne in protidržavne skupine. — Jasno je, da stremi novo poverjeništvo za tem, da združi ves naš stan za složno delo, namenoma so pa zanesli iz osebnih nagibov razdor v naše vrste oni, ki so pozivali uči« teljstvo k izstopu iz UJU. Razdor so na« Pravih oni, ki so iz idejnega načelnega sta» ovskega pokreta uprizarjali in še uprizar« cinnJ?-S(l .0 in strankarsko gonjo. Pravi na» si nrW u.'e .oni' ki de,a v duh" naroda, da
oni ki se	?aUpan'Je ™ dvi*a- ne pa
' se odtujuje narodu in ga razdvaja.
Rado7nl0jasnI1°- Na ustanovnem zboru
sem lavno ^ učitelJskega društva UJU sem javno odgovarjal na vloge bivšega
odbora poverjeništva UJU in zavračal njih istinitost, ne da bi se pri tem dotaknil po» samnih oseb. »Edinstvo« me je napadlo vsled tega v tako nedostojni obliki, da bi moral vložiti tožbo proti listu in tovarišu Schiffrerju. V svrho krajšega procesa in iz tovariških ozirov sem pozval tov. Schiff» rerja po našem tajniku g. Rojcu, naj se ude« leži našega zborovanja, da na javnem mc« stu prejme javen odgovor, kajti jaz nikdar ne streljam iz zasede. G. Schiffrer se je po« zivu odzval le v toliko da je želel govoriti z našimi delegati, v kar je društveni zbor privolil. Po obojestranskih poročilih smo sestavili sledečo izjavo: »Podpisani smo se prepričali, da trditve glede nominiranja kandidata v ožji sosvet temelje na nespo« razumljenjih. Po izjavi poverjeništva UJU Ljubljana z dne 7. marca 1927, štev. 1021 je razvideti, da so bila vsa društva istočasno obveščena o nominiranju predsednikov za sestanke delegatov, ki naj določijo kandi« date za ožji sosvet (dopis z dne 18. junija 1926, štev. 509). G. Schiffrer povdarja po poročilu predsednika, da Radovljiško dru« štvo tega dopisa ni prejelo pred sklicanim sestankom, dočim je bil g. Lapajne mnenja, da je isto o tem obveščeno. G. Lapajne je istočasno z dopisi z dne 2. julija 1926 po» zval obe delegaciji v Podbrezje. Kranjski delegati — ki so od železnice oddaljeni — trdijo, da so poziv predsednika prejeli 3. julija 1926, dočim g. Schiffrer izjavlja, da ga je prejel predsednik Radovljiškega učit. društva šele 5. julija 1926. Konstatiramo, da bi bilo še možno sklicati sestanek, a te« ga predsednik Radovljiškega učit. društva ni storil, ker mu ni bil znan namen sestan« ka. Kandidata je določila pravnoveljavno kranjska delegacija — proti njegovi zaseb« ni volji — ob nenavzočnosti in nekrivdi ra« dovljiških delegatov.« — Šmartno, 28. mar« ca 1927. — Franja Urbančičeva in M. Ma« lenškova, zapisnikarici; Andr. Roje, Jakob Slapar, Anton Lovše, delegati; Josip Lapa j« ne, društveni predsednik; Egidij Schiffrer, delegat Radovljiškega učit. društva. — G. Schiffrer je predložil le moj dopis z dne 2. junija 1926, dočim nismo imeli prilike kon« statirati datum o dostavitvi poverjeništve« nega obvestila in smo lojalno upoštevali sklicevanja na predsednikova poročila. Če bi tov. nadzornik Rus sprejel našo ponudbo in vstopil na moje mesto v ožji sosvet, bi ne bilo treba tega brezplodnega prerekanja.
J. L.
—e Značilno je pač, da neki stanovski list posveča največjo pažnjo osebni gonji. — Značilno je, da pada ta stanovski list pod nivo onih listov, ki je na obrekovanjih temeljilo njih politično delovanje in sramo« tenje našega stanu. Značilno je, da politični list napada lastne pristaše, ki s svojim de« lovanjem dvigajo le stanovsko moralo. Zna« čilno je, da politični list zatajuje člane svo« jega lastnega političnega odbora radi njiho« vega strogo stanovskega stremljenja. Zna« čilno je, da listi ne priobčajo stvarnih po« jasnil o stanovskem kretanju od svojih last« nih pristašev in dopisnikov. Značilno je, da je ogroženo stanovsko pravo po pripadni« kih lastnega stanu. Značilno je, da mora današnji učitelj braniti svojo čast pred na« tolcevanji lastnih tovarišev in političnih so« mišljenikov. — Josip Lapajne.
—e Nerazumevanje položaja. Na seji širjega sosveta vršeči se 10. januarja 1926 je tov. g. Rajšp iz Ormoža, ki ga lahko sma« tramo za veterana med stanovskimi borci, izjavil: »Kar je bilo pred 20. leti, pred 10, 5, da celo pred dvemi leti dobro in potreb« no, ni več danes umestno. Revizija smotra in smernic stanovskega gibanja je nujno
potrebna.«	_e.
—e Kitajski zid. Ni bil težaven boj s Kitajci, ki so izza zgodovinskega zidu stre« ljali s puščicami proti poljskim topovom in se na čolničih zaganjali v mogočne križar« ke. Sloveči zid se je danes porušil, krešejo se sile in duhovi in nedvomno je, da izza zastarelih ruševin vzklije novo življenje, nov narod, ki bo znal ceniti silo svojega
ogromnega telesa.	_e.
—e Po svetovni vojni je angleški dr« žavnik izjavil, da vodilni generali vseh dr« žav niso bili veščaki, slabi strategi in da na nje pada vsa krivda dolgotrajne morije (mo« goče je mislil tudi na organizacije). —e.
—e V narodni muzej spada vse pred« vojno politično časopisje in mnogi stanov« ski listi, da se prosvetni borci sedanjega veka prepričajo, kako se ne sme vzgajati naroda. Srd, sovraštvo, klevete ne blaže nizkih instinktov, ne širijo kulture, ne ople» menjujejo državljanov in jih ne dvigajo k človečanstvu.	L.
Učiteljski pravnik.
—§ Kadrski rok — sprejem v državno službo — važna razsodba Državnega sveta Br. 44.124/26 od 26. februarja 1927. — Drž. svet je v svojem VI. oddeljenju razmotrival tožbo Glavne kontrole Br. 69.525/26 proti rešenju ministrstva prosvete O. N. br. 9776/26 zbog postavljenja R. P. za učitelja, kateremu je bil odložen nastop kadrskega
potrebne vloge uradnim potom na ministr« stvo prosvete, se razume, opremljene z vse« mi dokazili. — S to razsodbo je rešeno vprašanje glede nadaljnjega službovanja učiteljev, ki so potrjeni v vojake in so do« vršili 21 let starosti ter jim je na katerikoli način odložen kadrski rok (odnešen po« ziv itd.).
Razpisi služb.
—r Razpisana je služba šolskega upra« vitelja na štirirazredni osnovni šoli v Za« vrču, srez Ptuj, mariborska oblast. Prošnje je treba vložiti do dne 20. aprila 1927. Po« polni razpis glej v »Uradnem listu«.
Naša gospodarska organizacija.
—g Društvo za zgradbo Učiteljskega konvikta v Ljubljani. V mesecu marcu sem prejel sledeča vplačila: Učite l'j stvo na Vinici 100 Din, Josip Lapajne, Cerk« lje 420 Din, I. deška osnovna šola v Ljubljani 110 Din, Pavla Dežman v Komendi 10 Din, Štefanija Sojer v Farivasi 10 Din, Josip Siegmund v Starem bregu 10 Din, Franc Luznar v Kranju 500 Din. Učiteljska tiskarna v Ljub» ljani izplačala 2678 Din 90 p od čistega do« bička za prodane zvezke v prid Učit. kon« viktu. Vsi letošnji prispevki znašajo doslej 6876 Din 95 p. Josip Kobal, blagajnik.
—g Učit. domu v Mariboru so daro« vali: Aladar Verteš, šolski upravitelj v Fo« kovcih, Josip Džuban, šolski upravitelj v Križevcih, Karel Čepregi, šolski upravitelj v Martjancih, Julij Kontler, šolski upravi« telj v Turnišču, M. Kontlerjeva, učiteljica v Turnišču, vsak po 25 Din. Namesto venca na grob rajnega g. ravnatelja M. Pirca. Zbirko sklenemo dne 15. marca t. 1.
Julij Kontler.
Društvena zborovanja UJU.
Vabila
= Okrajno učiteljsko društvo za ma« renberški okraj zboruje dne 9. aprila 1927 ob 8. uri v osnovni šoli v Breznu. Spored: 1. Dopisi. 2. Društvene in stanovske zadeve. 3. Konstituiranje pedagoškega krožka. 4. Misijonarji pacifizma — ref. tov. Kopriva. 5. Znanstveni socializem — ref. cand. med. J. Potrč. 6. Slučajnosti. Pričnemo točno! Tovariši in tovarišice prinesite zbrani do« moslovni materijal.	Odbor.
= Učiteljsko društvo za novomeški srez zboruje v soboto 9. t. m. ob K10. uri dopoldne na deški osnovni šoli v Novem mestu s sledečim dnevnim redom: 1. Poro« čilo predsednika. 2. Poročilo blagajničarke. 3. »O radiotclefoniji« predava z demonstra« cijami tov. Kržišnik iz Št. Petra. 4. Razgo« vor o odkritju Muhove spominske plošče. 5. Slučajnosti. Po daljšem presledku priča« kujem številne udeležbe. Predsednik.
= Slovenjebistriško učiteljsko društvo zboruje dne 9. aprila 1927 ob 10. uri v šoli na Spodnji Polskavi. Na dnevnem redu je med drugim predavanje tov. Planerja o ma« tematični geografiji na osnovni šoli. Tova« riši! Po sklepu občnega zbora naj bodo do tedaj vse obveznosti minulega leta porav« nane, da nas bo tovariš blagajnik vesel.
Predsednik.
Kulturni krožki:
+ Učiteljski krožek za sodni okraj Viš» nja gora je imel svoje prvo zborovanje 16. februarja v Stični.
Po uvodnih besedah je voditelj sestan« ka izrekel nekaj misli o namenu in progra« mu našega krožka in prečital došle dopise.
Tov. ravnatelj M e r v i č nam je v nad« enournem krasnem predavanju o zgodo« vinskem pouku podal mnogo lepih misli in odprl nove poglede na predmet. Vsi smo predavatelju hvaležni, ker nam je tudi obljubil, da bo predavanje nadaljeval. Tov. M e r v i č nam je na kratko poročal o po« teku seje širjega sosveta v Celju.
Po skupnem kosilu se je razvila živah« na zabava. Prihodnje zborovanje bo 6. apri« la v Višnji gori.	S.
Poročila:
+ Učiteljsko društvo za Ptuj. Dne 5.
marca je imelo učiteljsko društvo za Ptuj in ptujski šolski okraj izreden občni zbor. Poleg običajnih točk dnevnega reda je bilo tudi kratko predavanje o Pestalozziju.
Ob 9. uri prvi občni zbor ni bil sklep» čen, zato se je vršil ob 10. uri drugi občni zbor. Navzočih je bilo 76 članov.
Tovariš predsednik v kratkem nagovo« ru omeni, da se tovarišicam predbaciva ne» delavnost. Istina pa je, da vsaka tovarišica prav rada pomaga pri delu povsod, kjer je to treba.
Tečaj za deška ročna dela se bo prire» dil le za člane učiteljskega društva. Nadalje konstatira, da sta delegata tukajšnjega uči»
Nadalje sta med temi 21 izstopivšimi člani tudi dve tovarišici, kateri sta takoj po svojem šolskem upravitelju preklicali svoj izstop, ker jih je le»ta brez njiju vednosti podpisal na »Izjavi«.
Odbor je v svoji seji sklenil, da prizna za izstopivše člane le one, ki se pismeno ali ustmeno sami javijo, da zapuščajo dru« štvo.
Glede sreskih šolskih nadzornikov za«
vzame društvo stališče, da naj ostane dose« danji sreski šolski nadzornik na svojem mestu, da se pa ustreže poverjeništvu s tem, da se imenuje za rezervna kandidata dva tovariša, enega iz ptujskega, druzega iz ormoškega okraja.
Ciril Metodovi družbi bo učiteljstvo radevolje pomagalo pri njenem delu v ob« mejnih krajih. Tudi predavatelj je učitelj« stvu dobrodošel.
Obenem naznani tov. predsednik, da je poverjenica za Ciril in Metodovo družbo v učiteljskem društvu tovarišica Anica Bezja« kova. poverjenik za Jugoslovensko Matico pa tov. Dušan Šestan.
Demisija odbora. Tov. Šestan prečita »Izjavo« odbora, s katero ta podaja demi« sijo. Glasi se:
Z ozirom na nastali položaj odbor ne more smatrati zadnjih volitev kot izraz za« upanja, to pa vsled tega, ker je predlog za njega izvolitev izšel iz vrst onih, ki so iz« stopili iz društva.
Iz istega vzroka smatramo, da je bil ta postopek manever, zlasti še, ker so se isti člani, iz katerih vrst je izšel predlog za iz« volitev odbora, izrazili, da naj oni, ki so zavozili voz v jarek, istega sami zopet iz« vlečejo. Padli so tudi očitki, da je doseda« nji odbor članstvo teroriziral in ni dopuščal svobode izraza in mišljenja članstva.
V svesti si, da je bilo odborovo pošto« panje pred to izvolitvijo v skladu z interesi društva in pravil, v svesti si, da odbor član« stva ni teroriziral, smo člani odbora vsled vseh teh navedenih vzrokov prisiljeni po« dati ostavko na svoje položaje in prosimo članstvo, da v tajnem glasovanju izvoli od« bor, v katerega bode imelo v resnih trenut« kih popolno zaupanje.
Ptuj, 5. marca 1927.
Kunst m. p. Lj. Musek m. p. Bezjak m. p. Kerbler m. p. Dušan Šestan m. p. Luknar
m. p. Kaukler m. p. Randl m. p.
Volitve. Predsedstvo prevzame tovariš Marinič, najstarejši član zbora ter vodi vo« litve.
Po 10 minutni prekinitvi prično skruti« natorji svoj posel, ki ni bil baš lahek. Vo« lilo se je z listki brez vsakršne kandidatne liste, da se tako uveljavi volja učiteljstva.
Za predsednika je bil izvoljen tov. Še« stan, ki takoj po izvolitvi zavzame svoje mesto ter vodi še volitve odbora.
Iz množice imen se naposled izkrista« lizira odbor. Izvoljeni so: tovarišici Luknar, Bezjak ter tov. Musek, Čoki, Peček, Jančič, Kunst in tovarišica Kaukler.
Izvoljeni so bili še štirje namestniki in trije pregledovalci računov.
Predavanje. Med skrutinijem je referi» rala tovarišica Mervičeva o Pestalozziju, čigar 100«letnico smrti slavimo sedaj. Tova« rišica je orisala velikana Pestalozzija kot človeka ter je podala par interesantnih pri« godb iz njegovega življenja. Škoda samo, da se je ta referat stavil na dnevni red ob volitvah. Pestalozzi bi pač zaslužil, da ga učiteljstvo ne spozna samo kot človeka, marveč in to posebno kot velikega peda« goga.
Slučajnosti. Učiteljstvo je soglasno za« htevalo, da odloži sedanji zastopnik učitelj» stva v ocenjevalni komisiji svoje mesto, ker je z izstopom iz društva izgubil zaupa» nje večine učiteljstva.
Resolucije: Tov. Jančič poda te»le reso» lucije:
1.	»Učiteljski Tovariš« naj objavlja in» formativne in aktualne članke, ki se tičejo šole in učiteljstva, nadalje razprave in štu» dije pedagoške in znanstvene vsebine, naj nam pove kaj več o hrvatskem in srbskem učiteljstvu, o gibanju učiteljskih društev in o gospodarskih podvzetjih učiteljskih orga» nizacij. Politične in osebne zadeve pa naj opušča v prid slogi, ugledu in napredku učiteljskih vrst. Naš položaj zahteva, da branimo in uvažujemo čast svojega stanu pri vsakem svojem stanovskem članu ka» kor častniki in duhovniki. Naše glasilo »Učit. Tovariš« mora visoko plavati nad nizkotnimi strastmi posameznikov, voditi nas mora k ljubezni in lepoti vsega, ter nas varovati vsakih drugih zmot.
2.	Da se povzdigne važnost ter poglobi stanovsko«kulturna smer učiteljskih dru» štev in zborovanj, naj vsebuje dnevni red domačih učiteljskih sej vselej tudi točko »Učiteljsko zborovanje«. Tu bi se v po« drobnem lažje iznesle kritike, debate, na« sveti, želje v povzdig našega stanu, mesto na zborovanjih, za pomen katerih še dolgo ne bodemo dozoreli.
Obe resoluciji se sprejmeta po kratki debati.
naidafie	°?US,titV? Šolanja in to telj skega društva pravilno razumela besede Prihodnje zborovanje se določi za 2.
učiviH tožbo, rešen j^ i^Sfe fftAa^eT	™	^ ^	Valentini Kaukler, tajnica.
rl o	.„«L.__________1	. .	'
da je tožba neosnovana, ker prvi odst. toč. 5-, člena 4. urad. zakona v zvezi z drugim stavkom čl. 22. urad. zakona ne izključuje postavljenja oseb, katerim je odložena služba v kadru. Z ozirom na to je Državni svet tožbo Glavne kontrole zavrnil. — Pri« pominjamo da je ministrstvo prosvete na podlagi te razsodbe že odločilo v enakem slučaju tovariša I. M. Prizadete tovariše, ki so bih z naknadnimi odloki postavljeni za kontraktualne uslužbence, opozarjamo na to razsodbo in jih pozivamo, naj napravijo
sveta v Celju. »Tega pa nismo vedeli«, ker se je celo zahtevala protokolacija istih po nekem delegatu.
Nato otvori tov. predsednik občni zbor. Tajnica prečita zapisnik zadnjega zboro« vanja. Isti se odobri.
Dopisi. Važni dopisi so oni, s katerimi je tov. Zolnir, kot pooblaščenec opozicije javljal izstopivše člane. Prečita se prva »Iz« java« z 21 podpisi. Neveljaven je podpis tov.(ice), ki je že skoro leto dni na dopustu in članarine v tem času ni plačevala. Zato ni mogla kot član izstopiti iz društva.
+ Občni zbor okrajnega učiteljskega društva za Radovljico UJU z dne 18. marca 1927 v Bohinjski Bistrici.
Izvršil se je pozdrav in govor sklicate« lja na navzoče članstvo s pojasnilom, zakaj se je ponovno vršil ustanovni občni zbor.
Volitev odbora je bila po listkih.
Odbor je sledeči: Predsednik Stanko Žagar; tajnik Ivan Žagar.; blagajničarka Ema Pibrovec; podpredsednik Slavko Mrov« lje. Ostali odborniki pa so: Zupančič Fr„ Wider Joža in Razinger Valko. Namestni»
ki pa: Žirovnik Minka, Hafner Kristina in Jagodic Frančiška. Pregledovalca računov sta: Hafner Franc in Siherl Janko.
Delegat za pokrajinsko skupščino Slav« ko Mrovlje, namestnica Minka Celar.
Delegat za državno skupščino Zupan« čič Franc, namestnica Majcen Ruža.
Gospodarsko poročilo seje širjega so« sveta v Celju je razložil predsednik, po« drobna in stvarna pojasnila pa je podal bla« gajnik poverjeništva UJU Ljubljana Rado G r u m.
Predavanje tov. Slavka M r o v 1 j e t a: Po Češkoslovaški in o krožkih.
Slučajnosti: a) Prečital se je dopis to« variša Karla Doberška iz Prevalj o zadevi pomožne akcije tovariša Modern« dorferja. Na predlog predsednika sklene članstvo, da prispeva mesečno po 2 Din, počenši z marcem, dokler ne bo zadeva urejena. Priporoča se tudi to ostalim dru« štvom radi lažjega odplačevanja in radi mo« ralnega učinka na vse članstvo.
b)	Prečital se je dalje dopis poverjeni« štva UJU Ljubljana glede dopisov o naših stanovskih zadevah v razne dnevnike. Sklene se soglasno, da so za nas v vseh zadevah merodajna edinole stanovska gla« sila.
c)	Na dopis Ciril Metodove družbe Ljubljana se sklene, da se povabi o priliki tov. F r. S k u 1 j a , da na kratko predava o zadevi omenjene družbe.
H koncu se oglasi tov. Dimnik iz Ljubljane, ki v kratkih stvarnih besedah pojas-'.i ves potek o boju za deklaracijo in našem sedanjem stanovskem položaju. Na koncu se predsednik zahvali članstvu za udeležbo, posebej pa še tovarišema Dimniku in G r u m u za njihova poročila. Članstvo se je nato v dobrem razpoloženju udeležilo skupnega obeda, nakar se je raz« šlo. — Fran Žagar, zapisnikar.
+ Kamniško učiteljsko društvo Je zbo« rovalo v ponedeljek, dne 7. marca 1927 v Domžalah. Od 98 članov jih je bilo navzo« čih 75.
Tovariš predsednik je otvoril zboro« vanje in pozdravil vse navzoče. Čestital je tovarišu Hitiju k njegovi sedemdesetletnici z željo, da bi ga imeli še dolgo vrsto let v naši sredi. Nato je prebral poslovilno pi» smo g. sreskega referenta Pretnarja, ki je imenovan za sreskega referenta za ljubljansko okolico.
Zatem so se prebrali došli dopisi. K učiteljskemu pevskemu društvu je kamni« ško učiteljsko društvo že pristopilo kot ustanovni član, vsakemu posameznemu članu pa je na prosto dano, da pristopi kot podporni član k učiteljskemu pevskemu zboru. Nadalje je podal zastopnik poverje« ništva UJU v Ljubljani tov. L a p a j n e nekaj pojasnil. Društvo je sprejelo pred« log, da je poverjeništva UJU v Ljubljani dolžnost, da nam pošlje svojega zastopnika, da smo na ta način v stiku s poverjeni« štvom. Zastopnik poverjeništva naj vedno poseča vsako društveno zborovanje, dru« štveni odbor pa ga mora vedno pismeno vabiti.
Zapisnik zadnjega občnega zbora se
je prebral in vzel na znanje. Tov. blagaj« ničarka je omenila, da se mora s 1. aprilom poravnati tudi članarina za zvezo državnih nameščencev.
Referat tov. Božiča je vsled obilice dru« gega gradiva odpadel in se prestavil na pri« hodnje zborovanje. Nato je prišlo poro« čilo o seji širšega sosveta.
Pri slučajnostih se je glede delovnega programa UJU izvolil anketni odbor, ki ga tvorijo tovariši: Arrigler, Mayer in Ste« novec.
Dan in kraj prihodnjega zborovanja bo
določil društveni odbor.
+ Slovenjgraško učiteljsko društvo je
zborovalo 5. marca 1927 v Št. Ilju pod Tur« jakom. Od 35 je bilo navzočih 20.
Po pozdravu tov. predsednika v imenu društva ter tuk. kr. šolskega sveta in občine se je prečital in odobril zapisnik zadnjega zborovanja.
Nato je sledilo poročilo seje širjega so« sveta UJU — poverjeništvo Ljubljana dne
2. februarja 1927 v Celju po tov. predsedni« ku Purkhartu. Obširneje je bilo poročilo »Revizija«, ki pa ni bilo razveseljivo.
Društvene in stanovske zadeve: preči« tajo se došli dopisi. Radi ugodnejše žel. zveze prosi društvo velikega župa« na mariborske oblasti, da se ustanovi v Ce« lju komisija zdravstvenega odseka za bliž« nje sreze. Zlasti pridejo v tozadevnem ozi« ru v poštev šole: Št. Florijan v Doliču, Št. IIj pod Turjakom, Št. Jošt na Kozjaku ter Št. Vid nad Valdekom.
V »Sklad Moderndorfer« plačuje učitelj« stvo tega okraja za nedoločen čas mesečno 100 Din.
Po zborovanju se je podalo učiteljstvo z gorsko železnico v Mislinjski graben, 11 km daleč ter si ogledalo na povratku tvor« nico lepenke, cementnih sodov i. dr.
Na željo učiteljstva se bo vršilo prihod« nje zborovanje skupno z učiteljskim dru« štvom Mežiška dolina. Dan se bo objavil pravočasno.
+ Belokranjsko učiteljsko društvo je zborovalo dne 19. februarja 1927 v Metliki. Od 83 članov navzočih 44.
Tov. predsednik je pozdravil vse na« vzoče, osobito tovarišici in tovariša preko Kulpe, ki so posetili zborovanje. Iskreno se je zahvalil sreskemu šol. nadzorniku G. Lukežiču, ki odhaja v drug okraj in mu želel uspeha.
Obilo čestitk je prejel tov. B a r 1 e za svoj godovni dan, tovarišici Šetinova in Gostiševa pa k venčanju.
Zapisnik o zadnjem občnem zboru se je prečital in odobril.
Tov. Živojinovič je v svojem predava« nju »Gorski vjenac« pokazal vso lepoto te knjige in prejel za to zahvalo vseh navzo« čih, ki so z zanimanjem poslušali njegovo predavanje.
Društveni proračun je bil soglasno sprejet.
Soglasno je bil sprejet predlog tovariša Ljubica, da pošlje društvo na pokrajin« sko skupščino 1 delegata, na državno pa 2.-
Tov. predsednik je podal poročilo o seji ožjega sosveta v Celju. Debata pa pride na vrsto pri prihodnjem zborovanju, ki bo dne 12. marca 1927 v Črnomlju.
IZJAVA.
Usofam si javno vprašati, kaj se pravzaprav hoče z meni neumljivo akcijo proti meni že več kot dve leti v službi in izven nje. Menda zbog nekih mojih pisem nimam miru noč in dan.
V Ljubljani, dne 7. aprila 1927.
Alojzij J. Kresal, učitelj.
Vsaka šola in slovenska hiša
mora imeti knjigo pesmi: *
E.GANGL:
* HRAM * SLAVE
Broš. 30 Din, eleg. vez. 40 Din, s poštnino 2 Din več.
Književnost in umetnost.
—k »Gruda«, mesečnik za ljudsko pro« sveto. Izšla je 1.—2. številka, IV. letnika s sledečo vsebino: Tone Gaspari: Invalid Klemen; Manca Komanova: Na Gorenj« skem je luštno; dr. Matanič: Naloga petega stanu; Miloš Štibler: O kmetijskih zborni« cah; Knaflič: Opozorilo konjerejcem; Kram« bergerjeva: Vzgoja in izobrazba kmetskih deklet; Brodar: Po gozdu in polju; Sandri« ca Poljšak: Kuhinja in vrt; Krambergerjeva: Negujte cvetlice in Organizacijski vestnik.
—k Izvestje državne nižje kmetijske šole v Št. Juriju pri Celju za leto 1925./26. prinaša poleg kratkega zgodovinskega pre« gleda zavoda tudi šolsko in gospodarsko poročilo. Iž poročil je" razvidna dobra orga«
nizacija in še boljše gospodarstvo te šole. Za našo agrarno državo bi bilo potrebno precejšnje število takih šol, ki jih pa žali« bog nimamo.
Rokotvorni pouk.
Vse potrebščine za KNJIGOVEŠTVO IN KARTONAŽO dobite najceneje v trgovini
„ŠiiaRSN" dr. z o. z.
LJUBLJANA, Miklošičeva cesta 6. (nasproti Hotela Union.)
E
MALI OGLASI
Mali oglasi, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva, vsaka besrda 50 par, — Najmanjši znesek Din 5-—.
NOVA ŠOLSKA TABLA
dvojna, na škripcih, se ugodno proda. Ponudbe na upravo U. T.
ZGODOVINSKO UČNO SNOV,
ki jo predpisuje novi učni načrt, dobite v J. Nerat: „Zgodovinski čitanki", ki jo je založila Učit tiskarna v Ljubljani. Cena je 15 Din.
UPRAVA POPOTNIKA
ima več nevezanih letni- j kov Popotnika na prodaj do leta 25/26 a 20 Din od leta 25/26 a 50 Din. Dalje ima posamezne številke vseh letnikov ž 5 Din kom na razpolago.
UPRAVA ZVONČKA
ima več vezanih in nevezanih letnikov na pro> daj in sicer boljše veza-
ne k 60.— Din. navadno vezane a 45.— Din in nevezane & 30,— Din. Dalje ima nešteto posameznih številk vseh letnikov ž 3— Din komad na razpolago.
Z LAHKOTO DOSEZA-TE DOBRE USPEHE PRI POUKU.
ako imate uvedene ročne zemljevide kulturnih
skupin, katere je Izdal Učit. dom v Mariboru. Izšli so sledeči: I. Pohorje s Kozjakom, — II. Slov. gorice s ptujskim in dravskim poljem, — III. Prekmurje z Medji-murjem, — VI. Celjska kotlina s Spodnjim slov, Posavjem, — V. Ljubljanska In Mariborska oblast (Slovenija). Cene znižane.
VSEM ŠOLAM IN KRAJNIM SOLSKIM SVETOM
OFERIRAM
!= AMERIKANSKO PRAŠNO OLJE
BREZ DUHA, ZNAMKE HYGENIE
PO NAJNIŽJIH CENAH IN VSAKO KOLIČINO
AVGUST ŽLAHTSČ
RAZPEČEVALEC AMERIKANSKIH MINERALNIH OLJNATIH PRODUKTOV
MARIBOR
SLOVENSKA UL. 2.

KNJIGARNA UČITELJSKE TISKARNE
v Ljubljani, Frančiškanska ul.6.

Pravkar izšlo!
NOVO!
(
Pravkar izšlo! (
( (
A. Novak: RISANJE
s podrobnim učnim načrtom in na-za prvih osem šolskih Eet.
Delo obsega v posebnih ovitkih predloge za I.—II., posebej za III., za IV., V., za VI.—VIII., posebej perspektivo za VI.—VIII. in naposled geometrijsko risanje za VI.—VIII. šolsko leto. Na čelu predlogam je drobna 52 strani broječa knjižica s potrebnimi navodili in podrobnim učnim načrtom za vsa leta osnovne šole. — Cena v močni lepenki opremljeni [zbirki z okusnim zunanjim napisom znaša Din 500'—
Novakovo .Risanje" je odobreno od prosv. odd. za Slovenijo ter je neobhodno potrebno učilo za vsako osnovno in meščansko šolo. Da se omogoči nakup znamenitega dela, je založništvo pripravljeno dovoliti učiteljstvu plačevanje v 2—4 zaporednih mesečnih obrokih.
Naročila sprejema KNJIGARNA UČITELJSKE TISKARNE V LJU, Frančiškanska ul. 6. (
■Bfl ■ ■	mmm mm
Naročajte vsa yn ii f*ii Qfoifl c/i i P	tiskarska dela > umri/* //// i t H
¿611 Iti UolUU) Jl/it/ v Učiteljski tiska	f Iti Itltts ll>lt% VVltm rni v Ljubljani!
m mm mmm	m mm mmm
Glavni in odgovorni urednik Ivan Dimnik v Ljubljani, »a Za oglasni del odgovarja Rado Grum v Ljubljani. B4 Izdajatelj: UJU — poverjeništvo Ljubljana, odgovarja
Andrej Skulj v Ljubljani, es-sa Tiska „Učiteljska tiskarna" v Ljubljani; zanjo odgovarja France Štrukelj v Ljubljani.
000000010101010202020202484800235353484800010102020101530001010100000223000101020201010002010201003201000001000002020201534823000000000201000200010000020101020000000202
0000000048230201535323532323485301010002020102020102020202000201000202020201020101010000000102010101485348235348484823025353232348534823485300020101020002010000010101