238 9/2022 letnik CXXIV
ČEBELA V SLOVENSKI BESEDI
Panjske končnice
Panjske končnice sodijo v izvirno 
slovensko ljudsko likovno umetnost. 
Čebelarski terminološki slovar (ZRC 
SAZU, 2008) jih razlaga pod geslom 
poslikana panjska 
končnica takole: 
zlasti pri kranjičih 
s slikarskim 
motivom okrašen 
sprednji, navadno 
snemljivi leseni 
del panja z 
izrezom za žrelo. 
V pomenskem 
opisu so zajeti 
temeljni pojmi: 
kranjič, slikarski 
prizor (motiv) 
in namen 
upodobitve. 
Upodobitev 
sama ne prinaša 
koristi, ampak 
je dopolnitev 
praktične vloge 
panja, to je 
prepoznavanje 
panjev med 
seboj. Čebele 
in čebelarji se 
namreč lažje 
znajdejo v 
skladovnici 
panjev, če so 
ti kakor koli 
zaznamovani.
Strokovnjaki 
so iskali odgovora 
na vprašanji, 
kdaj in kje so se 
poslikane panjske 
končnice kot 
izvirno dopolnilo 
čebelnjakov 
pojavile. 
Poslikavanje 
vsakdanjih 
Ljudmila Bokal
milka.bokal@gmail.com
uporabnih predmetov je bilo 
zagotovo odmev širših umetnostnih 
slikarskih tokov, ki so segali tudi v 
nazorni miselni svet podeželskega 
človeka in se od tod uresničili 
v njegovem vsakdanjem okolju. 
Sklepanje, da se je to 
zgodilo v dobi baroka, je umestno. 
Barok je v slikarstvu postavil v 
ospredje razgibano upodobitev 
figur, živali, oseb in okraševanje 
poudaril še z barvno pestrostjo. 
Tako ni naključje, da je najstarejša 
znana panjska 
končnica iz te 
dobe iz leta 
1758. Prav tako 
ni naključje, da 
je prvi znani 
upodobljeni 
motiv verski: 
upodobljena 
je ljubenska 
Marija 
(Ljubno). 
Tako ostaja 
prepričljivo, 
da so se 
med motivi 
prej pojavili 
verski prizori 
kot slike iz 
vsakdanjega 
življenja. Mogoče 
tudi ni napačna 
misel, da je bila 
priljubljenost 
ženskega lika 
med njimi 
privlačnejša 
kot poosebljena 
podoba strogega 
Boga sodnika z 
dolgo brado. 
Sicer je 
mogoče motive 
na panjskih 
končnicah 
razdeliti v dve 
veliki skupini. 
Na eni strani 
so verski in na 
drugi posvetni 
motivi. Pri že 
omenjenih 
upodobitvah 
Marije je Foto: Muzeji radovljiške občine
Foto: Muzeji radovljiške občine
Foto: Muzeji radovljiške občine

239 9/2022 letnik CXXIV
ČEBELA V SLOVENSKI BESEDI
razporeditev slikarskih prvin 
središčna, Marija je na sredi, v 
roki drži kraljevsko žezlo, na glavi 
ima krono, to je Marija Kraljica in 
Mati, saj pestuje Jezusa. Ob robu 
se ji pridruži cvetlični motiv, šopek 
rož v dveh vazah. Med verskimi 
so na končnicah pogosti tudi 
svetopisemski prizori, upodobitve sv. 
Florijana in drugih svetnikov.
Končnice s posvetnimi prizori so 
prav tako dvojne. Poseben razdelek 
oblikujejo motivi iz vsakdanjega 
življenja, ki ne vzbujajo smeha in 
nimajo šegavega pridatka. Kot 
taki so vir za raziskovanje načina 
življenja (Kmetje krotijo hudega 
bika, Popotnik, Vojaki, Vojaška 
godba), socialnih razmerij (Kralj 
Matjaž, ta z napisom celo razkriva 
ime upodobljene osebe: Kralj Matiaš; 
Policaja sta ujela potepuha), pojavov 
novosti v prometu (Vlak), vrsta 
zabave (Goslač, Kmetje kegljajo). 
Tu prehajamo v drugo skupino, v 
končnice z zabavnimi prizori. Ti 
kažejo, da so znali naši predniki 
ob utrudljivem garanju najti 
tudi sproščene trenutke. Take so 
končnice, ki smešijo posamezne 
poklice. Med njimi so pogosto vzeli 
na piko krojače (Kozel podi krojače, 
Polž podi krojače, Smešenje krojačev, 
ki so tako počasni, da jih podi polž). 
Posmehovalen vtis je skrit v prizorih, 
v katerih živali prevzemajo človeške 
lastnosti (Lovčev pogreb, Lisica igra 
na rog, druge živali plešejo). Znano je 
število motivov: približno 700 so jih 
našteli strokovnjaki.
Slikanje panjskih končnic na 
kranjičih pa je smiselno povezovati 
s splošno razširjenostjo čebelarjenja 
v preteklih stoletjih. Najprej 
so se pojavile na Gorenjskem, 
v 19. stoletju pa na zahodnem 
Štajerskem, Koroškem in drugod. 
Ne gre spregledati dejstva, da pojav 
poslikanih panjskih končnic sovpada 
s časom, v katerem je živel Anton 
Janša (1734–1773). Življenja pač ne 
gre ločevati v posamezne predalčke, 
ampak ga je treba gledati celovito. 
Tudi panjske končnice imajo 
svoje besede – sestre. To je čelnica, v 
narečjih pa se najdejo še druge. Ena 
od njih je dolž, znana iz žirovskega 
govora. V Pleteršnikovem slovensko-
nemškem slovarju 1894/95 je 
razložena prav po domače. To je 
sprednja dilca pri panju. Gotovo se v 
pestrih slovenskih narečjih kje skriva 
še kakšen izraz.    
Viri: 
Stanonik, Marija, 2018: Čebela na 
cvetu in v svetu. Ljubljana: Slovenska 
matica, str.184–185.
Makarovič, Gorazd, 1970: Slovenske 
panjske končnice. Ljubljana: Mladinska 
knjiga.
Foto: Klara Sajevic