Tedenske novice. t Rojstni dan kralja Petra I. se slavi 12. julija. V Mariboru bo ta dan ob 9. uri slovesna pontifikalna maša z zahvalno pesmijo. Sprejem udanostnih izjav se izvrši med 11. in 12. uro na okrajnem glavarstvu. t Napad na regenta in komunisti. Že v zadnjem »Gospodarju« smo poroč-ali, da je na dan, ko je naš regent prisegel na novo ustavo, vrgel proti njemu skozi okno komunist Stejič bombo, ki pa ni regentu in Pašiču, katerima je bila namenjena storila nič, pač pa ranila ter poškodovala 10 vojakov. Napadalca Stejiča so seve' zaprli in je izpovedal, da je izvršil napad na povelje komunistničnih poslancev. Narodna skupščina je nato izročila koirmnistične poslance: Filipoviča, Čopiča in Kova- čeviča, ki so bili nato od policije odvedeni v zapore, da se dožene njih krivda in udeležba pri napada na regenta. t Lov na napadalce regenta Alekaander. Vlada je razpisala nagrade 10.000 dinarjev za tistega, ki bi priponaogel, da se izročita sodišču pobegli kmet Joso Jufta iz Novega Sada in mehamk Marinkovič iz Beograda. t Naš rcgent Aleksandcr je sprejei od vseh strani bogzna koliko častitk, da ni postal žrtev zavratnega napada. Med drugimi dostojanstvenilu je izrazil svoje častitke brzojavnim potom regentu tudi naš lavantineki knezoškcf. Regent je predal sedaj za nekaj časa vladarshe posle Pažiču in ministrstvom ter se odpeljal v inozemstvo. t Nesrečna številka. Kakor znano, pripisujejo lahkoverni ljudje številki 13 neko krivdo nesreče. Kraljevina Srbija je doslej imela že 12 ustav. Vidovdanska ustava, katero so pomagali izgJasčvati -tudi samostojneži, je — 13 ta, za njo je glasovalo 223 poslancev, torej 13 glasov nad navadno, polovično večino. Za to ustavo je glagovalo 13 sk>venskih poslancev in sicer 3 demokrah in 10 slabostojnežev. Ne spadamo med lahkoverneže, pač pa zatrjujemo, da nova ustava ne bo trajna, ker bo kmalct pričel boj za revizijo. Takrat se morda spomnijo izdajice na ne?rečno Stevilko 13 . . . t Naša draštva v Iaetni svobodni državi. Ob prevratu smo se med drugim ndajali tudi veseli nadi, češ, za naša narodna društva napoči zdaj doba, ko preneha ves uradniški šimel, ki nas je prej povsod oviial. Naša prva narodna vlada v Ljubljani je res izdala jako svobodoumno in primerno naredbo; a že 1. 1920 je bila odpravljena in nadomeščena s srbsko postavo, ki n. pr. pri sami ustanovitvi izobreževaJnega društva zahteva veliko več rego prej avstnjsko, m. dr.se morajo pravila predložiti kar v 5 izvodib. Zdaj pa pride letos še okr. glavarstvo, ki v nekake statistične svrhe zahteva zopet 2 izvoda. Naša mala izobraževalna društvo kajpada pravil ne morejo dati tiskat; ona vzorna pravila SKSZ pa so pošla in tako bi si moralo društvo, ki se v svojem knltnrnem delu itak mora vedno boriti z gmotnimi tež^vami, najeti zdaj še plačanega pisarja, da napravi te prepise. Kem so le izginili oni 4 izvodi, ki so bili pridržani ob potijenjupravil? — Tako se v SHS pospešujejo kullurna društval S^fc»žfcrf.-^-,-vl.f-.. t Za avtonomijo Slovenije so se izrekle sledeče občine celjskega okrožja: 1. Sv. Lovrenc pod Prožinom, 2. Sv, Juri ob juž. železnici (okolica), 3. Sv, Juri ob juž. žel. (trg), 4. Škale, 5. Dobrna, 6. Golobimak, 7. Sy. Janž pri Sp. Dravogradu, 8. Smiklavž, 9. Imeno, 10. Teharje, 11. Sv. Andraž pri Velenju, 12. Zibika, 13. Tinsko, 14. Pameče pri Slovenjgradcu, 15. Zdole, 16. Pilštanj, 17. Drensko rebro, 18. Sv. Dj pod Turjakom, 19. Sv. Vid nad Valdekom,! 20. Višnjavas, 21. Dobje, 22. Šoštanj (okolica), 23. Sv. Vid na Planini, 24. Br»> zovica, 25. Razbor pri SlOvenjgradca, 26. Sromlje, 27. Polzeia, 28. Sv. Ema, 29. Nezbiše, 30. Žiče, 31. Podgoije, 32. Zakot, 33. Smarje pri Jelšah, f,34. Šmartno ob Paki, 35. Paka, 36. Spod. Dolič, 37. Mar. Gradec, 38. Staritrg, 39. Frankolovo,f'40. Sv. Krištof pri Laškem, 41. Mislinja, 42. Gotovlje, 43. Konjice (okolica), 44. Bezina, 45. Mrčna sela, 46. Koprivnica, 47. Veliki kamen, 48. Verhole, 49. Globoko, 50. Tepanje, 51. Sv. Lenart nad Laškim, 52. Grajska vas, 53. Planinska vas, 54. Loke pri Planini, 55. Ponikva ob juž. železnid, 56. Brestovec, 57. Rajnkovec, 58. Sla« tina okolica, 59. Nimno, 60. Sp. Sečevo, 61. Plat, 62. Sv. Katarina, 63. Rečica ob Savinji, 64. Sv. Vid pri Grobelnem, 65. Novaštifta, 66. Smartno t Rožni dolini, 67. Topolščica.;., : ^iv-/- Za avtonomijo Slovenije so se izrekle nadalje še slede občine iz delokroga mariborskega tajništva SKS: 199. Verjane, 200. Ogljenšak, 201. Kaniža, 202. Lahonci, 203. Sv. Ilj v Slov. goricah, 204. Kicar, 205. Dolič, 206. Drstelja. 207. Vinterovci, 208. janežovci, 209. Trnovski vrh, 250. Destinci, 211. Sivanjci, 212. Muretinci, 213. Formin, 214. Cirkovce, 215. Janžekovski Vrh — Arlica, 216. Smolnik, 217. Turški vrh, 218. Zg. Rečica, 219. Sv. Trije Kraiji, 220. Drvanja, 221. Sv. Benedikt v Slov. gor. 222. Trotkova, 223. Slemen, 224. Gorenjski vrh, 225. Mihalovci, 226. Spod. Sentjakobski dol 227. Ploderšnica, 228. Velka, 229. Gradiška, 230. Gor. Jakob. ski Dol, 231. Slatina, 2S2. Sv. Barbara » Halozah. t ITaši župani. Senovo Jož. Sko- berne, Stolovnik J. Sevičar, Ivanjci Lov- reric Klemenčič, Trgovič pri Vel. Ne- delji Kutner Filip, Grajska vas Franc Rezar, Presečno Mai t. Vrečko, Sv. Flo- rijan pri Šoštanju Matevž Bačovnik, Dobtna Jan Golob, Drensko rebro Ant. Bab, Oplotnica Ant. Leskovar, Dol pri Hrastniku Ant. Brinar, Sv. Krištof nad Laškim Fr. Sinkovič, Vel. Pirešica Mart. Tržan, Luče Jan. Letnar, Vel. Kamen 1». Šerbec, Roginska gorca Ant. Belej, Sv. Ema Murko Jan., Kokarje Planovšek Anton, Zreče Jos>;p Winter, Šmarje pri Jelšeh Matija Jecl, Paka Jan. Potočnik, Sp. Dolič Marko Plankl, Gorica Iv. Ašič, Vrhovlje Jož. Skrbinšek, Grušovje Al. Grifič, Planinska vas Jos. Perčič, Loke pri Planini jan. Jazbinšek, Mrčna sela AI. Božčnik, Sladkagora Ant Gro3ek, Žitnice Janez Zelenko, Topolščica Kat- nik Gašper, Verjane Pihler Fr., Zgornje Žerjavci Divjak Janez, Žice Rokavec Ivan, Jarenina Lorber Anton, Plač Kren Ivau, Brezje Fr. Obran, Ploderšnica Pivec Josip, Na Ranci Grahoraik Ru- pert, Bistrica pri Limbušu Bučar Josip, Ciniat Hauptman Andrej, Fram Šmir- iflatil Andrej, Ranče Domadenik Jernej, ^livnica Lesjak Miha, Frajham Fric Fraiic, Kalše Frešer Leop., Zg. Ložnica Javornik Jernej, Lušečka vas Robar Fr., Ogljenšak Stern Janez, Poljčane Pre- šeren Simon, Ritoznoj Pernat Blaž, Vrhole Potisk lvan, Žabljek Gašparič Blaž, Andrenci Zorec Ignac, Sred. Ga- šferaj Damiš Jan., Ledinek 'Gaisler Pe- ier, Partinje Repa Konrad, Sp. Porčič Fekonja Janez, Zg. Ročica Zupec Fr., Žmartno v Rož. dol. Fr. Jezernik. ____ *-. ¦ t Shodi v marborberškem okraju. Poslanec Pušenjak ima 10. jnlija shod na Kapli, dne 17. julija shod pri Sv. Ahfohu na Pohorju in Sv. Primožu na Pohorju. Shodi se vrše povsod po sv. maSi — Somišljeniki, pridite v obilnem številu! t Pri Mariji Pomagaj na Brezju bo dne 12. jultja po prvih cerkvenih slovesnostib na občo željo romarjev tudi shod Slovenske ljudske stranke na prbstoru pri romarski cerkvi. Govorijo: poslanca Brodar in Stanovnik ter prof. Jairc. t Pravijo — kmet je imel krasnega konja. — Pri zadnji dirki, kjer je prvokrat stopil na dirkališče. je dobil ime — avtonomist. Tega konja je hotel iupiti sosedni graščak, toda slovenskemu kmetu ni bil na prodaj. Za noberio ceno'. Tudi raešetarji niso ničesar dpravili. Zdaj pa se spomni gospod giaičak ra cigana in reče: »Cigan je či^an, ir.crda on kaj opravi.« Cigan - iti ni kupil konja postavnim pototn, m r(*ti pa je prišel konj v roke graščaka. in graščak je vEkliknil: »Živijo — stara pravda U t l)r. Vošnjak, vTbovni samostojni tvkmet", iavno postavljen na laž, DuSeyni vodja slovenskih samostojnih kmeto. dr. .Vošnjak je v svojem boju zoper slovansko samoupravo obdolžil dva sU)venska vseučiliščna profesorja dr. Kidrifia in dr. Prijatelja, ki sta podpisalu izjavo slovenskUi uiSeniakov, pisateljov in umetnikov za avtonomijo jSloveDije* čfa sta to sforila radi svoje avstri pnžčine, to je radi klečepliazen|a pred grejšnjo državo. To grdo ob•folžitoK sta ta dva profesorja predioiila svo.jiai tovarišem v presojo. Vsen»5iliS6ni prolesorji in sicer 2<i t,inod njimi flfc. USeniSnik, dr. Zolger, dr. Pitami^, so obema svojima grdo ob tiolžoninia tovaiišema. poslali pisino, \ katerem zavraiajo Vošnjakovo trditev. ter javno izpovedajo o dr< Vošnjaku, ki j« ie3I Unbllan^ci vseučiligčni ]>rofesor, da je vedoma govoril neresnico. Kako nneonjemo takega človeka, kivo doma trovori resnioo? Lepa dnužba — 11 gospooje aamostojni kmetje! Sloven ski kmeU6, ali bote uadalje tn-cli to pclitičuo sramotoj č& je vaS duševni poglavu filovieK, katerega je 26 slov, vseučiliščnih proiesorjev, — njegovih siano^ih tovarišev — javno obsodiio, da je lagal?. t Eako »kunšten« je samostojni dohtar-poslanec Vošnjak? Na zadnji seji konstituanse je predlagal duševni «ta naših slabostojnih poslancev, naj se nova centralistična ustava prevede v vse evropske jezike, da bodo tudi uaši sosedje labko razumeli, kako brv htne detnokratske samojstojne glavice da so zverižile to naSo novo ustavo. $ tem Vošnjakovim predlogom se siirinjamo tudi ml, samo pod vsako prc«Uvo ustave naj natantno objavijc imena strank in poslancev, ki so giasovali za našo ustavo. Naj izve cda Evropa, kako upravno zaplankanost ste usilile SHS narodu deraokratska ,,sol" in kmetska slabostojnost t Eer je prodal slovensko avtonomijo, je bil slabostojni poslanec Ivan Urek odlikovan z redom Sv. Save II. razreda. Za izdajstvo slovenskih kmetskih koristi je prejel g. Urek na svoja »junaška« prsa red Sv. Save. Kaka denarna odlikovanja pa so se pogreznila v njegov izvozničarski žep, zna samo Urek in starostni politični mešetar Pašič. Urekov red Sv. Save in njegova denarna odlikovanja bo pa čutil in si jih zapomnil naš kmet, ker ga bodo cpominjali na Urekovo odlikovano izdajstvo slovenske avtonomije vedno novi in neznosnejši davki. G. Urek se bo sedaj kmalu pojavil v domovini, kjer bo odslej zboroval pod zaščito ter varstvom reda Sv. Save. G. Ureku red Sv. Save, polno mošnjo in novo hišo — kmetu vedno večje davke, »obznane« in cen- tralizfem taka je posledica Urekove stare iažipravde. ^ t Poverjenik Jamnik, clan vodstva S<*mofetojne kmetijske strank«, prireja neke vrste podučne sestanke. Ma teh sestankih agitira za Samostojno. V. Celja je delil županom neke listke za delittv Stovenije in za srbski oentralizem, Na stroSke davKoElafevalcev 1,'Odo žo (orej celo zaCell širiti Samosfojneži svoj pogubonosni evangelij. t Novi pritepenec med samostojneži. Kakor javljajo \z Beograda, je zemljoradniški poslanec Divljan, katerega so njegovi tovariši pretepli radi glasovanja za sedanjo nazadnjaško ustavo, izstOpil \z kluba zemljeradniških poslancev pod vodstvom Mih. Avramoviča ter vstopil v »klub samostalnih seljaka« (slabostojneži pod Mermoljevo komando). t Smo Ie imeli prav! Bivši minister in poslanec socijalnih demokratov Anton Kristan je odložil svoj poslanski rnandat, ker je imenovan od vlade za upravitelja nadvogvode Friderikovih posestev v Belji (Banat). Njegov naslednik v parlamentu postane g. Tokan, socijalistični tajnik v Ljubljani. Pametni Kristan je pokazal sedaj svojim rudečim sodrugom figo. Čez par let bo po njčgovi lestvici splezal drugi »prvoboritey« trpinčenega delavstva. Socije'ni demokrati imajo res vedno smolot t Ka aokolBkem izletu v Osijeku, katerega se je udeležil tudi slabostojni mitister Pucelj, so med drugim sklenili, »da je sokolskim društvom najstrožje prepovedano vsako sodelovanje ali prisostvovanje pri verskih prireditvah ali obredih. Istotako je osiješki sokolski zbor ponovno izjavil, da ostane prejkoslej še vedno na stališču, ki ga je zavzelo Sokolstvo dne 30. VIII. 1920 v Mariboru, kjer se je postavilo v bojno črto proti »klerikalizmu« in orlovskim organizacijam. Sokostvo se bo borilo baje tudi proti katcliškim škofom. Kdor še zdaj ni izpregledal, da je Sokol protiverska organizacija, temu res ni več pomoči. t All še imate liberalci kaj srca? Kmetski ppsestnik Anton Haupbnan v Sv, Knžii pri Mariboru je dobil pred nekaj dnevi plačilni nalog od davčiie okrajne oblasti, da mora plafati 13.160 K vojnega davka za leto 1919. Hauptmanu jc leta 1917 dne 27. aprila u.nj6il požar vsa poslopja, vozove, živež. in drugo premifinine, Mož &e do danefi ni mog«l zgraditi vseb za gospodarstvo potrebuii poslopij in si nadomestit? potrebnega orodja in drugih p.otrebnib naprav, ki jlh rabi pri gospodarstvu. Hauptinar. je svojo veliko nesrečo naznaijil tiidi davčni oblasti s prošnjo, da bi vendar. vpoštevala njegovo ve9 kot stolii>odkronsko škodo pri odmeri tiavkov. .A gg. nradniki pri mariborsV-em davfinein oblastvu niso imeli srca za ubogega pogorelca. Poslali so mu sedaj že zopot dva plačilna naloga» da mora plafiati doliodnine 3369 K in vojn>ga (Tavka 13.150 K, Ali ui to brezsrcnost? Po drugih krajih gredo ¦jblasti iibogim pogoreloeui na i*oko — pri nas pa se jib ho6e kar popolnoma ugonobiti Pravioa, kje si? — Daite nam vondar ceuilne komisije, da bo Ijudstvo labko soodlofievalo pri kon(roli predpisovaiija davkov, Jako krivično sli-caje, kakor je Hauptmanov , nataiično opišite in jiii takoj naznanilc TainiStvu Kmetsko zveze v Mariboru, Koroška oesia SL 5. t Umebnost davčne okrajne oblasu v Mariboru. Kmetski posestnik, star nad 60 let, je leta 1919 pridelal 12 polovnjakov kislega vina, od katerega je tnogel prodati komaj 300 1. In davčna oblast je po svojih vohunih in ogleduhih dobila poročilo, da je mož dobil iz svojega vinograda nad 163.000 K čistega dobička! Kdor razume to umetnost? Kakšni modrijani in po salamonsko modri računarji neki sedijo y teh uradih? Da zaelužijo verižniki in tibotapci take visoke vsote, verjamemo, a da bi priprost kmet na srednjevelikem posestvu pridobil kar v enem letu 163.000 kron čistega, kdo to verjame? Kam bomo prišli, ako bodo taki >vešči računarji« vodili naše urade! — Pod sedanjo vlado, v kateri sedijo liberalci in": samostojneži, se našim kmetom in sploh vsem davkoplačevalcem res dobro godi!?l? Slava tebi, »Samostojna«, da tako očetovsko skrbiš za nas! t Na državni vinareki in sadjarski šoli v Mariboru se prične šolsko leto 1921/22 dne 16. septembra t. 1. Sola je dvoletna. Ž njo je v zvezi internat za gojence. Zavod ima med drugim nainen, da izobrazuje kmetske sinove, ki ostanejo po končani kmetijski šoli doma, na lastnem krnetijskem gospodarstvu. Kolekovane prošnje (kolek 26 kron) za sprejem je pošiljati ravnateljstvu državne vinarske in sadjarske šole v Mari* boru do 31. julija t. 1. Prošnji se morajo priložiti: krstni list, domovnica, odpustnica odnosno zadnje šolsko spri« čevalo, zdravniško spričevalo, spričevalo o nravnosti pri onih prosilcih, ki ne stopijo v zavod neposredno iz kake druge iole, izjava starišev odnosno vamha, s katero se ti zavezujejo plačeVttti stroške šolanja, končno obvezna izjava starišev ali varuba, ki reflektirajo na državni ali kak drug štipendij iz javnih sredstev, da bo njih sm ali varovanec ostal pozneje na domačem posestvu, v nasprotnem slučaju pa vmejo zavodu sprejete zneske podpor iz javnih sredstev. Za sprejem je potrebna starost najmanj dovršenih 16 Iefc ter z do» brira uspehom dovršena najmanj ljudska šoia. Sprejemali se bodo tedaj le pridni, dovolj nadarjeni kmetski sinovi. Sprejme se tudi nekaj eksternistov (izven zavoda stanujočih učencev). O aprejemu učencev odloča končno v,speh sprejemnega izpita iz slovenščine in računstva, katerega so oproščeni samo absolventi meščanske ali kake nižje srednje šole. Oskrbovalnina znaša do preklica mesečno 125 dinarjev in se lma vplačevati vnaprej v dveh enakih polletnih obrokih. Učenci iz drugih pokrajin irven Slovenije imajo vplačati šolniRO leteih 125 dinarjev vnaprej. Sinovom ubožnih posestnikov se morejo dovoliti popolnoma ali do polovice državna prosta mesta. V tem slučaju je treba podpreti proSnji> z uradno potrjenim ubožnim spričevalom. Vsa podro-  bneja pojasnila daje ravnateljstvo drž.  vinaiske in sadjarske šole v Mariboru. t Obrtniki, v Slovensko Bistricol Dne 9. julija zvečer ob 7. uri se vrši v Slovenski Bistrici občni zbor Zveze južnoštajerskih obrtnih zadrug. Na dnevnem redu so važne obrtne zadeve; med najvažnejše spada vprašanje trgov-  ske in obrtniške zbornice in pa zadeva bolniških bkigain, v katerih vprašanjih se mora izreči enkrat odločilna beseda. — 10. jubja dopoldne se vrši obrtni shod v veliiu dvorani okrajne hranilnice. Na shodu govorijo znani obrtni organieatorji in strokovnjaki. Za udeležence občnega zbora in obrtnega shoda je dovoljena polovična vožnja po vseh progab južne in državne železnice v Sloveniji vsetn, ki se izkažejo z legitimacijo Občeslovenskega obrtnega društva v Celju, kamor se naj takoj namani od posameznih organizacij število udeležencev iz posameznih krajev, da se legitimacije še pravočasno dostavijo. t Mauire liboralne^a dimnikarja , Kmet iz ormožke okolice nam poroča:1 «Ni aovolj, da nam nalagado vedno ve8je datke, sedaj se je spravil Se ormožki c'unnikar Rakufia nad nas, da ga uaj drago plaBujemo za delo, knlero luMo apravimo sami, Moj ofto so cez ?fi let zmetali diinnike sami in to delo 0(.>ravljani sedaj jaz, ker ne raorem placevati predragega dimnikarja. Eakuša ]a jo zatoi.il mene hi ne vcuj koliko kmetov zaradi nevaruosU ognja. kc>* čiuo si poaiagali sami .Ves dolg) čas vojsls se nikdo ni brigal za iiaSe rdhnn'lfe, vCasIh Je opravljala celo neka žencka pceel dimnikarja. Takrat lias nikdo n\ toži!, da obstoji v nf»Som d*)!u kala nevaruoet qgnj&. Pnodobro vemo, iipkaj nas Raku&a oyajd obiasli, Njemu ni toliko za delo ia iie^irnost, za denar mu gre, raouuati zna po dc^ htarsko. Sam ne dela rad, Ce pridfta y Oiddož, ga yidim stopioati ott" §oslilne do gostilne, na delo poSSja. n«*e iantke; m Cuda, da ti danes eaeoK dininii:, jutei pa se vnamejo rtai&. .T kih sluCajev je vefi, price so na r*. polago. V tem tiči nevarnosl o^ja v± čo si vsled tega sami ocistimo ilun.nji; in boljo kot Rakuša in njegovi imti pa nas zato tožil Y. vaseh oktoa Or. moža je Rakuša nazuauil 16 kraotov. Eden prizadetih ml je povedal* da Rakuša zaposlen pri ormožklt llber^ cili, kfiterim dela politiko, živefe hcK dobro, plafiajo ga pa naj kmeOe! ! preostaja nam drugega, kakor da spravimo laatnega dimnikarja, Raiuša pa naj pometa sajaste diiaaiko cr moSkih liberaloev. t Drznost ormožkib demokratov Orlovski mladini se je prepovedaia telovadba in veselica na občinski ;zemlji v Ormožu Včeraj pa vidim dganski cirkus z 10 konji na občinskem sejmišc orn.oškem, kjer se vršijo oemdteiit predstave. Vsak cigan,pa naj &e prttepe \z deželc culokafrov, ima pri ornoških liberalcih več pravice kot pošten domačin. Ali je župan zato dovoiil terr culokafrom, da kažejo po Onnožu svojciganfke zruožnosti, ker so iiberak: Ali pa zato, da kažejo ljudem ptifc »Sokola« ? Kmet iz ormoške okolice t Birmovanje v gornjegrajsk? deka niji se je vršilo v dnevih od 18. junija do 24. junija povsod na prav sloveseft način. Prevzv. vladiko so sprejeH v Mo zirju, Mariji nazaret, na R^čici, v Gor. grada, Lučah in na Ljubnem z veseljerr, in navdušenjem. t Z Bndimpečto se bo za6el žeiesniški promet 10. t. m. Vozili bodo preko treh kiižišč brzovlaki in tovorni. Zs nas Slov. Štajerce pride za promet Madjarsko v poštev proga Pragersks Budimpešta. t Grad Bracek pri Ljutomem. V neieljo, dne 10. julija 1921 ob pol treb popoldne bode prva večja prireditev »Braneške zveze«, vrši se v veliki grajski dvorani, katera po več stoletjfti ponuja naši miadini prost vstop k tzobr;. zbL Na sporedu je zgodovinska igr »Uropana otroka« iz turških časov 5ih dejanjih in šaloigra »Dva nasprotn, značaja«. Pred igro in med odmeri na stopajo domači in sosednji pevski nbor; in knževski tamburaši. t Maj-lborska poroto. Pred maritorsko poroto so je te diii zagpvftrial komaj 18?etni Vtnko Kokot, dam& iz Hnvatskej ki je pa najrajSe lzyrSeval svoje tatvine na Slov. Stajerskem. 2e kot 16lefni dedek Je bil obaojen zaradi tatvino na štiri mesece težke jefte. h pa6 kradel vse, db ftesar je le mogel priti. Pozneje je bil obsojen na 8 letS težke jeCe in komaj po prestani kazn? je dne 10. maroa t. 1, idcradel poseftniku Ivanu Brumen v Ključarovcih lr l.o žrobioo y vrednosti 20,000 K. Ko i je n&meraval prodati, }e bil zasačer Porota mu ]o priaodila pet let u>žke i> 6e, loda ni upanja^ da bi sa ta mlad tai povrnii na pc. poStenosti. Pred ist poroto se je zaradi poneverbe 61.191 K v Skodo trgovske dfcužbe ^Balkan" v Mariboru zagovarjal Rudoll VreCko uradnik imenovane tvrdke. ObtoŽenec je prizna! svoje dejanje, toda izgovarjal se je, da s pifilo mesečno plačo 800 ii ni mogel izhajati. Obtoženeo }e b4l oproŠCen Zaradi talvine sta še bils cbsojena Stefan Pilko iz Maribora a» osem meseoev in FranCiSka Simonffi na p.el lei težke jece. t Pred mariborako poroto se je zaradi uboja zagovarjal Franc Glaser, 201etni posestnikov sin, ^i je v neki krčmi v prepiru ustrelil Franca VilčniksObsojen ni bil zaradi uboja, kakor je bil obtožen, ampak zaradi pregreška zoper varnost življenja na 8 mesecev zapora. Pred isto porbto se je zagovarjal radi uboja Dokl,respicijent finančne straže v Gederencih v Prekmurju, ker je dne 16. okrobra 1920 ustrelil nadre; darja državne policije v Murski Sobo*' Josipa Nardina. Porota mu je prisodfla 7 let težke jece. Zaradi potvorjenja številk na tovornih listih v škodo skladiične delniške družbe v Mariboru je biJ delavec Matija Fras v Mariboru obEOJC1 na 6 mescev težke ječe. t VlomUeo pred poroto, Pred m*' riborsko poroto se Je te dni zagovftf' Jal lola 185)3 ' v Ptuju rojenl Antfl«., Soaimer, W ima aa vesti 26 izvrgenfl1? vlomov *n lutvrn v dobi od iimlja <* Itooembra teta 1930, Sprotno fa anal ^Oiratf skozi okna y sobe, odpiratl IKH&ra tn fcrasti rse, kar mu Je prišlo pod rofce, 7* v mladih letlh je postal tat <a poboljšaii ga ni mogla nobena totta hi tadj n« prisilna delavnica. •ra ftovek #e bil str»h *a \<og phijski ©kwu. v-sotoj se je znal gpretno izmasctfi orožaikom, Lovilo ga je vse, toda redao breauspešno, dokler ga niso flana&ui pri nekem vlomu zasačili, ga evczaii in izroftili orožništvu. Pri irtaorfb nm je pridno poraagal neki jSirol. Borota }e Sommerju priaodila 8 m. Borla pa 2 feti težke Ie6e. t Dtonil je v Dravi trgovski po¦ločnflc Janer Mastnak, rodom iz Celja, Tocfl je s čolnom po Dravi. Čoln se nu je prevrnil in mladenič je našel flnort v valovth. Njegovo truplo so našli pri Sv. Markti niže Ptuja. < Utopljenko. Iz Drave je potegnil 1. jufija v občini Janžev vrh železmški čavaj Al. Koren že močro preperelo 1 m 70 cm vlsoko žensko truplo, odeto s arBJco >n modercem tn oblečeno samo (z ženskimij hlačicami. Neznanka je poJkopana na niirodvoru v Breznu ob Dravi. Usniii se Bog revne dušice, trupla pa aaj v tujem grobu mirno počiva. — Koroflke liate prosimo za ponatis. t Sotrt v prepadu. Dva Jjublian* fflca Brodnješoea Kajželj in iTavcar sta «e poflam na Vidov dau v Kamniške •4an«H). Ova sta bila znana kot drzfia fci ?;-rotua plezalca, katerima je bil »s&k kotidek v teh planinah znan in kateruna ni bila nobena stnnina tako #evarna, da bi je no bila preplezala. S seboj sta imela živil za vec dni in 36 metrov dolgo vrv. TakoJ sta začela plezati na navpično steno Turske gore. Kajseli je pryi plezal in ko je pripleeai na neko nekoliko varno mesto, je vrgftl vrv Bvo]emu tovariSu ffav3arŁn. PosJednji je zaklioal Kajzeljnu, «Ea naf vrv popusti za 2 metra. V tem treootkiT jr> pa 'f avčanju izpodrsnilo in |e padel v prepad, Kajzelj je z veliko iežavo cašel izhod, prišel na Okrešel1 Mi lamkaj javil nesrefio. Ker je pa že bao poaio zvei3ei\ so se pogiimni mo žje Sefo drugega. dne zarana podali na kraj tiesreoc. Po trudapolnem iskauju in ptezanju 30 našli v 100 metroy globokem prepadu mrtvo trup?o dijaka .Tavdar^a, ki si je pri padcu razbi) &twQ in je bil pri piifii mrtev. Očividit» |e obenia plezaloema maujkalo pcetf&Btmtf, ker sta se bržSas preveoza' ufiite na fivojo spretnost t Kami za »živio« klice. V Livnu v Bosni je politična oblast kaznovala pet kmetov t globo po 1000 kron ker so Miectti: »živio Radič«. I Bneg je ssapadel zelo močno po gorovju Kopavnika, Jastrebca, Velebita tfer po nekaterih bosanskih planinah. * Bo^arjii UBtaviU vlak. Dne 22. jpiia t. 1, ie bil na samoti med posta|apnii Gruž in Sarajevo v Heroegovini tšsvttom tako dobro organiziran in drtfgx ropiirskl napad ua železniški vlc 8fi |nu skoro bi primere. Na zvečerni ttUk 60 na samoti pri Brodnicah za|9U do zob oboroženi roparji stroljati Na bHe?ne tračnioe so položili kamenj^ tor kiloali vlakovodju, da takoj ujt&vi ?Iak Ko se je vlak ustavil, so y. vojaSko obleko preoblečtoui roparji oamerili puške proti potnikom in jim IdtoftU, da naj nemudoma izstopijo in da naj vsak vrže na tla ves svoj detitur in drugo imefje. Kdor bi se pa ugiraU bi bil pri priči ustrelien. Nekaj popacitiv |a pazilo na potnike, d*a ni oibče raogel kaj skriti in da je vsak jrm izroCil; zopet drugi so stražili, da fli mogel nihoe uteči. Potaiki so bneli Hfi sebi ogromne svote denarja. Ro parji so se nato vrgli na poštni voz kjer so naSli eno veliko vreoo poino bamkovcev. Sedaj niso vefi tottko uadlagovali potnlkcrv, kajti pton jim Je zanostoval. Dovoliji 90, da so smeli pot«Mu zopet vstopiti \ vozove in vlak se je smui odpeljati. Pri (eni napadu ie bil iJstreJjeu en poStni uradnik, en strojoik, nek trgovec je pa bil ranjen. > eki uoiteljici, kateri je krogia razbila palec, co ropaiSi potegnili 3 prsta pratan. Neki materi, ki je iraela v naroftjti majhndga olroka, je krogla zati&la v glH,\o in ga ubila. Po enourn) wwn»flt je vlak privozil v Gruž, odkoter. so ranieooe spravili v bolniSnico. R0pv}o Je pa zafiela zaeledovatf oela ieta. orofcikov in vojakov, Dognali so. •a flD prebivalol bližnje vasi izvrSil' napad. NaSlI 30 mnogo "lein rir.ntt t>isma iz poštne vrcCe. 19 oseb je bilo tekoj zaprtih. — Varnostne it«mer« na Jugu naSe drža^e so Salostne.