Bob in Tedi, dva neugnanca. Po John Habbertonovi knjigi ^Helenina otroeička" po svoje pripoveduje dr. Ivo Šorli. (Dalje) X. poglavie. BOB IŠČE UJCA. rugi dan je bila nedelja. Oospod Haro je imel že staro navado, da jc šel ob sobotah zvečer kaki dve uri pozneje spat nego navadno; zato pa jo ie v nedcljo ziutraj za toliko dlje potegnil. Ker ie bil sinoči vrata v otroško f-obo z novim ključem lepo zakleuil, ie tolško bolj brez skrbi čita! in šele popolnoči ugasnil luč. Spal je torej še jabo trdno, in vsaka malenkost bi ga ne bila zbudila. Toda stvar, ki mu je zdajci priletela v nos, ga je udaritei s tako silo, da se ie hiponia popnlnnma predramil. Pobra! je ono reč, ki je bila obležala zraven niegwe glave, in jo takoj spoznal za Tedijevo »žato pučico«. Bobova je bila namreč vendar za spoznanje bolj snažna, in i«> tem )o je bilo mogoče ločiti od Tedijeve. Oospnd Haro je poslušal. Tam zadaj v otroški sobi je slišal glasan prei>ir. In vrata — vrata so bila na stežaj odprta! In niegovo okno iudi! Kako je bilo to mogoče? »Kdo mi je vrgel to v nos?« je srdito vprašal. Molk. Zato je ponovil vprašaTije še bolj glasno. »Izvoliš, ujec?« se je jako vljudno oglasil Bob. »Ti bom že dal .izvoliš'! Kdo nii ie vrge! to cunjo v iw)S?« je od-ločno zaliteval gospod Haro. »Nihče!« je tnenil Bob. —« 202 «— »Tako? Nihče? Kdo je to storil, Tedi?« ' ** »Bob stojil.« ic pojasnil Tedi. »To ni res!« je ugovarjal Bob. »Tedi jc meni potisnil svojo pupico v usta, iaz seni io pa brcnil - ne vem. kam je potem z-letela...« »Zdaj menda veš, eigan!« se je srdil ujec. »Toda to rni še povejta, kdo }e odprl vrata?« »Jaz, ujcc Haro!« je nedolžno povedal Bob Oospod Hnro je hotel vedeti. kako; in po precej dolgem obotav-Ijanju je Bob razložil: Ko se je zbudil, se je hotel iti k njernu posrčkat. Tu pa je našel vrata zaprta. Pa ie zlezel skozi okno in čez kuhinjsko streho... »Čez kuhinjsko strelno? Kaj pa, če bi bil dol padel, nesrečni otrok!« se je prestrašil ujpc. Pa da ni, je mcnil Bob. In potem je nedolžno povzel, kako se je skobacal čez ujčevo okno in prišel k njegovi postelji. Ko je videl, da uiec še spi, in je tudi siišal, da ga je Tedi klical, je odklenil vrata in je šel Tedija malo nabit, zakaj ne spi. »Torej bo treba tudi okna zapirati, zdaj sredi ix>letja!« je vzdihnil gos|X)d Haro. No, v teni hipu sta mu nečaka predlagala, da bi sinela k njemu na posteljo. »Pojdemo se Indijajice!« je obijubljal Bob, kakor bi hotel ujca s tem podkupiti. S papačkom da se gredo vsako nedeljo zjutraj Indiiance. Na spanie itak zopet ni bilo več misliti. In ker se je gospod Haro bal, da se drugače začneta dreti, a se je tega še bolj bal, nego pravili Indijancev. je privolil. Videl je že rrecej divjakov, čital razne krvave zgodbe o njih, a kar je zdaj doživel, ni bilo nič proti temu. Ves potan, upehan, razkuštran je planil končno iz ijostelje in se je ziačel naglo oblačiti. — Tudi otroka sta liotela vstati. Poklical ie zato Reziko, sam pa ie odšel na vrt, da bi se lotil priprav za nov šouejv za gospodiino Silviio, to se pravi: novega pregleda, koliko res žlalitnih cvetic je še ostalo. Knialu sta prišla tudi otroka dol, in čas do zajtrka so še dobro pre-bili. Mala dva .sta sicer nekaj omenila, da pajdeta z ujcem danes tudi v cerkev; a ko jiiiia ie odrekel, tudi nista bila videti Bog ve kako ža-lostna. Uospod Haro bi ju bil sicer rad vzel s seboj, a bal se je, d&i mu še tain napravita kako tako. Po zajtrku so šli na daljši izipreliod. Otroka sta bila vsa srečna. ko ie uiec v gozdičku ubil tnodrasa, in še boli, ker jima ie moral dati vsa-kemu polovico svoie lepe črne palice, ki se ie bila pri tem čez sredo prelomila. Ko je Bob zase in za bratca še slovesno obljuha, da nied božjo službo !ie napravita nobene hudobijc, je gospod Haro zadovoljen odšel proti cerkvi. Jako se je veselil, da pride skoro gotovo tudi gosix)dična Sil- —• 203 •— vija in da ji še lahko ustno razloži, kako je bilo prazaprav z ono škatlo včeraj. Cerkev je bila še precej prazna, ko je prišel. Tudi gospodičtie in njene matere še ni bilo. No, vedel je, da služba božia že v desetih mi-nutah prične, zaito se je odpravil proti gosposkim sedežem pred oltarjem. — Tam se je liipoma ustavil. Znano mu je sicer bilo, da je svakov stol na levi strani. a. žalibog si iii bil zapomnil, prav kateri. »Najbrže bo ta graščin&ki, ki ie natvečji,« si je miislil in šel v tega. Cerkev se je zdaj naglo polnila. Tudi gospodična Silvija in njena gosra maina sta prišli takoj nato. Malo začuderti sta ga, pogledali, mu nalahko cdzdravili, kakor se v hiši božji spodobi, potem pa stopili v — njegov stol. »Joi!« se je prestrašil. »Torej sem res zamenjal in zašel v njunega namesto v našega!« No. zdaj ni inogel več popraviti; stisnil se je samo — čim bolj je inogel — v svoj kutiček, a od sile neprijetno mu je bilo vse eno. Imeli ga bosta za vsiljivca ali pa za nerodnežai si je očital. Služba božja je pričela s pridigo. Ta je trajala veliko bolj dolgo, ncgo je bil navajen v mestu. Toda gospod župnik je govoril tako lepo, da Ka je z veliko pazliivcstjo nn&iušal. — I"tei niti na to ni pazil, da je začelo po cerkvi nen;idoma nekaj čudtio šumeti. Sele ko so se obrnili vsi Ijudje in tudi gospndiOna Silvija tja dol proti vratoni, in se ie začela tudi gospodu župniku besada nekaj trgati. je pugledal. Ustrašil se je tako, da bi bil naji:.jši. če hi ga bila zemlia nainah požrla. O, ali ni biio tistn malo člcveče tam doli, ki je prihajalo bliže in bliže, pri vsakem stolu po-stajajoč in vsakega pi.saineznega: človeka ogledujoč. vse umazano in raz-cefedrano — ali ni bi!o to grozno človeče do pičice ptitlobno njegovemii linbljeneniu nečaku, Rosjxxiu Bobu?... Ubogi gospod Haro je povesil glavo in jo je skril z obema rokama. Ali od strani je vse eno videl, da se je gospodu župnikn obraz jako stem-nil. In hipoma je opazil. kako je duhoviii gospod nialemu raiziskovalcu pomigmtl z roko, češ, naj se spravi naprej ali nazaj. »Ujca iščem. Saj je rekel, da gre seni — ujec Haro!« so pojasnili gospixJ Bob zbranim vornikom in njihoveinu dušnemu iJastirju z jako razločnim glasom. — (iospod župnik je zdaj niolče pokazal naravnost na obupanega ujca in zopet odločno proiignil, naj gospod nečak čim prej izgine s srede cerkve. »Oha, tani je!« je zadfrvoljno pokirna] prijazni posetnik in je zdirjal čez še ostali del cerkve pred oltar. — Oospod Han> je že nameri! skrčeno pest proti nečakovim rebrom; a. tu je gospodična Silvija prite|)«nca naglo l>otegniia k sebi, ga poljubila na umazatio čelo in mu takoj dala svojo krasno molitveno knjižico v črne roke. Bob ji je prijateljsko pokimal. ic obrnil bukvdce tako, da so stale črke na glavi, in se vtopil v čitanjc. Videlo se je tudi, da gre čitanje narobe veliko tiitreje; zakaj Bob je v nekoliko minutah prebral knjigo najmanj desetkrat od začetka do konea --¦ Ž04 ¦— in od konca do začetka. Potetn se ie Imtel z gospodično na glas pomen-kovati, a ona mu je menda pojasnila, Sa ta judovska šega po krščanskih ccrkvah še ni splošno uvedena. Tudi kazanje njegovih pevskih zmož-nosti mu je bilo treha pozneje, ko ic vsa cerkev zapela, zabraniti, ker jo je urezal čisto po svoje. flospod Haro se ie iz vscga srca oddaluiil, ko je bilo sveto opravilo kcjiičano. Zunaj iired cerkviio ie hotel potem skrunilca svetih krajev po-šietio ošteti; todu mali ncsrainnež se je menda čutil p»d zaščito go-spodične Silvijs popolnoma varnega in ie izjavil. da se bo — drl, če ga bo ujec kregal. >No, da, pustite ga na miru!« je prignvarjala tudi (rospodiLna. »Kaj pa on ve, da je napravil kai slabega?« ,0. dobro ve, falot!« se je hudoval ko«w<1 Haro. »In kako se le drzne. priti tak v cerkev! Zakaj se nisi vsai prcoblekel prei?« je strogo vprašal nečaka. »Kako pa, če sem Reziiki le ušel?« je t\ietii! ntalček in ic iwgledal stricu tako nednlžn« v oči. da so se moraJi vsi zasmejati. »Tega bi se pa res nikiiar »e naveličala!« je vzkliknila gosixxlična. »Cui, Bob!« )e rekla potem. »Prosi ujca. da privede jutri tebe in bratca k nam!« Oospod Haro s*: ie vosel priklonil in se presrčno zahvalil za povabilo. »Sarno odgcnornosti za ta dva diviaka ne prevzamem nobene. Sami s« boste nioraii pripjsati r-<'sledice. go&podična, če sc kaj zgodi!« se jc zasmejal. »Več ko se zgodi, več bo sinelia!« ie litibeznivo menila gospa inaona. PrijateljsJ«) so se poslcvili, in ifospcd1 Haro se je napotil z nečakoiti po najbližji stezi domov. Res ni nraral, da vidi kdo Boba takega. Ta pa je korakal niogočno in sloveSTio poleg ujca kakor kak raž-trgain španski plemiC in kakor da se dobro zaveda, koinu se ima ujec zahvalffi za prijetno povabilo. (Dalje.)