Speti, in abb. post. XI. gruppo GLASILO BENEŠKIH SLOVENCEV ! Lit. 25.- VIDEM, 16.-28. FEBRUARJA 1953, Leto IV. - Štev. 59 li UREDNIŠTVO in UPRAVA via Mazzini, 10 - Videm-Udine Naročnina: letna 500.— lir, 6 mesečna 300.— lir. Oh, daj zasijaj svit nam zore bajne, vstani, sonce zmage nam sijajneI Prikaži skoraj žarko nam se lice pogažene pravice! Ivan Trinko Za svoboden kulturni razvoj Kakor znano je bil izvršen v Gorici ponoven atentat na svoboden kulturen razvoj slovenske narodne manjšine v Italiji. Neznanci so položili pri vhodnih vratih šolskega poslopja v ul. Randaccio, kjer imajo svoje prostore slovenske srednje šole, lombo, ki je eksp'odira'a. Zlo-čin je bil napravljen p'noči, ko ctrok ni bilo v poslopju in tako na sreča ni bilo človeških žrtev. Kriminaim napad je povzročil veliko ogorčenje med vsemi Slovenci, ki živijo v Italiji. Ves slovenski tisk je obsodil kriminalno dejanje, katerega namen je bil motiti mirno sožitje dveh narodov. Tudi naše politične organizacije so energie o protestirale pri krajevnih oblasteh in pri Timski vladi, ter zahtevate, da se podvza-me take ukrepe, ki bodo zaščitili naše ljudstvo pred podobnimi terorističnimi dejanji. Vsekakor pa smatramo, da imamo pravico in dolžnost poseči v to zadevo tudi mi in zahtevati od oblasti, da pod-Vzamejo vse tiste ukrepe, ki so potrebni da se enkrat končno preneha s takimi sistemi, ki so že predolgo v navadi v naši deželi. Vsem je znano, da obiskuje slovenske šole v Gorici tudi mnogo otrok iz Beneške Slovenije, ki so šli tja v želji, da bi se izobrazili v svojem materinskem jeziku. Na starše takih otrok pa se stalno izvaja pritisk od strani krdela šovinistov, ki bi jih radi pripravili do tega, da bi zopet vzeli svoje otroke iz teh šol. Medtem ko smo v Gorici slišali iz ust prefekta in goriškega župana obsodbo tega kriminalnega dejanja, pa se pri nas nasprotniki našega ljudstva poslužujejo prav tega atentata, da bi oplašili ljudi češ, da so tisti otroci, ki jih pošiljajo na slovensko šolo, izpostavljeni stalni nemarnosti. Pred dvema letoma je nek okrajni sodnik v naši deželi izrabil svoj položai in pozval v svoj urad starše petih dijakov, ki obiskujejo slovensko srednjo šolo v Gorici. Pod pretvezo, da so omenjene Šole »nasprotne italijanskim interesoma je zahteval od teh staršev, da morajo izbrisati stoje otroke iz ten šol. Lansko teto je nek italijanski župnik, ki vrši svojo službo v neki vasi Beneške Slovenije, napravil nekaj podobnega in je prišel celo tako daleč, da ni hotel v cerkvi obhajati tistih otrok, ki obiskujejo državne šole s slovenskim učnim iezikom v Gorici. Ti primeri so bili že objavljeni v našem tisku. Niti cerkvena, niti državna oblast pa se nista pobrigali, da tl preprečili podobna dejanja, čeprav pomenijo odprto teptanje osnovnih jpravic. Kakor da bi ne bilo dovolj teh prisilnih ukrepov in izsiljevanj, pa moramo sedaj gledati še, kako se dopušča, da nekatere osebe lahko nemoteno delajo propagando izrabljajoč prav ta kriminalni bombni atentat na slovensko šolo v Gotici. in vse to v cilju, da bi preprečili Pouk naših otrok v njihovem materinskem jeziku. Nikakor ne bi smeli dopustiti, da se Pri nas še vedno uporabljajo taki nekulturni sistemi v cilju, da bi se prisililo naše ljudi k temu, da bi odklonili pouk njihovih otrok v svoji materinščini. To jo grobo teptanje človečanskih pravic in zo.to zahtevamo od vlade, da končno enkrat napravi konec vsem omejitvam naše svobode in izda zakon, ki naj bi zajamčil svoboden kulturni razvoj našega ljudstva. ŽIVLJENJE PO OBČINAH BENEŠKE SLOVENIJE Težka zaostalost v Dreki in Srednjem V vzhodnem predelu naše dežele naletimo na takšne razmere, da se ob pogledu nanje človeku napravi težko pri srcu. To so namreč občine Dreka in Srednje, ki štejejo 35 manjših in večjih zaselkov, razpršenih po gorskih hrbtih v višini nad 600 m nad morjem. Tu živi okrog 5.000 prebivalcev življenje, ki je kaj malo podobno človeškemu in lahko rečemo, ne « da bi pretiravali, da je življenje teh ljudi zelo primitivno. Narava v resnici ni bila posebno radodarna tem ljudem, ker tukaj manjka marsikaj, kar je nujno potrebno za življenje. Vendar pa ni nikakega dvoma, da ljudje ki upravljajo ti dve občini, niso do danes storili še ničesar za vsaj delno izboljšanje in omiljenje težkih življenjskih pogojev tukajšnjega prebivalstva, župani in drugi občinski upravitelji dopuščajo, da gre vse tako, kot pred sto leti, ali pa ša slabše in s-3 skrbno ogibljejo staviti ali podvzeti take ukrepe, ki bi prinesli vsaj malo izboljšanja prebivalstvu. Morda delajo tako ker se bojijo zameriti vladi in pokrajinskim vladnim organom, katerim so neposredno podvrženi. Ljudje v teh krajih so kmetje, pretežno rrali posestniki, ki se preživljajo le s težavo. Njihovi bledi in izmozgani clrazi napravijo mučen vtis na vsakogar, ki jih sreča. Tu se zares čuti bedo in je le malo družin, ki je ne občutijo. Pozimi je seveda položaj prebivalstva še slabši. Nad polovico jetičnih Zelo težko je napraviti točno sliko pomanjkanja med prebivalstvom občin Dreka in Srednje. Sredi najhujše zime so otroci obuti v navadne copate in oblečeni v obleke, ki so vse prekrite s krpami najrazličnejših barv. Tem otrokom je popolnoma neznano tudi najpreprostejše otroško veselje. Poznajo samo obiske zdravnika in zdravila, pa še to v zelo redkih primerih. Zato vsako leto kosi jetika med njimi, pa ne samo med otroci, ampak tudi med starejšimi. Nek občinski tajnik, ki je bil za krajše dobo v službi v Srednjem, nam je zaupal, da ima v tej občini okrog 60 odst. prebivalstva bacile jetike. V teh krajih morajo vse blago prenesti na hrbtu in ves industrijski ustroj obstoja v štirih mlekarnah, kjer je neznan vsak moderen postopek za predelavo tisto malo mleka, ki ga proizvajajo in vse se dela na tak način, kakor pred sto leti. Strašna enoličnost vlada v teh krajih in neskončna vrsta pustih in sivih dni gre brezplodno mimo, poleti na odprtem, pozimi pa zaprti v hišah, kjer se le s težavo diha, ne samo zaradi pomanjkanja zraku, ampak tudi zaradi mučne negotovosti in naveličanosti, ki raste iz dneva v dan. Hiše v teh krajih so povečini le za silo zakrpane. Mrzel veter in voda prodirajo skozi špranje v zidovih in na strehah in često pada v notranjost celo sneg. Vendar pa vse to še ni dovolj in čestc vidimo v enem samem prostoru natrpane cele družine, ki imajo po osem ali deset članov ter živijo skupaj s tistimi štirimi kokošmi, ki jih imajo, ter spijo pod isto streho v nehigijenski in nemoralni pomešanosti. Brezbrižna uprava V občinski upravi teh občin sedijo župani in uradniki, od katerih prebivalstvo še nikoli ni čulo vzpodbudne besede, ki bi mu vlila upanje na boljše ìzg'e-de v bodočnosti, župani in uradniki sedijo na svojih stolčkih in ne vidijo, ali se vsaj delajo kot bi ne videli, potreb revnega prebivalstva. Kadar pa se brigajo za svoje občane, ni njihova skrb za blagostanje prebivalstva, kot bi bila njihova dolžnost, ampak podpisujejo izjave, ki nimajo nič skupnega z njihovi- mi pravicami kot upravitelji. Taka izjava je n. pr. tudi ona, ki so jo poslali švicarskemu časopisu »Gazzette de Lua-sanne« s katero so hoteli potvoriti teht-nični značaj teh krajev samo zato, da bi ustregli rimski vladi. To je edino, kar delajo občinske oblasti, namesto di bi se brigale kako omiliti bedo in omogočiti ubogemu ljudstvu malo boljše življenje. Vlada je brez dvoma našla v njih svoje zveste služabnike, ne more pa tako reči tudi naše ljudstvo, k' je končno spregledalo kako stoje stvari. Zopet se bliža dan državnih volitev in zadnje dni pred njimi bodo tekači vladne stranke brez dvoma pokukali mimogrede tudi v te naše vasi zato, da bi izvabili našim ljudem njihov glas. Poten: pa, ko bodo volitve v kraju, bo zopet postelo vse mirno in štiri leta ne bo nikogar več na spregled. 111 HIIH I I I I I I I I I I I I 111 lil 11 I I III 11 I I III I I lil 111 I I III Hill lllllll |,|,| lilililll l lilil,|,|!|i|,|,|,|;| l,| liti III 111,1 I I I l ili I li! 11, Propadanje naše živinoreje V 50 letih je padlo število goveje živine na polovico -Potrebna je ena milijarda lir za napolnitev hlevov, ki jih je izpraznila davkarija če bi ji primerno pomagali, bi si Beneška Slovenija prav lahko in v razmeroma kratkem času opomogla iz težkega gospodarskega stanja, v katerem se nahaja, Pri tem mislimo zlasti na tiste predele in vasi, kjer pridelajo precej sena in ga ljudje v napačnem gospodarskem računu prodajajo, namesto da bi se bolj intenzivno posvetili' živinoreji. Pod tem vidikom, ki je osnovnega pomena za gospodarstvo v naših krajih, bi bilo treba marsikaj ukreniti. Sistematičen izvoz našega sena v ravninske predele je eden izmed glavnih vzrokov za sedanjo krizo, ki je dosegla obseg, kakršnega ni doslej še nikoli. Na podlagi približnih statističnih podatkov, ki smo jih dobili od Kmetijskega nadzorništva, je razvidno da se v Beneški Sloveniji proda okrog 150.000 stotov sena na leto; to je težek udarec našemu gospodarstvu, čeprav bi se na prvi pogled zdelo, da mu prinaša korist. S senom, ki ga tako izvažamo v druge kraje, bi lahko preredili še najmanj 3.Q00 glav goveje živine, kar bi prineslo številne koristi, ki so tako očividne, da jih ni vredno riti omenjati. živinoreja je pri nas zelo važna, ker je bila vedno glavni vir dohodkov in je od nje dobilo naše ljudstvo potrebna sredstva za življenje, če pogledamo samo 50 let nazaj bomo videli, da je bilo takrat izseljevanje iz naših krajev mnoga manjše kot je danes, ženske pa so vedno ostajale doma. In pri tem je treba poudariti, da je bila Beneška Slovenija tar iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii.i!! i!iiiiiiiiiiii1 bilo. »Potem seveda si šel pogumno domov,« Miha. »Kar zavriskal sem in se pobral za Gabru. Pa stvar ni še pri koncu.« »A? Kaj je še bilo?« vpraša nekdo. »Zopet me je strašilo.« »Ooo! Povejte, povejte!« so prosili ^toci. »Eh! Zopet pove kako kvanto,« reče 'hdotnušno Miha. ^ ^Kaj, kvanto? Ustrašil sem se za pra-• Pridem na Golo brdo k ovinku, kjer *• ti «*d: odpre pogled na Furlanijo, kar za- atn, da sedi na robu mož in se ne gane kakor okamerel. Zijal je najbrž doli po Laškem in hrbet je imel obrnjen proti meni. — Kdo sedi ob tej uri tukaj? se vprašam — »Aj ! Kdo je?« se oglasim. Misliš, da mi je odgovoril? — Hudirja, kaj bo? Ali spiš, kaj, in vržem kamen proti njemu in še-le takrat se zgane in skoči na noge. — »Kdo je?« zarjove pa on prestrašen in se obrne preti meni. — »Jaz sem, jaz; ne boj se, Luka!« odgovorim na ves glas, ko sem spoznal, da je glušec Luka, ki ga vsi poznate. Počival je in me ni videl, še manj pa slišal. Povedal mi je, da je šel po grabljišča v Topolovo, pa da jih je pustil na poti za drug dan, ker se je radi dolge poti in velikega bremena zelo utrudit in ni maral več nositi. Jaz pa mu nisem pravil, da sem jih potočil po senožeti. In tako me je eno noč dvakrat strašilo in nič posebnega ni bilo. No, vidite sedaj, kakšni so strahovi, in navadite se, otroci, in ne bojte se ničesar. Ce vas kaj po noči prestraši, ne zdivjajte od strahu, ampak preglejte in premislite in tako boste videli, da ni nič. Le strahopetec veruje v prikazni. Neumnost! Jaz se nisem potem nikoli več bal in nikoli nič nisem videl.« »Prav imaš, žef!« začne stara mati iz kota, kjer je na tihem kolovrat gonila in poslušala. — »Prav imaš; toda vendar se nekaterikrat zgodi tudi čudno. Vidiš in slišiš in drugi vidijo in slišijo; ni zmote pri tem, ampak tako je, da Bog pomagaj! In sedaj, če hočete, povem tudi jaz svojo; saj sem videla in slišala!« »Nute, nute, mati! Joj, kako bomo poslušali!« reče Ciril. »Vidiš jo! Navadno molči in posluša, zdaj pa hoče tudi ona povedati svojo!« pristavi Žef. »No, da slišimo, kaj poveste.« »Modra žena gotovo modro pove; jaz ji bom veroval,« opomni Miha. »Oo, lahko veruješ; kar povem, je čista resnica. Pa nisem sama videla, ampak mnogo nas je bilo. Dolgo let je tega. Takrat se je po vseh naših gorah govorilo o zgodbi; sedaj so pozabili. Jaz pa ne. Bila sem še mlada. Kaj sem imela? Kakih šestnajst let, pa sem si dobro zapomnila, kar sem videla. Bilo je pa tako: pri sosedovih so imeli čudnega strica. Ta stric se je neke nedelje pobral od doma in se izgubil nekod v polje kar brez svete maše. K južini opoldne ga ni bilo. Mislili so, da je šel v kako biižnjo vas, kakor je bil vajen, in se niso zmenili zanj. Zvečer ga tudi ni bilo. Odložili so mu večerjo, da sne kadar pride. Potem so zmolili rožni venec. Zatem je prišel kak sosed, kakor je navada, in začeli so se pomenkovati. Kar se začuje v sobi nad izbo tuk! tuk! »Kdo je?« so se vprašali. Gospodar prižge luč in gle gledat, pa ne dobi nikogar, ampak zasliši tuk! tuk! v sprednji sobi. Ko stopi nazaj v sprednjo sobo, zasliši tuk! tuk! v drugi. »No, kaj je to?« je mislil. »Kdo me ima za norca?« Vrne se v drugo sobo, pa takoj tuk! tuk! v sprednji. Grozi ga je prijela. Prestrašen stopi v izbo in pokliče še jednega in tako se eden ustavi v sprednji, drugi gre pa v drugo sobo. Tedaj pa tuk! tuk! v podstrešju. »Jejeca! Strašilo je bilo! je vzkliknila Rezika. »Znamenje je bilo, ne strašilo,« popravi Miha. »Molčita, naj pove! Strašilo, ali znamenje, čudno je eno in drugo,« seže vmes hišni gospodar. »Oba gresta v podstrešje, pa tuk! tuk! zdolaj v sobi.« »To pa je bilo res čudno,« reče žef. »Čakaj! Vsa bleda se vrneta v izbo, kjer so ostali vznemirjeno čakali. Vsi so slišali udarce, pa niso mogli vedeti, kaj in kako je. prav pripovedovala sta, da ni zgoraj žive duše, kar je začelo tolči doli v kleti. Žene in otroci so se začeli tresti od strahu. Tedaj se poberejo štirje gledat v klet; ko so bili notri, je začelo tolči v kleči (kletici). Pogledajo še v klečo, kjer je bilo shranjeno vsakojako orodje, pa živega človeka ni bilo notri, ampak tuk! tuk! zopet v kleti. Ostrmeli so, »Kak hudič ie to?« vpraša jezno gospodar in takoj mu odgovori strašanski ropot, kakor da je pai stot kamna na kup deska, i Vsi so zbežali in se vrnili prestrašeni in bledi v izbo. Tuk! tuk! tuk! tam, tuk! tuk! tuk! zgoraj, tuk! tuk! spodaj, v stene, v tla, v vrata, da ni bilo miru! Vsi so bih zbegani in niso vedeli kaj početi.« »Matica moja! Kaj je bilo?« vpraš s nekdo. j Nadaljevanje s’ediJ ZA NAŠE DELO Djelo okuol vinjik Djelo na polju ga ne buosta nardili pa muorate izkopat za sajenje zadost globoke jame. Tiste naj buodo kuadratne 1,50 an almanj 80 centimetrou globoke. Ce je ljepa ura an zemlja je suha, se tale ir.jesac seje pomladno ušenico, arž an ovas. žitu, ki sta u jeseni usadil je dobro, de mu pol rosite malo solitra. Na KO kuadratmn metrou površine ga nu-cate od 15 do 20 kil. U tjfclim cajtu muorate začet skarbjet tud za razna semena, ki jih buoste lje-tos sejal. Ne pozabita tistega pregovora, ki pravi »kakrša setou, takšna žetou«. Samuo iz zdravega semena muore zrasti dobar pardjelak. Ce njemate zadost domačega semena, kupita samuo tista garantirana semena, kjer samo tista so dobra an višno požene o. Ce krompir gnije, ga hitro preberite an ta gnilega proč spravite. Sada je tud cajt, de ss odbere semenski krompir Kadar buosta prekopaval muorate zemljo tud dobro pognojit s hljeuskim gnojem an z gnojili, ki se kupujejo. Drevesa ne smijete sadit preveč blizu. Ce njesta še škropil sadnega drevja po-zim, muorate tuo hitro nardit, de ne bo prepozno. srejo kar gredo skuoz hljeuske urata. Ce so ovce že dougo cajla breje, naj se močno breje zaprejo u en drug prastor an če so ovce kakšne possbpe race, naj se gleda, de jih ne ujame marzia ali da-žeuna ura na odpartim an de ne boju ležale na marzlih an mokrih tleh, zak taka živina je zlo delikatna. Djeio u kljeti Zaki’ ovce povsržejo Ovce povaržejo, če preveč skačejo, če druga drugo stisne al pa če se udarijo u trebuh. Zatuo naj se lepuo gleda, de jih otroc ne love ali de jih psi ne zaganjajo, naj se gleda tud, de se ne sti- U kljeti muorate lepuo gledat, de boju use posode nimar čiste. Duo je vino prodau, naj gleda, de se sod ne nauzame smardljivih duhou. Prazne sode je trje-ba oprat s sodo an zažveplat, potié pa jih je trjeba daržat na suhem prastoru. Duo ima še vino u kljeti naj ga večkrat pokuša, de bo vjedcu če je zdravo. Ce njeste še okopal an pognojil vinji-ke, muorate tuo nardit tale mjesac. Pognojite dobro, zak drugače boju vinjike slab pardjelak dale. Od kupjenih gnojil je zlo važna kaljeva sol, ki jo je zadost eno ki'o za 100 kuadratnih metrou. Kar buoste obrjezoval vinjike re smijete gledat samuo na to, de boju vinjike dosti rodile, zak se s tjem preveč oslabijo. Sada je narbuojši cajt, za uničit zajedau-ce, ki živijo u razpokah starega lubja. Tuo se napravi narbuj lahkó takuo, de z železno kartačo (spacolo) ostargate lubje an potlé namažete deblo s kakšnim di-zinfetantom. CAJT JE TUD, da poskar-tite za kolé, ki iih buoste muorli zamenjat, če so gnili. Te ko'e namažite z modro galico (solfato od rama), de boju ta-kuo več cajta trajali. LMillllllllIlUil.nIl.l.l.l.Illllll.lilil.lil.lilllll,lllilil,l.l.lililll,lil,I.I.MilllllilllllllllllllllllllilllllllllllllllllillllllllllllllliiiHM 11111111111 1111 11111111 lili I Skaibite za prašičke pozim Ce imate sadà mlade prešičke, ko jih ne morete spuščati von iz hljeva, muorate skarbjet, de boju imjel u svinjaku zadost mineralnih sostane. Vjedejte, de če jim manjkajo te sostance slabo rastejo. Varžite jim zatuo u svinjak malo malte cd starega zida ali opeke, če drugega njemate jim dejte u adan kot malo zemlje. Kadar bo gorkuo, ko zemlja nje več zmarznjena, jih pustite po eno do dvje uri von na prosto, gledati pa muorate, de je u hljevu almanj 14 gradou gorkuo-te an de bo tam, kjer ležijo, na debelo postelj ano s suho steljo. Dost boljezni ušafa naša živina, če nje-ma u fuotru zadost mineralnih soli Za de bo vaša živina zdrava, vjedite, de ji muorate dajat klajno japno: 1) Ce ji dajate preveč praznega fuotra (slama, seno, koruznico). živina se parvadla japna. Parporoča se dajat klajno japno 8 do 10 dni, potlé pa za dva do tri dni ustaft, potlé ga je trjeba dajat, spet 8 do 10 dni. Razpokano lubje na sadnem drevju Ce ima sadno drevo preveč soka, posebno na pomlad, kadar drevo tudi lahko pozebe, se večkrat goai, de začne lubje na drevesu pokati. Ce e drevo mlado an zdravo se zapre ta razpoka sama an še hitro. Usegiih pa je dobro, de se usa stara skorja gladko odrježe, rana naj se namaže s cepilnim voskom (cepilna če-ra) an se povij e s cunjo, de ne bo ajar an mokruota mogla do ni e. Glih takuo se nardi tud par buj starih drevesih. I I M l l l lil 1111 I I I I I I l i l i I I 1111 I I I 11 I I I I I 1111111111111111111111 l • 1111 I ■ , 11 i. . . Hlinil i i.i 1111 n ni i imi iii.i 2) Dajte ga usem brejim kravam, kobilam, prasicam an oucam, kjer ga nucajo za utardit mladičeve kosti. GOSPODARSTVO Zmarznjena jajca Ce vam jajca zmarznejo ratajo spet dobra za jest, če jih odtajate u slani vodi. Trjeba jih je pa hitro ponucat, zak se ne skranijo dougo cajta. Vjedite pa, de se tiste jajča, ki njeso umita buj dougo cajta skranijo kot pa če jih čedite. Jajce, ki še ni pokvarjeno, a malo smar-di, zgubi tist duh, če ga utrepate na piar tu an ga potlé pustite za nekaj cajta na prepihu. Djelo u sadounjaku U sadounjaku je trjeba še nimar djelat zimske opravila. Fruoti koncu tega m j esca an prihodnji mare se sadijo mlada drevesca, par tjem pa vjedite, de muo-rajo imjeti drevesca okuol sebe zadost zrahlane zemlje. Zemljišče kjer mislite sadit sadno drevje muorate u pravim cajtu dobra an globoko prekopat. Ce te- 3) Dajte ga usej mladi živini, ki sesa. 4) Mouznim kravam, kjer z mlekom gre iz krave usaki dan dost japna an fosforove kisline an tisto je trjeba nadomestit. 5) Kar začne živina karhati ljes, jesti cunje ali piti gnojnico, takrat jim je klajno japno zlo potrjebno. Klajno japno ne škoduje, čeglih ga telo ne nuca, kjer kar ga je odveč gre u gnoj an takuo je ta sevjeda zlo buojši. Na dan dajte kravi 25 do 50 gramou klajnega japna (eno do dvje žlici), konju 15 do 20 gramou (eno žlico), staremu, velikemu prešiču 10 do 20 gramou, teletu 8 do 15 gramou, jagnjetu an malemu prešiču 3 do 6 gramou, kokoši eno polovico do eno tretjino grama. Klajno japno dajajte u vodi, na mljeku ali pa ga po-mješajte med kuhan ali poparjen fuotar. Parvih 8 do 14 dni u začetku dajanja razdelite ejelo porejon u tri parti an dajte na part zjutra, drugo o poudan, zadnjo pa zvečjer; lahko pa daste u začetku za par dni samo pou porejoni, dok ne bo Taržni pregled Poročila kuo se razvijajo kupčije po italijanskih targih u preteklih 15 dneh pravijo, de je bluo naretih zlo malo kupčij. Ušenica je podražila za 50 do 100 lir na kuintal, zak u telim cajtu par kmetih se je ne ušafa več. Tudi sjerak je po-dražiu. Zavoj snega, ki je padu po usej severni Italiji se je kupčija za seno poslabšala. Poupraševanje po njim je veliko, a kmeti ga ne morejo prinest na ejesto dok ne bo kopno. Zatuo je tud podražju an kaže, de čje pruoti pomladi seno bo plačano tud po 2500 do 3000 lir kuintal. Po targih z živino za mesuo je na splošnjo bluo martvo. Precej žvine ki so parpejal so kmeti al targouci muorli nazaj damù se z njo povarnit. Praseta za rejo so bli zlo popraševani, medtjem, ki praseta za ubit jih niso zlo marali, an kup po njih se je spet znižu. Maslo ku ponavad je u telim cajtu šu nazaj za nekih 100 lir kilo, medtjem, ki ser, posebno če je star je dobro plačan. Teleta so sadà za buojši kup an zdi se, de boju še nazadovali. Darvà so zlo pouprrševane. U mjestu jih plačuvajo na debelo tud po 1200 lir kuintal, sevjeda muorajo bit bukove al gabrove an suhe. Tud oglje se nimar visoko darži. Menjava denarja Zlata Sterlina Napoleon Dclar Sterlina karta Švicarski frank Belgijski frank Francoski frank (100 fr.) Avstrijski šiling Zlato po gramu Srebro po gramu 7425 6025 642 1645 148 12 155 24 791 17 Kup na debelo ŽIVINA ZA ZAKOL po kg. Krave Voli Jenice Ovce Koze Fraseta (100—150 kg.) ŽIVINA ZA REJO Po glavi L. 120000 do 160000 » 115000 » 160000 L. 170 do 185 » 205 » 215 » 225 » 240 » 140 » 150 » 130 » 140 » 230 » 250 Krave mlekarice Jenice breje Fraseta od 10 do 20 » 4500 » 6000 PERUTNINA - ZAJCI - JAJCA Po kg, Kokoši L. 570 do 620 Fiščanci » 550 » 600 Race » 500 » 550 Purani (dindje) » 500 » 540 Zajci » 220 » 250 Jajca vsako » 25 » 26 ŽITARICE Po kuintalu Ušenica L. 7600 do 7800 Sjerak » 5800 » 6000 Pšenična moka » 8500 » 9500 Sjerkova moka » 7300 » 7400 Ušenični otrobi » 5000 » 5200 SENO Po kuints lu Djetelsko seno L. 2600 do 280» Navadno seno » Bukovi hlodi Orjehovi hlodi Cerješnjovi hlodi Smrekovi hlodi Kostanjevi hlodi Jesenovi hlodi 900 » 2000 GRADBENI LES Po kubičnem m. L. 14300 do 15200 » 19300 » 22500 » 17000 » 18000 » 14000 » 15000 » 14000 » 1500» » 17200 » 19000 DRVA’ Bukova drva suhe Bukove drvà surove Mehke drvà Bukovo oglje - Po kuintalu L. 1000 do 120» » 880 » » 600 » » 2700 » 95» 70» 2800 SADJE AN ZELENJAVA Po kilogramu Jabuka L. 30 do 6» Hruške » 30 » 6» Krompir » 25 » 35 Zejé » 25 » 3» SER AN MASLO Po kg. Mlekarniško maslo L. 990 do 96» Domače maslo » 800 » 85» Ser čez 2 mjesca star » 600 » 650 Ser do 2 mjesca star » 450 » 480 Odgovorni urednik: Tedoldl Vojmir Založnik: »Matajur« d. z o. z.) Dovoljenje videmskega sodišča štev. 47 z dnem 26.7.1950 Tiska: Tiskarna L. Lucchesi - Gorica ‘Beneš&a tjudska pravca : Norec pelje pametnega v norišnico PARAZI/ONJ OŠTARIJA n. m («a Vanac je vili so tudi. bil lenuh m pijanec in priv v glavi. Nekoč je šel v Furlanijo in je . Odvedli so ga v zapor, ki mu ni bil ne- svoje »pleve« dneve. Pri zasliševanju so sklenili, da ga odvedejo v norišnico. Nada mu manjka eno kolesce v pijanosti zopet pretepel nekega moža. znan, saj je tamkaj večkrat preživljal ga spoznali za slaboumnega in zato sc- jeli so kočijo ih kočijaž ga je odpeljal. norišnica] Med vožnjo pa je Vanac postal žejen in zato sta ooa zavila v gostilno in začela piti. Kočijaž se je precej opil in zato je med vožnjo sladko zaspal. »Neumni« Vanac je hitro izrabil to priliko in zame- njal svojemu spremljevalcu dokumente. Ko je Vanac pripeljal kočijaža v noriš- nico je dejal bolničarjem, da je bolnik nevaren in da ga morajo hitro zvezati nokler spi. Talco se je res zgodilo in Vanac se je vrnil v svojo vas s kočijo s «h1, kot gospod.