Stanovsko eh strokovno skrilo Zveze pošt organizacij za Slovenijo v Ljubljani
Uh»!. 1 in 15. v mesecu. — Cen.i ?4 dinarjev na leto,.'Naročnina sc vnaprej	R p na ured. iltvo .Poštnega Glasnika' v Ljubljani. Keki matije, oglase
;je. — Oglasi-po dogovoru. - Poštnina | lačana v gotovo	n drugo pa na upravništvo lista. Rokopisi se ne vračajo.
Letnik IV.	V Ljubljani, dne 1 januarja 1924.	1. številka
kikor je bilo staro želimo vsem našim čitateljem, soiiudnikom in prijatetcljem!
UreMšfiss g» gsprausi.
K naročbi!
Ako hočemo obdržati list, moramo strniti naše vrste, poiskati vse one, ki še niso naročniki in jih pozvati, da se z novim letom na list naroče.
Kot lep, požrtvovalen in stanovsko zaveden vzgled navajamo tu Sekcijo poštnih, telegrafskih in čekovnih činovnikov. Ta organizacija je sklenila, da je naročba na list za vsakega našega člana obvezna, zato bo plačevala naročnino organizacija iz članarine. To je edino prav! Tako bi morali storiti vsi!
Zato članom sekcije ni treba upravi »Poštnega Glasnika« posebej pošiljati naročnine za leto 1924, kdor bi jo'poslal, mn jo bomo vrnili.
Vsi drugi naj plačajo naročnino vnaprej vsaj za 'A leta.
Sklep
državnih uslužbencev ob novem letu.
Ob zaključku vsakega leta pregledamo bilanco v večnost poteklega leta, časopisi prinašajo vsako leto v svoji zadnji številki raz-motrivanje o prošlern letu iu v prvi številki perspektive za bodoče leto. Po največkrat se premlevajo obrabljene fraze, vedno iste; delajo utis. ko da urednik enostavno prepiše uvodnik iz prejšnjega leta. Saj bravci ne zapazijo, nemara niso čitali lanskega in ne bodo čitali letošnjega.
Tudi naš »Poštni glasnik« sc drži teh častitljivih običajev. V 24. številki se poslovi vsako leto od starega leta. Brez solz in brez sentimentalnosti. Med vrstami čitaš »vrag ž njim! ni bilo vredno, da smo ga dočakali!« Novo leto gledamo sicer z mračnim, nezaup-nim, tolikrat prevarjenitn očesom, toda na dim srca vendar še tli majhna iskra u p a n j a, ki nam vzlic vsemu še ni ugasnila. Gorje nam. kadar še ta ugasne, kajti pri vsem beraštvu nam je ostalo to edino upanje, ki je vir . življenja.
Pogled v preteklost zašlega leta pa ni samo mračen in nezaupen, naravnost sovražen je naš pogled in naša misel ob spominu nanj. Od 365 dni prošlega leta je bilo samo dvanajst lepih, dvanajst prvih v mesecu. Pa kaj dvanajst dni. samo dvanajst hi p o v v letu je bilo lepih: tisti hip vsakega prvega, k» si štel s tresočo, nevajeno roko tisto državno miloščino, ko si držeč v roki tistih par bankovcev za hip pozabil, da si berač. Naslednji hip si se pa že zavedel, da boš jutri
Cena listu ostane za leto 1924 za enkrat neizpremenjena, to je 24 Din.
Za vplačilo prilagamo položnice.
Vse zaostankarje pa pri tej priliki opozarjamo, da poravnajo zaostanke točno 1. januarja 1924.
Istotako prosimo za razširjenje kroga so-trudnikov. Dobro je vse, kar je treba popraviti, itak popravimo.
Skušali bomo list v novem letu vsebinsko dvigniti, slekli bomo tudi rokavice, ker metoda z rokavicami se pri nas ne obnese.
Zato na delo!
Uredništvo iu uprava.
zopet takisto brez dinarja kakor si bil včeraj. Preračunaš dolgove in razne obveznosti, pa kmalu ugotoviš, da ne držiš v roki, ki predstavlja zaslužek tvojega celomesečnega dela, uiti toliko, da bi pokril vse svoje izdatke prejšnjega meseca.
Noben.sprevod pogrebcev, nobena procesija za dež, nobena karavana izgubljenih v puščavi ni tako klaverria, tako strašna, tako obupna ko vrsta državnih uslužbencev — od začasnega sluge do nadsvetnika - ki se drenja vsakega prvega okoli blagajnikove mize, da prejme svojo plačo za en mesec. Kaj' vse lahko čitaš na teh obrazih, v kretnjah, v očeh, v štetju in spravljanju denarja,^ v govorjenju in smehu. Tudi smeh se namreč sliši, pa to je »Galgenhumor«, ta jo najstrahotnejši, la smeh vpije do neba.
Pa to je šele ena stran, milejša stran grenke sladkosti vsakega prvega. Doma, v družini, pri ženi in otrocih je drugi del vsakomesečne tragedije državnega uslužbenca. Tam doma je ž e n a , ki si jo je bil izbral v i lepi, upanja in idealov polni uri. Za tovariši- j co in gospo si jo bil-določil, sila današnjih razmer pa jo je napravila za deklo, za sužnjo, za mučenico v družini. Doma so otroci, spočeti in odgajani v nadi, da jih odeneš s solncem prve mladosti, da rastejo v smehu, obilici in zdravju. Ti otroci so danes bledični, sušični in starikavi, zrasli so brez solnca in pomladi, brez smeha in mladosti, narav- ! post v življenje so padli, brez uvoda in pred- j govora so junaki v sredi tragedije, brez začetka se bližajo koncu.
O Miklavž in .lezušček, kod hodita s svojimi darovi? V naše hiše, k našim družinam, k našim otrokom vaju ni bilo. Koliko | let ne more državni uslužbenec napravljali
svoji dcci za Miklavža in za Božič prisrčnega otroškega veselja otrokom in sebi kakor ga je včasih. Samo senca, samo spomin sv. Miklavža se šc obhaja v uradniških družinah. Za zadnjega Miklavža nisi plačal čevljarja in peku si ostal dolžan, samo da si za tiste borne dinarje nakupil suhih češpelj, orehov in par piškotov otrokom uradnika kraljevine Sl IS.
Božič si pričakoval v upanju na predujem, na trinajsto plačo; praznoval si ga ob praznem drevescu, praznem želodcu in praznem žepu; s črno mislijo v srcu, s kletvo v duši. Tak je bil naš Božič, praznik miru in sreče, praznik veselja in odrešenja.
Silvestrovo si obhajal z nekim zadoščenjem, da je konec tega nagnusnega 1 ta. Čutil si samo še en dan naj bi trajalo pa bi te zadušilo. Otrokom si pripovedoval povesti, morda o Miklavžu in parklju. Miklavž je ž.c naša stokrat prevarjena, pa vendar še živa vera v boljše. Parkelj je pa finančni minister. Morda bi te otroci ne razumeli, če bi jim govoril o dokladah, pragmatiki in o finančnem ministru. Zato si jim povedal, da je v teh boseciah zapopadeno vse črno, vse bridko, vse ponižanje, vse pomanjkanje, očetovi predčasno osiveli lasje, materine rdečo obrobljene oči, lakota, raztrganost, slaba volja, prepiri - vse, vse ima eden in isti izvor.
Vsak dan je slabši, vsak mesec nezno-snejši, vsako leto obupnejše. Za vsakega državnega uslužbenca.'na: bo višji ali nižji, star ali mlad, samec ali oženjen. Odvzeto mu je vse udobno in prijetno, pred njim zija sa-‘mo odpoved, odpoved vsemu in od vsega. Star uslužbenec si je slikal drugačno starost in počitek. Mlad je pa ob vse,_ kajti ta pa sploh nima ničesar od mladosti, od te edine milosti človeškega življenja, ker jo je prebil ali v vojski, ali jo pa preživlja sedaj v bedi in pomanjkanm. On samo živi leta, ki sc matematično štejejo k mladosti, mladost sama pa odhaja mimo njega.
Novo let s S kakšnimi občutki naj ga začnemo? Z upanjem, z zidanjem gradov v oblake? Z resignacijo, s popolno duševno apatijo predaj se vetrom, naj gre kamor hoče? Za prvo ni povoda, za drugo še ni čas. Kajti mož ne sme obupati, ne sme poginiti brez boja. Ne poraza brez boja! Preden umrješ ti in tvoja družina, pojdi v boj! Junak ali zmaga ali pade v boju. Umirajoči s prošnjo na ustnih, z resolucijo v roki. ne bomo umirali kot junaki. Tako umirajo slabiči, ti so pa itak zapisani poginu in prav je tako. Zato sta samo dve poti: ali smo junaki in zmagamo, ali smo slabiči in čakamo svoj delež. pogin.
Ob vstopu v novo leto mora naša srca prevevati trden sklep: to jo bilo zadnje s r a m o t n o , b e r a š k o 1 e t o ! V letu 1924 se mora državni uradnik zopet dvigniti zopet mora postati gospod po ugledu in po zaslužku. Te sramote še .eno lako pasje leto
ne smetnu dopustiti, ne smemo doživeti! Za vsako ceno se moramo otresti tega suženjskega, sramotnega, človeka nevrednega životarenja!
S tem sklepom pojdimo v boj in v zmago! »Ce pa naklonijo nam smrt bogovi, manj strašna noč je v črnem zemlje krili, kot so pod svitlim solncem sužnji dnovi.«
V	tem znamenju — blagoslovljeno, dobrodošlo novo leto!
Opozorilo (lanom „Sekcije pošt., telesraf. in čekovnih činovnikov“.
Sekcija je na svoji seji dne 7. t. m. sklenila, da vpelje počenši s 1. januarjem 1924 za svoje člane (izvzeti so odpravniki in pomožne moči) obligatno n a r o č i t e v na »Poštni Glasnik«. Vsak član bo odslej dobival list, zato pa se zviša članarina za toliko, kolikor znaša naročnina listu. O d I. januarja 1924 dalje znaša torej članarina za eno četrtletje 15, za pol 1 e t a 30, z a t r i č e t r t 45 in začelo leto 60 Din. Članarino je plačati najmanj za eno četrtletje naprej. Člani, ki pristopijo na novo v Sekcijo, plačajo razen tega še 5 Din pristopnine. Današnji številki, ki jo pošljemo vsem včlanjenim in ne včlanjenim tovarišem ir. tovarišicam, prilagamo položnice. Tovariši v Mariboru, čelju in Ljubljani ne dobe položnic, ker bodo tod pobrali članarino naši poverjeniki in jo skupno odposlali Sekciji s seznamom. _
Pričakujemo zatrdno, da ne bo med dosedanjimi člani nobenega tako nezavednega tovariša ali tovarišice, ki bi radi tega navideznega poviška članarine prenehal biti član Sekcije. Ravno tako zatrdno pričakujemo, da bodo pristopili kot člani v Sekcijo tudi vsi tisti naše skupine, ki dozdaj niso bili naši člani. Ako hočemo uspehov, boljšega kruha in večjih pravic, ako se hočemo izkopati iz sedanje svoje mizerije, moramo dvigniti število organiziranih najmanj na 90 odstotkov. Dolžnost naših zvestili in zavednih članov je, da gledajo in skrbe za to, da bo vsak tovariš in vsaka tovarišica organizirana.
Vse pa opozarjamo še enkrat na tozadevni dopis Sekcije v zadnji številki »Pošt. Glasnika«,
»Sekcija pošt., telegr. in čekovnih činovnikov V Ljubljani.«
Poziv vsem državnim uslužbencev kraljev. SHS
Snuje se združitev celokupnega državnega uslužbenstva v enotno organizacijo po načelih, ki jih je objavil pred kratkim »Naš Glas« in ki so našla splošno priznanje ter obetajo, če se jih trdno poprimemo, še edini uspeh.
Danes Vas vabimo, da izjavite, da se hočete združiti v mogočno organizacijo pod imenom:
»Zveza državnih uslužbencev v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev.«
S podpisom v nabiralno polo se zaveže vsak pristopiti društvu, ki se ustanovi samo tedaj, ako se priglasi v državi do 1. januarja leta 1924 100.000 članov; ker bi sicer ne bilo mogoče doseči cilja, ki si ga osnovni načrt postavlja, če pa tega števila ne dosežemo, je bila akcija brezuspešna in odpade vsaka nadaljna obveznost priglašenih.
V	trenutku, ko je stotisoč državnih uslužbencev priglasitev podpisalo, nastopi za vse priglašene dolžnost, da vplačajo enkratno članarino kot ustanovni delež v znesku:
25.— Din.
Ta znesek se lahko poravna v izjemnih primerih v 4 zaporednih mesečnih obrokih, od katerih mora biti prvi najmanjši 10 Din. Na ta način bo »Zveza« razlagala že ob ustanovitvi z glavnico 2,500.000 Din.
Za osrednji delež bodočega društva se i predlaga mesto Vinkovci.
Glavni odbor »Zveze« bo obstojal iz 120 i članov, ki bodo vodili po društvenih pravilih j upravo in nadzorstvo.
Sestavljen bo glavni odbor iz članov 20 I raznih skupin državne uprave, in sicer uradniških in služabniških (poduradniških) v enakem številu, tako da bo zastopana vsaka skupina po treh delegatih, in sicer 1 Srba,
1 Hrvata in I Slovenca.
Volitev v glavni odbor se vrši takoj po ustanovitvi »Zveze«, in sicer od vseh upravičenih članov osebno in tajno z listki brez vsakega kandidatnega predloga in brez vplivanja.	'
Glavni odbor bo nemudoma začel s poslovanjem ter izdelal podroben delavni program v okviru pravil.
V ustrojstvu zveze je predvidena ločitev organizacijske uprave v A) uradniški odbor in B) služabniški odbor; vrhovna društvena oblast ostane glavni odbor.
Delavni program, ki vsebuje vse točke pravil, bo porazdeljen na 10 odsekov.
Razen tekočih gospodarskih in stanovskih vprašanj bo »Zveza« v velikopoteznih akcijah udejstvila:
1.	) lastni vplivni časopis, dnevnik, neodvisen organ, ki bo bojevito zastopal naše težnje ter brezobzirno ščitil naše pravice.
2.	) Gospodarska podjetja v občo korist vseh državnih uslužbencev.
3.	) Pospeševal blagodejne ustanove — zdravilišča, letovišča, bolniške blagajne, podporne akcije itd.
4.	) Pravno zastopstvo.
5.	) Zavode za strokovno izobrazbo itd.
Sploh bi stremila »Zveza« za tem, da
postane osrednje zavetišče za vsa vprašanja celokupnega uslužbenstva, poedinih strok in slojev ter posameznikov.
Da se vse to uresniči, nam je treba sloge, ki jo pokažite v tem trenotku, ki utegne postati odločilen za nas vse ter za bodočnost državnega uslužbenstva naše države sploh.
»Zveza« bo v izvršitvi svoje naloge popolnoma neodvisna; njenim činiteljem se ne bo treba nikdar ozirati na svoje službeno razmerje do države, oni bodo teh ovir popolnoma prosti, kajti edinole ta neodvisflost jim bo omogočila, da bodo izvrševali svoje funkcije v smislu poverjenih jim mandatov.
Tudi orožje političnega vplivanja si bo »Zveza« prisvojila s tem, da bo kot samostalna stranka odločilno nastopala v prihodnjem volilnem boju. ki nam mora prinesti potrebno parlamentarično oporo, ki smo jo do sedaj pogrešali.
Preosnova našega društvenega življenja ne pomeni ponehanje obstoječih strokovnih in stanovskih organizacij, ostale bodo kot posvetovalni organi za vprašanja lokalnega pomena in v zadevah lastnega delokroga.
Še enkrat se Vam ponuja prilika, da odločilno vplivate na izboljšanje svojega obupnega položaja v okviru dopustnih sredstev; edino združitev v »Zvezi« v idealni obliki disciplinirane enotne organizacije po objavljenem načrtu nas še dovede do boljše bodočnosti.
*
Ko je določeno število priglašenih doseženo, dobi vsak poziv za vplačanje pristopnega deleža, in sicer potom položnice. Članske izkaznice se potem nemudoma razdele, s tem dobi vsak član že volilni list za glavni odbor. Po natiskanih navodilih je ta list izpolniti in ga potom krajevnih organizacij odpraviti na centralo, Tako bo vsak član neposredno vplival na sestavo odbora, ki postane najvažnejši činitelj »Zveze«.
Izvoljen odbor skliče potem ustanovno sejo ter uredi nadaljni delovni program in določi predvidene funkcijonarje za posamezne odseke, pododbore itd.
Opomba uredništva. Ta članek je ponatisnjen iz 35. številke »Našega Glasa« in je v zvezi z uvodnim člankom »Organizatoričen načrt Zveze drž. uslužbenstva kraljevine SHS«, ki ga je prinesel »Poštni glasnik« v 18. številki od 15. septembra 1923. čitatelje pozivamo, da sc oglasijo k stvari, ki je velike važnosti za nadaljni razvoj naših organizacij, s svojimi predlogi in nasveti.
Razni dopisi.
j. c.
V novo leto.
Pameten in vesten gospodar zaključi ob koncu leta svoje knjige in račune. Njegova bilanca je zrcalo celoletnega njegovega delovanja, njegovih uspehov ali neuspehov, dobrin in napak, dobička ali izgube. Obenem pa mu je kazalo in smernica za bodoče leto. Zaključek bilance mu pove, katere faktorje mu je treba v bodoče v ekonomiji opustiti, česa se izogibati in kaj pospeševati, v katerem pravcu se gibati, da bo končna bilančna svota povoljna. — Pa ne samo poslovni, ampak tudi neposlovni človek prelista ob koncu leta knjigo svojega življenja, se zapre v skrito kamrico svoje duše in pregleda, koliko je pridobil ali izgubil od svojega notranjega bogastva ali siromaštva, od svoje edino prave in resnične samolastnine.
Poizkusimo tudi mi prelistati knjigo or-ganizatoričnega našega delovanja za preteklo leto in pretehtati svoja aktiva in svoja pasiva.
Nobeno leto ni bilo za nas tako kritično kakor je bilo baš leto, ki pada pravkar v svoj večni nepovratek. Tristopetinšestdeset obupnih in težkih dni neveselega spomina, — ne bomo točili solza za njimi! Spomnimo se samo na borbo za pragmatiko, še bolj na borbo za zvišanje svojih prejemkov. Pomislimo na trepet pred žrelom zmaja — redukcije. Res, nevesel je pogled nazaj. Divji valovi so. objemali stavbo naše organizacije, so butali vanjo, ji skušali izpodnesti tla ter jo sesuti. Zazibala se je kedaj ta stavba, doživela je par krepkih sunkov, ali — odnehala, vdala se ni, padla ne; še stoji močna vsemu vkljub in nakljub. In danes lahko rečemo: če je bila zmožna naša organizacija odoleti vsem krizam pretečenega leta, ko se je pod njeno pezo zrušila marsikatera sorodna organizacija, nas v bodočem letu ni treba biti strah za njen obstoj in razvoj. In to je prvi, velik plus v naših aktivih.
Pragmatiko smo po petih letih borbe dobili. Res, v splošnem ni kdovekaj prida, ker ji manjka duše; res ni zadovoljila celokupnih naših teženj in je prizadejala marsikateri skupini naših tovarišev velike krivice; res je pa tudi, da so nekateri naših tovarišev dosegli z njo nekaj uvaževanja vrednih dobrot. — V materijelnem pogledu, v eksistenčnem boju. v borbi za višje prejemke pa smo ostali v preteklem letu pasivni, — hudo pasivni. V tem oziru pa naša organizacija ni osamljena drugim organizacijam, tudi delavskim, usoda to leto ni bila milostna, vse izkazujejo po tej strani velik deficit.
Toliko v kratkih in glavnih obrisih o naši zunanji bilanci.
Poglejmo še njeno notranjo plat, — življenje in delovanje v notranjosti organizacije. Razumljivo je, da so krize in boji preteklega leta rezali v telo organizacije globoke rane, ki jih bo treba v bodočem letu zaceliti. Prvi udarec je doživela Zveza na svojem letnem občnem zboru, ko sta se odkrušila od nje dva kamna. Ta eksodus kvantitativno res ni bil tak. da bi bil resno ogrožal njen obstoj; ali cela ni bila več, v njeni notranjosti, v konsolidaciji je nastala vrzel, ki organizaciji gotovo ni bila v korist in je to v kvalitativnem pogledu seveda minus. Zadeva pa je nevesela tembolj zato, ker tu niso bili odločilni načel-
ni in stvarni, marveč nepremišljeni in osebni motivi. Nevesela pa je tudi zategadelj, ker je bil to deloma tudi predhodnik drugega minusa, ki ga beležijo v naše anale dogodki v avgustu, ko se je pod pritiskom od odzgoraj nalomila moralna moč naše organizacije. Pečemo pa tudi lahko, da smo se izkazali še za nedorastle v bojni organizaciji. In tudi to lahko še brez zamere dodamo, da še ne znamo biti solidarni, da moči organizacije ne znamo ceniti ter da smo v splošnem zapadli vsled tega v precejšnjo letargijo. Bodo že drugi to stvar naredili, — si mislimo ter menimo, da smo s tem svoje delo in svojo dolžnost napram organizaciji izvršili. Cisto človeško in naravno pa je, da ti »drugi« sami vsega ne zmorejo, neglede na to, da to sploh organizacija več ni. Posledica vsega tega pa je, da ni zaželjenih uspehov, vsled česar se zgošča in narašča na periferiji obroč nezadovoljnežev in blebetačev. Nastaja rivaliteta v neplemenitem smislu. Iz te pa in iz neenotnega programa, iz neorijentiranosti in iz napačnih, nedoločnih smernic, ki jih kanijo vrhu tega uravnati posamezniki kot vodo na svoj mlin še v razne druge pravce, — iz vsega tega se izcimljajo nazadnje v organizaciji osebne spletke. In ne bom rekel nemara preveč, če trdim, da se je vršil na tihem v notranjosti organizacije preteklo leto zakulisni osebni boj, ki je kriv, da ob koncu leta naša organizacija še ni na isti poti, kjer bi bila morala že zdavnaj biti.
O vsem tem in onem sem govoril že v svojih člankih tekom leta in ne kaže o starih rečeh preveč govoriti. Ali k vsemu temu pa naj povem še to-le: mi vse preveč jadikujemo nad krivicami, ki se nam gode, obdolžu-jemo druge faktorje, sebi pa dajemo vesoljno odvezo. Sklicevanje na pravico, javkanje in prošnje in tožbe, besedno dokazovanje in apeli so stvari, ki kaj slabo spadajo v današnjo nasilno dobo. Lepo res ni in moralno tudi ne, če nam par mogotcev ne pusti skoro več živeti in nam zavija počasi vratove, toda je to zanje in za marsikoga drugega dobro. In kdo jim more zameriti, če žele samim sebi dobro ter tako tudi ravnajo? Saj to želimo tudi mi sebi, samo da v dosego tega v splošnem razen praznega besedičenja nismo bili zmožni doslej storiti ničesar drugega. Dandanes je deležen v javnem življenju vsakdo samo in le v toliko pravic, kolikor si jih je zmožen sam vzeti. Manj ali več pa je to naraven zakon, od vekomaj veljaven. Slabičem in kričačem po navadi ne bašejo drugi pravic šiloma v bisago. Stara pa preprosta resnica, po njej se ravnajmo in boljše nam bo. Venomer dokazujemo to in ne bom nehal trkati prej na ta vrata, dokler ne bo petindevetdeset odstotkov vseh državnih nameščencev organiziranih v močni in enotni organizaciji. Pa ne samo organiziranih, to še ni dovelj! Tudi delati, sodelovati, zanimati se za vsak korak, za vsak pokret, za vsako malenkost v organizaciji in zasledovati vse v njej tako živo, kakor dandanes zasleduje osemdeset odstotkov naših tovarišev in tovarišic dogodke, afere, škandale in škandalčke, kolikor jih je brezštevila okrog nas v javnem in politične življenju. Tisti hip in pri tej priči pa je konec tudi našega delovanja in naše že do neba smrdeče mizerije. S tem pa hkrati tudi hiranja v državni upravi.
Jaz polagam vso važnost na organizacijo, ker vidim le v organizaciji naš spas in s tem zboljšanje državne uprave, ki gre z bliskovito naglico svojo rakovo pot. Nič, nič in nihče je ne reši v propadanju, ako je ne bomo rešili mi sami in vsi skupaj. Ali dokler bomo lačni in razcapani ne, ker je ne .moremo. Državni nameščenec in državna uprava je eno in isto. Do beraštva razcapan uradnik, razcapana uprava; eksistenčno osiguran uradnik, osigurana in brezhibna uprava. In ker te svete resnice v Beogradu ne vidijo in nočejo
videti; jo moramo videti sami. Iz tega sledi nujno: ne V političnih strankah, v stanovski organizaciji je politična misija državnega nameščenca, v organizaciji, ki hoče sitega uradnika, človeka in vzoren urad in pošteno uradovanje.
Staro leto je mrtvo, in če je resničen znameniti izrek »le mort saisit le vif«, — nas je naučilo preteklo leto sledečega, kar nam služi v novem letu kot smernica: Prva naša naloga je, restavrirati Zvezo, je preurediti in poživiti. Stvar je v teku in upam, da bomo postavili Zvezo v nekaj tednih na nove, sveže temelje. S starim letom naj pade v večno pozabljenje vse, kar nas je doslej slabilo in ločilo. V novo Zvezo ne ponesimo seboj nobenega sovraštva, nič nasprotij. Pozabimo to in ono, zakaj »tout comprendre c’est tout pardonner«. Osebne ambicije podredimo skupnosti. Oseba kot posameznik ne pomenja v organizaciij ničesar, ker je organizacija, če je je kaj prida, le produkt enodušnosti in skupne moči celokupnega svojega članstva, ki je vsa svoja osebna nagnenja in koristi podredilo koristim skupnosti. Kvintesenca vseh na-ših stremljenj bodi: ne zanašati se na druge, ne pričakovati prekrižanih rok, kdaj nam bo vrgel kdo kako milost v naročje, ne v slabosti poklekati kot sužnji, ampak zahtevajmo, kadar bomo dovolj močni, kakor zahtevajo ponosni, svobodni ljudje svojo pravico od krivičnega nasilnika, — brez milosti in pnzana-šanja. Taka, samo taka je čista pravica, ali je pa — ni. S tem pa je tudi že označeno bistvo naše bodoče organizacije:	biti mora
bojna organizacija. Vsako drugačno njeno bistvo, borba pod drugačnim praporom, bi bila le borba z mlini na veter. — Pa ne samo na našo Zvezo, tudi na Savez v Beogradu bomo morali obrniti nekoliko več pozornosti. Dogodki preteklega leta so nam pokazali, kako zelo odločuje v našem boju zadržanje Saveza. In sicer smo to občutili v negativnem smislu ob priliki dogodkov v avgustu, ko je bilo zadržanje centrale napram našemu pokretu indiferentno, pasivno, — v pozitivnem smislu pa ob priliki borb’e za pragmatiko, ko je Savez .odločno nastopil v naš prilog. Ne pomaga nobeno mašenje ušes, — brez močne centralne organizacije, brez stikov in brez tesnega sodelovanja s Savezom ni uspešnega delovanja, pa najsi bi bila naša Zveza še tako zdrava. Treba bo torej gledati, da bomo imeli v bodoče na Savez nekaj več ingerence, nego smo jo imeli dozdaj. Lepo, koristno in idealno bi bilo, če bi mogli doseči po reorganizaciji Zveze tudi reorganizacijo Saveza, da bi bila tako ustvarjena neka enotnost. Razmerje pokrajinskih organizacij napram Savezu bi moralo biti centrifugalno, medtem ko je zdaj v praksi centripetalno.
Razmišljati bo treba o zopetni vzpostavitvi Osrednje Zveze javnih nameščencev za Slovenijo. Kolikor mi je znano, je to želja tudi organizacij drugih državnih nameščencev, osobito onih nižjih kategorij. Naša želja je, da se vzpostavi v Osrednji Zvezi status ante, to je stanje, kakoršno je bilo takrat, ko so bile včlanjene v njej še vse organizacije državnih nameščencev v Sloveniji. Seveda je predpogoj te vzpostavitve, da iz njenega vodstva izginejo vsa, kakršnakoliže bodi politična stremljenja, in da se nižje kategorije ne bodo čutile zapostavljane.
Končno bo treba nekaj ukreniti, da dobi Zveza svoj dom. Naj bo ta še tako skromen, samo da bo v resnici naša last in da ne bomo stali na cesti. Tega paberkovanja po tujih kotih mora biti že enkrat konec. Tako velike organizacije kakor naša Zveza si sploh ne morem misliti brez lastnega lokala, kjer bi sc shajali tovariši in kjer bi se gibalo društveno življenje. Pomisliti je treba, da bi se kak tovariš z dežele, ki se mudi slučajno v Ljubljani, često rad oglasil pri vodstvu svo-
je stanovske organizacije, v svojem stanovskem domu, se informiral o tem in onem, pa sedaj, ko smo takorekoč čisto brez strehe, ne ve, kam bi. Iskatfzvezine funkcijonarje okrog po uradih in stanovanjih, je skrajno neprijetna reč. Saj je še meni, ki sem temu že privajen, najbolj težka, zoprna in mučna pot tedaj, če moram v nujnih zadevah do tega ali onega tovariša na kak urad ali celo na direkcijo. Kako težko in dostikrat nemogoče je to šele tovarišu z dežele.
Zvezo čakajo v bodočem letu še težke in velike naloge. Kakih velikih, uspešnih zunanjih pokretov skoro ne morem prerokovati za novo leto. Kakor za druge organizacije, bo tudi za našo Zvezo prihodnje leto leto notranjega tihega dela, notranje poglobitve. Preden bo mogla započeti kak uspešnejši boj in se zunanje razmahniti, bo morala v svoji notranjosti prav pridno graditi in organizirati, bo morala zdramiti iz mrtvila še nešteto žalostnih mrličev. Zakaj brezbrižnost, malodušnost in nezavednost velike večine slovenskih poštarjev je naravnost nepojmljiva. Zvezi pot v novem letu gotovo ne bo z rožami posuta, dokaj trnjevih dni in ji je še usojenih. Toda če se ji bodo pridružili vsi poštni nameščenci, jo izdatno in vsestransko podpirali moralno in gmotno, če ji bodo stali ob strani s polnim razumevanjem, nesebično, požrtvovalno in zvesto vsi njeni člani, bomo lahko ob koncu leta pisali v njeno bilanco lepše in zadovolji-vejše uspehe, nego smo jih v stanu za preteklo leto.
Na tej poti želimo Zvezi in vsem njenim članom blagoslovljeno in srečepolno novo leto 1924.
Računar:
Naša zadruga.
Predvsem naj opozorim cenj. čitatelje, da ta članek ni podan izčrpno, ker bi moral biti sicer mnogo bolj obširen. Združiti sem skušal le toliko podatkov, da si more napraviti vsak zadružnik pregledno in jasno sliko o današnjem položaju in nalogah, ki čakajo zadrugo v bližnji bodočnosti.
Kolikor se še spominjam predseje ustanovnega občnega zbora naše zadruge, smo razmotrivali na njej različna gospodarska vprašanja. Med drugim tudi, s čim vse bi se morala zadruga baviti: Nakupovati bi morala za svoje zadružnike moko, mast, krompir in druge življenjske potrebščine, ustanovila bi se klavnica, ki bi se bavila z izkuhom, nadalje čevljarnica, krojačnica in kaj vem še vse.
Pa preteklo je leto, preteklo drugo, tretje in, če bomo tako gospodarili, celo vrsto let, pa vedno z enim in istim uspehom — hvala bogu! — krili smo izdatke!
Ali je pa zadruga s tem dosegla svoj namen, ki pravi, da se z združitvijo interesentov pomnoži kredit, zboljša gospodarski položaj zadružnikov in pridobiva nove.
Prvo točko je sicer dosegla, t. j. pomnožila je kredit, vendar pa se moramo vprašati, če ga je dosegla tudi sorazmerno in pravilno z ozirom na svoj lastni gospodarski položaj?
To vprašanje naj nam razjasni naslednji delni račun zadružne glavnice, kredita in zadružnega prometa.
Od okroglo 600 zadružnikov (delež a Din 25.—) je dobila zadruga Din 15.000.— obratne glavnice. Kredit je navadno dvakrat tolikšen, torej Din 30.000.—. Tedaj skupna vsota, s katero zadruga brez težkih posledic razpolaga, znaša Din 45.000.—. Promet tekočega leta znaša:
Okroglo 500 ton premoga je zadruga nabavila po Din 320. (pred podražitvijo), 500 ton pa po Din 420.—, skupno Din 370.000.
Za drva jc izdala Din 145.U0Ü.—. torej samo za kurivo skupno Din 515.000.—. Kje pa je še nabava za čevljarno, krojačnico, kje upravni stroški?
Razvidno je torej, da mora seči globoko v žep upnika, da lahko zadovolji potrebe svojih zadružnikov. Da pa ne ostane to brez težkih posledic, tako za zadrugo ko za njene deležnike, je jasno; kajti upnik zahteva poleg čiste terjatve najmanj še 16% obresti. In te obresti od gornje vsote ne bodo ravno majhne. V kolikor sem informiran, bo morala zadruga za tekoče leto plačati nič manj nego Din 15.000 na obrestih - torej celo obratno glavnico.
Razen tega moramo inisiiti še na konkurenco, ki bo prej ali.slej sigurno nastopila, in to z vso brezobzirnostjo in gospodarsko nujnostjo, kakor tudi na eventualno zboljšanje valute.
Če bo zadruga ob takem času zadolžena, je jasno, da je istočasno nesposobna prvačiti konkurentu. Zato bo morala likvidirati, odpustiti delavce in ponižno-potipati deležnike za še enkratni delež.
Iz vsega tega sledi da je danes zadruga visoko, previsu,‘.o v kernsmaptivnem <reditu, ki jc pa, kakor nas uci narodna ekonomija, zelo nevaren obstoju podjetja. Zato tudi ni mogla zadruga doseči druge točke svojega namena t. j. z b o 1 j š a t j gospodarski položaj svojih zadružnikov. Tretje pa izhaja iz drugega.
Če f>a zadruga želi, da zaveje drug duh v njenem zadružnem življenju, mora stremeti za tem, da zadrži v tuja žrela se stekajoče zneske in jih da na zadružno bilanco kot prebitek ali dobiček ali kakor že hočetr, da se ta dobri saldo imenuje.
Toda kako?
Vprašanje je težko in lahko. Pogoji uspešnega razvoja zadruge so: samouprava, sa mopomoč in samoodgovornost članov. Ako bodo imeli člani poleg teh treh kardinalnih točk še uvidevnost, velikopoteznost in gospodarsko dalekovidnost, jim bo zadruga do-našala lahko že v najkrajšem, sigurno pa v doglednem času bogato rento.
Predvsem morajo zadružniki stremeti, da dvignejo zadružno obratno glavnico na najmanj Din 6').000.- . (Kajti s sedanjo obratno glavnico prične dandanes le še kakšen branjevec ali krošnjar.) S tem zadržijo doma težke obresti, ki se stekajo v žep upnikov.
Torej bi se glasil konkretni predlog:
1.	Deleži se zvišajo od Din 25.— na
Din 100. .	.
2.	Zadruga mora odpreti računu zad už-nikov konto-korent. Predloga bi utemeljeval s tem:
ad 1) a) že v prvem delu smo videli, da znašajo potrebe zadružnikov (če priračunimo še delavnice )gotovo nad Din 800.000.—. Zadružna glavnica, ki pa znaša le Din 15.000.—, absolutno ne more zmagati teh potreb. Zadolžiti se je treba, in to precej globoko; tako gre naš denar, naš trud in naši žulji v žep bank.
b) če bi pa zadruga imela zadostno obratno glavnico, bi lahko nabavljala vse življen-ske in gospodarske potrebščine za časa najnižjih cen. Lahko torej smelo trdim, da bi si vsak zadružnik lahko prihranil do sedaj najmanj Din 1000.—, kar bi zboljšalo celoten gospodarski položaj za Din 600.000.—! Ogromna svota! In vse gre producentu v žep, medtem ko bi lahko ostala zadrugi, če bi umno gospodarili. Od nas je potemtakem odvisno, ali hočemo krepko živeti ali pa životariti, gospodarsko vegetirati.
ad 2) kakor je že omenjeno, se bo morala zadruga oddolžiti upniku poleg čiste terjatve še za 15% obresti, kar znese samo od kredita Din 500.000.—, letnih 75.000.— obresti. Ta gorostasni znesek ne more ostati brez zlih posledic tako za zadrugo kakor za njene člane. '
Res je, ta blagovna pasiva se porazdele v blagovnem odjemu, po domače povedano, blago je za toliko dražje. Ali dobiček ima še vedno in zgolj upnik. V to kalkulacijo pa zadružniki nimajo vpogleda, je ne razumejo, kar rodi zle posledice: člani izgube v zadrugo zaupanje, ker je blago dražje nego pri trgovcu, napadajo na včasilr zelo podel način zadružno načelstvo, ki v resnici ni ničesar zakrivilo. Da je moje izvajanje pravilno, vidimo že iz tega, koliko se je v tem letu napadalo sedanje zadružno načelstvo»— ki ]e, lahko trdim, prav dobro, točno in vestno.
V tekočem računu pa ima vsak zadružnik jase-n pogled čez celokupen svoj promet, vidi, da se mu obrestuje tako vloga, kakor dvig ozir. nabava, in hiti, da čim prej odplača višje se obrestujoča pasiva in preide v ravnotako se obrestu.očo aktivnost. Nezadovoljstvo, nerganje in zabavljanje bo izginilo.
Tako sem v grobih skokili pojasnil članom mogočo gospodarsko sanacijo zadruge. Od nas je odvisno, če jo hočemo izvesti, zato kličem »ad referendum1«, pridite, da se pogovorimo, nam in zadrugi v korist.
Nepoštena igra z državnimi nameščenci.
Da se drž. nameščencem slabo godi, ni treba poudarjati, ker to čivkajo v Jugoslaviji že vrabci na strehah. Da se ministrom in poslancem v Jugoslaviji izvrstno godi, tudi ni treba razglašati, ker to vedo že otroci v povojih. Da se pa državni uslužbenci tako nespametni, da pustijo, da igra vlada ž njimi tako nepošteno igro, to se mi pa čudno zdi. Ako prebiramo razne dnevne časopise, naletimo skoro vsak dan na približno takele vesti:	»Beograd:	danes je vlada sklenila,
dati predujem po 1500 Din in 2000 Din s prvim januarjem za nazaj.« Čez par dni zopet: »ministrski svet je sklenil, da se izplača uradnikom še pred prazniki predujem na račun v dvanajstinah dovoljenih 200 milijonov.« Čez par dni zopet: »finančni minister je poročal v ministrski seji, da ne more državnim uslužbencem za oktober, november in december nič dati, ker nima več tistih 200 milijonov dinarjev.« Kam jih jc dejal, poročilo ne pove.
Take in podobne vesti se širijo po časo-pjsih. Kmet, obrtnik in trgovec dan za dnem to čita in si misli: »Aha, sedaj dobe državni uslužbenci zopet poviške, zdaj bodo pa lahko plačali!« In si manejo roke. Seveda, ako si kmet mane roke, si jih ne zastonj. Drž. uslužbenec pa čaka in čaka. Pride 15. december, kakor je finančni minister obljubil, »pare ni«. Pride 20. december, »nema pare«. Pridejo prazniki, državni nameščenec sedi lepo pri prazni skledi ‘in črnem kruhu, če ga ima. Otroci se jokajo, žena se krega nad mo-žefn — ubogo paro, ko vidi, da vsi drugi se imajo dobro, le družina drž. uslužbenca natepi je kislo zelje, največkrat še tisto na puf.
Državni nameščenci, ali nimate nikake energije več, da bi gospodom v Beogradu povedali, da tako ne gre več, da zahtevate za vaše pošteno delo tudi pošteno plačo, da bo vsaj tolika, da bodete pošteno živeli vi in vaša družina? Ako nimate toliko energije, je prav, da se vam slabo godi. Ministri in poslanci ne bodo šc od gladu pomrli, zato že poskrbe. Saj so si kar čez noč povišali dnevnice od 180 na 300 Din dnevno. Seveda ministrske plače še posebej, ki tudi niso majhne, kje pa je še druga zarada!
Ali ne bi bilo dobro, da bi drž. uslužbenci vprašali te gospode, kje so dobili kritje za te povišice in finančnega ministra, kam je dejal 200 milijonov dovoljenega kredita za oktober, november in december, ki jih sedaj po njegovi izjavi nima. Alt jih je dal mesto drž. uslužbencem turškim agom in begom?
Drž. uslužbenci, ne klečeplazite okrog teh gospodov, ker oni ne poznajo vaše bede, le toliko bodete dosegli, kolikor si bodete i z -
bojevali. Seveda, če pojdete na tisti lim, ako vam sit minister reče, da ste proti-državen element, ker nočete še naprej stradati, pa vam bo srce od samega patrijotizma v hlače skočilo, potem stradajte naprej! Govorjenja o patrijotizmu smo čuli že dovelj. Sedaj smo mi stradali za patrijotizem, sedaj naj pa še gospodje v Beogradu pokažejo, kakšen je patrijotizem pri praznem loncu. Lahko je biti patrijot, če imaš vsega dovolj. Ne vem, če se pa ne bi izpremenil pri teli gospodih patrijotizem v revolucijo, ako bi ga čakala doma prazna skleda.
Torej, tovariši državni nameščenci, napravite svoje organizacije za bojne organizacije, ne pa organizacije klečeplazcev, kjer se samo gleda, kako se bo prišlo potom organizacije- do zlatega ovratnika. Poštenemu uradniku tudi zlat ovratnik ne nese mnogo. Državni nameščenci, le potom močne bojne organizacije si bodete izbojevali boljši košček kruha. Vzemite si za vzgled poštne uslužbence v Avstriji. Tam so jih ravno tako v časopisih pitali z nepatrijoti. Ali oni so videli, da drugi živijo v razkošju brez dela, sami pa pri trdem in odgovarjajočem delu niti toliko ne zaslužijo, da bi pošteno se preživeli. Zato so po dolgih pogajanjih sklenili štrajk. Ker je morala vlada odnehati, je trajal štrajk le malo dni. in od vseh uslužbencev niti eden ni od štrajka izostal. (Tega ne bomo v Jugoslaviji nikdar doživeli. Opomba uredništva).
Ali se je zato Avstrija podrla? To je samo strah kapitalizma napram ubogemu uslužbencu. Pri pametnem pa tudi tak strah ne bo nič izdal. Ali se bojite redukcije? To je drugi strah. Reducirani bodete tako ali tako, pri Sv. Križu od lakote.	Sotrpin.
Strokovni del.
Obvezno frankiranje pisemskih pošiljk za Avstrijo.
Razpis ministrstva štev. 79.224 od 23. I. i922. predpisuje obvezno frankiranje vseh pisemskih pošiljk za Avstrijo, ker plačajo naslovljenci v Avstriji manjšo vrednostno pristojbino kakor je ona. ki bi jo moral plačati pošiljatelj pri predaji.
Stranke so to izrabljale. V pismo so vložile bankovec v iznosu frankature, pismo pa odposlale brez znamk; naslovljenec je pošto plačal, bankovec vzel pa zamenjal v banki za avstrijske krone in je več dobil nego je plačal portovnih pristojbin.
To je bilo mogoče pri pismih, a nemogoče pri dopisnicah, .tudi pri drugih pisemskih pošiljkah se to najbrže ni dogajalo.
Mnogo strank piše dopisnice in jih premalo frankira. Odpošiljatelj ni označen in dopisnica gre med neizročljive pošiljke. Naposled je seveda pošta kriva, da ni prišla dopisnica nenaslovljencu v roke, ne odpošilja-telju nazaj.
Ali ne bi bilo umestno omiliti odredbo v toliko, da ostane popolno frankiranje obvezno samo za pisma, dočim se smejo odpravljati druge pisemske pošiljke tudi takrat, če niso nič ali pa premalo frankirane.
K-r.
Organizatorično gibanje.
Pravila Osrednjega društva nižjih poštnih In brzojavnih uslužbencev za Slovenijo. (Nepolitično društvo.)
(Dalje.)
§ 6.
Društveno vodstvo.
Društveno vodstvo tvori 16 članov, ki morajo prebivati v kraju, kjer ima društvo svoj sedež. V društvenem vodstvu so: predsednik, podpred-sednik, tajnik, tajnikov namestnik, blagajnik, blagajnikov namestnik, knjižničar in njegov namestnik.
Ostalih osem članov nima nobene funkcije.
Občni zbor voli predsednika, podpredsednika, tajnika, blagajnika in njih namestnike posamezno, ostali odbor pa skupno, in sicer vse za dobo enega leta.
Stari odbor se sme iznova voliti.
Predsednik, ali če njega ni, podpredsednik zastopajo društvo v društvu samem in izven društva, sklicuje na podlagi odborovega sklepa seje in društvene shode, v nujnih slučajih skliče pa lahko tudi sam sejo odbora. Sklepe odbora mora izvrševati kakor najbolje ve in zna. Društvene spise mora 'podpisovati skupaj s tajnikom, spise pa, ki se tičejo blagajne, z blagajnikom.
Vse Pisarniške posle razen blagajniških opravlja tajnik ali, če je on zadržan, njegov namestnik.
članarino in druge dohodike spravlja blagajnik in pa njegov namestnik in jih hrani v blagajni pod dvema ključema, katerih enega ima predsednik. Tudi vse blagajniške listine morata podpisati oba, on in predsednik.
Knjižničar ali njegov namestnik ima gledati, da je knjižnica vedno v redu.
Seja društvenega odbora je sklepčna, če je poleg predsednika navzočih še osem članov odbora. Sklepi društvenega odbora pa so veljavni le takrat, če zanje glasujeta dve tretjini odbornikov.
Odbor vodi vse društvene posle, ki ne spadajo v kompetenco občnega zbora ali pa odborov krajevnih skupin.
§ 7.
Krajevne skupine.
V vsakem okraju, v 'katerem je najmanj 20 članov, se lahko ustanovi krajevna skupina.
Za vse krajevne skupine izda vodstvo normativna pravila, da doseže enakost in edinost v Poslovanju.
Vsaka 'krajevna Škapina si izvoli predsednika, tajnika, blagajnika in knjižničarja (ako ima knjižniioo) in toliko namestnikov. Pravila, krajevne skupine določajo nje delovanje in kompetenco.
Poslovanje blagajn krajevnih skupin je neodvisno; vendar morajo krajevne skupine plačevati osrednjemu vodstvu odstotek dohodkov, ki mora biti določen v pravilih vsake posamezne krajevne skupine, dočim prevzame društveno vodstvo nasproti krajevnim skupinam dolžnosti, ki so omenjene v pravilih krajevnih skupin.
Vsaka krajevna skupina pošlje vsako leto svoje delegate na občni zbor osrednjega društva.
§ 8.
Občni zbor »Osrednjega društva«.
Občni zbor osrednjega društva se mora sklicati prve tri mesece vsakega leta.
Tega občnega zbora se morajo udeležiti;
1.	ves osrednji odbor;
2.	delegati krajevnih skupin in
3.	nadzorstvo.
Delegate krajevnih skupin volijo člani posameznih skupin z najmanj dvotretjinsko večino glasov. Ti delegati pa ni da bi morali biti funk-cijonarji dotične krajevne skupine, pač pa morajo biti njeni člani.
Delegati krajevnih skupin imajo na občnem zboru 'po en glas za vsakih 50 članov, ki jih zastopajo.
Občni zbor rešuje tele posle:
1.	sklepa o proračunu »Osrednjega društva« In o poročilu nadzorstva;
2.	določa vpisnino in mesečne oziroma letne prispevke;
3.	volt osrednji odbor in nadzorstvo;
4.	rešuje predloge in odgovarja na vprašanja;
5.	izpreminja pravila;
6.	sklepa o razpustu »Osrednjega društva«;
7.	določa bolniške podpore in pogrebnino ali pa eventualni odstop te pravice osrednjemu odboru.
Občni zbor je sklepčen, če sta prisotni vsaj dve tretjini delegatov vseh krajevnih skupin ali pooblaščenih zastopnikov in sklepa o vseh točkah z dvetretjinsko večino.
Ako občni zbor ob dioločeni uri ni sklepčen, se vrši eno uro pozneje dru občni zbor in sme šklepati ne glede na število prisotnih članov.
Predlogi in vprašanja, ki jih hoče kdo staviti občnemu zboru, morajo biti naznanjeni vsaj 14 dni prej osrednjemu odboru.
Izredni občni zbor pa se more sklicati vsakokrat, kadar to zahteva dve tretjini članov, sme ga pa, če se mu zdi potrebno, sklicati tudi osrednji odbor sam.
§ 9.
Nadzorstvo.
Nadzorstvo šteje pet članov. Tudi ti morajo prebivati v kraju, kjer ima »Osrednje društvo« svoj sedež. Izvoli jih občni zbor za dobo enega leta, sami pa si potem iz svoje srede izvolijo predsednika.
Dolžnost nadzorstva je, da v nedoločenih presledkih pregleda poslovne knjige, izplačilne 'listine in imovino društva, konec poslovnega leta tudi računske sklepe: Vsako nepravilnost pa mora takoj pismeno ali ustmeno naznaniti predsed-dniku. Ako bi navzlic temu nepravilnosti ne bi-bile odpravljene, mora nadzorstvo ipredložiti poročilo odboru in če bi tudi to ne koristilo, občnemu zboru. Nadzorstvo se sme udeleževati vseh sej odbora. Na teh sejah pa ima nadzorstvo samo predlagati svoja poročila, nima pa pravice glasovati.
§ 10.
Razsodišče.
Spore med člani samimi in ,pa med člani odbora v društvenih zadevah rešuje razsodišče 5 članov. Vsaka stranka si izvoli po 2 člana, ki pa. ne smeat biti v odboru, a ti štirje iz svoje srede predsednika. Ako je na vsaki enako število glasov, odloča žreb.
Razsodišče sklepa z večino glasov, zoper sklep razsodišča pa ni nobene pritožbe več.
To m ono.
Novoletni prispevek. Kakor običajno bomo tudi letos pobirali novoletni prispevek od tovariši.. članov, da podpremo s tem društveno blagajno, ki bo le dobro denarno podprta mogla izdatneje pomagati bolnim in potrebnim članom. Prispevek je določen na Din 2.50. Obenem želimo vsem tovarišem srečno in veselo novo leto. Osrednje društvo poštnih in brzojavnih uslužbencev za Slovenijo.
Novoletno voščilo finančnega ministra drž. nameščencem. Q. finančni minister obeta že precej dolgo časa drž. uslužbencem zboljšanje njihovih gmotnih razmer. Posebno veliko je imel povedati pred volitvami. Pa tudi za katoliške božične praznike nam je obetal velike predujme na ra^ čun novih plač. Pa se je kmalu skesal. Prazniki so prišli in odšli, drž. nameščenci pa imajo ravno tako prazne žepe in lačne želodce kakijr prej. Kaj je neki temu vzrok? Morda so imeli uslužbenci raztrgane žepe pa so iz njega pogubili, kar so prejeli od g. ministra za božičnico. Vzrok pa utegne biti tudi ta, da nabira g. finančni minister ponovno nova denarna sredstva za džemijet s čimer nam ropa (balkanska metoda kupovanja glasov) naš težko priborjeni kruh. — Sedaj nas zopet tolaži in nam pošilja po časopisih novoletne priboljške, ki pa bodo najbrže takšni kot so bili doslej. Pa še ni gotovo, ako dobimo za novo leto, kajti kakor pravi, ne more vsega na enkrat izplačati, temveč v treh mesečnih obrokih, in sicer vsakega prvega v prvih treh mesecih prih. leta. Na drugem mestu se zopet izgovarja, da mora poprej izdelati izplačilni načrt. Dvomim, če bo sedaj imel tako brihtno glavo, da ga bo izdelal; kajti ko bi jo imel, bi bil to že davno lahko izvedel — ako bi bila volja dobra.
Nakaznlški promet z Ameriko je otvorila na»-ša poštna uprava z današnjim dnem. Denar se bo nakazoval potom posebnih vplačilnih list alf položnic. Talke položnice stanejo po 50 para in se dobe pri vsaki pošti. Vsi uradi so dobili o tem poslovanju natančne predpise s posebno okrožnico štev. 40.031 /I. 23. in tem potom naše tovariše na njo opozarjamo. Bil je pa že tudi skrajni čas za to!
Norčevanje. Kakor se čuje, namerava vlada izplačati državnim uslužbencem za tri mesece (januar, februar, in marec) enake povišice v skupnem iznosu 300 Din. poviška za oktober, november in december pa ne bodo izplačali, ker ni kredita. Tu se pa vse neha! To je odkrito norčevanje iz revnih mas, direktno teptanje zakona. Mera potrpljenja se je napolnila do vrha! Zadnje vesti pa to izpopolnjujejo tako, da bodo dobili uradniki okrg 1200 Din pviška in da se bodo ti poviški izplačili v 3 obrokih.
Zamena časnikov. Beogradski univerzalni informacijski biro »Argus« ima poleg čisto infor-macijiske strani, katera popolnoma odgovarja sedanjim potrebam, tudi oddelek za pregledovanje celokupnega jugoslovenskcga tiska (časopisov), iz katerega jemlje poedine napise ter jih pošilja onim, na kogar se nanašajo, zato prosi vsa ured-
ništva, da mu redno pošiljajo po dva izvoda od vsake številke svojega časopisa, on pa bo v zameno dostavljal uredništvom vse ono, kar se bo pisalo o njih v vseh drugih časopisih. Priporočamo tudi z naše strani to »Argusovo« prošnjo, ker smo se prepričali o koristnosti in uslugah ki jih daje »Argus« novinarstvu s svojim takozvanim Argusovim tiskom«.
Lepa črna suknja se proda. Ogleda se v kro-jačuioi naše zadruge
Odgov. urednik Konrad Šegula, Ljubljana.
Izdaja Zveza poštnih organizacij za Slovenijo v Ljubljani.
Tiska »Narodna Tiskarna« v Ljubljani.
ALOJZIJ LENČEK nasl.SIN
Stavbeno kleparstvo
trgovina s kleparskimi izdelki
Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 29.
Lisičje Uoie stroji, barva In izdeluje
krznarstvo L. ROT „SÄ1,
Zaloga koluhovine Nakup koi divJaCIno
Tvornica pečatnih znamk, štampilij in emajliranih tablic
ANTON ČERNE
Ljubljana sraver Ljubljana
Pečati, klišeji, šablone, plonibne klešče, vzvodne tiskalnicc, Stance, modeli za predtiskanje petila, nume-ratorji, gozdna kladiva itd.
Dobro!
Poceni!
A. 1H0M lil. K. W
modna trgovina za dame In gospode
LJUBLJANA, Mestni trg številka 19
Prodaja po konkurenčnih cenah
I MBHUFflKTURHfl IH MODNA TRGOVIÜäl
F. NOVAK
L3UBL3ANA, Kongresni trg 15. Najnižje cene.
Zahtevajte cenike.
POŠILJA TUDI VZORCE.
Uzajemno Hvarovslnica
Ljubljana,	Dunajska c. 17.
PODRUŽNICE:
Zagreb, Sarajevo, Vrbanja ul. 4, Celje Breg 33, Split, Sombor In vseh drugih večjih mestih.
Osn. 1900. T 522. Bz. Vzajemna. Sprejema vsa požarna zavarovanja, pumižnin in neprimičnln, živijenska zavarovanja v vseh kombinacijah. Najugodnejši pogoji. Edini slovenski zavod.
Čevlji z znamko
so najboljši. Zahtevajte jih povsod!
Prodala na malo v Ljubljani:	Na deželi
Aleksandrova c I V VSeh Ve0J,h Prešernova ul. (Seljak) trgovinah s čevlji
Na veliko pošilja tovarna
PETEB KOZINA &Ko. Tržič,
Ceniki na zahtevo zastonj!
Manufakturna veletrgovina
FELIKS URBANC, LJU8LIAKA
Sv. Petra cesta štev. 1
priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnega blaga po nizkili cenah.	(22)
trpvina s papirjem
{priporoča svoje
pisarniške potrebščine.
Ivan Šiška
tovarna parket in parna žaga
l.jubljana, Metelkova ulica 4.
Prodaja tudi odpadke lesa od,žage za kurjavo.
Konfekcijska tovarna
M DEBI! D [iE. Ljutica
Pisarna		Tovarna
Emonska cesta 8.		Erjavčeva cesta 2
313	Telefon interurban	249
Najmodernejša in največja tovarna moških, dečjih in fantovskih oblačil.
KONKURENČNE CENE.
AMERIKANSKI PISALNI STROJ
Zastopstvo za Slove nijo
Franc Bar, Ljubljasna, ielef. 407
Cankarjevo nabrežje 5.
Specijalna mehanična delavnica.
“TrwRßKÄ™
HEHitilf mm, Liubijaiia
razprodaja raznih čevljev pen hrsz k ti»“ karsačatti cenah.
Tkalnica platnenega in bombaževega blaga
Dunajska cesta št. 31.	Telefon 719.
Brzojavi: SIGEROS.
Svitavy	Wien
(Č. S. R.)	1. Kai 55
Franc Piškur
špecerijska in delikatesna trgovina
LJUBLJANA, Stari trg štev. 6.
Na zahtevo se naročnina dostavlja na dom
Ivan Korenčan
LJUBLJANA, Mesini trg štev 20
trgovina norimberškega - galanterijskega blaga in pletenin na debelo in drobno
A. & E. SKABERNE
LJUBLJANA, Mestni trg 10
priporoča svojo vehko sslogo ros mi" iakttsimega blaga po najzmernejših cenali
Mannlthtarna In modaa trgovina
1. KOSTEVC .
LJUBL JANA Sv Petra c LJUBLJANA
želi srečno in veselo novo leto
SNOJ & MODIC””
manufakturna in modna trgovina
LJUBLJANA	Prešernova ulica 3
želi srečno in veselo novo leto
Najiboifše banatko pšenična moMO cdd-ia najooneje tvrd.
A. VOLK, Ljubljana,
RESLJEVA CESTA ÄTEV- 24.
IVAN JELAČIN, L ubijana,
veletrgovina špecerijske in kolonialne robe.
Solidna in točna postrežba.
Ustanovljeno lela 1888.
JAS. STADLER
tovarna stolov in lesnih izdelkov
Lmbi jan anodna ul. 11.
Telet. inU rur. 461. Brz.: Josta.-Ljubljana,
priporoča vsakovrstne stole, zaklopue in stabilne za gostilne, kavarne, vrtove, dvorane itd... vse pohištvo, furnirje vseh vrst, nadalje vsa automa-tična strugarska dela ter različne druge stvar/.
Modna trgovina za gospode in dame
A. SINKOVIČ nasl. K. SOSS
Ljubljana, Mestni trg št. 13
želi vsem svojim cenjenim odjemalcem srečno in veselo novo leto 1924
„Z O R A“
družba % o. x.
Ljiihüjatna, O&cBtajjska v c. 33.' nudi najceneje
prvorstni bencin in uetrolej nmariknnelra strojna, mazii-na in cflindcr-olla, fcarbolinej strojne masti, modro galico, žveplo itd.
Gričar & Mejač
LJUBLJANA, samo Šelenburgova ulica štev. 3
želi srečno in veselo novo leto
Združene opelisrne d. d.,
Ljubljana, Prešernova ulica 3.
nudijo vsako množino ztdno opeke in zarezane strašne opeke.
Najcenejši nakup špecerijskega blaga pri tvrdki
-ČERNAKUOMP.-
LJUBLJANA — Semenišče
Pri nakupu blaga
za moške obleke
kakor sukna, ševjota za površnike in ranglaite, kamgarna za obleke in modne hlače, duoble štofa za zimske suknjiče in površnike, od katerega ima veliko in lepo izbiro, se priporoča'tvrdka
R. IHIKLAUC, LJUBLJANA
Lingarjeva ulica, Medena ulica In Prod Škofijo.
I Znižane cene: Solidna postrežba:
SCHNEIDe & VEROVSEK
trgovina z železnino na drobno in debelo. Največja zaloga strojev in orodja za poljedelstvo in industrijo, kakor tudi bogata izbira vsakovrstne kuhinjnske posode in vsega v železninarsko stroko spadajčega blaga.
LJUBLJANA, DUNAJMA ŠTEV. 16,
Priporoča se vam
macina trgowina
T.EGER liiia
Sv. PeCea cesta 2.
Dunajska cesta 29 - Telefon 137 - Brzoja*: Gospodarska Ljubljena
1.	Blagovni oddelek:
a)	poljedelski pridelki in mlevski izdelki,
b)	krmila,
c)	kolonija no blago.
2.	Kmetijski in strojni oddelek:
a)	poljedeljski in drugi stroji
b)	semena, umet. gnojila,
c)	cement, bencin,
d)	galica, žveplo.
3.	Mesni oddelek:
a) izvoz goveje živine in prašičev,
K
b)	tovarna mesnih iz‘
, delkov,
c)	hladilnica,
d)	izdelovanje umetnega ledu.
4.	Lesni oddelek:
a)	nakup in piodaja lesa ter oglja,
b)	lastne parne žage, lastna parketna tovar.
5.	Vinski oddelek:
a)	domača in tuja vina v sodili in buteljkah,
b)	vse vrste žganja, konjak, špirit.
Zadružna gospodarska banka d. d. Ljubljana
V Sastjjj $ala£i: Miklošičeva cesta 10.
Račun poštno-ček. urada Ljubljana št. 11.945, Zagreb 39.089.	Telefon štev. 57.
Podružnice: Djakovo, Maribor, Sarajevo, Sombor, Split, Šibenik. — Ekspozitura: Bled.
Interesna skupnost: Sveopća Zanatlijska banka d. d. Zagreb, njena podružnica v Karlovcu, Gospodarska banka d. d. Novi Sad
Kapital in rezerve skupno z sSHifaciJami čez K 60,000.000*-	Vloge nad K 35G,0i!0 500*--
Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lomardira vrednostne papirje, kupuje in prodaja tuje valute in devize, sprejema vloge v tele o čem računu n na vložn
knjižice ter preskrbuje vse bančne in bor ne transakcije pod najugodnejšimi pogoji.
Pooblaščeni prodajalce srečh» državne razredne loterije. =====
Änw JiAOivNdaa o