Draginjska doklada in oženjenci. I. S. Kakor se kaže, je obudilo med našimi koleginjami mnogo nevolje, ker so dobili draginjske doklade le oženjeni učitelji. Upravičena je ta nevolja, kolikor se obrača proti onim, ki so izjavili, da dovolijo doklade le oženjenim ali pa nikomur. Ni pa upraviČeno, da se napada tovariš Jelenc, ker je v kritičnem trenotku rekel: »Rešite, kar se da rešiti.« Ni upravičeno, če se napada tovariš Črnagoj, ker je na zborovanju Ijubljanskega učiteljskega društva iz^ivajočim koleginjam nekaj pravičnih povedal. Oba tovariša sta si s tem zaslužila naše priznanje. če bi bil Jelenc tudi mogel vprašati vse učiteljstvo naše dežele za njegovo mnenje, bi se njegov odgovor ne bil mogel glasiti drugače, zakaj večina učiteljstva je istega mnenja. Najbolj disciplinirani in najbolj složni so gotovo organizovani delavci. Ti drže vedno skupaj; če se enemu zgodi krivica, postavijo se vsi zanj, če se enemu brez vzroka odpove delo, stopi vsa tvornica v štrajk. Pa tudi nesebični in previdni so. Če štrajkajo in je videti, da bo štrajk dolgo trajal in da ne bo dovolj sredstev, dobe podpore samo oženjenci, samci pa le malo ali nič. Tudi mnogo samcev zapusti kraj in se izseli drugam, da se tako zmanjša število podpirancev in se tudi izboljša stališče štrajkarjev, ker je manj delavcev. Podobno je tudi pri nas. Mi nismo nasprotni, če dobe učiteljice enake plače kot tnoško učiteljstvo, ampak jih jim iz srca privoščimo. če pa tega ni bilo mogoče za enkrat na noben način doseči, zakaj bi zametavali, če se je vsaj najpotrebnejŠim nekaj dalo. In lahko rečem, da bi bil nastal še vse drugačen hrup, če bi bil tovariš Jelenc drugače govoril kakor je. Pripoznamo, da tudi učiteljice in samski učitelji nimajo sijajne eksistence in da si morajo marsikaj pritrgati. Pa predočijo naj si položaj družinskega očeta! četudi pritrga sebi in ženi, ali naj pritrga tudi svojim otrokom s tem, da jitn krati pot do izobrazbe? Mi bi vedeli hvalo Jelencu tudi, če bi bil prigovoril dokladi tudi le družinskim očetom, ki imajo otroke čez 10 let stare, ker taki so najbolj potrebni, pri teh ni odloga. Pisec teh vrstic ima tri še majhne otroke, a če bi bilo treba, bi se bil rad odpovedal dokladi, da bi bili le oni največji siromaki dobili. Seveda, vse to le začasno, dokler se ne zlomi Šusteršičeva strahovlada, dokler ne pride kazen za tuji greh! Ako je še pravica v nebesih, mora udariti take neusmiljene ljudi! Koleginje pravijo tudi, da nas jezi, ker so si osnovale svoje društvo. Pa dasi so bile prej tudi dobro zastopane v naŠih okrajnih učiteljskih društvih, jim vendar tega koraka nikakor ne zamerimo. Celo odobravamo ga. Marsikatera, ki se poprej ni zmenila za organizacijo, bo morebiti pristopila k temu društvu. Mnogim bo morebiti sedaj oživela stanovska zavest, ki jo dosedaj niso imele. Da niso zahajale k učiteljskim sestankom, tudi ni bil samo oni vzrok, ki ga navaja Slavica, ampak morebiti tudi ta, ker smo učitelji bolj kmetavzi in ne taki kavalirji kot kaplani in slični gospodiči, s katerimi so se prav rade družile vkljub onim pomislekom. Ne štejemo jim tega v zlo, da se niso v naši družbi zlasti v družbi oženjencev, dobro počutile, ker res mnogim izmed nas tnajka družabne uglajenosti, ia stanovska zborovanja tudi niso za to, da bi se uganjal flirt. Sploh pa se večina mlajših učiteljic prav malo zanima za stanovske interese, ker jim je učiteljski stan le nekak intermezzo, in vedno željno gledajo čez plot, odkod pride — princ — rešitelj. Ženska narava je pač taka, da je njen glavni smoter, dobiti moža, in vse drugo ji je potem privrženo. Pripoznamo sposobnost žensk za učiteljski stan, zlasti za deklice in nižje razrede. Hočemo jim priboriti dostojne in moškemu učiteljstvu enake plače. Ne pustimo pa, da bi koleginje blatile naše na jbolj še može, da bi podtikale naŠim zaupnikom nepoštenje in zahrbtnost!