33. številka. Ljubljana, petek 11. februarja. IX. leto, 1876. SLOVENSKI NAROD. Izlmja \:<;ik dan, Izvzemal poneiirljko in dneve po praznicih, tur volja po poŠti pri-jcman za av stro-ogcrs k e deželo za celo leto 16 ^Id., za pol leta 8 gld., za četi t leta 4 gld. — Za Ljubljano brez poSiljanja na dom zn celo leto Ki gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za cn mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje d ež e-lo toliko več, kolikor poStnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šolali in na dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr., po poŠti prejemali za četrt leta S gld. — Za oznanila se plačuje do četiristopne petit-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat in 4 kr. Se se tri- ali večkrat tipka. ' ■ Dopisi naj bo izvole l'raukirati. — Rokopisi so ne vračajo. — U r e d ni S t v o jo v Ljubljani v Franc Kolinanovej hiši št. 35—M pokg gledališča v „zvezdi". O p ra v n i S/v o, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, jo v »Narodni tiskarni" v Kolinanovej hiši. Andrassyjava nota. — r. Ko bi mi bili prinesli kot članek noto grof Andrassvjevo, katero je avstrijski poslanik zadnjega dne preteklega meseca oddal turškemu ministru v Carigradu (beri „Slov. Narod" od H. t. m.) in ko bi naš državni pravnik, e. kr. g. Perše zvest ostal svojim principom (kar se ve nasproti našemu ministru vnajnili zadev nij verjetno) konfiscirati bi moral naš list, konfiscirati Andrassvja in diplo-matične, da celo revolucijonske njegove ideje! Dolgo rasa je nosila evropska diplomacija ta svoj sad pod srcem in sedaj ko ga je po teškem porodu spravila na svit, sedaj jo malo kdo zadovoljen ž njim in to se uže lehko reče naprej, da vpliva ne bode imel posebnega. Taktičnega vpliva menimo gotovo ne. PaČ pa je velicega moraličinega pomena ta diplomatičina nota. Reforme, katero na-svetuje, pod turško vlado se ne bodo obistinile, ker le-ta vlada je nezmožna učiniti najmanjšega kulturnega podvzetja. Iz surovosti izvirajoča, jo surova, če se tudi zavija v evropsko obleko, ter posnema na videz francoske šege. In ta nezmožnost, se morda nij še ostreje poudarjala, kot je poudarja naš minister v nanj ih zadev v svojej depeši. To bičanje turške malopridne vlade mora toliko bolj skeleti, ker udarci padajo od roke t mehkih rokovicah in se delijo mej sladkimi smehljaji. Naj veča težava, pravi grof An-drassv, katera opovira pacificiranje upornih krajih, je ta, da kristijanje ne verjamejo več sultanovim obljubam, katere so uže tolikokrat razglašene bile in katere vendar nijso sboljšale stanja raji. Ti stavki se ve, da so v lepej, gladkej, diplomatičnej formi povedani in Če jih mi prevedemo na vsakdanjo govorico, Če jih prenesemo v navadno življenje, pomenijo pač le to, da je sultan carigrajski uže mnogokrat se svojega prestola svojim krščanskim podložnikom lagal, in da so vse te njegove i rade, ti farmani in kati-šerifi prav navadne laži, katerim uže nikedo več ne upa. Resnica je, s krvjo se je sezidalo serajl-sko gospodstvo, in neizrečena krutost podpirala ga je v letih, ko je bila po drugej Evropi olika še v pričetku; ali sedaj, ko se olika devetnajstega stoletja razšiija in polipu jednaka objema krajino za krajino v svoje naročje, sedaj napočili so tudi Turčiji časi, v katerih so je zapustile stare moči zgodovinskih kru-tostij. In sedaj si ne ve drugače pomagati, kakor z laganjem. In no najmanjša zasluga An-drassvjeve note jo ta, da je krepko izgovoril svoj anatema nad tem gnjilobnini lažnjivim vla-. darstvoin. Diplomatičino spričevalo je tu, da turške vlado jedina moč je laž, laž je njeni element, ki jo vzdrži, laž jo krepilo in brez laži bila bi uže zdavnaj v razpadu. Vladi, ka teri se je tako očitno pred vsem svetom udaril na čelo pečat sramotilne nemoralnosti, pač nij več rešila. S pravico se stavi vprašauje, ali je obstanek njen še mogoč. In to vprašanje se bode stavilo, in odgovor nij dvomljiv. Tedaj pa se bode vnel ogenj v milj onih in, da govorimo z grofom Andrassvjeni zavest se bode vzbudila v srcih, da velja boj proti nemoralnoj, stoletnej laži, katera mora pasti iu dati svoje mesto neskončnej pravit*. In da je malo krdelo pvzdignilo orožje po Hercegovini in Bosni uže sedaj k temu svetemu boju, kdo bi tajil, da jih ne opravičuje — grof Andrassvjeva nota! Naš in hrvatski šolski zakon. Z veseljem smo „Cislej tanci" pozdravili novi šolski zakon od 25. maja 18G8., kakor tudi od 1809. leta, videči v bodočnost slobod-nijo slovenske narodne prosvete. Istina, še Hrvati nam so čestitali to „blagost". Ne da pa se tajiti, da paragrafi našega šolskega zakona ne diše po vetru iz modernega „rajna"; ne da se tajiti, da jeden teh paragrafov narodnemu učiteljstvu no prepoveduje briganje za ono znanstvo, koje zovemo poli-tikovalstvo. To druzih civilizovanih državah je briganje za to znanost državljansko učiteljskemu stanu častno — dolžnost, pri nas pa je to naopak. Samo kranjskim mojim so-drugovoni je priboril g. dr. Zamik to pravico, katero je po druzih državah — dolžnost. Obmimo oko v hrvatski šolski zakon, a nijedne malo črke v njem ne nahajamo, koja bi velevala narodnemu učitelju: molči o politici.! Kaj še, hrvatski učitelj iu pop smeta javno praviti narodu te ali druge politične zadeve, pa radi tega tamo nihče ne preganja učitelja. In to je prav, kajti učitelj je neodvisnojši, nego-li kakovšon berič, ter mu je mogoče, da zabrani na pr. pri volitvah sle-parstvo pri narodu od strani odvisnih boiričev. Kdo poreče, da je objektivno politikovanje slabejše od subjektivnega, katero se ondod uganja, koder berič brez opovire komandira? Vsak vestni učitelj pri nas, kateri ne gre v učilno zato, da zopet iz nje nazaj pride, pogreša velepotrebnega reda v šoli. Učitelj Slovenski rapsodisti. (Spisal D. Teistonjak.) (Komu.) Stanko Vraz je te pesni prepisal in jaz mislim, da morajo biti mej njegovo zapuščino katero hrani „Matica ilirska-. Vredno bi bilo, da se kateri izmej slovenskih rodoljubov potrudi sebi te pesni v last pridobiti, da bi se mogle na tak način natisnoti. Vraz reče o Moilrinjakovih pesnih to-le: „sudim, da su zožene zlato, pravi ures poezije slavjanske. Iz njih sbori pravi čisti um slavjanski glasom domorodnini; misli uzvišene, izložene obrazi sjajnimi fantesije zdrave, skore, uzmešene." Stanko Vraz nij samo mej prvimi liriki jugoslovanskimi, tem več on jo bil dober poznalec poezije vseh evropskih narodov, kar nam pričajo njegove prestave iz Miekie-wicza „Trebine", „Romantičnost". Iz Puškina „Bahčisarajska česina-" „Borodinska godov- Ština". Iz Bvtona: „Sužanj šiljonski", „The Prisoner of Chillon" ki je zraven dela: „Childo Harold" „Tarisina" „Tho Bryde of Abvdos" in „The sieye of Coriuth" nnjkra-sniji umotvor slavnega Angleža. Ker je Vraz tako dobro sodil o Modrinjaku, moramo i mi pripoznati, da so njegovo pesni visoke cene. Modrinjak nam bodi Slovoncem mej Muro in Dravo ponos! Da bralci izvedo kakošen je Modrinjakov jezik, naj berejo toto pesen, katero je leta 1813. svojemu prijatelju Cvetku zložil. Anifco Zvclkoiii. i Akrnstikon.) Zadnji filovok jo na svčti, Ki svoj pod za nič drži. Zapstonj so tUU rožni cveti, NJemu nik:ij ne diši. V nadiali maternih se /hrani, V njenoj nji se zredi; BfaČoho oslepno brani, Mater pa za nto drži. Erjav kakti Judaš bodi! Naj to pos za plotom jot Med Slovence naj ne bodi, Ki je prav Slovenec ne. Ti prijatelj Cvetko josi Materne dežele cvet, Z Dornasko Kamenske vesi, Z In L inu zrojen, pa oplet. Kokol nčsi med pšenicoj, Sčipek rasel zmed kopriv; Kokol ztrgu se že zklicoj, Sčipek pa je ves pikljiv. U! kak ja Selim Vam uživat, Dugo, podmesečni »vet! . . Primio, Smigoe, Cvetko vivat — Dosti, dosti, dugo Ičt! Ta mala pesnica jo karakteristikou one dobe, v kat ere j so neki domoljubi kljubu vsem ovirani začeli krepko razvijati krila svojega uma. Iz nje sijejo žive iskre gorečega domoljubja, iz nje šviga ogenj zaničljivosti poneni-(VvanjiL ki se je takrat na vso moč po slo-venskej zemlji razprostiralo. Še jedno Modria-jakovili pesni se spominjam, ki sem jo več- ne more podučevati, ker deca nemajo učnih rekvizitov. Mesec d nij preteče, ko bo še mnogi otroci brez čitank itd. Nekateri roditelji faktično ne mogo, nekateri pa nečejo kupiti otrokom ta čas priprave. Učitelj in otroci zaostajajo s predpisanim gradivom. Kadar pride nadzornik, tačas , pa je le učitelj „izraelski kozel." Te sitnosti po hrvatskih učilnicah nij, kajti vsaka selska šolska občina dolžna je za svojo narodno uč.ilno učne knjige in druge za nauk potrebite stvari pred početkom vsake šolske godine nabaviti, ter )ih mej deca po učitelju razdeliti. Občinski za-stop pa poznej izterja od roditeljev novce za rekvizite, koje so dobila deca od učitelja. Zna se, da siromaški otroci zastonj dobivajo to. Mi slovenski učitelji delajmo za postavno prenaredbo šolske postave v tej točki peticije pri zborih! To je velevažno. Pri nas se misli, da se učitelj aseknrira za vekomaj z vednostjo s tem, da se mora podvreči drugič izpitu za par let po maturi. Nij še dolgo, odkar sem objektivno na-črtal slovensko narodno prosveto, kjer sem se spominjal tudi unših puhlih učiteljišč. Naj se rajše učiteljišča po zdravej pedagogiki člo-veškej pameti preustroje, da ne bodo bojevali v prakso kandidatje ne pripravljeni. Da bodo učitelji v praksi prodrnžili s čitanjem svojo Študijo, za to drugi izpit nič ne pomaga. Učitelj naj odmah vso plačo dobiva, in ker mu ne bodo trebalo, k 2. izpitu iti, prištedil ne bodo samo 5 gld. pristojbe, nego i 30 —40 gld. mu no bode trebalo zapraviti v mestu, kjer se nalazi izpitovna komisija. Hrvati so tako pametni. Fiat applicatio! P e r n i š e k. Jugoslovansko bojišče. 8 herccfjovinske meje 1 febr. [Izv. dopis.] V zadnjem pismu popisal sem vam posebno malo naš stan na jugoslovanskem bojišču. Upam da ste iz ovega lista vam bolj primerne stvari posneli, ker „Slov. Naroda" sem v Iler cegovino nij. Do tistega časa se v Hercegovini nij nič prav posebnega dogodilo. Vojvoda Lju-bibratić se je iz Zadra zopet v Dubrovnik vrnil — govori se mnogo, da se zopet k vstanku bliža. To je v Hercegovini mogoče, ali gotovo nij", ker je uže iz njegovega pro-klama razvidno, da ga nij nikakor volja s Črno goro šah igrati. Hočemo videti. Kapitan Barbieu je na povratku — kakor mi je včeraj iz Ljubljane brzojavljal (govorili smo tukaj z njim Ur.). Veselilo bi nas mnogo, ako se je njegovo zelenje uresničilo. Nejedinost mej vstaši, vstaškimi vodji — nepravilnost v vsej manipulaciji zadržuje pravo misel. Treba bi bilo torej, da se temu žalostnemu prikazovanju konec stori. Treba je, da se pri nas legija skupaj spravi, koja bi za zrcalo drugem služila. To je up in prava misel mojega poveljnika francoskega kapitana Barbieuna — in bi skoraj rekel vsacega, kojemu je več ali manje denašnja situvacrja stvarij znana. Fo zadnjem boji mej Dužami in Drenom i Zarine, koji je slaven izid za nas imel (kar je celo tudi židovska in turko-lilska bečka Presse priznala) so Turci vse kar je le mogoče bilo na noge pozvali in na številu okrog 15.000 vojnikov proti vstašem krenili. Da, saj je tudi bil zadnji čas — ker drugače bi morali v Trebinje uiti in podgano za zajce in teleta prodajati, ali od lakote poginiti. Vstašem nij tedaj nič druzega ostalo, ker jih je samo okolo 3.000 bilo, kakor brez gubitkov pot sčistiti. Od iste dobe so se vstaši zopet razdelili, in mej tem ko Turci z Alalom moko črez razdejano pot tirajo, vstaši mirno po Popovem, okolo Banjanah turške sela požigajo, in so z govedino maste. To vam je momen-tanni prizor z jugoslovanskega bojišča. Kakor denes čujem, je došel sinoči Lazar Sočica s 1500 mož na Zubce, tudi jo denes italijanska legija v rudečih srajcah, kakor je tudi kor ruskega kapitana Janovskega iz Suttorine na Zubce krenil. Zal mi je, da moram jaz ta pot zaostati, ali primoran sem kapitana Barbieu-na čakati. Ravno ko sem vam ta list napisal, — došlo je 32 Črnogorcev k nam, koji so se v našo vojsko podajali, ali v Brenu od c. kr. avstrijske žandarmerije razoroženi bili. V Sutorino so prišli brez orožja. C. kr. žandarmoni Turke, koji se po Dubrovniku z orožjem valjajo — s tem denunciram. Onih policija, niti žandarmerija niti druge politične oblasti ne vide. In število bojevcev za svojo otačbino in svojo svobodo ne sme niti več po slavnej avstrijskej zemlji? Kaj je to V Za drugi pot kaj bolj važnega — mogoče tudi posebnega ako nas prej Turci ne skraj šajo — ker se jim še zmirom zarad Suto-rine sline cedijo, kjer ini taborujemo. Iz K o s t a j n i c e se 9. t. m. hrvatskemu „Obzoru" brzojavlja: Včeraj je poskušala turška vojska udariti na Kostajnico, ter je došla uže do cesarskih magazinov pod gradom, 80 korakov do glavnega trga. Ako bi ob pravem času ne bila tukajšnja nastavljena naša straža Turke opazila in alarmirala, bilo bi namera-vanje Turkov za nas jako slabe nasledke imelo. Iz Dubrovnika se 8. t. m. brzojavlja: Ko je Ševket dovršil svojo misrjo, odpotoval je ruski konzul Jonin v Cetinje, kder je še sedaj. Nikakovih poročil nij o gibanji, ne od turške, ne od vstaške strani. Prvi utrjujejo Polico, drugi pak so v Zubcih koncentrirani. Sem je došel iz Carigrada Husscin-psša, Tre-binjski poveljnik. Privažanje živeža in transportnih pripomočkov za avstrijsko vojsko nadaljuje se Še vedno in sicer prav velikansko. — V Klek je priplula avstrijska fregata „Cu-stozza" se še neko drugo avstrijsko ladijo. Zagotavlja se, da je mej avstrijskimi in turškimi poveljniki nastal prepir o tem, kako in kdo ima pravico hišnega preiskovanja na morji. V nekaterih dnevih pričakuje se še sedem avstrijskih vojnih ladij sem. krat bral v „Cvetji" od prof. Macuna. Naslov jej je: „Fabula" ter se tako glasi: „Enkrat en prevzetni dečarec odjašo Po cesti s tak naglim kalopom iz paSo, Da grive vriščijo po zraku, in rep, Zpod kopit proč leti prah, kamen in črep. Po ulici jašo on s velikim skokom, Veselo zahuška pod vsakim oblokom Na ulici naglo sc stečejo ljudi In vsaki jašečem dečarcu se čudi. Iz spanja zbudi se baba pijana, Dirjočega vidi po cesti katana, Prestrašena reče: o gospoda moja! Ste videli, kak jaše Sankt-Juri pozoja. Urez ostrogo, vuzde, brez ž val in čapraka, Po zraku peklenskoga dirja lišaka. Na t<> se koVila na kamen pokrukne, rut'! katana v blato prek šinjaka smukne. O MttZJl! pomiluj, potuži, poklaguj (!?) Kak sreča v nesrečo obrne se z vagoj, Prevzetni k, ki hvalo je komaj podehnul, Nemilo zdaj plače, ker šinjak si je Bpebnul. To pesnico je prevel Vraz v hrvaščino V prvih treh štrofah se je držal slavni pes nik pično originala, a vrsti sta dva versa dodana. Ta štrofa se tako v prevodu glasi Uez uzde, ostrugali, bez sedla, čapraga Po zraku ga tera ko ljutoga vraga. Još u reči biaše, a kljuse posme, Momak nas" ti trešno poduž zemlje erne; I kako tu leži raztcguut ko žaba, Smije mu se svako, ista pjana baba. Zadja štrofa je colo premenjena Vraz poje: Sto si ti u/jahao na to bedeviju. Naticajuči se za dikom i Blavom Paz' da isto nebo no prolomiš glavom 1 Pnz' da neposrneš, neukineš šijul Pas' da ti se babo i deca nesmiju! Najbolje Modrinjakove pesni so: „Golub" „Elegija", „Lav bolestan", „Boginji modrici" Na kolodvoru v Središči pri sestri dr. Mo-drinjaka je lepa podoba pokojnikova. Ne bi za njo bilo bolje prikladno mesto v kakej či talnici ? Te vrstice se ni zapisal želeč oteti za do maco reč živo vnetega moža in izvrstnega pesnika prahu pozabljivosti. Politični razgled. Motrit nje dežele. V Ljubljani 10. februarja. V flržitvtiviti mbo**U je večina sprejela v drugem branji ženitovanjsko postavo. Najvažnojše njene nove določbe so, da se sme katoliški duhoven oženiti, ako prestopi k drugoj veri, kar je pri nas dosedaj država branila. Menih se pa more ženiti, če iz kloštra izstopi. — Cerkev bode to se ve da zmirom ugovarjala temu, ali da se država v tako reči briško no meša, to je prav. Ministerstvo je stavilo kabinetno vprašanje pri terjatvi, naj državni zbor dovoli postavo o novem pristojbinskem davku. Usta-voverni poslanci so v velikoj' zadregi. Ce ne dovolijo tega davka, pade njih vlada sama rada; če pa nov davek v teh hudih časih sklenejo naši Nemci in neniškutarji, kako bi si upali pred volilce? „N. Fr. Pr.w torej v tej nuji prosi ministerstvo, naj ono malo odneha. Cehi so se mej soboj zopet močno razbudili. Kar v roke primes: „Pokrok," „Narodni Listy," „Politik," vse jo polno psovk, drug na druzega rojaka. VntiHJe tlržftive. Turčija je baje poslala velevlastim pritožbo, da se iz Dubrovnika v Dalmaciji daje vse za vstaše; obleka, živež in denar. Kar se od tega središnjega odbora godi, presega mejo, v katerih ima sosed ostati, ki s sosedom v miru živi — tožijo Turki, nezmožni, 4 do 6 tisoč vstašev ukrotiti. Iz Španije se poroča, da okolo don Karlosa jo vso potrto, glavarji drug druzega izdaje dolže. V Kv-titiii so se Nemci začeli Francozov bati, zato se jim bi radi vsakako pri-liznili. Kot neka posebna nemška uljudnost se tedaj po svetu telegranra, da se bosta nemški cesar in cesarica z več dvorjani udeležila plesa pri francoskem poslaniku. V jfloksifci imajo zopet revolucijo. Generala Diaz in Guena sta izdala proklamacijo proti vladi in prvi se je dal za predsednika revolucije izklicati. Dopisi. Iz Ljutomeru 0. febr. [Izv. dop.J (Meščansko šolo), in sicer nemško meščansko šolo dobi Ljutomer. Tako se pri nas zdaj govori. Deželni odbor Štajerski namerava naš trg s tako šolo osrečiti. V ta namen jo pisal našej občini, naj skrbi za poslopje in druge šolske priprave. Toda za naše deželne meščanske šole, katere morajo biti nekako tako uravnane, kakor srednje šole, treba je precejšnjega poslopja, treba dražega pohištva, kar toliko stane, da teh stroškov ne more vsak zmagati. Naša tržka občina je vendar ponudbo deželnega odbora, ki bi sicer jednako ponudbo Brežicam stavil, sprejela in se obvezala, za poslopje in drugo skrbeti. Samo to želi, da jej deželni odbor — 10.000 gld. v ta namen podari. Srečni bi bili Ljutomerčani ros ako bi jim deželni odbor učitelje plačeval, a vrh tega še 10.000 podari. Toda o tem dvomimo. — No, lepa reč meščanska šola, posebno .nemška meščanska šola kaj lepo doni na nemška ušesa naših nemskutarjev, toda na vspehe tacega dražega zavoda nihče ne misli. — Bode-li dosta učencev? Ali ne štejete števila nemških otrok tukajšnje šole lehko na prste? Ali mislite, da bo revni slovenski kmet, svojega otroka v drago nemško šolo pošiljal? Kdo bode pa za poslopje ljudske šole skrbel? Kam se bodo uteknilo (>00 otrok te šole? Sedanja poslopja razpadajo, klopi se podpirajo, zidovje preinakuje. —■ Pozor možje krajnega šolskega sveta! Domače stvari. — (Umrl) je Ferd. Urbančič, direktor pomočnih uradov v Ljubljani. — (Čestitanj e.) Idrijskemu penzijoni-ranemu zdravniku dr. Grbcu je čestitalo njegovem imenovanji kot cesarski svetovalec. — (Narodna čitalnica v Skofji Loki) napravi s pripomočjo nekaterih gospodov pevcev ljubljanske narodno čitalnice in njihovega pevovodje dne 13. februarja 1876 veliko besedo s plesom. Program: 1. Slavnostni govor. 2. pl. Zajec: „Hrvatska". 3. Le-sinsky: „Stanak". 4. Leschen: „Pensees fugi-tives11, za gosli. 5. Nedved: „Zvezdi", bariton-solo. G. Mendelsohn: „Devi". 7. Stćickl: „Fantazija E-d ur" za gosli. 8. Hagen: „Noču. Začetek točno ob 7. uri zvečer. Opozoruje se, da gg. gostje iz Ljubljane se odpeljejo ob Va 7. uri do polu dne. — (Iz Postojne) se nam 9. februarja piše: Tukajšnja čitalnica napravi 20. februarja vesolico s petjem, tombolo in velikim plesom, pri katerem, kakor se čuje, bode tudi koti-lijon aranžiran. — (Celovška čitalnica) napravi v ponedeljek, 14. febr. (pričetek ob 8 uri zvečer,) v svojih sobah veselico s plesom. Program, ki bode posebno glede muzikalič-nega dela prav zanimiv, obsega: 1. Naprej, popotnica, igra domač septet'. 2. Pevski zbor; 3. Solo za gosli; 4. Samospev za prvi tenor ; 5. Solo na rogu; G. Pevski zbor in potem ples. K ovej veselici vabi vse čest. gg. so-ude, oziroma z družinami in sploh vso [gg. rojake in prijatelje našega društva prav uljudno veselični odsek. Kdor bi se izmej ne-udov ovo zabave rad udeležil in šo nema vabila, naj se obrne do kacega gospoda odsekovca. — (Iz Krope) se nam piše 6. febr.: Kar stari možje pomnijo, najdebelji sneg prinesla nam je ta zima v treh kratih. Padlo ga je prvi krat 24 palcev, drugo 27 palcev in 4. t. m. 28 palcev, torej v treh kratih i seženj in 7 palcev, brez tistega, ki je po malem na letaval. — Naši voglarji so sicer snega veseli, ali vendar jih je nekaj črez noč od 3. do 4. na Ilovici zapadel, da so še le po polu dne prazni v Kropo prišli in pripovedujejo, da so < do vrata sneg bredli in komaj svoje življenje : rešili. Le srčnost in pogum velike te težave i more prestati, in te našim voglarjem ne manjka. — (Iz Koroškega) se nam piše: Snega imamo pri nas uže od prej dovolj; vnovič pa zopet sneži od preteklega petka in denes imamo torek in še zmirom pada sneg, kakor da bi ga še nikdar ne bili videli. Zapreke so velike; komunikacija deloma pretrgana; pota slaba. — (Nova slovenska slovnica) posebno za vojake bode v kratkem po uže dobroznanemu pisatelju vojakovih ved v Celovcu obelodanila. Prve tri pole smo si do sedaj ogledali in hočemo, kadar bode delo gotovo, obširno kritiko podati. — (Iz Trsta) se nam piše: Vzadnjič je-denkrat vam je nekdo pisal o nekem častniku, da je na očitnem mestu krotovičil dva artilerista, ker mu nijsta salutirala. Naj vam i jaz povem o novem dokazu, ki ga je taisti Martov sin — če se „furbozen" smo računiti k zarodu vojnega boga — dal o svojoj olika-nosti. V trdni zavesti, da jo, kakor vsi častniki, tudi on „hoffiihig," pride one dni na bal v tukajšnji „Scbillerverein." A ne pleše dolgo, užo raztrga se svojimi ostrogami svojej plesalki cel „šlep" ; kmalu potem pa razpara nekemu gospodu na ped dolgo črne hlače. Zdaj pride predsednik društva k njemu, tor ga opomni, naj dene ostroge proč, ali pa naj zapusti ples. Častnik se potem izgubi. — Zima je pri nas v Trstu naenkrat pokazala vso svojo zlobnost. Okolo po hribih leži šest decimetrov debel sneg in tudi po Trstu so ga po senčnatih krajih ne manjka. Dobro oblečen mora človek hoditi okolo; gotovo pa je, da bodemo v nekaterih dneh zopet imeli gorko, kajti temperatura skače tu iz jednoga ekstrema v drugi. — (Iz seje družbe kmetijske G. februarja.) Subvencijski odbor pod predsedstvom barona VVurzbaeha vpričo deželnega glavarja vit. dr. Kalteneggerja je v tej seji rešil prošnje za podporo sadjerejstva. V imenu dotičnega odseka je poročal odbornik gospod O. Detelja; moj 88 prošnjiki so prejele ljudsko šole podporo deloma v denarji, deloma zbirke vrtnarskega orodja ali pa drevesa, kjer se mladina v sadjereji podučuje, ako so bile prošnje po predpisu vtemeljene in njih resnica potrjena po krajnih šolskih svetih, predstojnikih podružnic kmetijskih in pa županih. Vsled tega so dobile različno podporo ljudske šolo: v Košani, Koprivniku in v Štal carjih na Kočevskem, v Krašnji, v Orehku, St. Vidu pri Zatičini, v Zatičini, St. Marjeti, na Golem, Pob. Bistrici, Sturji, Dobrepolji, Budanji, Črnomlji, Škocijanu, Borovnici, Semiču, Planini in v Sori. Vrh tega pa je odbor sklenil, sledečo gospode priporočiti slavnemu ministerstvu kmetijstva za podelitev državne medalije za izvrstne zasluge na polji kmetijskem ali podučevanje mladine v kmetijstvu, namreč gosp. Martina Kozino, vrtnarja grajščinskega v Ravnah, g. Antona Prelca, posestnika v spodnjih Vremah, g. Jan. Eisen-zopfa, učitelja v Poljanah, in pa gosp. nad-učitclja in učlelja v Črnomlji. — (Pred porotniki) v Ljubljani se je začelo včeraj obravnavanje zoper tri ženske, jednoga pisarja in mizarja, ki so toženi zaradi ponarejevanja nienjiškib podpisov in goljufije. — (Pomiloščen) je od cesarja oni v Celji na smrt obsojeni Leopold Grosman iz zgornje Radgone, ki je bil svojo lastno mater umoril. Sedaj ima vse življenje zaprt biti. — (Obešenjak v Ljubljani.) Piše nam samovidec 10. febr.: Deues so obesili in-fanterista J. Varga, kateri je svojega predstojnika zavratno meseca decembra p. 1. ustrelil. Uže prej ta večer dobilo je tukajšnje vojaško povoljništvo odlok na telegratično prošnjo za pomiloščenje, da naj se eksekucija i/vrši. 1'red sedmo uro davi odpeljali so J. V. z močno eskorto. Poleg njega je maršira] jedcu bataljon vojakov, pod poveljništvom majorja. ,1. V. jo šel tiho in mirno cel pot; tik za njim peljal se je sanitetni voz, katerega pa nij potreboval, ker je bil do zadnjega trenotka jako krotak. Ko so do vešal dospeli, čitala se mu je šo jedenkrat razsodba najprvo v nemškem in potem v magjarskem Jeziku. Po dokončanom prečitanji komandiral jo poveljnik celemu bataljonu k molitvi. J. V. stal je pod vcšali še vedno miren ter nijedne besede nij izustil. Mej tem časom je dovršil rabelj se svojim sinom vse priprave, ter potem pozval V na vešala. V. tudi sedaj popolnem mirno izsleče svoj plašč tes gre po stopnicah na vešala. Potem mu zaveže rabljev sin nogo ter jih nategne in sicer tako močno, da je postala leva nekoliko daljša od desne; stari rabelj pak je pripravil vez za vrat. V. jo tudi sedaj srčno, kakor cel čas, še rablju pomagal lanec si za vrat pripravljati ter za lo nekoliko srajco in zavratnik odvihal. Ko je bilo to vse gotovo, zavezal mu je še roke in potem, kakor bi trenil hitro zavil nekoliko vrat in usmrten je bil. Gologlavenm je zavezal potem oči. Duhovnik je govoril potem nekoliko besedi j navzočnemu bataljonu. Po dokončanem govoru odmarširala je vojska domov. Rabelj pak jo odmeril jamo kamor so obešenjaka proti večeru pokopali. Okolo vešal se je nastavila straža, da so mnogobrojno ljudstvo zabranjevali preblizu hoditi. Sploh pa je silno velika množica radovednežev privrelo gledat, posebno veliko — ženskega spola. — (1* ruska kuga pri nas.) Iz Celovca se piše „Vaterl." da je mariborska železnična godba G. t. m. v Celovcu koncer-tirala in igrala znano vsenemiko in prusko himno „Waeht ain Rheiu", katere pomen pri nas je odtrganje slovansko-nemških provincij od Avstrijo in zjedinjenje z Nemčijo. In neki c. kr. ur aduiki so živo aplavdirali in še hoteli one ven vreči, ki so se kot Avstrijce čutili in sikali petju pruske himne. — (Snega) imamo vse polno, a denes (v četrtek) ko list skončujemo še vedno nov naletuje._ sem bolnim moč iu zdravje brez ieka in brez stroškov po izvrstni Malesciere k Barry 30 lat uze je nij bolezni, ki bi ju na hilu ozdravi ki ta prijetna zdravilna hrana, pri odra&čenih i u -ocili brez medicin in stroSkov; zdravi vse bolezni v ielođen, '>a živcih, daljo prsne, t na jetrah; ileze i ladtiho, bolečine v ledvicah, jetiko, kašelj, nepre-i> .vljenje, zaprrje, p.'ehlajouje, nespanje, sl&hoati, jlato >. j, vodenico, mrzlico, vrtoglavje, ailenjo krvi v glavo, i mnenje i iififsih, slabosti in blevanje pri nosečih, o )?.!ii>:-*. rtinb -t, trganje, shiijSanje, blodicloo iu pra-.-ljenje; posebno ne priporoča za ilojonee in ie boljo, n -go dojničino mleko. — Izkaz iz mej 80.000 spričo-d zdravilnih, brez vsake medicino, mej njimi spri-4 ivala profesorja Dr. VViiraerja, g. F. V. Boneka, pragu profesorja medicine na vseučilišči v Mariboru, /. ravdnega svetnika Ur. Angelsteina, Dr. Shorelandu, M . 'Jampholla, prof. Dr. Dede, Dr. Ure, groiiujo Castlo-s ruut, Bi ar kise de Brohan a mnogo druzih imenitnih i>8 jIi, »o razpošiljava ua poBcbno zalito vanj o zastonj. Kratki lika* i* .80.000 sprifevalov. spričevalo zdravilnega svetnika Dr. VV u rze rj a, Bonn, 10. jul. I8M Kevtdesciere Du B*rry v mnogih slučaji n« grudi vea 7dr»vi • . Posebno korintna j«' pri -iristi i griži, dalje pri he*ahnh in obistnih boleznih a t < pri k: P vin, pri prisadljivroi a bolehioia dn»ž«-iij. ■calui c vi, zaprtji, pri bok-hueu. bode.ji v obi>tl in mehurji, trganje v mehurji i. t. d. — Najbolje h in nepncenljivo sredstv« ne wmo pri vranih in prs nih boleznih, ampak tudi pri p!juč::ici in sušenji v grl. (T* S.) Rud. Wur/.or, zdravilni svetovala in čle mnogo učenih drultev. Winchc8ter, Argloško, 3. decembra 1842. Vaša izvrstna Revalesciere Je ozdravila večletn-i nevarnostne prikazui, trebušnih bolezni, zaprtj:., bolno čutnice in vodenico. Prepričal sem »e sam glea Barry \ Comp. l>u-,.t^i, Wn>ilJaoh« ■ n n •»'-v.znioah ili p :v:totjib. V LJablJucl F v" i . hr, J. Svoboda, ekar pri „ zlatem orlu", v Reki pri lekarjn J. Prodam v Celovca pri lekarju H . r n > a c h o r j u, T Spljetu pri lekarju A lj i no viču, v Trata pri lekarju Jakobu Serrnvallo pri rirogeristn P. Ročen m J. Hirschu, v Zadru pri Androvieu. (321) Umrli v ajsiljljuiii od 3. do 7. febr.: Mihael Kemc, M L, v bolnici za jetiko. — Andrej Gregorin, 56 I., v bolnici -a krčem. — JOfl Obocki, 4"» I., v bolnici za jotiko. — Helena Kotnik, 68 I., v bolnici vtled starosti. — Josip Kot, 17 1., v bolnic z:i vročino. Iv. Bastolc, o I. dete železtrčnega straintkn za črevnim katarom. — Kaapar Zupančič. W 1., v bolnici vsled slabosti. — Franjo Kosmač, :\:\ I., v bouici za jetiko. Franjo Žnidarš č, di to delavca, takoj po porodu v sili krščeno. — A. Kokalj, 69 I., za jetiko. 9. februarja i *v)rff»f»t»: Mugenauer iz Beljak*. — Završnik iz Gradca. »Ti Niou^ : Presen iz Vipave. — K.ns'or iz Dunaja. — grof Nogoni iz Verone. — Jakel la Gorenjskega. — Miiller iz Gradca. — Fabro iz Trsta. — Slibar iz Gorenjskega. — Jamca iz Verone. Pri : Schwarz iz Dunaja. — Rome iz Kočevja. — Maver iz Mo-nakova. — Požlep iz Kranja. — Eisnor iz Dunaja. — Jeloviek iz Vrhnike. 2 w od 9 O S* »a 2 3 P «2. OS Cu"0 .P O §** ? jf s s i žig P* cr- to Ci CD p5 ^ O Km &9 g. i spi - © 3 i i t § S 3 o P cd rt- x s i cd g} Rh ^9 Et. cd w • s ss."—> cd i—> ' h h 3 cd O p I—. C. »o t ti o p p o g p £ o R o g* c §" B S cd s1 s:? < m- Dobrodelni basar! ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ :KiHiMilntl- e> passp 4. t «•♦♦♦♦<>♦♦♦♦ za dobi Srajca za dame natneatb gi. 2, legi. l. Pod tem nas'ovnm Prve dunajske fabrike za perilo predelno iiaimmo ]>reiac bh nastaviti. InTsir^CLesto dva samo jed-e^ grolđ-in.a,r I % l>llll)la|, O Kiiliieilnd- * gašee 4. v naj- ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Srajca za go3pode n.jm s.o g . 2, le gl. 1. Prej gl. 2 sedaj gl. 1.- 12 ang. batistnih robcev i barvanim robom obrobljene ...... I shirting srnica za gospodo z gladkimi ali nabranimi prsi . . . . . 1 stanovitno barvana srajca s perkala, najnovejši šege ..... n 2, „ 1.— 1 angl. trikot-jopica ali hlače bela iu barvasta „ 2, „ 1,— 6 elegantnih batistmh robcev z barvanim robom obrobljeno . . . . . „ 2, „ 1. 6 trojnih /.avratnikov, najnovejšo oblike . „ '2, „ 1.— 1 prepletena srajca za dame z najboljš-ga shirtinga...... „ 2, „ 1.— 1 elegantne hlače za damo z robnim lišpom „ 2, „ 1.-1 fini ponoćni korsot najbojše bire s sliir- ting-robcem...... n 2, „ 1.— 6 finih platnenih robcev, garantirane, da so iz pravega platna . . . . „ 2, „ 1.— 1 platnene spodnje hlače za g'-spode j . „ 2, „ 1.— 1 fina barvasta kreton-srajca, garantirana za pravobarveno..... „ 3, „ i-,r>u 1 bela srajca za gospi.de z gladkimi trojnimi Prsi '....... „ 3, „ 1.50 1 bogato olišpana srajca za dame najboljše vrsto....... „ 3. „ 1.50 1 fino štikane hlače za damo prav e egantno narejene . . . . . . „ 3, n 1.50 1 sliiriing spodnja kikla za damo najboljšo naprave...... „ 3, „ 1.50 1 spodnjo hiače za gospode i/, pravega ruui- burgakega platna.....„ 3, „ 1.50 1 angi. i'kstord-srajca najnovejšo šege, garantirana za pravo . . . „ 4, „ 2.— srajoa za gospode iz piavcga rutnburg- skcga platna z lepo nabranimi prsi - 4, . 2,— fino štikana srajca za bal, ročna stikarija, najnovejše si'go 4, 4, prej se daj gl. n 2 — 2._i l 2.— G parov finih angleških mnnšet ttnidam •jši fnotinu . ... . . . gl. i. 1 fino šnkana srajca za dame z naj>;>>o upiavo „ 4, 1 Heg francoski korsot z lepo slikarijo . „ 4, 1 fina spodnja kikla ia dame i izvrstnim liippin „ 4, l hlače /a dame iz najboljšogi vrveaategji itarhonta, giadko in lepo okbičane g'd. 1, I.Jn, 1.;'.(>. 1 kikla iz najboljšega vrvčastega b.nhenta, gladko iu lopo olišptma, gld. 1.80. 2 in 2.f>0. 1 kor.i- t iz barhenta, najboljši vrvčasti bavhont, gladok in lepu olišpan. gld. 1.25, 1.50 in 2. 1 srajca za gotupnde mmburgskega platna, gladka ali gubana, najfinejša gld. 2.5«), 8, 3..r0 in 4. 1 srajca za gospode ruinburgskoga platna, fiutazijna in štikana, najfinejša gld. 3.50, 4, 4/0 in 5. 1 srajca za damo iz pravega platna, gladka in fantazijna,. najfinejši gld. 1 50, 2, 2.50 iu 3. 1 srajca za dame iz pravega platin, štikana, najfinejši gld. 2 50, 3, 3.50 in 4. 1 kos 30 vatlov vrvčastega barheuta, najfinejši gld. 7.50,, 8, 9, 10 in 11. 6 kosov */« s.r. rjuhe brez šiva gld. in 10. 6 kosov °/4 sir. rjuhe brez šiva, pravo plntuo, najfinejša gld 14.50, 15.50 in ll>.;>0. za 6 osob prtic" na mizo iz dvoj tkanin.- in dama.sta gld. 3,. 3.f0, 4, 4.50 in 5. za 12 osob prti e na mizo iz dvojtkauiue in daiaasta gld. 8.50, 10, 11, 12 in 14. 1 koa 30 vatlov l'L Šir. domačega platna gl. U.5U, 7X0 in 8. 1 kos 46 vatlov »/3 šir. kreas platna gl. 16, 17, 18 in 18.50. 1 kos 50 vatlov •',, šir. ir.endskega iu holendskega platna gld. 20, .2, 2.J, 25 in 26. 1 kos 54 vatlov i/i sir. ruinburgskoga platna gld. 24, 2~ir 26, 28, 30, 3 s in 36 Naslov: ^J. 12 komadov biisavk h dvojtka:iine in damasta gld. 3.25, j 3.75, 4.50, 5, o.f)0 in I*rva 4lim&»iJsl4U Talirika z» |>cki*i!o? Karov U a proti poiil^UHJi uoiciv ali ya jiroti pustnem podtzr.tji. (1<» 5) ~ £ J? 75 ^3 2 = T: ~ O p-s a. s). m _ s 3 B' o w g. ca (b >i r- cd i It* — 5 s ■j 9. *i b 0 H n a [J' g, ^-t=*~ L1 o o" o »! F H P ti 0( (J tj Lekarna Piccoli o O t O 0 * a Jr S Bi S » 5 3 C C. a> • (S. s. 1 tf — p S- p h- c: