SCOPOLIA SC OP OL IA Journal of the Slovenian Museum of Natural History ISSN 0351-0077 Revija Prirodoslovnega muzeja Slovenije PRIRODOSLOVNI MUZEJ SLOVENIJE Vsebina / Contents: 200 let Prirodoslovnega muzeja II Kustodiati 1 200 years of the Natural History Museum II Departments 1 Miha JERŠEK, Matija KRIŽNAR Kustodiat za geologijo – razkrivanje geološke dediščine Slovenije Department of Geology – Revealing the geological heritage of Slovenia . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 5 Nada PRAPROTNIK, Špela PUNGARŠEK Kustodiat za botaniko Department of Botany . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 51 Breda ČINČ JUHANT, Staša TOME, Ljerka TRAMPUŽ, Alenka JAMNIK Komuniciranje Prirodoslovnega muzeja Slovenije z javnostjo Public Communication at the Slovenian Museum of Natural History . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 105 Boris KRYŠTUFEK, Dare ŠERE Janez Gregori – osemdesetletnik Janez Gregori – on his 80th anniversary . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 157 MUSEUM HISTORIAE NATURALIS SLOVENIAE 101 2021 101 2021 SC O P O L IA N o. 1 01 ( 2 02 1) : 2 00 le t P ri ro do sl ov ne ga m u ze ja I I / 2 00 y ea rs o f t he N at ur al H is to ry M us eu m II SCOPOLIA 101 2021 SCOPOLIA 101/2021 ISSN 0351-0077 Glasilo Prirodoslovnega muzeja Slovenije, Ljubljana / Journal of the Slovenian Museum of Natural History, Ljubljana Izdajatelj / Publisher: Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana, Slovenija / Slovenian Museum of Natural History, Ljubljana, Slovenia Sofi nancirata/ Subsidised by: Ministrstvo za kulturo in Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije . /  Ministry of Culture and Slovenian Research Agency Urednik / Editor-in-Chief: Boris KRYŠTUFEK Uredniški odbor / Editorial Board: Breda ČINČ-JUHANT, Igor DAKSKOBLER, Janez GREGORI, Franc JANŽEKOVIČ,  Mitja KALIGARIČ, Milorad MRAKOVČIĆ (HR), Jane REED (GB), Ignac SIVEC,  Kazimir TARMAN, Nikola TVRTKOVIĆ (HR), Al VREZEC Naslov uredništva in uprave / Address of the Editorial Offi ce and Administration: Prirodoslovni muzej Slovenije, Prešernova 20, p .p . 290, SI – 1001 Ljubljana, Slovenija / Slovenian Museum of Natural History, Prešernova 20, PO.B. 290, SI - 1001 Ljubljana, Slovenia Račun pri UJP / Account at UJP: 01100-6030376931 Lektor za slovenščino in angleščino / Slovenian and English language editing: Henrik CIGLIČ Oblikovanje / Design: Boris JURCA Tisk / Printed by: Schwarz print d .o .o ., Ljubljana Izideta najmanj dve številki letno, naklada po 600 izvodov /  The Journal is published at least twice a year, 600 copies per issue. Natisnjeno / Printed: december 2021 / December 2021 Naslovnica / Front cover: Okostje mamuta (Mammuthus primigenius) iz Nevelj pri Kamniku je maskota Prirodoslovnega muzeja  Slovenije . Foto Arhiva PMS .  Skeleton of a mammoth (Mammuthus primigenius) from Nevlje near Kamnik is a mascot of the Slovenian Museum of Natural History. Photo Archives PMS. Cena posamezne številke / Price of each issue: 8,50 € Revija je v podatkovnih bazah / Journal is covered by: COBIB, Biological Abstracts, BIOSIS Previews, CAB Abstracts, Referativnyy Zhurnal, Zoological Record CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 069(497 .4Ljubljana):5 PRIRODOSLOVNI muzej Slovenije     200 let Prirodoslovnega muzeja II . Kustodiati . 1 = 200 years of the  Natural History Museum II . Departments . 1 / [urednik Boris Kryštufek] .  - Ljubljana : Prirodoslovni muzej Slovenije = Slovenian Museum of  Natural History, 2021 . - (Scopolia, ISSN 0351-0077 ; 101, 2021) ISBN 978-961-6367-63-9 COBISS .SI-ID 86082563 SCOPOLIA 101 2021 SCOPOLIA 101/2021 ISSN 0351-0077 Glasilo Prirodoslovnega muzeja Slovenije, Ljubljana / Journal of the Slovenian Museum of Natural History, Ljubljana Izdajatelj / Publisher: Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana, Slovenija / Slovenian Museum of Natural History, Ljubljana, Slovenia Sofi nancirata/ Subsidised by: Ministrstvo za kulturo in Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije . /  Ministry of Culture and Slovenian Research Agency Urednik / Editor-in-Chief: Boris KRYŠTUFEK Uredniški odbor / Editorial Board: Breda ČINČ-JUHANT, Igor DAKSKOBLER, Janez GREGORI, Franc JANŽEKOVIČ,  Mitja KALIGARIČ, Milorad MRAKOVČIĆ (HR), Jane REED (GB), Ignac SIVEC,  Kazimir TARMAN, Nikola TVRTKOVIĆ (HR), Al VREZEC Naslov uredništva in uprave / Address of the Editorial Offi ce and Administration: Prirodoslovni muzej Slovenije, Prešernova 20, p .p . 290, SI – 1001 Ljubljana, Slovenija / Slovenian Museum of Natural History, Prešernova 20, PO.B. 290, SI - 1001 Ljubljana, Slovenia Račun pri UJP / Account at UJP: 01100-6030376931 Lektor za slovenščino in angleščino / Slovenian and English language editing: Henrik CIGLIČ Oblikovanje / Design: Boris JURCA Tisk / Printed by: Schwarz print d .o .o ., Ljubljana Izideta najmanj dve številki letno, naklada po 600 izvodov /  The Journal is published at least twice a year, 600 copies per issue. Natisnjeno / Printed: december 2021 / December 2021 Naslovnica / Front cover: Okostje mamuta (Mammuthus primigenius) iz Nevelj pri Kamniku je maskota Prirodoslovnega muzeja  Slovenije . Foto Arhiva PMS .  Skeleton of a mammoth (Mammuthus primigenius) from Nevlje near Kamnik is a mascot of the Slovenian Museum of Natural History. Photo Archives PMS. Cena posamezne številke / Price of each issue: 8,50 € Revija je v podatkovnih bazah / Journal is covered by: COBIB, Biological Abstracts, BIOSIS Previews, CAB Abstracts, Referativnyy Zhurnal, Zoological Record CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 069(497 .4Ljubljana):5 PRIRODOSLOVNI muzej Slovenije     200 let Prirodoslovnega muzeja II . Kustodiati . 1 = 200 years of the  Natural History Museum II . Departments . 1 / [urednik Boris Kryštufek] .  - Ljubljana : Prirodoslovni muzej Slovenije = Slovenian Museum of  Natural History, 2021 . - (Scopolia, ISSN 0351-0077 ; 101, 2021) ISBN 978-961-6367-63-9 COBISS .SI-ID 86082563 SCOPOLIA No 101: 1–164 (2021) 200 let Prirodoslovnega muzeja II Kustodiati 1 200 years of the Natural History Museum II Departments 1 Vsebina / Contents Miha JERŠEK, Matija KRIŽNAR  Kustodiat za geologijo – razkrivanje geološke dediščine Slovenije   . . . . . . . . . . . .5 Department of Geology – Revealing the geological heritage of Slovenia  . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .5 Nada PRAPROTNIK, Špela PUNGARŠEK Kustodiat za botaniko  . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .51 Department of Botany .  .  .  .  .  .  .  .  .  .  .  .  .  .  .  .  .  .  .  .  .  .  .  .  .  .  .  .  .  .  .  .  .  .  .  .  .  .  .  .  .  .  .  .  .  .  .  .  .  .  .  .  .  .  .  .  .  .  .  .  .  .51 Breda ČINČ JUHANT, Staša TOME, Ljerka TRAMPUŽ, Alenka JAMNIK Komuniciranje Prirodoslovnega muzeja Slovenije z javnostjo   . . . . . . . . . . . . . . .105 Public Communication at the Slovenian Museum of Natural History  . . . . . . . . .105 Boris KRYŠTUFEK, Dare ŠERE Janez Gregori – osemdesetletnik  . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .157 Janez Gregori – on his 80th anniversary  . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .157 5 Miha Jeršek, Matija Križnar Kustodiat za geologijo – razkrivanje geološke dediščine Slovenije /  Department of Geology Research – Revealing the geological heritage of Slovenia Kustodiat za geologijo – razkrivanje geološke dediščine Slovenije Department of Geology – Revealing the geological heritage of Slovenia Miha JERŠEK, Matija KRIŽNAR1 Izvleček Kustodiat za geologijo raziskuje, ugotavlja, evidentira, dokumentira, vrednoti in znanstveno opisuje minerale, kamnine in fosile ter kulturno dediščino, povezano z geologijo, dopolnjuje in  varuje geološke zbirke ter s pomočjo razstav, predavanj, publikacij in drugih medijev predstavlja  javnosti različna področja geologije .  Ključne besede: geologija, minerali, fosili, kamnine, Žiga Zois, geološke zbirke  Abstract The  Department  of  Geology  identifies,  records,  documents,  evaluates  and  scientifically  researches minerals, rocks and fossils and cultural heritage of geological origin, complements  and safeguards geological collections, as well as presents various fields of geology to the public  through exhibitions, lectures, publications and other media .  Key words: Geology, minerals, fossils, rocks, Sigismondo Zois, geological collections 1 Prirodoslovni muzej Slovenije / Slovenian Museum of Natural History, Prešernova 20, Ljubljana, Slovenija,  mjersek@pms–lj .si (M . Jeršek), mkriznar@pms–lj .si (M . Križnar) 6 SCOPOLIA No 101 – 2021 Vsebina 1. Geologija - veda, ki spreminja svet   . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 8 2. Geološke zbirke   . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 8 2.1. Geologija in muzej   . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 8 2.2. Zoisova geološka zbirka in »naravoslovna« knjižnica   . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 12 2.3. Tatvine iz mineraloške zbirke in nevarnost med vojno   . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .  14 3. Neveljski mamut, iz ledenodobne gline do logotipa   . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 18 4. Zbiralna politika Kustodiata za geologijo   . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 20 5. Zbirke Kustodiata za geologijo   . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 21 5.1. Mineraloške in petrografske zbirke   . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 21 Zoisova zbirka mineralov, rud, kamnin in fosilov    . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 21 Starejše mineraloško-petrografske zbirke   . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 23 Zbirka sig   . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 25 Zbirka poliranih ploščic kamnin in mineralov iz Palnstorfove zbirke   . . . . . . . . . . . . . . . . 26 Minerali Slovenije   . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 26 Nova mineraloška zbirka   . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 27 Zbirka mineralov in kamnin dr . Ane Hinterlechner Ravnik in dr . Danila Ravnika    . . . . . 27 Zbirke mineralov, rud, kamnin in dragih kamnov Marjana Dolenca    . . . . . . . . . . . . . . . . 28 Zbirka mineralov Franca Arbeitra   . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 28 Zbirka meteoritov   . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .  29 Zbirka eklogitov   . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 30 Zbirka slikovitih limonitnih konkrecij iz Paškega zaliva   . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 30 5.2. Paleontološke zbirke Prirodoslovnega muzeja Slovenije   . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 31 Glavna paleontološka zbirka    . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 31 Zgodovinske paleontološke zbirke    . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 33 Osteološka zbirka pleistocenskih sesalcev    . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 33 Šolske paleontološko-geološke zbirke     . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 35 Druge aktivne paleontološke zbirke    . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 35 6. Razstavna dejavnost   . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 36 6.1. Stalne razstave   . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 36 6 .1 .1 .  Zoisova zbirka mineralov    . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 36 6 .1 .2 . Geološko-paleontološka razstavna dvorana - »mamutova dvorana«   . . . . . . . . . . . . . 38 6 .1 .3 . Bidermajerski mizici   . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 38 6 .1 .4 . Vitrina s slovenskimi minerali    . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 38 6 .1 .5 . Septarijski konkreciji    . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .  40 6 .1 .6 . Kraška jama sredi Ljubljane   . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .  40 6.2. Občasne razstave   . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .  41 7 Miha Jeršek, Matija Križnar Kustodiat za geologijo – razkrivanje geološke dediščine Slovenije /  Department of Geology Research – Revealing the geological heritage of Slovenia 7. Evidentiranje Zakladnice geološke dediščine Slovenije   . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 42 8. Znanstveno raziskovalno delo muzejskih geologov   . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 44 9. Pedagoško delo   . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 47 10. Kustodiat za geologijo v prihodnosti   . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 47 Literatura / References:   . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 47 8 SCOPOLIA No 101 – 2021 1. Geologija - veda, ki spreminja svet Geologija je veda o Zemlji . O njenem nastanku, zgradbi, evoluciji, njenem položaju v Osončju,  o mineralih in kamninah, o razvoju Življenja, o Človeku . Geologija je torej temeljna naravoslov- na  veda,  ki  je  zasnovana  na modernih  principih  številnih  znanosti: matematike,  fizike,  kemije,  biologije, mikrobiologije, astronomije … Geologi  imajo zato velik privilegij, da  lahko raziskuje- jo Naravo in naravne procese in s svojimi dognanji pomagajo k razvoju civilizacije, za naš skupni  boljši Svet . Pitna voda, zaloge nafte, pridobivanje mineralnih surovin, ki v vsako sodobno stanova- nje prinašajo vsaj sto različnih mineralov, predelanih v bolj in včasih tudi manj uporabne predmete,  so le nekateri razlogi, ki pričajo o pomenu in pomembnosti te čudovite naravoslovne vede . Še več .  Poznavanje geologije nas vodi v razumevanje okolij, v katerih živimo ali živi ves Svet . Geološke  sile,  tiste  iz Zemljinih globin, ali  tiste, ki  jih poganja Sonce, vseskozi spreminjajo podobe morja  in kopna, ustvarjajo, preoblikujejo in ponovno ustvarjajo, vedno znova in vedno nova, življenjska  okolja . Življenje se vse od njegovega davnega rojstva prilagaja razmeram v okolju . Raznolikost okolij  običajno temelji na raznolikosti geologije, kar v sodobnem času imenujemo geodiverziteta . Ponekod,  kot na primer v Sloveniji, je zato stopnja geodiverzitete visoka, drugje, na primer v puščavah, pa  nizka . Ne glede na to je spoznanje, da je geodiverziteta temelj biodiverziteti, pomembna za razume- vanje Narave . Narave, ki daje Človeku in vsem drugim vrstam možnost Življenja .  Neposredne materialne priče o zgodovini Zemlje, o značilnih razmerah, o razvoju Življenja,  so običajno minerali, kamnine in fosili . O Zemlji kot planetu veliko zvemo iz geoloških procesov,  na primer  izbruhov vulkanov ali ob potresih . Zato  so podatki o geoloških procesih prav  tako  del geoloških podatkov . Voda ne prekriva samo večjega dela Zemljine površine, marveč tako ali  drugače vstopa v veliko večino geoloških procesov . Del procesov, ki močno vplivajo na razmere  in  Življenje  na  Zemlji,  je  tesno  povezan  z Osončjem .  Padci  velikih  asteroidov  so  vplivali  na  evolucijo Življenja, padci manjših meteoritov nam iz Vesolja dostavljajo pomembne informacije,  ki nam pomagajo razumeti ta naš Tretji kamen od Sonca . Tako so predmeti in zbirke podatkov  o geoloških procesih temeljni podatki za znanstvene analize, ki geologom omogočajo sodobne  raziskave in napredek vedenja o Zemlji . Naravoslovni muzeji zato hranijo materialne dokaze v  geoloških zbirkah . Kustodiat za geologijo Prirodoslovnega muzeja Slovenije je med državnimi  muzeji  v  Sloveniji  edina  organizacijska  enota,  ki  opravlja  poslanstvo  izključno  s  področja  geoloških znanosti .  2. Geološke zbirke Temelj  vsakega  muzeja  so  zbirke .  Ob  ustanovitvi  prvega  muzeja  na  Slovenskem,  pred  natančno 200  leti,  so  se  tega močno  zavedali .  In  zavedali  so  se,  da  so naravoslovne  zbirke,  ki hranijo dokaze o naravi nekega območja, najpomembnejše . Narodi, ki so živeli v preteklo- sti  na območju današnje Slovenije,  so  se preseljevali,  se vojskovali,  se  selili . A narava,  in  z  njo geologija nekega območja, je ostala . Morda je prav narava z območja današnje Slovenije,  predvsem njena geodiverziteta in njen položaj v tem delu sveta, silila naše prednike, da so nase- ljevali ta čudoviti košček med Alpami, Panonsko nižino in Sredozemljem?  2.1. Geologija in muzej Med naravoslovnimi  zbirkami Prirodoslovnega muzeja Slovenije  imajo minerali  posebno  mesto . Zoisova zbirka mineralov, pravilneje jo imenujemo Zoisova zbirka mineralov, kamnin,  rud  in fosilov,  je dve  leti po smrti barona Sigismonda (Žige) Zoisa postala ustanovna zbirka  9 Miha Jeršek, Matija Križnar Kustodiat za geologijo – razkrivanje geološke dediščine Slovenije /  Department of Geology Research – Revealing the geological heritage of Slovenia Slika 1: Predstavitveni pano Kustodiata za  geologijo in pomena  geologije na razstavi v Državnem zboru .  Arhiv PMS .  Figure 1: Presentation panel  of the Department  of Geology and  the Importance  of Geology at the  exhibition held in the  National Assembly .  Archive PMS . 10 SCOPOLIA No 101 – 2021 Slika 2: Nekdanji razstavni dvorani z vitrinami Zoisovih mineralov in zbirke kapnikov . Arhiv PMS .  Figure 2: Former Museum exhibition halls with showcases containing Zois minerals and stalactite collections .  Archive PMS . Slika 3: Pogled na vitrine s fosili, kot so bili na ogled v starih dvoranah (v tem primeru dvorana XIII) . Arhiv PMS .  Figure 3: The fossil display cases as put on view in the old museum halls (in this case Hall XIII) . Archive PMS . Deželnega muzeja za Kranjsko (Faninger 1983; Križnar 2021) . Veličastno je bila razstavljena  na prvi muzejski razstavni postavitvi v ljubljanskem liceju, leta 1888 so jo preselili v sedanjo  osrednjo muzejsko stavbo . S širitvijo muzejskega poslanstva,  razpadom enotnega muzeja na  več  samostojnih  javnih  zavodov,  je  naravoslovje  v  celoti,  z  vsakim  desetletjem,  izgubljalo  velikost razstavnega prostora . S tem se je krčila tudi nekoč v celoti razstavljena Zoisova zbirka  na današnje stanje, ko  je v Prirodoslovnemu muzeju Slovenije stalno razstavljenih zgolj 250  mineralov, kar pomeni zgolj desetino celotne zbirke, ki je bila sprejeta v nekdanji Deželni muzej  za Kranjsko . K sreči  je neveljski mamut  tako očaral slovenske  ljubitelje narave, da  je kmalu  postal simbol muzeja . Kot tak je dobil stalno razstavno mesto v paleontološki dvorani in je, poleg  11 Miha Jeršek, Matija Križnar Kustodiat za geologijo – razkrivanje geološke dediščine Slovenije /  Department of Geology Research – Revealing the geological heritage of Slovenia Zoisove zbirke na muzejskem hodniku, edina stalna razstava s področja geoloških znanosti v  Prirodoslovnemu muzeju  Slovenije . Na  vitrino  s  slovenskimi minerali  smo  seveda  ponosni,  vendar ta še zdaleč ne prikazuje celotne zakladnice mineralnega bogastva Slovenije, ki čaka  v muzejskih depojih na boljše čase, ko bo imel muzej dovolj prostora za njegovo predstavitev .  Ob 200-letnici muzeja se lahko vprašamo, zakaj je pravzaprav tako . Del krivde je zagotovo  v družbi, ki naravoslovja v celoti še ne sprejema tako, kot ga razumejo v razvitejšem svetu .  Del krivde pa je zelo verjetno povezan s politiko zaposlovanja . In to vse od ustanovitve muzeja  naprej . Prvi geolog je v muzeju dobil službo šele 132 let po ustanovitvi muzeja, torej leta 1953 .  Dr . Ernest Faninger je pustil pomemben pečat na področju petrologije, še posebej na raziskano- sti pohorskih kamnin, v času službovanja v muzeju in tudi po upokojitvi pa se je veliko ukvarjal  s preučevanjem Zoisa in njegove rodbine . Organiziranost muzeja v povojnem času je bila na  področju  geoloških  znanosti  razdeljena  na  področje  petrologije  in  mineralogije  ter  posebej  geologije in paleontologije . Kot prvi povojni paleontolog se je leta 1956 v muzeju zaposlil mag .  Franc Cimerman . Po 23 letih službovanja v muzeju se je zaposlil na Inštitutu Ivana Rakovca  ZRC SAZU (Goričan 2015; Činč Juhant 2021), v muzeju pa je za njim področje paleontologi- je prevzela Katarina Krivic, prej zaposlena na Geološkem zavodu Ljubljana . Na področju mine- ralogije in petrologije se je leta 1989 zaposlila dr . Breda Činč Juhant, najprej kot mlada razisko- valka, kasneje pa kot redno zaposlena kustodinja . Delovno mesto geološkega tehnika so muzeju  odobrili več kot 160 let po njegovi ustanovitvi . Zasedel jo je Borut Tome . Skupaj s Katarino  Krivic in zunanjimi sodelavci je poskrbel, da je originalno okostje neveljskega mamuta varno  shranjeno v depoju, na ogled pa je njegova kopija . Leta 2002 sta se Kustodiat za mineralogi- jo in petrologijo ter Kustodiat za geologijo in paleontologijo verjetno zaradi majhnega števila  zaposlenih glede na druge organizacijske enote muzeja morala združiti v enoten Kustodiat za  geologijo . Njegovo vodenje je ob tem, ko je bila dr . Breda Činč Juhant imenovana za direktori- co muzeja, prevzel dr . Miha Jeršek . Slednji je bil v muzeju zaposlen najprej kot mladi razisko- valec prek Oddelka za geologijo Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, kasneje  pa je dobil stalno zaposlitev . Deluje na področjih mineralogije, gemologije in splošne geologije .  Po upokojitvi paleontologinje Katarine Krivic, ki  je v času službovanja  izjemno natančno in  skrbno uredila paleontološke zbirke, je njeno mesto zasedel mag . Matija Križnar .  Sedaj  se  lahko vrnemo na vprašanje,  zakaj  je  tako malo geoloških vsebin v Prirodoslov- nemu muzeju Slovenije . Prvi geolog v Prirodoslovnemu muzeju Slovenije se  je zaposlil  šele  po 2 .  svetovni vojni . To  je bil  dr . Ernest Faninger . Danes,  po dvesto  letih,  sta na Kustodia- tu za geologijo zaposleni le dve osebi . Druge organizacijske enote, te so s področij bioloških  znanosti, so bile v preteklosti uspešnejše in so imele skoraj vedno vsaj tri ali štiri redno zaposlene  strokovne delavce . Delno je za to kriva politika zaposlovanja, delno moramo krivdo pripisati  nam, geologom . Geologija kot veda je razmeroma mlada . Teorijo o tektoniki plošč je Alfred  Wegener predstavil leta 1912, a so jo splošno sprejeli šele v začetku sedemdesetih let 20 . stoletja .  Napovedovanje potresov se je zdelo nemogoče, a jih nekateri strokovnjaki, med njimi dr . Jure  Žalohar, znajo napovedati . Njegova Omega teorija pa je stara zgolj nekaj let . Geologija je torej  mlada veda . V družbeni okvir po 2 . svetovni vojni se ni prebila, ni se uveljavila kot temeljna  naravoslovna veda in zgolj osrednjemu Geološkemu zavodu v Beogradu se  imamo zahvaliti,  da se je geologija v praksi lahko razvijala v okviru Geološkega zavoda v Ljubljani . Univerza  v Ljubljani s svojim Oddelkom za geologijo na Naravoslovnotehniški fakulteti, ki edina skrbi  za visokošolsko izobraževanje izključno na področju geologije, je do leta 2021 podelila več kot  440 diplom . Problem geologije v družbi in problem geologije v muzeju se torej nekako skladata .  Le upamo lahko, da bodo prihajajoči rodovi prepoznali vlogo in pomen geologije - tako širše  v družbi kot v muzeju . Zelo nenavadno je namreč, da sta zaposlena (stanje v letu 2021) le dva  strokovnjaka s področja geologije, s področja bioloških znanosti pa 13 .  12 SCOPOLIA No 101 – 2021 Kljub vsemu so geološke zbirke varno shranjene in podatki o muzealijah večinoma digitali- zirani . Med seboj se ločijo po času nastanka, nekatere so zgodovinske, druge znanstvene, tretje  šolske, mnoge so aktivne, del je neaktivnih . Digitalizacija podatkov je seveda koristna . Toda  pogosto so v Inventarni knjigi zgolj osnovni podatki o posamezni muzealiji . Smiselno in prav bi  bilo, da se ovrednoti tudi stopnja obdelanosti gradiva . V tem pogledu večina geoloških zbirk še  čaka na strokovno obdelavo . Zanjo pa so potrebni najprej ustrezni strokovnjaki, nato primerne  razmere za delo in, seveda, kar geologi pogosto poudarjamo, čas .  2.2. Zoisova geološka zbirka in »naravoslovna« knjižnica Zoisova zbirka mineralov,  rud, kamnin  in  fosilov velja za osrednjo kulturno zgodovinsko  zbirko,  za  katero  skrbi  Prirodoslovni muzej  Slovenije  oziroma Kustodiat  za  geologijo .  Zato  velja nekoliko osvetliti zgodovinski okvir zbirke in Zoisove zapuščine . Zanimivo in presenetljivo je dogajanje okoli obeh Zoisovih zapuščin, zbirki in knjižnici, zato  povzemamo kronološko pot (Petru 1971: 21; Faninger 1983; Ciperle 2001; Činč Juhant 2019: 11) . Začetek pregleda  lahko pričnemo z odstavkom, ki ga o Zoisovi zapuščini podaja Petru (1971: 11): »Vznemirjenje izobražencev v Ljubljani ob cesarjevem odkupu Zoisove knjižnice in zbirke mineralij in njihov strah pred možnostjo odtujitve iz Slovenije izvira verjetno od tod, da so na predvečer ustanovitve deželnega muzeja dediči V. Vodnika razprodali njegovo knjižnico, Slika 4: Del odkupne pogodbe Zoisove zbirke mineralov, fosilov in kamnin iz leta 1823 . Arhiv NMS, leto 1823, št . 1 .  Figure 4: Part of the redemption contract for Zois's collection of minerals, fossils and rocks from 1823 . Archive  NMS, year 1823, No . 1 . 13 Miha Jeršek, Matija Križnar Kustodiat za geologijo – razkrivanje geološke dediščine Slovenije /  Department of Geology Research – Revealing the geological heritage of Slovenia bogato numizmatično zbirko in starine. Ker je bila znana usoda Valvasorjeve zapuščine, je bil strah še večji« .  Zois je del svojega knjižnega fonda podaril že leta 1807, 1808 in 1815 tedanji Licejski knjižnici  (Steska 1919; Ciperle 2001: 253), ostali del z mnogimi naravoslovnimi knjigami pa je prešel  v last Licejske knjižnice z odkupom po Zoisovi smrti (Ciperle 2001: 253; Južnič 2009: 57) .  Obsežna Zoisova  zbirka mineralov,  rud,  fosilov  in  kamnin,  ki  jih  je  zbral  v  obdobju  pol  stoletja, je postala po njegovi smrti last dedičev, med njimi je bil nečak Karl Zois (1775– 1849) .  Kmalu po predlogu in sklepu o ustanovitvi muzeja je Karl Zois 13 . julija 1921 ponudil zbirko  mineralov (in knjig) v odkup (Müllner 1897: 34; Petru 1971: 21; Južnič 2009: 57; Križnar 2021) . Nekoliko nejasen je datum odkupa zbirke . Nekateri viri navajajo 12 . januar 1823 (Petru 1971: 21; Faninger 1983: 8; Činč Juhant 2019), drugi pa 9 . april 1823 (Steska 1919: 280) .  Predvidevamo,  da  je  bila  sredi  januarja  1823  podana  pobuda  za  odkup  s  strani  ljubljanske- ga gubernija ob posredovanju kneza Klemensa Wenzla von Metternicha  (1773–1859),  takra- tnega zunanjega ministra, ki si je sam ogledal Zoisovo zbirko (Faninger 1983; Mal 1931: 8) .  Odkup pa  je bil  nato opravljen v mesecu aprilu 1823 . Zbirko  so odkupili  za 6000 goldinar- jev,  denar  pa  so  pridobili  iz  provincialnega  fonda  (Müllner 1897: 34; Mal 1931) . Zoisova  zbirka je tako postala last države (deželnih stanov), ki jo je namenila prestaviti v poslopje liceja  oziroma v Licejsko knjižnico . Vmesni čas od nakupa do prevzema je bila zbirka v Zoisovi hiši  na Bregu . Ustrezne razmere za hranjenje zbirke so vzpostavili šele leta 1824, in sicer 22 . julija  (Steska 1919: 280; Ciperle 2001: 253), ko so opravili prenos celotne zbirke, skupaj z omarami,  v licejsko stavbo . V omarah so bile shranjene tako knjige kot minerali (Steska 1919) .  Slika 5: Tloris zgornjih prostorov licejske stavbe Deželnega muzeja za Kranjsko, ki ga je izrisal Henrik Freyer . Na  tlorisu lahko razberemo tudi položaje nekaterih depojev Zoisove zbirke ter drugih . Arhiv NMS, leto 1840, št . 10 .  Figure 5: Ground plan of the upper rooms of the Lyceum building of the Carniolan Provincial Museum, drawn  by Henrik Freyer . On the floor plan, we can also see the positions of some depots of Zois’s collection and others .  Archive NMS, year 1840, No . 10 . 14 SCOPOLIA No 101 – 2021 Zoisova zbirka mineralov je postala 8 . junija 1826 naposled last novoimenovanega Deželnega  muzeja za Kranjsko (Mal 1931; Petru 1971), kar pomeni, da je tudi ena izmed ustanovnih na- ravoslovnih muzejskih zbirk na Slovenskem . Zbirka je s cesarjevo odločbo brezplačno prešla  pod pokroviteljstvo muzeja, a pod pogojem, da ostane v Ljubljani in je na voljo tudi »višjim  šolam pri pouku« (Mal 1931: 8) . V licejski stavbi so namreč takrat domovale vse pomembnej- še ljubljanske izobraževalne ustanove (normalka, gimnazija in licejski, filozofski, medicinsko- -kirurški in teološki študij), licejska knjižnica, glavna mestna vojaška postaja in nekatere druge  (Ciperle 2001: 262) .  V  liceju  je bila  leta 1828 zbirka shranjena v drugem nadstropju, v dvorani pred študijsko  knjižnico, kjer je čakala, »da jo prevzame muzej v svoje definitivne prostore« (Mal 1931: 10) .  V svojem vodniku iz leta 1931 Josip Mal zanimivo opiše obisk liceja in ogled zbirke: »Dunajčan Adalb. Jos. Krickel piše, da je 13. nov. 1828 obiskal tudi muzej na liceju. Z zanimanjem je opazoval lične omare z redkimi mineralijami in s knjigami ponajveč botanične in mineraloške vsebine. Posebej še omenja izredno čistočo, ki jo je opazil v teh prostorih…« (Mal 1931: 10) .  Iz prvega vodnika po muzeju, ki ga je pripravil grof Hohenwart, je razvidno, da Zoisova zbirka  mineralov vsebuje 3500 primerkov (Hohenwart 1836: 5) . Celotna Zoisova geološka zbirka je  ob prevzemnem katalogu (leta 1823) obsegala 5000 primerkov, med drugimi minerale, fosile,  kamnine, rude in druge geološke primerke (Faninger 1988: 11) .  2.3. Tatvine iz mineraloške zbirke in nevarnost med vojno Z javno dostopnostjo muzeja in hranjenjem zbirk v razstavnih prostorih so bile v obdobju  med vojnama zabeležene tudi tatvine . Poleg dragocenih arheoloških izdelkov so tatovi »pregle- dali« tudi mineraloške primerke, predvsem samorodne kovine (zlato, baker, platino) in nekatere  kristale (minerale) .  Prva tatvina se je zgodila jeseni 1923 (natančneje med 30 . 9 . in 1 . 10 . 1923) (Arhiv NMS2, 1923/ 481) . V zapisniku je navedeno: »Posebno dobro je moral poznati mineraloške zbirke, ker  je od tam vzel samo predmete, ki so po tvarini ali redkosti velike vrednosti« . Tako je na primer  tat  ukradel  različne  »kepe«  zlata,  kristal  »Brilanta«,  kristal  turmalina  in  olivina,  primerek  »cinobra«, dva velika primerka  jantarja  ter  iz posode odtočil nekaj živega  srebra . Na koncu  zapisnika  ravnatelj  dr .  Josip Mantuani  zapiše: »Preiskava v  teku . Sledov ni« .  (Arhiv NMS, 1923/ 481) Drugi dve tatvini sta se zgodili pomladi 1939 in poleti 1940 . V prvi tatvini je znani tat iz mi- neraloške dvorane ukradel več primerkov zlata (Arhiv PMS 1939/ 004; Arhiv NMS 1939/199; Arhiv NMS 1939/ 219) .  Pri  tatvini  zbuja  največ  pozornosti  dejstvo,  da  je  tat  s  primerkov  »ostrgal« luske zlata, kar je storil sredi dneva . Zadnja tatvina je bila opažena junija 1940, ko  je neznan  tat poleg zlatih  in  srebrnih arheoloških predmetov ukradel  tudi kristala apatita  in  turmalina (Arhiv NMS 1940/ 401) . Omenjene tatvine so očitno povzročile veliko škodo, hkrati  pa pričujoči zapisniki in poročila kažejo usodo določenih primerkov iz dragocene mineraloške  zbirke .  Neposredna nevarnost za dragocene naravoslovne zbirke in gradivo je bila druga svetovna  vojna . V začetnih letih vojne, še pod okupacijo Italije (t .i . Ljubljanske pokrajine), ni bilo de- javnosti in očitne potrebe po evakuaciji gradiva . Iz arhivskih zapisov je razvidno, da je verje- tnost bombnih napadov narastla v letu 1944 . Poleti 1944 so v »nižje prostore«, verjetno klet,  shranili mineraloške in malakološke zbirke (Arhiv NMS 1944/ 245), pri čemer so vse primerke  2 Arhiv Narodnega muzeja Slovenije, hrani knjižnica (nekdaj skupni muzejski arhiv), glej tudi Križnar 2021 .  15 Miha Jeršek, Matija Križnar Kustodiat za geologijo – razkrivanje geološke dediščine Slovenije /  Department of Geology Research – Revealing the geological heritage of Slovenia Slika 6: Primerki minerala zoisita iz Zoisove zbirke mineralov sodijo med tipski material, na osnovi katerega se  je ta mineral določil . Foto: Miha Jeršek in Matjaž Učakar Figure 6: Specimens of the mineral zoisite from Zois's collection of minerals belong to the type material on the  basis of which this mineral was determined . Photo: Miha Jeršek and Matjaž Učakar Slika 7: Plemeniti cirkoni iz Zoisove zbirke mineralov . Foto: Igor Dolinar Figure 7: Zircons as gemstones from Zois's mineral collections . Photo: Igor Dolinar 16 SCOPOLIA No 101 – 2021 Slika 8: Kristali kalcita iz Postojnske jame so del Zoisove mineraloške zbirke . Foto: Miha Jeršek Figure 8: Calcite crystals from Postojna Cave are part of Zois's mineral collections . Photo: Miha Jeršek Slika 9: Lističi zlata iz Romunije, ki so se ohranili v muzejski zbirki . Foto: Miha Jeršek  Figure 9: Gold leaves from Romania still preserved in the museum collection . Photo: Miha Jeršek 17 Miha Jeršek, Matija Križnar Kustodiat za geologijo – razkrivanje geološke dediščine Slovenije /  Department of Geology Research – Revealing the geological heritage of Slovenia so zavili v »papirnate vrečice« . Nekaj tednov kasneje so v zaklonišče prenesli tudi Dolšakov  herbarij, za katerega so naredili posebne police (Arhiv NMS 1944/ 266) . Na delo in naravoslov- ne zbirke je med vojno vplivalo tudi pomanjkanje kuriva, kar je razbrati iz nekaterih zapisov in  dopisov (Arhiv NMS 1944/ 389; 1944/ 390) .  Če je muzej od svoje ustanovitve do prve svetovne vojne še dohajal evropske muzeje, se je  to močno spremenilo med obema vojnama . To spoznanje je najbolje zapisal Kastelic (1950:  197), ki povzema: » … da Narodni muzej med obema vojnama ni mogel več dohitevati razvoja evropskih muzejev ne v prostorih, ne v razstavni tehniki, ne v skladiščevanju in konserviranju predmetov.«  Slika 10: Zapisnik o kraji  primerkov dragih kovin in  mineralov iz muzeja . Arhiv  PMS, leto 1939, št . 4 .  Foto: Matija Križnar  Figure 10: The written  record of specimens  of precious metals and  minerals stolen from the  museum . Archive PMS,  year 1939, No . 4 .  Photo: Matija Križnar 18 SCOPOLIA No 101 – 2021 3. Neveljski mamut, iz ledenodobne gline do logotipa Leto 1938 je v zgodovini Prirodoslovnega muzeja Slovenije prelomno, saj je bilo v pomladnih  dneh tega leta odkrito okostje mamuta pri Nevljah (Kos, 1939a; Kos 1939b; Bezek & Bezek 1998a; Bezek & Bezek 1998a; Bezek 2013; Križnar 2014; Križnar 2018) . Prva poročila o najdbi nena- vadnih »štorov« ob regulaciji potoka Nevljica so prišla tudi v Ljubljano . Tako so sodelavci, kustos  dr . Fran Kos in preparator Viktor Herfort3 prirodopisnega oddelka Narodnega muzeja že 15 . marca  1938  na  pobudo  Kraljevske  banske  uprave  začeli  z  izkopavanjem  fosilnih  živalskih  ostankov  (Arhiv NMS 1938/ 237; Arhiv NMS 1939/ 313; Križnar 2014) . »Mamutovo najdišče« (Kos 1944: 24) je bilo aktivno do 7 . aprila 1938, ko so že izkopali levi del struge Nevljice (to je v smeri proti  Kamniku) v dolžini 19 metrov in širini 6 metrov ter dosegli globino med 2,5 in 3 metri . Medtem  so v novi strugi izkopali jarek v dolžini 12 metrov, širini 8 metrov in v globino največ en meter  (Arhiv NMS 1938/ 318) . Kot je v poročilu Kraljevski banski upravi Dravske banovine napisal dr .  Fran Kos, so ugotovili: »1. / Fosilni ostanki so v resnici mamutovi / Elephas primigenius/; če je kaka rasna razlika, bodo pokazala kasnejša raziskovanja. Manjka pa po dosedanjih ugotovitvah do celotnega skeleta te živali še sledeče: vse lobanjske kosti / najdena ja bila do sedaj le spodnja čeljustnica, katere pa manjkata oba roglja ter tudi kljunca s sklepnima glavicama in en molar; 5/4 hrbtenice, okroglo ¾ kolčnih kosti; 1 lopatica in več okončinskih kosti« (Arhiv NMS 1938/ 318). Dr . Fran Kos v enem izmed svojih paleontoloških člankov zapiše: »Pri odkopavanju najdišča, tedaj ko so bila dela glede na končni rezultat prezgodaj ustavljena, še nismo dospeli do nje, čeprav je bila 3 Več o Kosu in Herfortu glej Križnar 2021 .  Slika 11: Najdišče mamuta pri Nevljah spomladi leta 1938, ko so izkopavali še zadnje kostne ostanke . Arhiv PMS .  Figure 11: The mammoth site near Nevlje in spring 1938, when the last bone remains were excavated . Archive PMS . 19 Miha Jeršek, Matija Križnar Kustodiat za geologijo – razkrivanje geološke dediščine Slovenije /  Department of Geology Research – Revealing the geological heritage of Slovenia Slika 12: Sestavljeno okostje mamuta je bilo na ogled po drugi svetovni vojni (levo) . V devetdesetih letih 20 .  stoletja so kosti mamuta konservirali in zaščitili s posebno vakuumsko tehnologijo (desno) . Foto Arhiv PMS in  Katarina Krivic Figure 12: The assembled mammoth skeleton was on display after World War II (left) . In the 1990s, mammoth  bones were preserved and protected with special vacuum technology (right) . Photo Archive PMS and Katarina  Krivic Slika 13: Originalne kosti mamuta iz Nevelj so danes shranjene v posebej za to izdelanih depojskih zabojih .  Foto: Katarina Krivic Figure 13: The original bones of the mammoth from Nevlje are today stored in specially designed depot boxes .  Photo: Katarina Krivic 20 SCOPOLIA No 101 – 2021 verjetnost, da jo kmalu odkrijemo, zelo velika. Izkopavanja so bila od banske uprave med delom prekinjena, kasneje ukinjena in ne več obnovljena« (Kos 1944: 64) .  Samo izkopavanje mamutovih ostankov je bilo izredno natančno in dobro organizirano: »4. / Narisanih in fotografiranih je bilo 6 prerezov izkopanega terena. Od vsake plasti omenjenih prerezov so bili odvzeti primerki z ozirom na določitev diatomej, cvetnega prahu, mineraloške kakovosti, geološke pripadnosti i.t.d .«  (Arhiv NMS 1938/318) . V enem izmed prvih poročil  Fran  Kos  o  načinu  izkopavanja  piše:  »Ker kopljemo samo do fosilnega horizonta in samo ugotavljamo kosti, ki jih okoličimo, nismo do sedaj še nobene kosti dvignili. To bomo storili šele, ko bo prostor ki ga zavzemlje fosilni horizont popolnoma odkrit.« (Arhiv NMS 1938/183) . Nepričakovana prekinitev izkopavanja 7 . aprila 1938 popoldan je bila odrejena zaradi bli- žajočega se slabega vremena in nezadostnih finančnih sredstev . Kostni ostanki, ki so bili že  na najdišču končno zaščiteni z mavčnim ovojem, so bili »vsled raznih ovir od strani nekaterih  meščanov Kamnika« prepeljani v muzej šele 4 . maja 1938 (Arhiv NMS 1938/318; Bezek & Bezek 1998b: 33; Križnar 2018: 65) . V muzeju so nato pričeli s konservacijo in zaščito kosti,  ki pa jih ni bilo mogoče »montirati prostostoječe«, za kar je Kos predvidel kovinsko konstrukci- jo s predvidenimi stroški 7 .000 din (Arhiv NMS 1938/ 318; Arhiv NMS 1939/ 168) . Jeseni leta  1941 so okostje neveljskega mamuta naposled lahko postavili v razstavno dvorano (Kos 1944: 23-24; Križnar 2018: 67) .  Celotno okostje mamuta je takrat tudi dobilo inventarno številko 1056, ki jo ima še danes .  Okostje mamuta, izkopano iz »mamutove plasti« pri Nevljah blizu Kamnika, je postalo tako po  drugi svetovni vojni glavni muzejski eksponat, ki je »vzbujal splošno pozornost« (Kos 1944: 24), in kasneje tudi simbol Prirodoslovnega muzeja Slovenije, tudi kot logotip .  V devetdesetih letih 20 . stoletja je prvotno zaščiteno in konservirano okostje mamuta, ki je  bilo dolga desetletja v razstavni dvorani, pričelo vidno propadati . Da bi ohranili ta izjemni pa- leontološki eksponat, so takratni sodelavci muzeja s kustosinjo Katarino Krivic na čelu začeli  z  iskanjem  rešitev  za  zaščito  okostja .  V  sodelovanju  z  Jožetom  Gašperičem  (Inštitut  Jožef  Stefan) so rešitev našli v vakuumski impregnaciji kosti mamuta . Impregnacijo so opravili med  letoma 1997 in 2001 (Gasperič & Krivic 1997; Krivic & Gasperič 2002) . Tako so s specialnim  voskom impregnirali celotno okostje mamuta, kar  je potekalo v posebej  izdelani vakuumski  komori,  prilagojeni  tudi  največjim  kostem  (okli) .  V  naslednjih  letih  so  poleg  impregnacije  muzejski preparatorji in tehnični sodelavci pod vodstvom Boruta Tometa izdelali tudi repliko  okostja mamuta . V postopku repliciranja so uporabljali standardne postopke izdelave kalupov  iz kavčuka in odlivanja kosti z umetno smolo . Danes so impregnirane kosti neveljskega mamuta  varno shranjene v posebej izdelanih lesenih zabojih ter spravljene v paleontološkem depoju .  4. Zbiralna politika Kustodiata za geologijo Vsaka zbirka ima svojo vsebinsko zasnovo . Ta je lahko tematska, teritorialna ali povezana z  osebo, ki jo je zbrala . Kustodiat za geologijo v prvi vrsti zbira in ohranja predmete iz zakladnice  geološke dediščine Slovenije . Zato je velika večina zbirk, za katere skrbi, z ozemlja Slovenije .  To so predvsem mineraloške, paleontološke in petrografske zbirke ter zbirka meteoritov . Nekaj  zbirk,  ki  jih  je Prirodoslovni muzej Slovenije pridobil  v  zadnjih 20  letih,  je  avtorskih,  torej  povezanih z zbirateljem, ljubiteljem ali strokovnjakom .  Načini pridobivanja gradiva so z lastnim terenskim delom, donacijami in odkupi . Po količini  prejetega gradiva v zadnjih 20 letih, odkar Kustodiat za geologijo obstaja kot samostojna or- ganizacijska enota, je največ donacij, manj je odkupov, najmanj seveda primerkov mineralov,  fosilov in kamnin z lastnih terenskih raziskovanj .  21 Miha Jeršek, Matija Križnar Kustodiat za geologijo – razkrivanje geološke dediščine Slovenije /  Department of Geology Research – Revealing the geological heritage of Slovenia Donacije so torej glavni vir predmetov iz Zakladnice geološke dediščine Slovenije . Številni  Prijatelji darovalci so Prirodoslovnemu muzeju Slovenije darovali po enega, dva, tri … primerke  ali pa kar cele zbirke, ki so običajno življenjsko delo lastnikov zbirke . To nas navdušuje in smo  nanje zelo ponosni, obenem pa zavezani, da za njihovo dediščino skrbimo še bolj odgovorno .  Med takšne celostne zbirke sodita Zbirka mineralov, rud, kamnin in dragih kamnov Marjana  Dolenca in Zbirka mineralov in kamnin dr . Ane Hinterlechner Ravnik in dr . Danila Ravnika .  Za nekatere zbirke so se zavzeli zaslužni profesorji in ena takšnih je Zbirka spodnjepermskih  ramenonožcev, za katero si je prizadeval prof . dr . Anton Ramovš, zbral pa Jožef Peter Batič .  Med zelo pomembnimi donatorji  so  še Franc Pajtler, Franci Golob  in Vilijem Podgoršek, ki  so muzeju darovali obsežne fonde mineralov in fosilov predvsem s Pohorja oziroma iz seve- rovzhodne Slovenije . Izjemna je tudi donacija Jureta Žaloharja in Tomaža Hitija, saj sta muzeju  darovala zbirko miocenskih fosilov iz Tunjiškega gričevja, v kateri so tudi najstarejši morski  konjički  na  svetu . Vseh Prijateljev  darovalcev  je  še mnogo . Leta  2003  smo  se  jim  zahvalili  v  obliki  razstave  Iz  zakladnice  geološke  dediščine  Slovenije  (www .pms-lj .si/en/exhibitions/ arhiv/iz-zakladnice-geoloske-dediscine)  in  objavljenega  seznama  (www .pms-lj .si/si/sodelujte/ donacije) .  Ministrstvo za kulturo omogoča muzejem odkupe nacionalno pomembnih zbirk . Čeprav so  mnenja o taki možnosti pridobivanja gradiva deljena,  je Kustodiat za geologijo pripravil več  smiselnih in vsebinsko utemeljenih predlogov za odkup geoloških zbirk . Dejstvo je namreč, da  zbirke po smrti njihovega avtorja navadno niso več aktivne zbirke, dediščina pa lahko postane  kamen spotike . Včasih so najdbe tako izjemne, da si ne moremo kaj, da jih ne bi skušali pridobiti  proti finančni nagradi . Takšni predmeti so na primer meteoriti, vselej izjemni . Celo tako, da so  zavarovani in se z njimi ne sme trgovati . In prav zato Prirodoslovni muzej Slovenije ne more  pridobiti nekaterih fragmentov meteorita Novo mesto .  Na zbiralno politiko Kustodiata za geologijo v zadnjem času močno vpliva prostorska stiska .  S stalnim premeščanjem gradiva v depojskih prostorih skušamo pridobiti vsaj še nekaj prostora  za predmete iz Zakladnice geološke dediščine Slovenije .  5. Zbirke Kustodiata za geologijo 5.1. Mineraloške in petrografske zbirke Zoisova zbirka mineralov, rud, kamnin in fosilov Zoisova zbirka mineralov je nastala ob koncu 17 . in v začetku 18 . stoletja . Njen avtor je baron  Sigismondo  (Žiga) Zois, ki  se  je za minerale navduševal  tako zasebno kot profesionalno . Po  očetu Michelangelu je namreč podedoval številne posesti in fužine . Pridobivanje in trgovanje z  železovo rudo na Gorenjskem in Štajerskem je rodbino Zois naredilo zelo premožno, sam Sigi- smondo (Žiga) Zois pa velja za najbogatejšega Kranjca tedanjega časa . Zois je zbiral minerale,  kamnine, rude in tudi fosile . Financiral je celo dve odpravi na Triglav – verjetno tudi zaradi  namena odkrivanja železove rude . Prav te odprave, ki so z najvišjih vrhov Julijskih Alp prinesle  globokomorske  fosile  amonite,  so dokazale,  da  je Triglav nastal  z  dviganjem kamnin,  ki  so  začele nastajati v morskem okolju  in ne z vulkanskim  izbruhom (Pavlovec 1976; Križnar 2019a: 93) .  Zois naj bi v času življenja zbral okoli 5000 primerkov mineralov, rud, kamnin in fosilov .  Večino je kupil, nekaj zamenjal, nekaj pa tudi zbral s financiranjem odprav . Zoisova zbirka je  že ob prehodu v osrednjo muzejsko stavbo postala del skupnih mineraloških zbirk, kar dokazu- jeta Inventarni knjigi iz tedanjega časa . Prepis Inventarne knjige je razkril, da je bilo okoli leta  22 SCOPOLIA No 101 – 2021 1888 Zoisovih mineralov v zbirki 1120 . Razstavljenih je 250 primerkov, preostali so v depoju .  V Zoisovi zbirki so značilni primerki mineralov iz nekoč aktivnih rudnikov srednje Evrope,  nekaj je tudi mineralov iz Slovenije (Jeršek 2019) . Današnjo postavitev je leta 1988 zasnoval dr .  Ernest Faninger, leta 2010 pa sta jo posodobila dr . Miha Jeršek in dr . Breda Činč Juhant .  Zoisova  zbirka  je  naša  najpomembnejša  kulturna  in  zgodovinska mineraloška  zbirka .  Je  dokument časa in razmer, ko je nastajala . Še vedno vsebuje primerke, ki jih strokovnjaki razi- skujejo . Tako je bil v zbirki kristalov kremena iz Cerknice po zaslugi dr . Mirjana Žorža odkrit  nov  tip  dvojčičenja  pri  kremenih  (Žorž  s  sod . 2015), Zoisov diamant  pa  je  zaradi  nahajali- šča v Braziliji  in predvsem značilne fluorescence postal  tipsko gradivo za  razlikovanje med  naravnimi in danes vse bolj razširjenimi sintetičnimi diamanti .  Slika 14: Eden najimenitnejših  primerkov v Zoisovi zbirki  mineralov je jantar, ki je verjetno največji primerek te fosilne  smole iz Baltika med Milanom in Dunajem . Foto: Ciril Mlinar  Figure 14: One of the most  remarkable specimens in Zois’s  collection of minerals is amber,  which is probably the largest  specimen of this fossil resin from  the Baltic between Milan and  Vienna . Photo: Ciril Mlinar Slika 15: Zeleni beril iz Urala, Zoisova zbirka mineralov . Foto:  Ciril Mlinar Figure 15: Green beryl from  Ural, Zois's mineral collection .  Photo: Ciril Mlinar 23 Miha Jeršek, Matija Križnar Kustodiat za geologijo – razkrivanje geološke dediščine Slovenije /  Department of Geology Research – Revealing the geological heritage of Slovenia Starejše mineraloško-petrografske zbirke Zoisova  ustanovna  zbirka  prvega  muzeja  je  sestavljala  jedro  mineralnega  bogastva  iz  tedanjih evropskih dežel . Dotok novega materiala je prvotno Zoisovo zbirko dopolnjeval in  glede na Inventarno knjigo, ki se časovno ujema s selitvijo Zoisove zbirke v sedanjo osrednjo  muzejsko hišo, so se minerali dodajali po sistematiki in to ne glede na njihov izvor . S tem  se je fond iz Zoisove zbirke izgubil v množici drugih eksponatov . V zadnjih dvajsetih letih  je zato potekala  reinventarizacija  starih mineraloško-petrografskih zbirk . Vsi eksponati  so  dobili  nove  škatlice,  le  te  pa  so  umeščene  v  večje  kartonske  škatle,  zavite  v mehurčkasto  folijo . Vzorci so fotografirani in dodane so jim nove evidenčne številke . Končni cilj tega dela  je izločiti minerale in kamnine iz izvirne Zoisove zbirke v svojo zbirko . S tem načinom so se  izločile iz starejših mineraloško-petrografskih zbirk že zbirke mineralov iz rudnika Sitarje- vec v Litiji, minerali na temo rudnega bogastva Slovenije, minerali in rude idrijskega rudnika  in minerali  in kamnine  iz  zbirke Antona Bianchija, ki  je  skupaj  s  fosili  celostna geološka  zbirka .  Slika 16: V starih mineraloških  zbirkah najdemo tudi primerke  turmalina - dravita . Zanimivo  je, da je njegovo nahajališče  označeno na sosednjem hribu  in ne dejansko na mestu najdbe .  Šele v novejšem času smo pri  njem odkrili rumenkasto zeleno fluorescenco . Foto: Miha Jeršek Figure 16: Specimens of  tourmaline - dravite - can also be  found in old mineral collections .  Interestingly, its location is  marked on the opposite hill and  not actually at the site of the  find . It is only recently that we  have discovered yellowish green  fluorescence in it .  Photo: Miha Jeršek 24 SCOPOLIA No 101 – 2021 Slika 17: Kristali cerusita  in piromorfita iz nekdanjega  rudnika Sitarjevec pri Litiji, ki  jih hrani mineraloška zbirka  Prirodoslovnega muzeja Slovenije .  Foto: Miha Jeršek Figure 17: Cerussite and pyromorphyte crystals from  Sitarjevec mine near Litija, mineral  collections of the Slovenian  Museum of Natural History . Photo:  Miha Jeršek Slika 18: Cinober iz Idrije, mineraloška zbirka Prirodoslovnega muzeja Slovenije . Foto: Miha Jeršek  Figure 18: Vermilion from Idrija, mineral collections of the Slovenian Museum of Natural History .  Photo: Miha Jeršek 25 Miha Jeršek, Matija Križnar Kustodiat za geologijo – razkrivanje geološke dediščine Slovenije /  Department of Geology Research – Revealing the geological heritage of Slovenia Slika 19: Zanimiv in redek zasigan oklep želve iz zbirke sig . Foto: Matija Križnar Figure19: Interesting and rare fossilized turtle armour from the stalactites and stalagmites collection . Photo:  Matija Križnar Zbirka sig Zbirka sig vsebuje primerke kalcitne sige, ki jih je zbral grof Franc Jožef Hanibal Hochen- wart v Postojnski jami, in primerke aragonitov iz Ravenske jame, ki jih je zbral Henrik Freyer  (Jeršek & Preisinger 2007; Križnar 2021) . Zbirka bi kmalu nesrečno končala, saj so  jo  iz  muzejskega podstrešja ob prenovi stavbe po vrsti srečnih naključij rešili in je sedaj na ogled v  Jamarskem domu v Gorjušah . Zbirka je zanimiva zaradi odnosa do narave, ki se je v zadnjih  200 letih precej spremenil . Če so nekoč kalcitno sigo in kristale aragonita zbirali brez večjega  zadržka in jih pošiljali tudi drugim muzejem po Evropi, bi bilo danes takšno dejanje ne samo  nezakonito,  marveč  predvsem  v  nasprotju  z  zbiralsko  politiko  in  odgovornim  odnosom  do  narave, saj kopičenje enakih ali podobnih vzorcev ne pomeni bogatenja arhiva narave, ampak  uničevanje podzemlja, bogatega z jamskim okrasjem, ki se dejansko blešči samo v okolju, kjer  raste in je del svojevrstnega podzemnega okolja .  26 SCOPOLIA No 101 – 2021 Zbirka poliranih ploščic kamnin in mineralov iz Palnstorfove zbirke Jožef Palnstorf je bil višji državni uradnik v nekdanji vojvodini Kranjski, ki je zbral 1330  kamnin in 2419 mineralov, ki pa so vsi oblikovani v kvadratno ali pravokotno obliko in spolirani .  Vzorci so popisani v dveh katalogih . Friderik Rudež jo je kot drugi lastnik predal muzeju med  letoma 1831 in 1832 . Grof Hochenwart pa je iz zbirke izbral 393 poliranih ploščic in dal izdelati  dve bidermajerski mizi, ki sta še danes del stalne razstave, medtem ko so preostale ploščice  shranjene v muzejskem depoju (Faninger 1988/89) .  Minerali Slovenije Zbirka  mineralov  Slovenije  je  novejša  aktivna  zbirka  mineralov  izključno  z  območja  Slovenije .  Njena  ustanovitev  sega  v  čas  pridobitve  prve  večje  celostne  zbirke  mineralov  iz mežiškega  rudišča, ki  jo  je zbral Franc Marzel, muzej pa z odkupom pridobil  in  javnosti  prikazal leta 2001 . V naslednjih dvajsetih letih so bili zbirki dodani minerali z različnih naha- jališč, med katerimi moramo omeniti primerke, ki jih je zbral dr . Aleksander Rečnik in prav  tako z odkupom pridobil Prirodoslovni muzej Slovenije . Veliko primerkov je muzej pridobil z  donacijami, med katerimi je treba omeniti vsaj prispevke Vilijema Podgorška, Davorina Prei- singerja in Vilija Rakovca . Drugim darovalcem smo se v tem članku že zahvalili, a ni prav nič  narobe, če vas še enkrat napotimo na seznam darovalcev na spletni strani https://www .pms-lj . si/si/sodelujte/donacije . Zbirka Minerali Slovenije tako vsebuje rudne in jalovinske minerale iz  mežiških rudnikov, idrijskega rudnika živega srebra in Sitarjevca, kalcitne kristale iz kamno- lomov in številne primerke, ki so bili najdeni naključno . Zadnja pridobitev je Zbirka mineralov  iz škofjeloškega zaledja, ki jo je zbral Gorazd Tomc in vsebuje primerke fluorita in kremena .  Slika 20: Bidermajerska mizica s poliranimi ploščicami kamnin in mineralov . Foto: David Kunc  Figure 20: Wooden Biedermeier table with polished tiles of rocks and minerals . Photo: David Kunc 27 Miha Jeršek, Matija Križnar Kustodiat za geologijo – razkrivanje geološke dediščine Slovenije /  Department of Geology Research – Revealing the geological heritage of Slovenia Slika 21: Kristal apatita na ortoklazu iz Brazilije (levo) in karborund (desno) iz zbirke dr . Ane Hinterlechner in dr .  Danila Ravnika, fotografirana tudi pod ultravijolično svetlobo (spodaj) . Foto: David Kunc  Figure 21: Apatite crystal on orthoclase from Brazil (left) and carborundum (right) from the collection of Dr .  Ana Hinterlechner and Dr . Danilo Ravnik, also photographed under ultraviolet light (below) . Photo: David Kunc Nova mineraloška zbirka Vsaka zbirka je vsebinska celota in minerali, ki niso z območja Slovenije, a so pridobljeni v  zadnjih dvajsetih letih, so našli svoje mesto v Novi mineraloški zbirki . Zbirka temelji izključno  na donacijah Slovenk in Slovencev, ki živijo v tujini . Zbirka je bila zasnovana z donacijo južno- ameriških mineralov gospe Vide Sotiropulos iz Argentine, med katerimi so prav južnoameriški  minerali  in med njimi atraktivni atakamit, prerezan kapnik iz kalcita  in rodokrozita, kremeni,  glinenci, še številni drugi . Nekaj izjemnih primerkov, med njimi krokoit, je muzeju daroval Cyril  Kovačič iz Avstralije .  Zbirka mineralov in kamnin dr. Ane Hinterlechner Ravnik in dr. Danila Ravnika Dr .  Ana  Hinterlechner  in  dr .  Danilo  Ravnik  sta  bila  znanstvenika  in  raziskovalca,  ki  sta  pomembno  zaznamovala  znanstveno  delo  na  področju  geoloških  znanosti .  Njuna  predanost  mineralom in kamninam se odzvanja v kakovostni, sodobni zbirki mineralov in kamnin, ki sta jo podarila Prirodoslovnemu muzeju Slovenije . Zbirka je razdeljena na kamnine, minerale in fosile .  Javnosti je bila predstavljena leta 2017 v Paviljonu NOB in leta 2018 in 2021 v Prirodoslovnemu  muzeju Slovenije . V zbirki so številni kristali kremena iz Brazilije, dravit iz Avstralije, zdvojčeni  kristali sljud iz Brazilije, preraščeni kristali antimonita iz Italije, velik kristal titanita iz Makedonije  28 SCOPOLIA No 101 – 2021 itd . Primerki mineralov so kakovostni in vrhunski in zbirka je med najatraktivnejšimi geološkimi  zbirkami v muzeju .  Zbirke mineralov, rud, kamnin in dragih kamnov Marjana Dolenca Marjan  Dolenc,  univerzitetni  diplomirani  inženir  geologije,  izvrsten  ekonomski  geolog,  je  leta  2011 Prirodoslovnemu muzeju  Slovenije  daroval  šest  tematskih  zbirk mineralov,  rud  in  kamnin . Vzorci  so minimalistični,  a  skrbno  izbrani  in  urejeni  v  doma narejene  unikatne  kartonske  škatlice . Najžlahtnejšo zbirko plemenitih kamnov  je zadržal  zase oziroma dediče .  Ti so se po njegovi smrti odločili darovati vseh 135 drobnih, vendar plemenitih kamnov Priro- doslovnemu muzeju Slovenije . Celotna zbirka torej obsega naslednje enote: Sistematska zbirka  mineralov, Zbirka mineralov kamnin, Zbirka nahajališč mineralov in rud, Sistematska petro- grafska zbirka, Zbirka geoloških fenomenov in Zbirka dragih kamnov . Zbirka kot celota je bila  predstavljena v 74 . številki revije Scopolia (Jeršek & Dolenec 2011), ki je javno dostopna na:  www2 .pms-lj .si/pdf/Scopolia/Scopolia-74 .pdf .  Zbirka mineralov Franca Arbeitra Franc Arbeiter, častni član Slovenskega gemološkega društva, je bil prvi v Sloveniji, ki je  znanje brušenja plemenitih kamnov delil z mladimi . Bil je mentor, velik prijatelj in ljubitelj  kamnov, predvsem tistih najplemenitejših . Živel je v Mežici, obdan z bogastvom mineralov .  Tako  je  zbral minerale  iz mežiškega  rudnika  in  drugih  nahajališč  v  Sloveniji,  obenem pa  Slika 22: Marjan Dolenc je vzorce mineralov, rud, kamnin in plemenitih kamnov, ki jih je skrbno inventariziral,  shranil v kartonsko embalažo, ki jo je sam izdelal in priredil prostorskim možnostim . Foto: Miha Jeršek Figure 22: Marjan Dolenc stored samples of minerals, ores, rocks and precious stones, which he carefully  inventoried, in cardboard packaging made by him and adapted to the spatial possibilities . Photo: Miha Jeršek 29 Miha Jeršek, Matija Križnar Kustodiat za geologijo – razkrivanje geološke dediščine Slovenije /  Department of Geology Research – Revealing the geological heritage of Slovenia skrbno  zbiral  posamezne  plemenitejše  primerke mineralov  z  vsega  sveta . Zbirka  sestavlja  vzorčne  in  kakovostne  primerke  mineralov,  ki  sistematično  dopolnjujejo  druge  zbirke .  Javnosti je bila predstavljena v obliki vitrine četrtletja leta 2009 v okviru drugih razstav, na  primer na prireditvi Svetloba, ujeta v kamen . V zbirki poleg slovenskih mineralov zbujajo  pozornost avstralski opal, vietnamski rubin in primerki kremenov iz Brazilije . V sodelova- nju s Kustodiatom za geologijo je demonstriral brušenje kabošonov s posnetkom, ki je že leta  2005 izšel na optičnem disku . Bil je tudi eden izmed avtorjev monografije Dragulji – v kamen  ujeta barva, ki sta jo skupaj izdala Prirodoslovni muzej Slovenije in Založba Olševek Narava  leta 2005 (Jeršek s sod . 2005) . Zbirka meteoritov Zbirka meteoritov  je nastala potem, ko se  je zanimanje za meteorite ob 100-letnici padca  meteorita Avče leta 2008 zelo povečalo (Jeršek, 2008) . Prvi primerek je v zbirko dobesedno  priletel iz vesolja leta 2009 na Mežaklo . Raziskovalci so ga poimenovali Jesenice, Prirodoslov- ni muzej Slovenije pa je z odkupoma pridobil dva večja primerka, medtem ko je en manjši v tuji  lasti . Znanstvenih del je bilo v povezavi z meteoritom veliko (Lenart s sod . 2010; Bischoff s sod . 2011), še več pa strokovnih ali poljudnih . Zbirki se je leta 2013 pridružil meteorit Jezersko  Slika 23: Brušen kremen z vključki hematita in rutila iz  Brazilije, iz Arbeitrove zbirke mineralov . Foto: Miha Jeršek Figure 23: Polished quartz with  inclusions of hematite and rutile  from Brazil, from Arbeiter's  collection of minerals . Photo:  Miha Jeršek 30 SCOPOLIA No 101 – 2021 (Miler s sod . 2014; Laubenstein & Jeršek 2019) . Obdelanost gradiva v Zbirki meteoritov je  izjemna,  saj  so meteoriti  vedno  zanimivi  tako  za  znanost  kot  druge  javnosti . V 93 .  številki  muzejske revije Scopolia  (Miler s sod . 2018) so zbrani  rezultati analiz meteoritov, ki so do  tedaj padli na območje Slovenije (www .pms-lj .si/si/files/default/Publikacije/Strokovna-glasila/ Scopolia-93 .pdf)  Zakonodaja v Sloveniji trenutno ne omogoča odkupov meteoritov, ki pa so zgolj nekakšna  nagrada  najditeljem  in  običajno  ne  dosegajo  tržne  vrednosti meteorita . Upamo,  da  se  bo  to  v  prihodnje  spremenilo,  saj  v  nasprotnem  primeru  zelo  verjetno  v  Prirodoslovnem muzeju  Slovenije  ne bomo mogli  pridobiti  nobenega meteorita,  ki  bi  padel  na območje Slovenije . S  fragmenti meteorita Novo mesto se to že dokazuje .  Zbirka eklogitov Eklogiti  so  metamorfne  kamnine,  ki  jih  v  Sloveniji  najdemo  na  Pohorju .  Z  njimi  so  se  ukvarjali številni slovenski geologi, v muzejsko stroko pa so prišli leta 2006 v okviru razstave  Dragulji  –  v  kamen  ujeta  barva .  Eklogiti  so  namreč  v  zadnjih  desetletjih  postali  zanimivi  zaradi diamantov, ki jih lahko vsebujejo (Vrabec s sod . 2006) . Raznobarvnost kamnine zaradi  zelenega  omfacita,  rdečih  granatov  in modrega  kianita  daje  kamnini  sloves  najplemenitejše  kamnine v Sloveniji . Njeno estetsko vrednost je prepoznal tudi Dejan Šauperl, ki je muzeju leta  2017 daroval zbirko eklogitov v surovi obliki in brušenih vzorcev v polkrogelni obliki . Javnosti  je bila donacija predstavljena istega leta v obliki geološke vitrine četrtletja in predavanja prof .  dr . Mirijam Vrabec .  Zbirka slikovitih limonitnih konkrecij iz Paškega zaliva Občasno evidentiranje na terenu privede do vzorcev, ki so zanimivi zaradi nastanka, nahaja- lišča ali pa so posledica sodelovanja med institucijami . Ena takšnih zgodb je evidentiranje geo- diverzitete Paškega zaliva na Hrvaškem, ki poteka v sodelovanju med Prirodoslovnim muzejem  Slika 24: Eden izmed fragmentov meteorita Jesenice,  ki lepo razkriva žgalno skorjo,  svetlo notranjost in kovinske minerale, zaradi katerih je  meteorit naravno magneten .  Foto: Miha Jeršek Figure 24: One of the fragments  of the Jesenice meteorite, which  beautifully reveals the burning  crust, bright interior and metal  minerals that make the meteorite  naturally magnetic .  Photo: Miha Jeršek 31 Miha Jeršek, Matija Križnar Kustodiat za geologijo – razkrivanje geološke dediščine Slovenije /  Department of Geology Research – Revealing the geological heritage of Slovenia Slovenije, Višjo strokovno šolo v Sežani in Prirodoslovnim muzejem Rijeka . V okviru teren- skega dela  je nastal video o geodiverziteti, nabrani pa so bili  tudi vzorci kamnin,  fosilov  in  mineralov . Slednji so postali del gradiva za brušenje na Višji strokovni šoli v Sežani, paleonto- loški del je ostal v obdelavi na Reki, medtem ko so slikovite limonitne konkrecije (Herlec & Jeršek 2006) v vseh treh institucijah .  5.2. Paleontološke zbirke Prirodoslovnega muzeja Slovenije Skozi  celotno  200-letno  zgodovino  muzeja  je  bilo  zbiranje  in  ohranjanje  paleontološke- ga gradiva stalna naloga kustosov . Vsi vpleteni kustosi, darovalci in podporniki so pomagali  dopolnjevati  osnovno  paleontološko  zbirko . Občasno  je muzej  pridobil  nekatere  paleontolo- ške zbirke od različnih zbiralcev oziroma darovalcev, o čemer pričajo tudi ohranjeni arhivski  dokumenti, časopisni zaznamki ali muzejska letna poročila (Križnar 2021) .  Glavna paleontološka zbirka Zbiranje in hranjenje paleontološkega gradiva, predvsem Kranjske, je bil cilj že od ustano- vitve Kranjskega stanovskega muzeja sredi oktobra 1821 (Mal 1931; Petru 1971) . V takratni  muzej so z darovi in nakupi prihajali različni fosili, med njimi tudi iz starejših naravoslovnih  zbirk, kot so bile zbirke Žige Zoisa (Križnar 2019a) . S prvimi primerki fosilov se je oblikovala  tudi glavna paleontološka zbirka, ki je aktivna še danes .  Slika 25: Spodnja čeljustnica jamskega leva iz Postojnske jame sodi med ene prvih primerkov fosilov v  paleontoloških zbirkah . Izkopal in odkril jo je Henrik Freyer . Foto: Franc Cimerman  Figure 25: The lower jaw of a cave lion from Postojna Cave is one of the first specimens of fossils in the  paleontological collections . It was excavated and discovered by Henrik Freyer . Photo: Franc Cimerman 32 SCOPOLIA No 101 – 2021 Slika 26: Izvirni seznam primerkov fosilov, ki ga je pripravil Karel Dežman (levo) in inventarizirani fosili iz  zbirke Simona Robiča, ki ga je pripravil Gvidon Sajovic leta 1909 . Foto: Matija Križnar . Figure 26: Original list of fossil specimens prepared by Karel Dežman (left) and inventoried fossils from the  collection of Simon Robič, prepared by Gvidon Sajovic in 1909 . Photo: Matija Križnar . Skozi dve  stoletji  dolgo zgodovino  je  zbirka  rasla  in  se  širila . Njena prva  javna prestavi- tev je bila že v začetku oktobra leta 1831 (Mal 1931: 10) . Takrat je paleontološka zbirka (tako  v razstavni dvorani kot depojih) vsebovala že prek 1500 primerkov fosilov . Najbolj impozan- tno je bilo takrat tudi razstavljeno okostje jamskega medveda, v drugi razstavni sobi licejske  stavbe, kjer je imel sedež takrat že Deželni muzej za Kranjsko (Hohenwart 1836; Križnar 2021: 26) . Ob zaposlitvi kustosa Henrika Freyerja se je načrtno preučevanje in zbiranje fosilov  za muzej še povečalo . Freyer je iz svoje zasebne zbirke muzeju podaril tudi nekaj zanimivih  primerkov,  kot  je  spodnja  čeljustnica  jamskega  leva  (Panthera spelaea)  (Cimerman 1966: 10–11) . Zbral  je  tudi zanimive  in  redke primerke miocenskih fosilov  iz hrvaškega Radoboja  (Cimerman 1966; Križnar 2012) ter kredne vretenčarje na Krasu . Po Freyerju se imenuje vrsta  ribe Saurorhamphus freyeri (Heckel 1850: 19–24), ki je še danes shranjena v glavni paleonto- loški zbirki .  V  drugi  polovici  19 .  stoletja  in  vse  do  konca  prve  svetovne  vojne  je  bilo  za  paleontolo- ško zbirko pridobljenega veliko gradiva . Pregled nekaterih podarjenih primerkov je podal že  33 Miha Jeršek, Matija Križnar Kustodiat za geologijo – razkrivanje geološke dediščine Slovenije /  Department of Geology Research – Revealing the geological heritage of Slovenia Križnar (20214), kjer navaja tudi mnoge darovalce . Tako med darovalci, ki so podarili fosile  za zbirko, lahko najdemo Matija Vertovca (fosile z Nanosa in iz Vipavske doline), Dominika  Bilimeka  (kosti  jamskega medveda  iz Križne  jame), Klemna  Janšo  (fosilne morske  lilije  iz  Karavank) . Med darovalci fosilov je bil celo Ferdinand (Jožef) Schmidt . Tudi v času kustosa  Karla Dežmana je bilo za zbirko pridobljenega več paleontološkega gradiva, čeprav je bilo to ob  osamosvojitvi Prirodoslovnega muzeja delno zadržano v Narodnem muzeju, predvsem kostni  ostanki jamskih medvedov iz Križne jame in mnogi subfosilni ostanki vretenčarjev z različnih  najdišč na Ljubljanskem barju .  V paleontološki zbirki je danes ohranjena tudi manjša zbirka fosilov Simona Robiča . Ta vsebuje  predvsem neogenske fosilne ostanke iz Tunjiškega gričevja ter redko lobanjo jamskega medveda  iz Mokriške jame (Križnar 2013) . Druge zbirke fosilov, ki so postale del paleontološke zbirke,  so zbrali tudi Ferdinand Seidl (Križnar & Plaskan 2017), Josip (Jože) Roš (Križnar 2019b) in  Albert Poljšak, ki je zbral zanimivo zbirko krednih fosilov (Križnar 2021: 98) .  Tudi  med  obema  vojnama  je  muzej  (po  letu  1920  že  Narodni  muzej  s  prirodoslovnim  oddelkom) za svojo paleontološko zbirko zbral več primerkov, med katerimi stopa v ospredje  okostje mamuta (Mammuthus primigenius), ki so ga izkopali pri Nevljah (Bezek 2013; Križnar 2014; 2018) . Po drugi svetovni vojni je bila paleontološka zbirka urejena in ponovno popisana  s  strani  Ane  Budnar-Lipoglavšek,  na  prehodu  v  21 .  stoletje  pa  tudi  digitalizirana  oziroma  popisana v digitalni obliki (digitalizirala kustosinja Katarina Krivic) .  Danes glavna paleontološka zbirka Prirodoslovnega muzeja Slovenije vsebuje prek 2600 evi- dentiranih enot z veliko več primerki . Za primer; okostje mamuta ima eno evidenčno številko,  vsebuje pa prek 130 primerkov kosti tega osebka . Zbirka sodi med depojske in razstavne zbirke,  ki pa je tudi še aktivna in se redno dopolnjuje z novimi primerki . Novo paleontološko gradivo  danes  pridobivamo  s  sistematičnimi  terenskimi  obiski,  darili  posameznikov  ter  ustanov  in  redkeje z odkupi .  Zgodovinske paleontološke zbirke V Prirodoslovnem muzeju hranimo tudi še druge paleontološke zbirke, ki  jih vodimo kot  zgodovinske . Med njimi je tudi paleontološki del geološke zbirke Antona Bianchija (Križnar & Jeršek 2012) . Ta zbirka vsebuje predvsem fosile s Primorske (Kras, Goriška Brda in Vipavska  dolina) ter mnoge fosile s klasičnih tujih najdišč . Gradivo je bilo zbrano v obdobju od 1900 do  približno leta 1932 .  Med zgodovinske oziroma neaktivne paleontološke zbirke lahko štejemo tudi t .i . zbirko spo- dnjepermskih fosilov zahodnih Karavank, ki vsebuje prek 1000 primerkov (947 evidentiranih  enot) . V zbirki so shranjeni tudi nekateri redki in izjemni primerki trilobitov, ki so delno tudi  strokovno obdelani . V zadnjih desetletjih smo za dopolnitve paleontoloških zbirk pridobili še  nekatere zasebne zbirke, kot so deli zbirk Franca Goloba in Frana Pajtlerja, ki pa so zgolj evi- dentirane . V obdobju zadnjih dveh let smo v hranjenje sprejeli še dve veliki paleontološki zbirki .  To sta paleontološka zbirka Damjana Jensterleta (okoli 10 .000 primerkov), ki vsebuje predvsem  fosilne  ramenonožce  in  druge  paleozojske  ter mezozojske  fosile Karavank  in  Julijskih Alp .  Drugo zbirko pa  je  zbral Viktor Saksida  (okoli 160 primerkov)  in vsebuje predvsem kredne  fosile Krasa z že novo opisano vrsto kredne ribe .  4  Glej predvsem tabele podarjenih naravoslovnih primerkov v omenjenem delu .  34 SCOPOLIA No 101 – 2021 Osteološka zbirka pleistocenskih sesalcev Velik del depojskih prostorov zaseda tudi zbrano kostno gradivo sesalcev iz slovenskih pleisto- censkih (ledenodobnih) najdišč (tudi paleolitskih postaj) . Večina gradiva je bila podarjena s strani  Oddelka za geologijo Naravoslovnotehniške fakultete, Univerze v Ljubljani, ki ga je preučila pale- ontologinja Vida Pohar . Fosilno kostno gradivo je bilo zbrano v obdobju od 1939 in vse do prvega  desetletja 21 . stoletja . Najdišča so zastopana z nekaterimi klasičnimi ledenodobnimi nahajališči,  kot so Betalov spodmol, Črni Kal, Parska golobina, Ovčja jama, jama v Lozi in mnoge druga . Med  omenjeno kostno gradivo pa sodi tudi zbirka subfosilnih kosti iz nekaterih pozno pleistocenskih  in zgodnje holocenskih najdišč Ljubljanskega barja . Celotna zbirka vsebuje prek 2300 primerkov  in se bo še povečala, saj pred kratkim podarjeno in prevzeto kostno gradivo nekaterih najdišč še  ni natančno popisano (npr . Jama pod Herkovimi pečmi in del ostankov iz Križne jame) .  Slika 27: Depojski predalniki s kostnimi ostanki pleistocenskih sesalcev iz znanih slovenskih najdišč . Foto:  Katarina Krivic Figure 27: Depot drawers with bone remains of Pleistocene mammals from some famous Slovenian sites . Photo:  Katarina Krivic 35 Miha Jeršek, Matija Križnar Kustodiat za geologijo – razkrivanje geološke dediščine Slovenije /  Department of Geology Research – Revealing the geological heritage of Slovenia Šolske paleontološko-geološke zbirke Muzejske paleontološke zbirke hranijo tudi nekatere stare (tudi zgodovinske) šolske zbirke, ki  smo jih pridobili od šol . Te zbirke so bile prvotno namenjene kot učni pripomočki in vsebujejo  fosile iz klasičnih evropskih najdišč (npr . jurski fosili iz Solnhofna, trilobiti iz najdišč na Češkem  in v Nemčiji,…) . Nekaj primerkov pa so za šolske zbirke priskrbeli tudi učenci ali učitelji ter drugi  darovalci . V Prirodoslovnem muzeju Slovenije  trenutno  hranimo  dve  šolski  zbirki,  ki  sta  bili  shranjeni v Gimnaziji Ledina v Ljubljani (Križnar & Plaskan 2015) in zbirko iz prve gimnazije  v Mariboru . Obe zbirki sta verjetno nastali konec druge polovice 19 . stoletja in sta bili predani  v varstvo muzeju šele pred  leti . Zbirka  iz Gimnazije Ledina vsebuje približno 300 primerkov,  medtem ko je bilo iz mariborske zbirke po pregledu popisanih le 35 primerkov (z vsemi ustre- znimi podatki) . Obe ohranjeni šolski zbirki predstavljata tudi pomembno pedagoško zgodovin- sko zapuščino, ki pa se z opuščanjem nekdanjih naravoslovnih kabinetov hitro manjša in uničuje .  Druge aktivne paleontološke zbirke V preteklosti so mnogi zasebni zbiralci podarjali fosile muzeju in seveda tudi aktivno sode- lovali na področju paleontologije v muzeju . Tradicijo nadaljujemo tudi danes, saj prek muzeja  delujejo še nekatere aktivne paleontološke zbirke . Mednje sodita tudi paleontološka zbirka Hitij- -Žalohar (podarjena leta 2008), na kateri še vedno poteka znanstveno raziskovalno delo in aktivno  zbiranje paleontološkega gradiva (Hitij s sod . 2010) . Zbirka vsebuje prek 1000 evidentiranih enot .  Podobno aktivna je tudi paleontološka zbirka Roka Gašpariča, ki je bila muzeju podarjena in re- gistrirana leta 2013 . Zbirka obsega prek 1000 inventariziranih enot in vsebuje predvsem fosilne  ostanke  rakov .  Ob  omenjenih  dveh  paleontoloških  zbirkah  smo  oblikovali  tudi  sistematično  (študijsko) zbirko miocenskih mehkužcev iz nekaterih najdišč po Sloveniji (okolica Šentjerneja  in Moravč), kjer je popisanih okoli 300 različnih fosilnih polžev in školjk (zbrala Vasja Mikuž in  Fran Pajtler) .  Slika 28: Izbrani primerki fosilov iz različnih zgodovinskih zbirk, kot so zbirka Antona Bianchija, Ferdinanda  Seidla in nekdanje geološke zbirke Gimnazije Ledina . Foto: Matija Križnar  Figure 28: Selected specimens of fossils from various historical collections, such as the collection of Anton  Bianchi, Ferdinand Seidl and the former geological collection of the Ledina High School . Photo: Matija Križnar 36 SCOPOLIA No 101 – 2021 6. Razstavna dejavnost Eno izmed osnovnih poslanstev Kustodiata za geologijo je razstavna dejavnost . Predmeti  iz zakladnice geološke dediščine so razstavljeni na stalnih ali občasnih razstavah v osrednji  muzejski stavbi ali pa gostujejo v drugih muzejih in na različnih izobraževalno populariza- cijskih dogodkih . V zadnjem desetletju sta bili tako paleontološka dvorana kot Zoisova zbirka  prenovljeni, dodani so bili napisi, prenovljene ilustracije, dodatne vsebine pa lahko obiskoval- ci odkrivajo s pomočjo pametnih telefonov in skeniranjem kod QR .  6.1. Stalne razstave 6.1.1. Zoisova zbirka mineralov Verjetno je Zoisova zbirka mineralov ena izmed najdlje razstavljenih zbirk, saj je bila v celoti  razstavljena že v Ljubljanskem liceju in nato ob odprtju osrednje muzejske hiše na današnjem  mestu . Usoda njenega razstavnega dela pa ji skozi desetletja oziroma skozi 200-letno zgodovino  ni  bila  naklonjena . Razstavni  del  se  je  vseskozi  zmanjševal  in danes  je  razstavljenih  le  250  primerkov (Jeršek 2019a: 38) . Urejeni so po kemijski sestavi oziroma Wernerjevi klasifikaci- ji od samorodnih prvin, prek sulfidov, haloidov, karbonatov, sulfatov, silikatov do organskih  snovi .  Kljub  temu,  da  je  razstavljenih  malo  primerkov,  pa  so  nekateri  izjemni .  Med  njimi  lahko Posebej omenimo kristale  samorodnega  zlata  iz Romunije,  primerke hematita  z Elbe,  kapnike malahita  in azurita  iz Moldove, primerek zelenega berila  iz Urala, kristal olivina z  otoka Zabargad v Rdečem morju in verjetno največji kos jantarja med Milanom in Dunajem  z Baltika .  Posebnosti  stalne  razstave  so  še  bazaltni  steber,  za  katerega  so  nekoč menili,  da  je kristal, v  resnici pa ga oblikuje v šestkotni presek značilna krojitev pri ohlajanju bazalta .  Zbirki je dodan tudi amonit z ene od dveh odprav na Triglav, ki ju je Zois financiral z namenom  Slika 29: Na stalni razstavi je danes na ogled zgolj del Zoisove mineraloške zbirke, preostali primerki so  shranjeni v depoju . Foto: David Kunc Figure 29: Today, only a part of Zois's mineral collection is on display at the permanent exhibition, the  remaining specimens are stored in the depot . Photo: David Kunc 37 Miha Jeršek, Matija Križnar Kustodiat za geologijo – razkrivanje geološke dediščine Slovenije /  Department of Geology Research – Revealing the geological heritage of Slovenia iskanja železove rude . Iz okolice Triglavskih jezer pa so mu prinesli amonite, kar je bil tedaj  nesporen dokaz, da so kamnine najvišjih vrhov v Julijskih Alpah nastale najprej s sedimenta- cijo v morskem okolju in se nato skozi procese diageneze oziroma litifikacije sprijele v trdno  kamnino, tektonski premiki pa so poskrbeli, da so sedaj visoko v Julijskih Alpah .  6.1.2. Geološko-paleontološka razstavna dvorana - »mamutova dvorana« Primerki  fosilov  so  bili  na  ogled  že  na  prvi  javni  razstavni  postavitvi  v  licejski  stavbi  vse od oktobra leta 1831 (Hohenwart 1836; Križnar 2021) . S postavitvijo nove muzejske  stavbe  in njeno otvoritvijo 1888  je  tudi paleontološka zbirka dobila  svoje prostore . Bila  je  postavljena v različnih vitrinah in celo v različnih razstavnih prostorih, predvsem v okviru  zooloških razstavnih zbirk, kar je razvidno iz vodnika po zbirkah v tridesetih letih 20 . stoletja  (Križnar 2021) .  Šele  po  osamosvojitvi  Prirodoslovnega  muzeja  so  paleontološkim  zbirkam  namenili  eno  dvorano  (t .i .  dvorana  I .),  kjer  je  bilo  postavljeno  tudi  okostje  mamuta5 .  Iz  dokumen- tacije  je  razvidno,  da  je  bil  vse  do  leta  1979  v  tej  dvorani  poleg  razstavnih  eksponatov  tudi  depojski  prostor . Depojski  prostori  za  paleontološke  zbirke  pa  so  bili  tudi  po  drugih  dvoranah  (Cimerman 1979) . Nova zasnova  in postavitev geološko-paleontološke  razstavne  dvorane  je bila dokončana v  letu 1985 . Vodenje  in  realizacijo  je  takrat prevzela kustosinja  Katarina Krivic,  ki  je  dobro opravila  delo  (Pavšič 1985) . Po  sodobni  strokovni  zasnovi  je  tehnični  del  prevzel  arhitekt Marjan Loboda . V  letu 2017  je  že nekoliko  zastarela podoba  razstavne dvorane doživela preureditev in dopolnitev z nekaterimi dodatnimi paleontološki- mi vsebinami in izvedbami .  5 Glej tudi poglavje o neveljskem mamutu v poglavju - Neveljski mamut, iz ledenodobne gline do logotipa, to delo .  Slika 30: Tloris stare paleontološke dvorane z vrisanimi razstavnimi vitrinami (levo) in sestavljen skelet  jamskega medveda . Arhiv PMS . Figure 30: Ground plan of the old paleontological hall with display cases (left) and a composite skeleton of a  cave bear . Archive PMS . 38 SCOPOLIA No 101 – 2021 6.1.3. Bidermajerski mizici Friderik Rudež,  drugi  lastnik  zbirke poliranih ploščic  Jožefa Palnstorfa,  je  zbirko 1330  kamnin in 2419 mineralov, ki so spolirani v kvadratne ali pravokotne ploščice, leta 1831/32  podaril Deželnemu muzeju v Ljubljani . Predsednik muzejskega kuratorija grof Franc Jožef  Hanibal Hohenwart je dal izdelati dve leseni mizici v bidermajerskem slogu, ki sta obloženi  s 393 ploščicami mineralov in kamnin . Spoznavanje mineralov in kamnin, vgrajenih v mizi,  je interaktivno na dotikalnem ekranu, kjer obiskovalci izberejo mizo in nato sliko ploščice  minerala ali kamnine, ki se poveča in razkrije današnje ime . Kamnine je na osnovi sodobne  klasifikacije  in  makroskopskih  značilnosti  določil  geolog  in  sedimentolog  dr .  Dragomir  Skaberne .  Slika 31: Leta 1985 prenovljena  stalna geološko-paleontološka  dvorana (tudi »Mamutova  dvorana«) . Foto: Katarina Krivic Figure 31: In 1985, the  permanent geological- paleontological exhibition hall  (also "Mammoth Hall") was  renovated . Photo: Katarina  Krivic 39 Miha Jeršek, Matija Križnar Kustodiat za geologijo – razkrivanje geološke dediščine Slovenije /  Department of Geology Research – Revealing the geological heritage of Slovenia Slika 32: Velika septarijska konkrecija iz okolice Šentilja je na ogled v muzeju . Foto: David Kunc  Figure 32: A large septarian concretion from the Šentilj area on display in the museum . Photo: David Kunc 6.1.4. Vitrina s slovenskimi minerali Kustodiat za geologijo je v zadnjih dvajsetih letih načrtno zbiral in pridobival minerale, fosile  in deloma tudi kamnine, saj je bila obljubljena nova muzejska stavba občasno zelo aktualna .  Rezultat tega dela so depoji, ki skrivajo mineraloško in paleontološko bogastvo Slovenije, ki pa  žal ni stalno razstavljeno . V eni nekoliko večji vitrini je razstavljena kopuča kalcita iz Peči pri  Brezovici, ki jo je muzeju podaril France Stare . Donaciji smo dodali primerek fluorita iz Potoka  pri Blegošu, ki ga je doniral Mirjan Žorž, skupek baritov in kalcitov iz septarijske konkrecije, ki  so ga donirali Mirjan Žorž, Aleksander Rečnik in Gregor Kobler, ter primerek kopuče kamene  strele iz Hrastnika pri Škofji Loki, ki sta ga podarila Društvo Loški kremen in tedanji predse- dnik društva Željko Habl .  6.1.5. Septarijski konkreciji Na muzejskem hodniku sta razstavljeni tudi dve prerezani septarijski konkreciji, ki sta bili  najdeni pri gradnji avtoceste Maribor - Šentilj . V njunih razpokah so zrasli kristali kalcita in  barita, redko in edinstveno v svetovnem merilu pa je bilo odkritje mineralov iz skupine zeolitov .  Pri donaciji primerkov je sodeloval Mirjan Žorž, ki je pripravil kratek opis najdbe in značilnosti  septarijskih konkrecij, za razstavno izvedbo je poskrbela geologinja Breda Činč Juhant . 40 SCOPOLIA No 101 – 2021 Slika 33: Obiskovalci muzeja si lahko v Prirodoslovnemu muzeju Slovenije ogledajo kraško jamo in se skoznjo  tudi sprehodijo . Foto: David Kunc Figure 33: Museum visitors can have a good look at a Karst cave at the Museum of Natural History and can  even take a walk through it . Photo: David Kunc 6.1.6. Kraška jama sredi Ljubljane Kustodiat za geologijo je dobil priložnost, da v muzeju postavi model kraške jame . V Sloveniji  je trenutno več kot 12 .500 registriranih kraških jam in brezen, tako da je bil izziv precejšen,  saj je bilo prostora razmeroma malo, približno 5x4 metre . Model kraške jame je zasnovan tako,  da skoznjo pelje pot, obiskovalci pa spoznajo jamske sige; stalaktite, stalagmite, stebre, cevaste  kapnike, heliktite . Spoznajo tudi jamske fasete in različne nastanke jamskih biserov . Jama je  večinoma  v  apnencu,  del  nje  v  dolomitu,  posebnost  pa  je  izstopni  del  jame  v  lehnjaku . Na  začetku nas presenetijo kapniki, ki zaradi alg rastejo v smeri sončeve svetlobe, torej proti vhodu  v jamo, na izhodu pa so predstavljeni ukrivljeni kapniki, katerih oblika je posledica vetra . Siga  v jami je v imitaciji kalcita, aragonita in tudi ledu (Jeršek 2019b; Jeršek s sod . 2019) . Jami so  dodani zvoki kapljajoče vode ter nekatere jamske živali .  6.2. Občasne razstave Občasne  razstave  so  namenjene  predstavitvi  določene  vsebinsko  zaključene  celote,  pred- stavitvi donacij ali zbiralcev . Verjetno najbolj popularna in uspešna serija razstav je v okviru  Geološke vitrine četrtletja . Vpeljana je bila predvsem zato, da se javnosti predstavijo donacije,  izjemni  predmeti  iz Zakladnice  geološke  dediščine  Slovenije,  ali  pa  da  se  z  njo  poklonimo  osebi, ki je pomembno prispevala k poslanstvu muzeja . Miha Jeršek je v osmih letih sodeloval  pri pripravi triindvajsetih geoloških vitrin četrtletja, Matija Križnar pri šestnajstih in Katarina  Krivic pri sedmih .  41 Miha Jeršek, Matija Križnar Kustodiat za geologijo – razkrivanje geološke dediščine Slovenije /  Department of Geology Research – Revealing the geological heritage of Slovenia Kustodiat za geologijo je v muzejsko razstavno dejavnost vpeljal prireditve . To so časovno  krajše vsebinsko zaključene celote . Največ pozornosti so deležni Tedni astronomije, ki so bili  do sedaj organizirani štirikrat v sodelovanju z Andrejem Guštinom iz Društva matematikov, fizikov  in  astronomov,  prvič  v  Prirodoslovnemu muzeju  Slovenije  leta  2014,  drugič  v  Idriji  leta 2015, tretjič leta 2016 na Jesenicah in četrtič v Šempetru pri Novi Gorici leta 2019 . Leta  2015 smo skupaj z DMFA organizirali javno opazovanje delnega Sončevega mrka v središču  Ljubljane .  Kustodiat za geologijo s svojimi kustosi aktivno, tudi kot strokovni partner, sodeluje na po- pularizacijskih  dogodkih,  kot  so MINFOS  (Dnevi mineralov,  fosilov  in  okolja)  v Tržiču  ter  COLLECTA in MINERALFEST v Ljubljani . Z razstavami, delavnicami ali demonstracijami  širi vedenje o Zemlji, geologiji, mineralih, kamninah in fosilih . S tem izpolnjuje del poslanstva  muzeja, širši javnosti odkriva skrivnosti planeta Zemlja in s tem skrbi tudi za izobraževanje  javnosti na področju naravoslovnih ved . Slika 34: Nekatere starejše tematske geološko-paleontološke razstave (s tiskanimi knjižnimi vodniki) so bile na  ogled v mnogih krajih Slovenije . Arhiv PMS . Foto: Franc Cimerman  Figure 34: Some older thematic geological-paleontological exhibitions (with printed book guides) have been on  display in many parts of Slovenia . Archive PMS . Photo: Franc Cimerman 42 SCOPOLIA No 101 – 2021 Tabela 1. Večje občasne ali pomembnejše razstave, ki so jih vodili kustosi - geologi Kustodiata za geologijo Table 1. Major occasional or notable exhibitions led by curators - geologists from the Department of Geology Leto razstavljanja Ime razstave Avtorji razstave 1961 Ledena doba Franc Cimerman  1966-67 V svetu kristalov Ernest Faninger 1971 Okamnine, priče izumrlega življenja  Franc Cimerman  1973  Izvor človeka  Anton Polenec  1978 - 79 Rudno bogastvo Jugoslavije Ernest Faninger 1995 Fosili Tržaško Komenskega krasa Katarina Krivic 1998 250-letnica rojstva Žige Zoisa Breda Činč Juhant 2005 Dragulji – v kamen ujeta barva Miha Jeršek 2005 Ob 200-letnici zoisita Miha Jeršek 2009 Evolucija Zemlje in geološke značilnosti Slovenije Miha Jeršek, Uroš Herlec, Renato Vidrih, Matija Križnar 2010 Kraljestvo Tetide – Okamneli svet triasnih vretenčarjev Kamniško-Savinjskih Alp  Matija Križnar, Tomaž Hitij, Jure Žalohar, Bogomir Celarc  2014-15 Živeti s kristali Miha Jeršek, Mirjan Žorž, Breda Činč Juhant, Katarina Fuchs 2015 Svetloba, ujeta v kamen Miha Jeršek, Andrej Guštin, Katarina Fuchs, Anton  Marn, Breda Činč Juhant, Matija Križnar, Tomi Trilar,  Maja Berden Zrimec, Mirijam Vrabec, Borut Tome 7. Evidentiranje Zakladnice geološke dediščine Slovenije Evidentiranje v muzejskem poklicu naravoslovca pomeni terensko delo, beleženje pojavov  mineralov,  fosilov  ali  kamnin  ali  katerega  koli  drugega  naravnega  pojava,  ki  je  povezan  z  geologijo ali geološkimi procesi . Evidentiranje premične geološke dediščine pomeni urejanje  registra geoloških zbirk, tako javno dostopnih kot zasebnih . Kustodiat za geologijo namenja evidentiranju, seveda v skladu z možnostmi, precejšen pomen .  Terenskega dela je sicer premalo, saj opazovanje procesov v naravi ali iskanje predmetov iz Za- kladnice geološke dediščine Slovenije zahteva čas . Pravzaprav veliko časa . V novejšem času  se vse preveč ukvarjamo z digitalizacijo obstoječih zbirk, namesto da bi izkoriščali gradbene  posege in evidentirali dediščino v naravi, na primer ob gradnji avtocest, objektov ali izkorišča- li informacije o najdbah na terenu . V okviru evidentiranja paleontološke dediščine zbiramo vse  informacije o najdiščih jamskih medvedov v Sloveniji . Poleg tega na Kustodiatu za geologijo  skrbimo tudi za arhivsko gradivo, kakorkoli povezano z zgodovino geologije na Slovenskem .  Tako smo uredili tudi arhivska gradiva o prof . dr . Ivanu Rakovcu (del smo pridobili tudi s strani  Paleontološkega inštituta Ivana Rakovca, SAZU) . V zadnjih dveh letih pa smo ob ostalem delu  opravili tudi digitalizacijo mnogih z geologijo (paleontologijo, mineralogijo) povezanih gradiv  iz nekdaj skupnega arhiva, danes shranjenega v Narodnem muzeju Slovenije .  Sodelovanje med institucijami, ki hranijo javno dostopne zbirke, je zelo dobro . Oddelek za  geologijo Naravoslovnotehniške fakultete, Center za upravljanje z dediščino živega srebra Idrija  (CUDHg Idrija) oziroma nekdanji Idrijski rudnik živega srebra, Gornjesavski muzej Jesenice,  območne enote Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave in druge sorodne ustanove so  primeri  iz  prakse,  s  katerimi  je  sodelovanje  v  vseh  pogledih  v  obojestransko  korist .  Nekaj  posebnega, verjetno pa tudi izjemnega, je sodelovanje Kustodiata za geologijo z zasebnimi zbi- ratelji . Praviloma sodelovanje vodi v nastanek razstave, članka, včasih pa, seveda v sodelovanju  z več strokovnjaki, tudi diplomsko, magistrsko ali celo doktorsko delo .  43 Miha Jeršek, Matija Križnar Kustodiat za geologijo – razkrivanje geološke dediščine Slovenije /  Department of Geology Research – Revealing the geological heritage of Slovenia Evidentiranje  Zakladnice  geološke  dediščine  na  terenu  je  težko,  saj  dva  zaposlena,  ob  toliko drugih obveznostih, ne moreta opraviti vsega dela . V tem pogledu pride do izraza so- delovanje  tako z  institucijami kot  zasebnimi  zbiratelji . Ena  takšnih pozitivnih  izkušenj  so  vzorci sadre in anhidrita, ki jih je iz predora Karavanke nabral in predal muzeju Vili Rakovc .  Takšnih Prijateljev muzeja je še veliko . Viljem Podgoršek, Fran Golob, Jože Rihtar, Davorin  Preisinger, Ivan Ocepek, Robert Lorencon, pokojna Franc Pajtler in Damjan Jensterle ter še  mnogi drugi so zbiratelji, ki so ali pa bodo vedno poskrbeli, da muzej dobi vzorčne primerke  mineralov, fosilov in kamnin, s tem pa tudi podatke o nahajališčih . Vsem iskrena hvala, saj s  tem bogatite Zakladnico geološke dediščine, Prirodoslovni muzej Slovenije pa ima dolžnost,  da primerke v skladu s svojim poslanstvom evidentira, na osnovi strokovne presoje inventa- rizira in s tem predmeti iz Zakladnice geološke dediščine Slovenije postanejo del spomenika  državnega pomena .  Slika 35: Priznanje za zgledno in strokovno sodelovanje z geologi Geološkega zavoda Slovenije . Arhiv PMS . Figure 35: Award for exemplary  and professional cooperation  with geologists of the Geological  Survey of Slovenia . Archive  PMS . 44 SCOPOLIA No 101 – 2021 8. Znanstveno raziskovalno delo muzejskih geologov Nabrano, podarjeno ali kakor koli drugače pridobljeno gradivo še ni zbirka . Predmete iz za- kladnice geološke dediščine je treba strokovno ali znanstveno ovrednotiti . Sodelavci Kustodi- ata za geologijo se zato povezujejo s številnimi strokovnjaki tako iz Slovenije kot tujine . Znan- stvena obdelava geološkega gradiva namreč zahteva skupinsko delo, posebne metode preiskav  in podobno . Prirodoslovni muzej Slovenije nima na voljo lastnih raziskovalnih laboratorijev,  kar pa ni ovira za znanstveno raziskovalno delo . Nazoren primer sodelovanja med strokovnja- ki, znanstveniki in institucijami so raziskave meteoritov . V Prirodoslovnemu muzeju Slovenije  smo tako sodelovali pri raziskavah meteoritov Jesenice, Jezersko in Novo mesto . Raziskovalna  skupina, ki se je v ta namen združila, je bila sestavljena iz strokovnjakov Oddelka za geologijo  Naravoslovnotehniške  fakultete  Univerze  v  Ljubljani  (Breda Mirtič),  Instituta  Jožef  Stefan  (Bojan Ambrožič)  in Geološkega  zavoda  Slovenije  (Jure Atanackov, Miloš Miler  in Mateja  Gosar) . Pri raziskovanju smo se povezali tudi z laboratoriji v tujini, na primer z dunajskim pri- rodoslovnim muzejem pri raziskavah meteorita Novo mesto in z Laboratorijem v Gran Sassu  v  Italiji  pri  raziskavah meteoritov  Jesenice  in  Jezersko . Rezultati  skupinskega  dela  so  vpisi  omenjenih meteoritov v mednarodno bazo podatkov (www .lpi .usra .edu/meteor/metbull .php) in  seveda znanstveni, strokovni in tudi poljudni članki .  Nekatere  zahtevnejše metode  preiskav  so  sodelavcem Kustodiata  za  geologijo  omogočile  znanstveno  raziskovalno delo na področju gemologije . Tako smo s  sodelavko z Zavodom za  gradbeništvo,  Sabino  Kramar,  sedaj  poročeno  Dolenec,  raziskovali  vključke  v  draguljih  iz  baročnega keliha in ugotovili značilnosti kamnov, ki so potrdili njihov izvor (Jeršek & Dolenec 2014) . Znanstveno raziskovalno delo na področju geoloških znanosti se pogosto prepleta z ar- heologijo . Določitve mineralov v starem nakitu so le ena izmed oblik sodelovanja med geologi  in arheologi .  Tudi paleontološke raziskave potekajo v sodelovanju z mnogimi ustanovami in institucijami .  Pri raziskavah z elektronskim mikroskopom sodelujemo s kolegi z Geološkega zavoda Slovenije .  Slika 36: Za raziskovalno terensko delo in evidentiranje geološke dediščine v Sloveniji skrbijo muzejski geologi  že od ustanovitve muzeja . Foto: Franc Cimerman in Marko Pršina  Figure 36: Research field work and recording of geological heritage in Slovenia has been carried out by museum  geologists since the establishment of the museum . Photo: Franc Cimerman and Marko Pršina 45 Miha Jeršek, Matija Križnar Kustodiat za geologijo – razkrivanje geološke dediščine Slovenije /  Department of Geology Research – Revealing the geological heritage of Slovenia S klasičnimi raziskovalnimi metodami preučevanja nekaterih fosilov pa smo se povezali tudi  z nekaterimi domačimi in tujimi paleontologi in raziskovalci (Križnar & Kovalchuk 2016; Bicknell s sod . 2019; Uršič s sod . 2018; Jamnik s sod . 2017) . Tako smo s skupnim delovanjem  opisali in raziskali nove rodove in vrste fosilnih rib (kredna riba in miocenski morski konjički)  v Sloveniji (Tyler & Križnar 2013; Žalohar s sod . 2009) .  Nekateri svetovno priznani strokovnjaki uporabljajo muzejsko gradivo kot tipski material ali  s  sodelavci Kustodiata  raziskujejo  in objavljajo strokovne  in znanstvene prispevke . Med njimi  zbuja pozornost znanstveno delo dr . Mirjana Žorža, ki kristalografska dognanja in nova spoznanja  objavlja v sodelovanju s soavtorji v najbolj imenitnih revijah v tujini (Žorž s sod . 2021) .  Poseben  presežek  pri  sodelovanju  med  strokovnjaki  in  ljubitelji  je  bila  izdaja  posebne  številke  revije  Scopolia  z  naslovom Mineralna  bogastva  Slovenije,  ki  je  izšla  leta  2006 .  Kustodiat za geologijo  je poskrbel za koordinacijo med avtorji  in ekipo recenzentov (peer review),  ki  so  jo  sestavljali  dr . Uroš Herlec,  prof .  dr . Breda Mirtič,  dr . Mirjan Žorž  in dr .  Aleksander  Rečnik .  Rezultat  je  opis  več  kot  150  nahajališč  mineralov  v  Sloveniji  s  693  barvnimi slikami na 545 straneh . V 120 prispevkih je sodelovalo kar 52 avtorjev . Za vsako  nahajališče  je  podan  kratek  geografski  opis,  opis  geologije  nahajališča  ter  najdbe  in  opis  kristalov oziroma mineralov . Monografija  je  in  še vedno predstavlja najpopolnejši  pregled  nahajališč mineralov v Sloveniji . Razdeljena je v štiri glavna poglavja: Minerali v rudiščih,  Kalcitonosna  Slovenija,  Površinske  najdbe  in  Zbirke .  Predstavljeni  so minerali  iz  desetih  javnih  zbirk  in  iz  sedemintridesetih  zasebnih  zbirk .  Posebna  številka  revije  Scopolia  -  Mineralna bogastva Slovenije  je  prosto  dostopna  tudi  na  spletni  povezavi: www .pms-lj .si/ si/o-muzeju/arhiv-publikacij/scopolia-supplement . V zadnjem času se zelo razvija področje geomikrobiologije . Sodelavci Kustodiata za geologijo  sodelujemo pri raziskavah hitre rasti limonitnih kapnikov v rudniku Sitarjevec z institucijami,  ki z geologijo nimajo prav nič skupnega, razvijajo pa napredne metode na področju mikrobiolo- gije (Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, Omega d .o .o .) (Toplak s sod . 2021) .  Pomembno  delo  Kustodiata  za  geologijo  v  zadnjih  letih  je  tudi  aktivno  sodelovanje  pri  zasnovi  in  uveljavitvi  novih  zakonskih  aktov  in  predpisov  na  področju  varovanja  geološke  dediščine (naravnih vrednot) . V sodelovanju z območnimi enotami Zavoda Republike Slovenije  za  varstvo  narave  in Agencijo RS  za  okolje  redno  sodelujemo  tudi  pri  pripravah  predlogov  varovanja najdišč z geološko dediščino (minerali, fosili, meteoriti…) .  Slika 37: Naslovnice izbranih publikacij, ki so jih pripravili geologi Kustodiata za geologijo . Foto: Matija Križnar Figure 37: Front covers of selected publications prepared by geologists of the Geology Department .  Photo: Matija Križnar 46 SCOPOLIA No 101 – 2021 Rezultate znanstvenega dela v zadnjih dvajsetih letih so dvema sodelavcema (avtorjev tega  prispevka) Kustodiata za geologijo objavili6 v 42 znanstvenih, 17 preglednih in več kot 200 stro- kovnih člankih  ter  številnih povzetkih znanstvenih prispevkov na konferencah . Objavila  sta  tudi preko 250 poljudnih člankov, kar pomembno vpliva na popularizacijo geologije v Sloveniji .  9. Pedagoško delo Kustodiat za geologijo del svojega poslanstva namenja pedagoškemu delu . Del tega so javna  predavanja  in  vodstva  po  stalnih  ali  občasnih  razstavah .  Sodelavca Kustodiata  za  geologijo  se povezujeta tudi v pedagoške procese vsebinsko sorodnih institucij . Sodelujeta predvsem z  Oddelkom za geologijo Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani in Višjo strokovno  šolo v Sežani . Sodelovanje poteka v obliki mentorstev v okviru prakse, somentorstva pri di- 6 Natančni seznam objavljenih del je zabeležen in dosegljiv v bazi Cobiss (www .cobiss .si), avtorjev Mihe Jerška in  Matije Križnarja .  Slika 38: Prometej znanosti za odličnost v komuniciranju, kot  priznanje za promocijo geološke  znanosti skozi razstavno dejavnost muzejskih geologov .  Arhiv PMS .  Figure 38: Prometheus of  Science for excellence in  communication, in recognition  of the promotion of geological  science through the exhibition  activity of museum geologists .  Archive PMS . 47 Miha Jeršek, Matija Križnar Kustodiat za geologijo – razkrivanje geološke dediščine Slovenije /  Department of Geology Research – Revealing the geological heritage of Slovenia plomskih in magistrskih nalogah ali v okviru praktičnega izobraževanja (vodenja) na terenu .  Poleg omenjenega sodelovanja pa sodelavca Kustodiata za geologijo opravljata tudi izobraže- valno delo, namenjeno širši javnosti, ki ga posredujeta preko Slovenskega geološkega društva  in Društva prijateljev mineralov in fosilov Slovenije .  10. Kustodiat za geologijo v prihodnosti Kustodiat za geologijo pokriva ogromno ved o Zemlji, a sta na njem zaposleni le dve osebi .  Zaradi sprememb v naravi, visoke stopnje geodiverzitete v Sloveniji in še veliko neraziskanega  terena so dodatne zaposlitve nujne . Dosedanje delo je dokaz, da se s sistematičnim, organizira- nim in predvsem predanim delom lahko naredi veliko, vendar žal ne vsega potrebnega .  V naravi ni niti naključij niti katastrof . Potresi, poplave in vulkanski izbruhi niso katastro- fe, ampak naravni procesi, ki jih večina ljudi sicer občuti kot katastrofe . Dojemanje narave je  torej pogosto napačno, zato  je naša naloga, da  jo  interpretiramo tako, da bo  javnost procese  razumela, jih spoštovala, obenem pa se bo za naravo zanimala bolj kot sedaj . Zato je pomembno,  da se v osnovne in srednje šole vrne predmet Geologija, ali vsaj več geoloških vsebin . Nekoč je  muzej oskrboval šolske geološke zbirke, danes jih šole zavračajo oziroma obstoječe zavržejo .  Geologija je predmet, ki ga vzljubijo le redki . A ko geologijo doživijo ali spoznajo na način, ki  ga razumejo, se mnenje o njej povsem spremeni . Zato bi morala biti področja geologije kmalu  razstavljena  javnosti  na  način,  da  bodo  razumljive,  sodobno  interpretirane  vsebine  dosegle  spremembo v razmišljanju ljudi, kar bo vodilo do zvišanja skrbi za okolje in navsezadnje za  naše nadaljnje rodove . Prvi korak so dodatne zaposlitve vrhunskih strokovnjakov za pokritje  vseh glavnih področij geologije v muzeju, drugi korak pa je interpretacijsko izobraževalno do- življajsko središče o planetu Zemlji in geoloških značilnosti Slovenije .  Literatura / References: Bezek, D ., 2013: Po sledeh neveljskega mamuta . Proteus, 75 (9–10): 462–467 .  Bezek, B . & D . Bezek, 1998a: 60  let  od odkritja mamuta v Nevljah . Kamniški zbornik,  14:  200–204 .  Bezek, B . & D . Bezek, 1998b: Po sledeh Neveljskega mamuta . Osnovna šola Frana Albrehta,  Kamnik, 38 str .  Bicknell, R .D .C ., Žalohar, J ., Miklavc, P ., Celarc, B ., Križnar, M ., Hitij, T . 2019: A new  limulid genus from the Strelovec Formation (Middle Triassic, Anisian) of northern Slovenia .  Geological Magazine, 156 (12): 2017–2030 .  Bischoff, A ., Jeršek, M ., Grau, T ., Mirtič, B ., Ott, U ., Kučera, J ., Horstmann, M ., Laubenstein, M ., Herrmann, S ., Randa, Z ., Weber, M ., Heusser, G ., 2011: Jesenice-A  new meteorite fall from Slovenia . Meteoritics & planetary science, 46 (6): 793-804 .  Cimerman, F ., 1966: Henrik Freyer – geolog in paleontolog . Proteus (poseben odtis), 28 (9–10):  10–15 .  Ciperle, J ., 2001: Podoba velikega učilišča ljubljanskega . Licej v Ljubljani 1800–1848 . Razprave in eseji, Slovenska matica, Ljubljana, 49: 252–263 .  Činč Juhant, B . 2021: Prirodoslovni muzej Slovenije po letu 1944 . Scopolia, 100: 127-156 .  Činč Juhant, B ., 2019: Žiga Zois – naravoslovec in prvotni lastnik ustanovne zbirke prvega  slovenskega muzeja . Scopolia, 97: 7–26 . 48 SCOPOLIA No 101 – 2021 Faninger, E ., 1983: Baron Žiga Zois in njegova zbirka mineralov (Baron Sigmund Zois and His  Mineralogical Collection) . Scopolia, 6: 1–32 .  Faninger, E . 1988/89: Palnstorfova zbirka mineralov in kamnin . Geologija, 31/32: 593–608 .  Gasperič, J, & Krivic, K ., 1997: Vakuumska  impregnacija  fosilnih  kosti . Geološki zbornik (Razprave, poročila), 13: 100–103 .  Goričan, Š . 2015: V spomin mag . Francu Cimermanu . Geologija, 58 (1): 96–98 .  Heckel, J .J ., 1850:  Beiträge  zur  Kenntniss  der  fossilen  Fische  Oesterreichs .  Abhandlung  I  (Chirocentrites – Pimelodus) . Denkschriften der kaiserlichen Akademie der Wissenschaften, math. –naturwiss. Classe, 1: 201–242 .  Herlec, U . & Jeršek, M ., 2006: Nastanek slikovitih limonitnih psevdokonkrekcij in geod ter  limonitiziranih  septarijskih konkrekcij  na  otoku Pagu na Hrvaškem . V: Režun, B . (ur .) .  Zbornik povzetkov . 2 . slovenski geološki kongres, Idrija, str . 59 .  Hitij, T ., Žalohar, J ., Celarc, B ., Križnar, M ., Renesto, S ., Tintori, A ., 2010: Kraljestvo Tetide  –  Okamneli  svet  triasnih  vretenčarjev  Kamniško-Savinjskih  Alp .  Scopolia, Supplementum, 5: 1-197 .  Hochenwart, F . J ., 1836: Leitfaden für die das Landes Museum in Laibach Besuchenden. Laibach, 19 str .  Jamnik, P ., Leben-Seljak, P,, Toškan, B,, Križnar, M, Glažar, S,, Blažina, B ., Bizjak, J . 2017: Grobišče v Imenskem rovu / rovu starih podpisov v Postojnski jami: so bili obiski  Postojnske jame sredi 17 . stoletja "turistični" ogledi grobišča? Annales : anali za istrske in mediteranske študije. Series historia et sociologia, 27 (1): 11–30 .  Jeršek, M . 2008: Pogostnost in posledice padcev meteoritov . V: Božič, D . (ur .): Meteorit iz Avč v dolini Soče : 1908-2008 . Ljubljana: Prirodoslovni muzej Slovenije; Avče: Športno-kulturno- turistično društvo, str . 7–9 .  Jeršek, M .2019a: Zbirka mineralov barona Sigismonda (Žige) Zoisa . Scopolia, 97: 37–89 .  Jeršek, M . 2019b: Realistični model kraške jame sredi Ljubljane . Življenje in tehnika 70 (3):  18–26 .  Jeršek, M ., Dobnikar, M ., Arbeiter, F ., 2005: Dragulji: v kamen ujeta barva .  Olševek:  Narava; Ljubljana: Prirodoslovni muzej Slovenije, 168 str .  Jeršek, M . & Dolenec, S ., 2014: Raman microspectroscopy of gemstones from a chalice made  in 1732 . Journal of Raman spectroscopy, 45 (11/12): 1000–1005 .  Jeršek, M . & Preisinger, D ., 2007 . Hochenwartova zbirka sig in Freyerjeva zbirka aragonitov .  Zbornik [glasilo Društva za raziskovanje jam Simon Robič Domžale], str . 9–12 Jeršek, M ., Tome, B ., Černila, M ., Križnar, M ., Fekonja, D ., Trilar, T ., 2019: Realistični  model kraške jame . Konservator-restavrator : povzetki strokovnega srečanja . Maj, str . 137 .  Južnič, S ., 2009: Jezuitska dediščina barona Žiga Zoisa (ob 200-letnici Ilirskih provinc in 190- letnici Zoisove smrti) . Kronika, 57 (3): 471–490 .  Kastelic, J ., 1950: Narodni muzej  v Ljubljani  in njegovi  problemi . Zgodovinski časopis,  4:  195–207 .  Kos, F . 1939a: Paleolitske najdbe ob Nevljici: predhodno poročilo . Etnolog, 10–11: 417–419 .  Kos, F ., 1939b . Neveljski paleolitik . Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo, 20 (1–4): 25–65 .  Kos, F ., 1944:  Pleistocenski  proboscidi  Prirodoslovnega  muzeja  v  Ljubljani . Prirodoslovna izvestja, 1: 86–89 .  Krivic, K . & Gasperič, J ., 2002: Vakuumska impregnacija okostja mamuta . V: Milič, Z ., (ur .):  Strokovna predstavitev slovenskih konservatorskih in restavratorskih delavnic .  Narodni  muzej Slovenije, Ljubljana .  49 Miha Jeršek, Matija Križnar Kustodiat za geologijo – razkrivanje geološke dediščine Slovenije /  Department of Geology Research – Revealing the geological heritage of Slovenia Križnar, M . 2012: Zbirka fosilov iz Radoboja in njena zgodovina . Argo, 55 (1): 94–99 . Križnar, M . 2013: Simon Robič v slovenski paleontologiji . Geološki zbornik, 22: 77–79 . Križnar, M . 2014: Neveljski mamut v nekaterih arhivskih zapisih . Argo, 57 (1): 63–67 . Križnar, M . 2018: Neveljski mamut:  pogled  na  osem  desetletij  od  odkritja  ledenodobnega  velikana . SLO časi, kraji, ljudje (Slovenski zgodovinski magazin), 18: 6–11 .  Križnar, M . 2019a: Sigismondo Zois in zametki slovenske paleontologije . Scopolia, 97: 91–105 .  Križnar, M ., 2019b: »Posebne vrste okamenine je na kamenu« – zgodba o fosilih iz pisma .  Konkrecija, 8:89–91 .  Križnar, M ., 2021: Zgodovina in razvoj muzejskega naravoslovja do osamosvojitve Prirodoslovnega muzeja leta 1944 . Scopolia, 100: 13–125 .  Križnar, M . & M . Jeršek, 2012: Anton Bianchi in njegova zbirka fosilov, mineralov in kamnin .  Scopolia, 76: 1–63 .  Križnar, M . & O .M ., Kovalchuk, 2016: Ostanki kvartarnih sladkovodnih rib z Ljubljanskega  barja in iz Križne jame iz paleontoloških zbirk Prirodoslovnega muzeja Slovenije . Arheološki vestnik, 67: 389–399 .  Križnar, M . & M . Plaskan, 2015: Geološka zbirka Gimnazije Ledina v Prirodoslovnem muzeju Slovenije . Argo, 58 (1): 98–101 .  Križnar, M . & M . Plaskan, 2017: Ferdinand Seidl in njegova geološko–paleontološka zbirka  v Prirodoslovnem muzeju Slovenije . Scopolia, 89: 1–60 .  Laubenstein, M . & M ., Jeršek, 2019 .  Cosmogenic  radionuclide  concentrations  in  Jezersko  meteorite . Geološki zbornik (Razprave, poročila), 25: 69–70 .  Lenart, A ., Jeršek, M ., Mirtič, B ., Šturm, S ., 2010: Meteorite Jesenice: mineral and chemical  composition of the fusion crust of ordinary chondrite . Geologija, 53 (2): 139–146 .  Mal, J ., 1931: Zgodovinski pregled. Narodni muzej v Ljubljani, Vodnik po zbirkah narodnega muzeja v Ljubljani. Kulturnozgodovinski del . Ljubljana, 183 str .  Miler, M ., Ambrožič, B ., Mirtič, B ., Gosar, M ., Šturm, S ., Dolenec, M ., Jeršek, M . 2014:  Mineral and chemical composition of the Jezersko meteorite - a new chondrite from Slovenia .  Meteoritics & planetary science, 49 (10): 1875–1887 .  Miler, M ., Gosar, M ., Atanackov, J ., Jeršek, M ., 2018: Meteoriti in njihovo pojavljanje na  Slovenskem . Scopolia, 93: 1–128 .  Müllner, A . 1897:  Die  Geschihte  des  krainischen  Landes-Museum .  Argo (Zeitschrift für krainische Landeskunde), 5 (2): 34–40 .  Pavlovec, R ., 1976; Naši kraji v boju med plutonisti in neptunisti . Proteus, 38 (9–10): 346–347 .  Petru, P ., 1971: Misli ob stopetdesetletnici Narodnega muzeja . Argo, 10 (1): 3–34 .  Steska, V ., 1919: Baron Žiga Zois . (1747–1819) . Dom in svet, 32 (9/12): 277–286 .  Toplak, N ., Koren, S ., Jeršek, M ., Kovač, M ., Šuštar, M ., Golež, M ., Zarnik, B ., Jeršek, B . 2021:  Diversity  of  bacterial  populations  with  iron  oxide/hydroxide  formations  in  the  abandoned Sitarjevec mine (Slovenia) . Geomicrobiology Journal, 38 (2): 164–173 .  Tyler, J .C . & Križnar, M .2013:  A  new  genus  and  species,  Slovenitriacanthus saksidai, from  southwestern  Slovenia,  of  the  Upper  Cretaceous  basal  tetraodontiform  fish  family  Cretatriacanthidae  (Plectocretacicoidea) . Bollettino del Museo civico di storia naturale di Verona. Geologia, paleontologia, preistoria ., 37:45–55 .  Uršič, M ., Križnar, M ., Jamnik, P . 2018: Pregled pleistocenske favne in analiza ugrizov  na kosteh v jamah Bele vode nad Gorenjo Trebušo in Smoganica nad Mostom na Soči .  Annales : anali za istrske in mediteranske študije. Series historia naturalis,  28  (2):  173–192 .  50 SCOPOLIA No 101 – 2021 Vrabec, M ., Podgoršek, V ., Žorž,  Z .,  2006:  Minerali  pohorskih  eklogitov .  Scopolia, Supplementum, 3: 245–250 .  Žalohar, J ., Hitij, T ., Križnar, M . 2009:  Two  new  species  of  seahorses  (Syngnathidae,  Hippocampus) from the Middle Miocene (Sarmatian) Coprolitic Horizon in Tunjice Hills,  Slovenia: The oldest fossil record of seahorses . Annales de Paléontologie, 95 (2): 71–96 .  Žorž, M .,Dolinar, I ., Jeršek, M ., Kobler, G ., 2015: Spinellzwillinge: Die Quarze von Slivnica  / Slowenien . Mineralien-Magazin Lapis, 40 (12): 10–23 .  Žorž, M ., Dolinar, I ., Jeršek, M ., Vrabec, M .  2021:  Sitarjevec  bei  Litija  -  Bleierze  und  Zinnober aus Slowenien . Mineralien-Magazin Lapis, 46 (3): 32–45 .  Spletni naslovi: www .cobiss .si  www .pms-lj .si/en/exhibitions/arhiv/iz-zakladnice-geoloske-dediscine  www .pms-lj .si/si/files/default/Publikacije/Strokovna-glasila/Scopolia-93 .pdf  www .pms-lj .si/si/sodelujte/donacije  www .lpi .usra .edu/meteor/metbull .php  www .pms-lj .si/si/o-muzeju/arhiv-publikacij/scopolia-supplement 51 Nada Praprotnik, Špela Pungaršek Kustodiat za botaniko / Department of Botany Kustodiat za botaniko Department of Botany Nada PRAPROTNIK1, Špela PUNGARŠEK2 Izvleček V prispevku  je predstavljen zgodovinski pregled dela na kustodiatu za botaniko Prirodo- slovnega muzeja Slovenije . Opisujeva značilnosti muzejskih herbarijev in pomembnejše zbirke,  kustose, ki so se ukvarjali z botaniko, kako na kustodiatu poteka digitalizacija gradiva in najino  vizijo za prihodnost . Botanični kustosi so bili vključeni tudi v znanstveno raziskovalno delo  ter pripravili več razstav . Pomemben del kustodiata je tudi Alpski botanični vrt Juliana, kjer  je razstavljena živa zbirka rastlin . Ker  je velik del zgodovine muzeja predstavil že Križnar (2021) in je botanične zbirke podrobno opisala Praprotnik (2015), se osredotočava predvsem  na obdobje po osamosvojitvi muzeja (1944) in na še ne objavljene podatke .  Ključne besede: muzejsko naravoslovje, zgodovina botanike, herbarijske zbirke, zgodovina  Prirodoslovnega muzeja Slovenije Abstract In the article we present the historical overview of the work on the botanical departement  in the Slovenian Museum of Natural History . We describe the characteristics of the museum's  herbaria, the most important botanical collections, the process of digitization and our glimpse  in the future . We list the curators for botany, who were also often involved in the scientific work  in the museum and prepared several exhibitions . An important part of the departement is the  Alpine Botanical Garden Juliana, where a living collection of plants is exhibited . As Križnar (2021) already described the history of the museum and Praprotnik (2015) gave a detailed de- scription of the botanical collections, we focus mainly on the period after the independence of  the museum (1944) and publish new information .  Key words: Museum of Natural Science, history of botany, herbarium collections, history of  the Slovenian Museum of Natural History 1 Begunje na Gorenjskem 161, 4275 Begunje na Gorenjskem, Slovenija, nada .praprotnik@guest .arnes .si 2 Prirodoslovni muzej Slovenije / Slovenian Museum of Natural History, Prešernova 20, Ljubljana, Slovenija, spungarsek@pms-lj .si 52 SCOPOLIA No 100 – 2021 Vsebina 1. Področje delovanja   . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 54 2. Botanične zbirke Prirodoslovnega muzeja Slovenije   . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 54 3. Kustosi za botaniko in kustosi, ki so se ukvarjali tudi z botaniko   . . . . . . . . 55 4. Dotok botaničnega gradiva   . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 61 5. Značilnosti herbarija Prirodoslovnega muzeja Slovenije   . . . . . . . . . . . . . . . . . . 63 6. Pregled zbirk kustodiata za botaniko   . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 66 6.1. Herbarium J. K. Flysser   . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 66 6.2. Herbarium J. K. Erberg   . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 68 6.3. Herbarium B. Hacquet   . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 68 6.4. Herbarium K. Zois   . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .  69 6.5. Herbarium F. W. Sieber   . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 70 6.6. Herbarium F. Hladnik   . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 70 6.7. Zbirka vzorcev lesa   . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 72 6.8. Herbarium H. Freyer   . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 72 6.9. Herbarium Ž. Graf   . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .  74 6.10. Herbarium M. Tommasini   . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .  74 6.11. Flora Germanica exsiccata   . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 75 6.12. Herbarium V. Plemel   . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 75 6.13. Herbarium K. Dežman   . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 76 6.14. Herbarium J. Dolliner   . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 76 6.15. Herbarium N. Rastern   . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 77 6.16. Flora exsiccata Austro-Hungarica   . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 77 6.17. Flora exsiccata Carniolica   . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 78 6.18. Herbarium H. Högler   . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .  79 6.19. Herbarium E. Pajnič   . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .  79 6.20. Lokalni in ekskurzijski herbarij (A. Piskernik, A. Budnar)   . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .  79 6.21. Herbarium zavarovanih rastlin   . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 80 6.22. Herbarium M. Wraber   . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 80 6.23. Herbarium N. Praprotnik   . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 80 6.24. Botanična zbirka Prve gimnazije Maribor   . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 80 6.25. Herbarium J. Šafer   . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 80 6.26. Herbarium S. Robič   . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 80 6.27. Herbarium A. Piskernik (Algae)   . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 81 6.28. Herbarium P. Titius (Algae)   . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 81 53 Nada Praprotnik, Špela Pungaršek Kustodiat za botaniko / Department of Botany 6.29. Herbarium W. Voss (Fungi)   . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 81 6.30. Modeli gob H. Arnoldi   . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 81 7. Digitalizacija zbirk   . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 83 8. Znanstveno raziskovalno delo   . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 84 9. Razstave in pedagoško delo   . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 85 10. Alpski botanični vrt Juliana   . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 92 10.1. Vrtnarji v alpskem botaničnem vrtu Juliana v Trenti   . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .  98 11. Vizija Kustodiata za botaniko   . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 98 Zaključek   . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 99 Povzetek   . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 99 Literatura / References:   . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 100 54 SCOPOLIA No 100 – 2021 1. Področje delovanja Kustodiat za botaniko raziskuje, ugotavlja, evidentira, dokumentira, vrednoti in znanstve- no raziskuje floro, vegetacijo, kulturno dediščino rastlinskega izvora in zgodovino botaničnih  raziskovanj . Dopolnjuje, vzdržuje in varuje ter strokovno obdeluje herbarijske zbirke in ostalo muzejsko botanično gradivo .  S  pomočjo  razstav,  predavanj,  strokovnih  in  poljudno  znanstvenih  publikacij  in  drugih  medijev  predstavlja  javnosti  sistematiko,  floristiko,  vegetacijo,  ekologijo,  naravovarstvo  rastlin in njihovih združb ter zgodovino botaničnih raziskovanj . Pomembna je tudi pedagoška  dejavnost . Kustodiat za botaniko strokovno upravlja dislocirano enoto Alpski botanični vrt Juliana v  Trenti . 2. Botanične zbirke Prirodoslovnega muzeja Slovenije Botanične  zbirke  Prirodoslovnega  muzeja  Slovenije  so  v  glavnem  v  obliki  herbarijev .  Herbarij  je zbirka stisnjenih  in posušenih rastlin s potrebnimi podatki, namenjena učenju  in  raziskovanju (Praprotnik 2015) . Izraz izvira iz latinščine: beseda herba pomeni rastlina . Starejše  herbarijske  zbirke  so  del  naše  kulturne  dediščine  in  zgodovine  botanične  vede .  V njih je shranjen botanični spomin dežele . Herbarijska zbirka PMS ima poleg znanstvene tudi  veliko  kulturno  in  zgodovinsko  vrednost .  Pri  International Association  for  Plant Taxonomy  (IAPT) v Utrechtu (Thiers 2020) je prijavljena pod kratico LJM . Muzejski herbariji obsegajo  okoli 50 .000 herbarijskih pol . Med njimi je tudi najstarejši znani herbarij na Slovenskem iz leta 1696, ki je v obliki knijge  in ga je uredil zdravnik Janez Krstnik Flysser iz Ljutomera .  Herbariji iz druge polovice 18 . stoletja in iz 19 . stoletja so klasične zbirke posameznih listov  oziroma pol, na katerih so posušene rastline ponavadi prilepljene . Opremljene so z etiketami,  na katerih je zapisano vsaj latinsko ime vrste . Herbarijske etiekte so bile najprej pisane ročno,  kasneje pa tiskane . Stare herbarijske zbirke nimajo inventarnih knjig v današnjem pomenu te besede . Za nekatere  zbirke obstajajo bolj ali manj popolni rokopisni seznami vrst, ki jih hrani Prirodoslovni muzej  Slovenije, nekateri pa so shranjeni v Arhivu Republike Slovenije .  Na etiketah starih herbarijev so navadno napisana samo latinska imena vrst, kar je velika po- makljivost . Manjkajo datumi, nahajališča in tudi nabiralci, katere v večini primerov lahko pre- poznamo po pisavi . Na mesto nabiranja rastline lahko včasih sklepamo iz njihovih objavljenih  del ali rokopisnih zapiskov .  Posebna zanimivost so eksikatne (posušene) herbarijske zbirke, ki so izhajale v več izvodih  in so imele tiskane etikete, ki so bile objavljene v revijah ali posebnih prispevkih . Avtor oziroma  urednik zbirke je pole pošiljal v centurijah, t .j . po 100 skupaj . Pri takih zbirkah so sodelovali  različni botaniki .  Muzej  je  imel  razmeroma  bogato  zbirko  vzorcev  lesa,  od  katere  pa  so  se  ohranili  samo  ostanki . Do leta 1947 so bili vzorci razstavljeni v omarah na muzejskem hodniku . Zaradi po- manjkanja prostora so jih kasneje umaknili v depoje . Od 751 primerkov, ki so popisani v inven- tarni knjigi, se jih je ohranilo le 115 . 55 Nada Praprotnik, Špela Pungaršek Kustodiat za botaniko / Department of Botany 3. Kustosi za botaniko in kustosi, ki so se ukvarjali tudi z botaniko Že od vsega začetka je bil s Kranjskim deželnim muzejem povezan botanik in ustanovitelj  Botaničnega vrta v Ljubljani Franc Hladnik (1773–1844)3 . Svoj herbarij je muzeju leta 1837 tudi  poklonil (Križnar 2021) . V letih od 1832 do 1852 je bil kustos v muzeju Henrik Freyer (1802–1866) . Z botaniko se je  ukvarjal že v Idriji, kasneje v gimnaziji in na liceju, po lekarniškem šolanju in zlasti v prvih  muzejskih letih (Praprotnik 2015) .  V letih od 1852 do 1889 je bil kustos v muzeju Karel Dežman (1821–1889) . Že v dijaških letih  se je zanimal predvsem za botaniko (Praprotnik 2015) .  Med  letoma 1889  in 1916 muzej  ni  imel  kustosa  za botaniko . Vodstvo muzeja  je  zato  za  urejanje herbarijev zaprosilo botanike in  jim delo poplačalo v obliki nagrade . Med botaniki,  ki so urejali herbarije Deželnega muzeja so bili tudi Wilhelm Voss, Alfonz Gspan (1878−1963,  Sl . 1) in Maks Klemenčič, o katerem ni veliko znanega (Arhiv NMS, leto 1898, št . 74 .; Križnar 2021; Sl . 2) . Alfonz Paulin (1853–1942) je za pripravo dela o flori Kranjske v Deželnem muzeju  pregledal vse herbarije in si delal izpiske o nahajališčih . Po obdelavi vseh zbranih podatkov so  bile vrzeli v poznavanju kranjske flore še vedno velike in Paulin se je odločil, da kot pripravo  in podlago za novo kranjsko floro začne izdajati eksikatno zbirko Flora exsiccata Carniolica (Praprotnik 2015) . Slednjo je Kranjski Deželni zbor odkupil in podaril muzeju (Arhiv NMS, leto 1901, št . 103; Križnar 2021) .  V arhivu Narodnega muzeja Slovenije se je ohranilo tudi pismo, ki priča o tem, da je muzej  leta 1904 herbarijske pole rodov Erigeron in Soldanella poslal na Dunaj botaniku Friedrichu  Vierhapperju (1876−1932), ki se zanje v pismu zahvaljuje (Arhiv NMS, leto 1904, št . 54) . Ko  jih je pregledal in poslal nazaj, je poročal o tem, da je ena od pol rodu Erigeron Scopolijeva  (Sl . 3) . Joannes Antonius Scopoli (1723−1788) je bil idrijski zdravnik in naravoslovec, ki je v  drugi izdaji svojega dela Flora Carniolica (Scopoli 1772) opisal številne nove rastlinske vrste  tedanje Kranjske . Njegov herbarij  je bil večinoma uničen, ostali  so  samo primerki, ki  jih  je  poslal drugim botanikom (npr . Carlu Linnéju; The Natural History Museum 2013) .  V  letih  1916-1926  je  bila  Angela  Piskernik  (1886–1967)  asistentka  deželnega  muzeja  v  Ljubljani,  nekaj  časa  pa  je  tudi  vodila  prirodopisni  oddelek . Urejala  je muzejski  herbarij  in  objavila prispevek o Blagayu in Freyerju (Praprotnik 2015; Stergar 2004) . Pri urejanju her- barijev  sta  ji pomagala  tudi Ana Kušar  in Viktor Herfort  (Sl . 4; Arhiv NMS,  leto 1923,  št .  320) . Vlada v Beogradu je za leti 1926/27 v proračunu črtala sredstva za nekaj delovnih mest v  muzeju, med njimi tudi za mesto kustosa – asistenta . Angela Piskernik je tako zaradi varčeval- nih ukrepov izgubila službo v muzeju (Praprotnik 2015) . Po odhodu Angele Piskernik iz muzeja leta 1926 je za muzejsko botanično zbirko honorarno  skrbel botanik Fran Dolšak (1877–1941; Kos 1927, Lazar 1941: 16-17) . V Vodniku po zbirkah  Narodnega muzeja v Ljubljani (Dolšak 1933: 214-219) je pisal o herbarijih .  3 K dejavnemu sodelovanju ga je povabil tedanji deželni glavar (babbnig 1848, rechfeld 1849): »Na koga bi lahko  pri tako slavnem, obče koristnem podjetju računali z večjo gotovostjo kot na Vaše široko znanje na področju  botanike v naši domovini, prečastiti, na vaše patriotsko srce, vašo neutrudno zbirateljsko vnemo? V čigave boljše  roke bi muzej lahko položil pridobitev in postavitev domovinskega herbarija flore v naši domovini, kot v Vaše? …  Hladnik, ki je bil pripravljen svoje sile kadarkoli posvetiti plemenitemu namenu, se je ponudil za postavitev herba- rija kranjske flore, s čimer je bil podan nov dokaz ljubezni do domovine in do pospeševanja obče koristi, in za kar  se mu je zgoraj omenjeni okrožni glavar zahvalil z najvljudnejšimi izrazi v pismu 17 . junija 1821 .«  56 SCOPOLIA No 100 – 2021 Križnar (2021) piše o Meti Petrič, ki naj bi v medvojnem času opravila enoletno prakso v  muzeju . Iz biologije je diplomirala leta 1937 . Svoje teoretično pedagoško in strokovno znanje  je eno leto preizkušala  in dopolnjevala v muzeju v Ljubljani . Po drugi svetovni vojni  je bila  docentka  in  profesorica  botanike  na  Agronomskem  oddelku  Biotehniške  fakultete  (Savnik 1984, Šuštar 1994) .4 4  Točen datum smrti Mete Petrič ni znan . Slika 1: Alfonz Gspan  (1878−1963) . Arhiv PMS . Figure 1: Alfonz Gspan .  Archive PMS . 57 Nada Praprotnik, Špela Pungaršek Kustodiat za botaniko / Department of Botany 5 Prepis pisma: »Deželni odbor je dovolil v seji dne 19 . t . m . akademikoma Alfonzu vit . Gspanu in Maksu  Klemenčič po 15 (:petnajst:) goldinarjev nagrade za uredbo herbarijev v Deželnem muzeju . Deželni blagajnici  se naroča, da izplača dovoljeni nagradi vodstvu Deželnega muzeja proti uradni pobotnici na račun muzejskega  zaklada . Od Deželnega odbora kranjskega v Ljubljani dne 22 . avgusta 1898 . « Slika 2: Pismo5 Kranjskega Deželenga odbora Deželni blagajni z dne 22 . avgusta 1898, v katerem odbor  naroča blagajni, naj na račun muzejskega zaklada nakaže denar za izplačilo nagrade Alfonzu Gspanu in Maksu  Klemenčiču (Arhiv NMS, leto 1898, št . 74) .  Figure 2: A letter from the Carniolan Provincial Coommittee to the Provincial box office, dated August 22nd 1898, in which the Committee ordered the transfer of the money to award Alfonz Gspan and Maks Klemenčič  (Archive NMS, year 1898, no . 74) . 58 SCOPOLIA No 100 – 2021 6 Prepis in prevod pisma: Najlepše se vam zahvaljujem za vaše prijazno na razpolago dane vrste rodu Erigeron iz vašega herbarija . Za eno polo iz vašega "Univerzalnega herbarija" menim, da je originalen primerek Scopolija .  Vesel bom, če boste z mano delili še vaše mnenje . Rezultate moje Erigeron raziskave bom v prihodnosti objavil  in vam seveda takoj po izidu poslal separat . Še enkrat najlepša hvala, Vierhapper . P . S . Soldanelle v prilogi . Slika 3: Pismo6 avstrijskega botanika Friedricha Vierhapperja vodstvu Deželnega muzeja z dne 13 . 4 . 1904 .  V njem se zahvaljuje za herbarijske pole rodu Erigeron in sporoča, da ena pola tega rodu iz t . i . »Univerzalnega  herbarija« pripada Joannesu Antoniju Scopoliju (Arhiv NMS, leto 1904, št . 54) .  Figure 3: A letter of the Austrian botanist Friedrich Vierhapper to the management of the Carniolan Provincial  Museum, dated April 13th 1904 . In the letter Vierhapper thanks for the herbarium specimens of the genus  Erigeron and reports, that one of the specimens from the »Universal herbaria« is probably from Joannes  Antonius Scopoli (Archive NMS, year 1904, num . 54) . 59 Nada Praprotnik, Špela Pungaršek Kustodiat za botaniko / Department of Botany 7 Prepis pisma: »Ravnateljstvu Deželnega muzeja v Ljubljani . Že pred skoraj dvema letoma sem vložila pri ravna- teljstvu dež . muzeja prošnjo, da mi da na razpolago nekaj denarja za botanično zbirko . Ker takrat nisem dobila  niti dinarja, da niti odgovora, ponavljam to prošnjo z ozirom na skrajno resnost vnovič in sicer s pripombo, da  odvračam od sebe vsako odgovornost za stanje teh zbirk, ki so po neumornem delu, ki tiči v njih, po zgodovini in  bogatosti pač gotovo vredne, da se muzejsko ravnateljstvo zavzame zanje . Obenem prosim, da mi da ravnatelj- stvo preparatorja Herforta vsaj dvakrat na teden za delovanje v herbarijih, ker mi je popolnoma nemogoče, da bi  opravila vse delo – manualno in znanstveno – sama . Naprej opozarjam ravnateljstvo, da vpliva na prof . Jesenka,  da vrne čim preje Vossovo zbirko gliv . Kajti še par zamujenih mesecev in Vossove zbirke ne bo več (Vide prilo- žene glive, vzete iz prvega svežnja te zbirke!) . V Ljubljani, 18 . 6 . 1923, Angela Piskernik, asistentka . Priloga (na  slepo srečo iz enega svežnja vzete glive) naj se mi po vpogledu blagovoli vrniti .« Poved o preparatorju Herfortu  je takratni ravnatelj Deželnega muzeja Josip Mantuani podčrtal in desno zgoraj z rdečo pripisal opombo: »Gos- podu kustosu dr . Kosu v izjavo o Herfortu, dali in v koliko je mogoče ukrepati ga . Ravnateljstvo dež . Muzeja .  V Ljubljani dne 19 . 6 . 1923 ., Mantuani .« Slika 4: Pismo7 Angele Piskernik ravnateljstvu Deželnega muzeja  z dne 18 . 6 . 1923, v katerem  kot asistentka prosi za nekaj  denarja in pomoč preparatorja  pri urejanju herbarijev . Želi  tudi, da ravnateljstvo poskrbi,  da bo profesor Fran Jesenko  (1875–1932) vrnil Vossovo  zbirko gliv (Arhiv NMS, leto  1923, št . 320) .  Figure 4: A letter from Angela  Piskernik to the management  of the Carniolan Provincial  Museum, dated June 18th 1923, where she requests for  some money and the help of a  preparator in the herbarium .  She also wishes, that the  management ensures her the  return of Voss' fungi collection,  that was borrowed by Fran  Jesenko (1875–1932; Archive  NMS, year 1923, no . 320) . 60 SCOPOLIA No 100 – 2021 Leta 1939 je kustosinja za botaniko v Narodnem muzeju postala Ana Budnar Tregubov (1915– 2004) in to službo opravljala do leta 1955 . V muzeju je urejala zbirke in zanje pisala sezname vrst  (Pungaršek & Piltaver 2018) . Kasneje se je začela ukvarjati s palinologijo . Leta 1944 se je osamo- svojil Prirodoslovni muzej Slovenije in njegova ravnateljica je leta 1945 postala Angela Piskernik .  Čeprav se je leta 1950 upokojila, je honorarno to službo opravljala še do leta 1953 . Istočasno je bila  tudi referentka za varstvo narave . Z botaniko se je ukvarjala tudi kot ravnateljica in kasneje . Napisala  je več prispevkov z botanično in naravovarstveno vsebino (npr . Piskernik 1959, 1965) in izdala dve  izdaji Ključa za določanje cvetnic in praprotnic (Piskernik 1941, 1951b) . Skupaj z Ano Budnar sta  nabirali rastline za herbarij in obe aktivno sodelovali pri obnovitvenih delih v Juliani . Budnarjeva  je službo v muzeju izgubila zaradi razprtij med uslužbenci . V Arhivu PMS se je ohranilo Poročilo  Komisije o pregledu Prirodoslovnega muzeja v Ljubljani leta 1952 . Ugotovili so, da je sicer Ana  Budnar »strokovno zelo sposobna in delovna, a vpliva na okolico razkrajajoče in je zato v neki meri  kriva za napeto razmerje v delovnem kolektivu« . Predlagali so, da ji poiščejo službeno mesto drugje .  Od leta 1954 do 1955 je bil kustos za botaniko Maks Wraber (1905–1972) . Že leta 1947 si je  kot predstavnik Gozdarskega inštituta ogledal Alpski botanični vrt Juliano (Praprotnik 2012)  in leta 1951 pisal ob osemdesetletnici njenega ustanovitelja Alberta Bois de Chesna (Wraber 1951) . Muzej hrani njegov herbarij, ki ga  je  izdelal v  letih 1950–1955 . Ukvarjal se je tudi z glivami; v muzeju se je ohranil njegov rokopis »Sistematski pregled gliv«, ki ga je zapisal med  letoma 1954 in 1955 in vsebuje podatke o 248 vrstah gliv v Sloveniji (Pungaršek & Piltaver 2018) . O  vlogi  Prirodoslovnega muzeja  Slovenije  je  pisal  v Gozdarskem vestniku  (Wraber 1954), kjer je zapisal, da se »muzej spričo pomanjkanja prostora, neustreznih omar, kljub dobri  volji vodstva, ne more prilagoditi potrebam novega časa« . Zavzemal se je za prikaz »biološko  ekoloških enot, ki naj slonijo na fitosociološkem preučevanju vegatacije; združbe naj bodo enote  raziskovanja flore, živalskih skupin in geološko pedološko klimatskih pogojev« .  Kustos  za  botaniko  v  letih  1956-1960  je  bil Andrej Martinčič  (1935–),  vmes  pa  je  služil  tudi vojaški rok (1958–1959) . Njegovo glavno delo v muzeju je bilo urejanje starih herbarijev, sodeloval pa je tudi pri oblikovanju razstavnih dioram v muzeju . Tone Wraber  (1938–2010) se  je  leta 1960 v muzeju zaposlil kot honorarni kustos, 1961  je  postal kustos pripravnik in leta 1963 kustos za botaniko . Leta 1968 je bil imenovan za asistenta  v Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani . Leta 1960 je pomagal je prof . Cirilu Jegliču pri preu- rejanju alpskega botaničnega vrta Juliana, po letu 1962 pe je bil strokovni vodja vrta . Pripravil  je tri razstave: »Naše gobe« (1960), »Naše zaščitene rastline« (1963) in »Henrik Freyer« (1966) . Nada Praprotnik (1951-) je bila od leta 1975 vodja Kustodiata za botaniko in Alpskega botanič- nega vrta Juliana v Trenti . Leta 2002 je postala muzejska svetnica . Konec leta 2013 se je upokojila  v skladu z določbo Zakona za uravnoteženje javnih financ .Urejala in strokovno je obdelovala stare  muzejske herbarije višjih rastlin . Ukvarjala se je z zgodovino botaničnih raziskovanj na Sloven- skem in  raziskovala življenje  in botanično delo naravoslovcev predvsem iz druge polovice 18 .  stoletja in iz 19 . stoletja . Preučevala je sistematiko, razširjenost in slovensko poimenovanje prapro- tnic in semenk v Sloveniji . Njeno glavno floristično raziskovalno območje so bile Alpe, predvsem  Karavanke . Samostojno ali s sodelavci je pripravila več razstav . Pisala je poljudne prispevke o ra- stlinstvu in o varstvu naravne dediščine ter napisala več monografij . Sama ali skupaj s sodelavci  je napisala veliko znanstvenih in strokovnih člankov, s prispevki pa je sodelovala tudi na konfe- rencah in simpozijih . Bila je urednica revije Hladnikia, ki jo izdaja Botanično društvo Slovenije .  Leta 2014 se je v muzeju zaposlila Špela Pungaršek (1987-) . Kot vodja kustodiata za botaniko  poskuša rastline in muzejske predmete približati ljudem preko različnih razstav in predavanj .  Ureja in preučuje še neobdelane herbarijske zbirke v muzeju . V prihodnosti bo osredotočena  na digitalizacijo obstoječega materiala . Je strokovni vodja alpskega botaničnega vrta Juliana .  Zanima jo predvsem taksonomija in razširjenost alpskih vrst .  61 Nada Praprotnik, Špela Pungaršek Kustodiat za botaniko / Department of Botany 4. Dotok botaničnega gradiva Dotok botaničnega gradiva v muzej do leta 1944, sestavljen predvsem po podatkih v Križnar (2021) in Praportnik (2015) predstavljava na Sliki 6 . Pri tem sva upoštevali samo obstoječe  arhivske in objavljene podatke, ko je muzej zbirko pridobil (botaniki ali njihovi potomci so jo  podarili, ali pa jo je ustanova odkupila) . Če teh informacij ni bilo, sva upoštevali letnico, ko je  bila zbirka omenjena v vodniku po muzeju . Tako Hohenwart (1836) za leto 1836 navaja več  herbarijskih zbirk, ki jih je v tistem letu hranil muzej, čeprav jih je verjetno pridobil že prej .  V grafu ni upoštevanih herbarijskih pol, o katerih ni bilo znanih podatkov, tako npr . ni prištetih  herbarijskih pol, ki sta jih za muzejski herbarij nabrala kustosa Henrik Freyer in Karel Dežman .  Kot je vidno s slike, je bil dotok herbarijsekga materiala do leta 1944 kljub prej upoštevanemu  dejstvu razmeroma velik - ob osamosvojitvi muzeja je Prirodoslovni muzej Slovenije hranil že  približno 50 000 herbarjiskih pol . Kmalu po prvi svetovni vojni in ustanovitvi Univerze v Ljubljani ni Narodni muzej za her- barijske zbirke načrtoval nobenih sredstev . Med Angelo Piskernik in Franom Kosom je namreč  prišlo  do konflikta,  in  slednji  že  v  letu  1921 herbariju  ni  namenil  denarja . Skrb  za muzejski  herbarij  naj  bi  prevzel  univerzitetni Botanični  inštitut  (Arhiv NMS 1923,  št .  358/23,  7 . VII .  1923; SI AS 1982; Piskernik Angela, 1886-1967) . A do tega očitno ni prišlo, saj je po odhodu Pi- skernikove za botanično zbirko honorarno skrbel Fran Dolšak, ki je bil po poklicu zdravnik . Bil  je vsestranski poznavalec slovenskega rastlinstva in je zbral obširen herbarij, v katerem je bilo  okoli 8000 rastlin . Pred smrtjo  je zbirko ponudil Botaničnemu  inštitutu Univerze v Ljubljani  za malenkostno odškodnino . Inštitutu  je priskočilo na pomoč Društvo za zbiranje univerzite- tnega zaklada, ki je zbirko odkupilo za simbolično vsoto . A ker na inštitutu za herbarij ni bilo  prostora, je začasno ostal shranjen v muzeju (Praprotnik 2015, Sl . 7) . Po drugi svetovni vojni  se je v muzej kot ravnateljica vrnila Angela Piskernik in za Dolšakov herbarij napisala kartoteko  Slika 5: Kustos za botaniko Tone Wraber (desno) in Savo Brelih (levo) . Arhiv PMS . Figure 5: Curator for botany Tone Wraber (right) and Savo Brelih (left) . Archive PMS . 62 SCOPOLIA No 100 – 2021 (SI AS 1982 . Piskernik Angela) . Skupaj s kustosinjo za botaniko Ano Budnar je nabirala rastline  za Lokalni in ekskurzijski herbarij, ki naj bi bil nekakšno nadaljevanje Dolšakovega herbarija .  Angela Piskernik Botaničnemu inštitutu ni želela izročiti Dolšakovega herbarija, zato so ga tja  prepeljali  šele  7 .  junija  1955,  ko  ni  bila  več  ravnateljica . Kartoteka  tega  herbarija  je  ostala  v  muzeju, herbarij pa je danes del LJU (Praprotnik 2015) . Leta 1949 je nastal Herbarij po zakonu  zavarovanih  rastlin  (Herbarium  florae  sub  legis  protectione) .  Rastline  zanj  je  nabral  Edvard  Pajnič, nekaj pa tudi A . Piskernik . Rastline za muzejski herbarij je nabiral tudi Maks Wraber . Tudi po osamosvojitvi Prirodoslovnega muzeja naj bi za dotok herbarijskega materiala skrbel  univerzitetni herbarij (LJU), ki se je intenzivno začel razvijati po drugi svetovni vojni . Tone  Wraber je (neformalno) predlagal, da bi nekoč morda združili muzejsko (LJM) in univerzitetno  (LJU) herbarijsko zbirko . To idejo bi lahko uresničili v novi muzejski stavbi . Tako bi bili obe  največji nacionalni botanični zbirki združeni in lažje dostopni strokovni javnosti .  Glavno  delo  kustosa  Andreja  Martinčiča  je  bilo  urejanje  starih  herbarijev .  Sodeloval  je  tudi pri ureditvi dioram, ni pa nabiral rastlin za (muzejski) herbarij . Prav tako ni materiala za  muzejsko herbarijsko zbirko v času, ko je bil kustos, nabiral Tone Wraber . Več rastlin za herbarij  je v letih, ko je bila zaposlena v muzeju, nabrala Nada Praprotnik .  V  devetdesetih  letih  prejšnjega  stoletja  smo  botaniki  želeli,  da  bi  se  podatki  o  nahajališčih  rastlin  zbirali  v  enoten  sistem .  Tomaž  Seliškar,  Andrej  Seliškar  in  Brane  Vreš  so  izdelali  nekakšen predhodnik sistema FloVegSi in v tem programu so bile sprva na voljo tudi etikete  z  arealno  karto .  Po  prehodu  na  novejše  računalnike  pa  se  je  to  žal  opustilo .  Po  letu  2015  z  zbiranjem rastlin za muzejski herbarij nadaljuje Špela Pungaršek . Zaradi pomanjkanja prostora  nabira predvsem rastline, ki so pomembne za tekoče taksonomske študije  in primerke, ki so  zanimivi z vidika razširjenosti vrst . Dotok novega herbarijskega materiala je bil v zadnjem stoletju razmeroma majhen, ker ima  herbarij samo enega kustosa, pa tudi zaradi omejenih možnosti za terensko delo . Slika 6: Dotok herbarijskih primerkov po letih do osamosvojitve Prirodoslovnega muzeja Slovenije .  Figure 6: The inflow of herbarium specimens until the independance of the Slovenian Museum of Natural History .  60000 30000 50000 20000 40000 10000 0 18 33 18 88 18 55 19 01 18 38 18 94 18 66 19 27 18 36 18 94 19 44 18 58 19 13 18 43 18 97 18 66 19 36 Št . h erb ar ijs ki h p ol Leto  Novo pridobljene herbarijske pole do leta 1944  Št . vseh pol v herbarijski zbirki do leta 1944 63 Nada Praprotnik, Špela Pungaršek Kustodiat za botaniko / Department of Botany 5. Značilnosti herbarija Prirodoslovnega muzeja Slovenije Muzejski herbarij  je bil po drugi svetovni vojni shranjen po omarah v  t .i . botanični  (her- barijski) sobi (Sl . 8) in je predstavljal »znanstveno gradivo, ki ga botaniki uporabljajo kot pri- merjalni material« (Piskernik 1951a) . Zaradi pomanjkanja prostora so v sobi delovali tudi trije  honorarni znanstveni sodelavci za splošno zoologijo, entomologijo in botaniko ter kustos in ad- ministratorka (Sl . 9) .  Herbarijske  omare  so  v  času  ravnateljevanja  Franceta  Planine  (1953–1955)  prestavili  v  zgornje nadstropje po višini pregrajene muzejske dvorane . Soba za herbarij  je bila  temačna,  zaradi  splošnega  pomanjkanja  prostora  v  PMS  pa  prej  podobna  ropotarnici  kot  prostoru  za  muzejsko zbirko . Zaradi prostorske  stiske  so bile herbarijske mape v omaro zložene v dveh  vrstah  in  zato  zelo  težko  dostopne  (prvo  vrsto  so morali  umakniti,  da  so  prišli  do  gradiva  v drugi vrsti) . Dezinsekcija ni bila mogoča . Prostor ni dovoljeval smotrne ureditve zbranega  gradiva . O tej problematiki je veliko pisala Nada Praprotnik (Praprotnik 2015) .  Slika 7: Dolšakov herbarij  (zgoraj) je bil med letoma  1926 in 1955 začasno shranjen  v Prirodoslovnem muzeju Slovenije, danes pa je del  herbarija Univerze v Ljubljani .  Spodaj je herbarij Valentina  Plemla . Arhiv PMS . Figure 7: Between 1926 and  1955 the herbarium of Fran  Dolšak (above) was temporarily  kept in the Slovenian Museum  of Natural History . Today it is  preserved in the herbarium of  the University in Ljubljana . The  herbarium of Valetnin Plemel  can be seen on the shelf below .  Archive PMS . 64 SCOPOLIA No 100 – 2021 Slika 8: Del skupnega herbarija  v prostorih Prirodoslovnega  muzeja Slovenije okoli leta 1950 .  Arhiv PMS .  Figure 8: A part of the common  herbaria in the Sloveniam  Museum of Natural History  around 1950 . Archive PMS . 65 Nada Praprotnik, Špela Pungaršek Kustodiat za botaniko / Department of Botany V  letu  1983  je  zaradi  slabe  strehe  in  zamašenih  odtokov  in  žlebov  med  vsakim  večjim  nalivom voda neposredno ogrozila del herbarijske zbirke, ki jo je bilo potrebno vselej začasno  umakniti v druge omare .  V letu 1985, 1986 in 1987 so herbarijsko zbirko preselili v veliko razstavno dvorano, ki so jo  spremenili v depo . Kupljene so bile nove herbarijske omare, narejene po meri . Jeseni 1987 je N .  Praprotnik vse herbarije preložila in v grobem uredila po večjih zbirkah .  V letu 1998 so herbarijske zbirke iz velike razstavne dvorane v stavbi PMS preselili v depo v  BTC . V istem prostoru so še entomološke in vretenčarske zbirke .  Po drugi svetovni vojni je bila zbirka torej preseljena že trikrat . Vsaka selitev, vsako prena- šanje tako občutljivega materiala kot so tudi več kot 200 let stare pole s posušenimi rastlinami  pri še tako previdnem prenašanju lahko trajno poškoduje muzealije . V herbariju so shranjeni  unikatni primerki, ki so bili najdeni in nabrani v naših krajih, rastline s klasičnimi nahajališči v  naših krajih, prvi primerki vrst, ki so bile nove za slovensko rastlinstvo, vrste poimenovane po  naravoslovcih in primerki, ki so kakorkoli povezane z njihovim delovanjem . Prav tako hranimo  primerke vrst, ki so pri nas uspevale v preteklosti, sedaj pa jih uvrščamo med izumrle vrste .  Stare herbarijske zbirke nimajo  inventarnih knjig v današnjem pomenu besede . Prav  tako  so etikete na starih polah pogosto nepopolne in navajajo le ime vrste . Po strokovnem dogovoru  tako posamezna herbarijska zbirka predstavljala eno inventarno enoto .  Slika 9: Soba s herbariji, v kateri so delali trije honorarni znanstveni sodelavci, kustos in administratorka .  Na sliki sta Alfonz Gspan (prvi z desne) in Stanislav Bevk (drugi z desne), ostalih oseb pa nam ni uspelo  identificirati . Arhiv PMS . Figure 9: A room with herbaria, where also three part-time employees have been working . On the picture are  Alfonz Gspan (first from right) and Stanislav Bevk (second from right), other could't be identified . Archive PMS . 66 SCOPOLIA No 100 – 2021 Herbarijske  zbirke  so  urejene  samo  delno .  Urejanje  zbirke  je  bilo  vselej  počasno  zaradi  nemogočih delovnih pogojev in pogostih selitev . Za vso zbirko je N . Praprotnik skrbela sama  tako, da je v herbariju opravljala dela snažilke, laboranta, tehničnega delavca in preparatorja .  Herbariji so  trenutno shranjeni v depoju v BTC, kjer za hranjenje  te zbirke niso primerni  pogoji: nista zagotovljeni konstantna temperatura (16-18° C) in konstantna vlažnost (40-55 %) .  Tudi  herbarijske omare niso najbolj  primerne . Nabavljene  so bile  kot  začasna  rešitev  zaradi  selitve  herbarija  v  veliko  razstavno  dvorano .  Biti  bi morale  kovinske,  in  čim  bolj  neprodu- šno zaprte . Prostor  s herbariji ni primeren za delo  in urejanje zbirk . Premalo  je površine za  odlaganje herbarijskih pol . Zrak je zastrupljen, zato v prostoru ni mogoče delati dalj časa . Sprva  ni bilo zagotovljenega prehodnega prostora (karantene) za razkuževanje novega materiala oz .  materiala,  s  katerim  delajo  domači  in  tuji  strokovnjaki . V  zadnjih  letih  se  za  razkuževanje  uporablja zamrzovalne skrinje drugih kustodiatov, material pa pred vnosom v centralni depo  počaka v na novo urejenem predprostoru . Še vedno pa ni primernega delovnega prostora, v  katerem bi delali oz . obdelovali posamezne zbirke ali primerke, kot je to običajno v drugih slo- venskih in tujih herbarijih .  6. Pregled zbirk kustodiata za botaniko 6.1. Herbarium J. K. Flysser Najstarejši znani herbarij na Slovenskem je herbarij Janeza Krstnika Flysserja (Praprotnik 1997b, 2015) . Herbarij je v obliki knjige, kar je bila v 17 . stoletju ustaljena praksa . Nastajal je  pred letom 1696, muzej pa ga je pridobil iz zapuščine Karla Zoisa, ki je zanj napisal tudi seznam  (Sl . 10) Flysserjev herbarij je 45 x 31 cm velika knjiga z lesenimi platnicami, ki so vezane v  usnje . Na notranjem naslovnem listu je napis v latinskem jeziku:  »Herbarij Janeza Krstnika Flysserja iz Ljutomera, doktorja filozofije in medicine in strokov- njaka za botaniko, zbran leta 1696 na stroške Janeza Gabrijela Gallermayerja, učitelja filozofije  in doktorja medicine, sedaj javnega zdravnika .«  Herbarij ima 204 strani, na vsakem listu je prilepljenih štiri ali pet posušenih rastlin, skupaj  pa jih je 993 . Razporejene so po abecednem redu začetnic uporabljenih imen, ki so seveda pre- dlinnéjevska . Na prvem mestu je tedaj uporabljano latinsko ime, ki mu je v večini primerov  dodano tudi nemško ime .  V herbariju ni nobenih podatkov o nahajališčih . Velika večina rastlin  je značilnih  tudi za  naše kraje od morske obale do vrhov, nekaj pa je okrasnih vrst . Zbirka še ni strokovno obdelana,  prav tako pa ni nič znanega niti o Flysserju niti o Gallermayerju . Rastline so razmeroma dobro  ohranjene, nekatere lahko brez težav prepoznamo, drugih pa ne, ker niso pravilno nabrane .  V herbariju ni  nobene vrste,  ki  bi  bila  razširjena  samo na ozemlju Slovenije . Verjetno  je  nastal v prostoru Beneške republike oziroma na območju laške državnosti in kulture . Na zadnji  strani je prilepljena nenavadna rastlina, ki jo je Flysser sestavil iz cvetov in listov različnih vrst  in jo imenoval Hirco-Cervus . Hircus v latinščini pomeni kozla, cervus pa jelena . V nemščini je  dodal še izraz Missgeburdt, kar pomeni spaček ali pokveka . Primerek je torej križanec, ki ga je  rodila domišljija avtorja te herbarijske zbirke .  67 Nada Praprotnik, Špela Pungaršek Kustodiat za botaniko / Department of Botany Slika 10: Prva stran seznama vrst Flysserjevega herbarija, ki ga je napisal Karel Zois . Arhiv PMS .  Figure 10: The first page of the species list for Flysser's herbarium, that was written by Karel Zois . Archive PMS . 68 SCOPOLIA No 100 – 2021 6.2. Herbarium J. K. Erberg Baron Jožef Kalasanc Erberg (1771–1843) je v letih od 1794 do svoje smrti ob dolski graščini  uredil park, ki je bil dejansko botanični vrt z eksotičnim drevjem in cvetjem . Muzej je iz njegove  zapuščine dobil dve herbarijski knjigi (Praprotnik 2015) . Leta 1798 je Erberg v svojem vrtu  nabral rastline za tako imenovani Dolski herbarij (Herbarium vivum Lustthalense) . Na straneh  so prilepljene posamezne posušene rastline, katerih imena so zapisana v latinščini . Knjiga ima  135 listov . Zaključuje se z abecednim katalogom vrst .  Iz Erbergove zapuščine je v muzeju morda še zanimivejši herbarij . Na prvem listu je označeno  ime lastnika, ni pa bilo mogoče ugotoviti nabiralca rastlin in starosti herbarija . Herbarizirane  rastline rastejo na travnikih in v gozdovih v okolici Dola, nekaj vrst pa je gojenih . Pod posušene  rastline so nalepljene rumene in rdeče vaze . Na vsaki strani je več primerkov, ki so jim dodana  latinska imena in nemška imena . Skupaj je 389 vrst .  6.3. Herbarium B. Hacquet Balthasar Hacquet (1739 ali 1740–1815) je bil vsestranski naravoslovec, zdravnik, etnolog in  gornik . Pomembno je prispeval k razvoju naravoslovja na Kranjskem v drugi polovici 18 . stoletja .  Konec leta 1766 je prišel v Idrijo kot rudniški zdravnik . Nasledil je Joannesa Antoniusa Scopolija .  Leta 1773 je zapustil Idrijo in odšel v Ljubljano, kjer je bil do leta 1787 profesor anatomije, fiziologi- je, kirurgije in porodništva na liceju in babiški šoli . Kranjsko je zapustil leta 1787 .  Njegovo botanično najpomembnejše delo so Plantae alpinae Carniolicae (Hacquet 1782) .  V njem je opisal 12 rastlin iz kranjskih Alp in Istre, ki so bile po njegovem mnenju novi, še  neopisani taksoni . Vse je imenoval po nahajališčih . Herbarij  je  nastal  v  letih  1770–1785 .  Herbarijske  pole  so  opremljene  samo  z  latinskim  imenom vrste, manjkajo pa podatki o nahajališčih in času nabiranja (Sl . 11) . V herbariju je 2594  vrst v 15 mapah (Praprotnik 2015; Voss 1885) .  Nekatere od herbariziranih rastlin so tipski primerki, na osnovi katerih so bile opisane nove vrste . Triglavski svišč (Gentiana terglouensis), ki ga je našel na pobočjih Triglava in v bohinjskih  Alpah, je bila res nova, še neopisana vrsta . Na grušču na Triglavu je našel rastlino, podobno  regratu,  in jo opisal kot triglavski otavčič (Leontodon terglouensis) . Kasneje so ugotovili, da  Slika 11: Etiketi, značilni za herbarij Balthasarja Hacqueta . Njegov rokopis je na levi etiketi na sredini .  Foto: David Kunc Figure 11: Herbarium labels, characteristic for the herbarium of Balthasar Hacquet . His handwriting can be  seen on the left label in the middle . Photo: David Kunc . 69 Nada Praprotnik, Špela Pungaršek Kustodiat za botaniko / Department of Botany gre za enega od dimkov, obdržali pa so prvič zapisano vrstno ime . Zdaj veljavno latinsko ime  triglavskega dimka je Crepis terglouensis . Z Golakov je opisal golaško jelenko (Athamantha golaka) . Kasneje so jo uvrstili v monotipski rod Grafia in ohranili Hacquetov vrstni pridevek .  Zdaj veljavno ime je kranjska selivka (Grafia golaka) . V gorah nad Trento in na pobočjih Triglava je našel neznano vrsto grintavca . Nabral ga je  za herbarij, na etiketo pa napisal ime triglavski grintavec (Scabiosa terglouens) . V objavljenem  opisu ga je imenoval trentarski grintavec (Scabiosa trenta) . Kasneje so mnogi botaniki zaman  iskali Scabioso trento . Kasneje so ugotovili, da  je Hacquet našel že znano bledo obloglavko  (Cephalaria leucantha) . Scabiosa trenta pa je postala ena od slovenskih znamenitih rastlin, o  kateri so napisali mnogo strokovnih, poljudnih in pesniških člankov (Praprotnik 1985) .  6.4. Herbarium K. Zois Karel Zois (1756-1799), mlajši brat Žige Zoisa, je večino svojega življenja preživel na gradu  Brdo pri Kranju in na Javorniku pri Jesenicah . Kot eden izmed prvih botanikov in gornikov se je ukvarjal z raziskovanjem alpskega rastlin- stva, zlasti v Julijskih in Kamniško-Savinjskih Alpah ter v Karavankah . Odkril je nekaj novih  vrst, ki so jih opisali tuji naravoslovci, saj sam ni ničesar objavil (Praprotnik 1988, 2015; Voss 1885) . V letih 1785 do 1790 je na Brdu sadil alpske rastline ter domača in tuja drevesa . Ta nasad  je  bil  prvi  botanični  vrt  na  ozemlju Slovenije . V Arhivu Republike Slovenije  se  je  ohranila  botanična beležnica (1785–1792), ki je dragocen vir podatkov o nahajališčih nekaterih rastlin,  ki so povezane s Karlom Zoisom . Zbiral je tudi slovenska imena rastlin .  V njegovi zapuščini je najpomembnejši herbarij, ki je nastajal v letih 1785–1795 . V njem je  okoli 2100 primerkov v 10 mapah . Največ je alpskih rastlin, precej pa je tudi eksotičnih vrst,  ki verjetno izvirajo  iz parka ob posestvu Brdo . Rastline so prilepljene na pole, etikete pa so  napisane z različnimi pisavami; povsod manjka tako datum kot nahajališče (Sl . 12) . Herbarij je  bil sprva vključen v tako imenovani Kranjski herbarij (Herbarium carniolicum), vendar v taki  obliki ne obstaja več saj so ga združili s Splošnim herbarijem .  Nekatere od nabranih rastlin so tipski primerki, na osnovi katerih so bile opisane nove vrste  (Praprotnik 2015) .  V Bohinjskih Alpah in na Storžiču je Karel Zois našel zvončico, ki jo je poslal v Celovec  svojemu botaničnemu mentorju Francu Ksaverju Wulfenu, ki jo je opisal in imenoval po najdite- lju Zoisova zvončica (Campanula zoysii) . Spada med stare, terciarne rastline in endemite naših  Alp . Predstavlja rastlinstvo na sončni strani Alp . V kranjskih Alpah, ki meje s Koroško (torej v  Karavankah), je Zois našel rumenocvetno vijolico in jo »živo, še z zemljo« poslal Wulfenu, ki  jo je opisal in imenoval Zoisova vijolica (Viola zoysii) .  Slika 12: Etiketa značilna za herbarij Karla Zoisa,  kjer je napisano samo latinsko ime vrste .  Foto: David Kunc .  Figure 12: Herbarium label characteristic for Karel  Zois' herbarium . He wrote just the latine name of the  species . Photo: Karel Zois . 70 SCOPOLIA No 100 – 2021 Karel Zois je imel tudi najete nabiralce rastlin in eden od njih mu je iz Baške grape prinesel  neznano  vrsto  iz  družine  klinčnic .  Tudi  to  je  opisal  Wulfen  in  jo  imenoval  kratkodlaka- va  peščenka  (Arenaria villosa) . Kasneje  so  jo  uvrstili  v  rod  popkores,  ohranili  pa  so  vrstni  pridevek . Zdaj veljavno ime je kratkodlakava popkoresa (Moehringia villosa) . Gre za eno od  največjih rastlinskih posebnosti južnega dela Julijskih Alp (Praprotnik 2015) . 6.5. Herbarium F. W. Sieber Franz Wilhelm Sieber  (1789–1844)  se  je ukvarjal  z naravoslovjem, predvsem z botaniko .  Preživljal se je s prodajo herbarijskih primerkov, tako da je potoval tudi okrog sveta . V letih  1811 in 1812 je botaniziral po Italiji in tedanjih avstrijskih Alpah, leta 1812 pa se je povzpel tudi  na Triglav (Wraber 1995) . Nabrane in posušene rastline je izdajal v herbarijskih zbirkah z raz- ličnimi imeni .  V  herbariju  PMS  smo  doslej  evedentirali  okrog  200  Sieberjevih  pol  (Pungaršek 2017a, 2017b) .  Iz  Sieberjeve  zapuščine  je  muzej  dobil  še  okrog  690  dobro  ohranjenih  pol  iz  Senegala,  Kapske province, Nove Holandije (danes Avstralija), Egipta, Palestine in z otokov Mauritius,  Trinidad in Kreta (Voss 1885) . Sieber je bil v stiku s Francem Hladnikom .  6.6. Herbarium F. Hladnik Franc Hladnik  (1773–1844)  je  bil  v prvi  polovici  19 .  stoletja  osrednja osebnost  slovenske  botanike . Bil je duhovnik in dolga leta profesor in ravnatelj na gimnaziji v Ljubljani .Na številnih  ekskurzijah je začel raziskovati slovensko rastlinstvo . Prehodil je Kranjsko in sosednje Primorje,  Goriško in Koroško . Njegovo poznavanje kranjske flore je bilo tako temeljito in obširno, da so  njegove podatke navajali mnogi vodilni floristi Srednje Evrope . Zaradi znanja je bil spoštovan  in cenjen doma in na tujem (Bavcon & Praprotnik 2012; Praprotnik 2015; Voss 1885) .  Pomembna so bila njegova javna predavanja iz botanike, ki so jih smeli poslušati tudi gimna- zijci od petega razreda dalje . Vzgojil je nekaj učencev, ki so nadaljevali njegovo delo .  Najpomembnejše Hladnikovo delo  je nedvomno ustanovitev Botaničnega vrta v Ljubljani  (Vrt domovinske flore) leta 1810 . Vrt je je začel delovati v okviru Centralnih šol v času Ilirskih  provinc . Pod Hladnikovim skrbnim vodstvom se je vrt razvijal in se v kratkem času povzpel do  zavidljive višine (Bavcon & Praprotnik 2012; Praprotnik & Bavcon 2016) . Hladnik ni ničesar objavil . Ohranjenih je mnogo njegovih rokopisov, med katerimi so za- ključene celote, drugi pa so v fragmentih, neurejeni, nepregledni in neobdelani . Zbiral je tudi  slovenska imena rastlin .  V 36 letih je zbral obširen herbarij kranjskega rastlinstva, ki ga je leta 1836 daroval Kranjske- mu deželnemu muzeju . Herbarij je bil sprva vključen v Herbarium carniolicum, vendar v taki obliki ne obstaja več, ampak so ga združili s Splošnim herbarijem . Na herbarijskih etiketah so  največkrat zapisana samo latinska imena, le redko tudi nahajališča, datumov pa sploh ni . Le v  povezavi s korespodenco, rokopisnimi pripombami in na osnovi objavljenih del tujih botanikov  lahko včasih ugotovimo, kje je bila rastlina nabrana . Nekatere od herbariziranih rastlin so tipski  primerki, na osnovi katerih so bile opisane nove vrste (Praprotnik 2015) .  Leta 1804 je Hladnik na Planjavi v Kamniško-Savinjskih Alpah našel neznano vrsto svišča .  Poslal ga je Wulfenu v Celovec, ki pa ga zaradi smrti ni uspel opisati kot novo vrsto . To se je  zgodilo šele četrt stoletja kasneje . Svišč je dobil ime po nemškem botaniku J . A . Froelichu: Froe- lichov svišč (Gentiana froelichii subsp . froelichii) . Hladnik je na polo v svojem herbariju zapisal  71 Nada Praprotnik, Špela Pungaršek Kustodiat za botaniko / Department of Botany Slika 13: Herbarijska pola s Froelichovim sviščem (Gentina froelichii), kjer je Hladnik kar na herbarijski papir  zapisal ime vrste . Proti koncu življenja je oslepel, tako je bila njegova pisava z leti vse večja . Etiketa spodaj  desno je značilna za njegov herbarij, a so mu jo napisali drugi . Na njej je napisano ime vrste in nahajališče .  Foto: David Kunc Figure 13: A herbarium specimen with Froelich's Gentian (Gentiana froelichii), where Hladnik wrote the  species name on the herbarium paper . When he was older, he got blind, so his handwriting became largen and  larger . The label on the left below is characteristic for his herbarium, but he did not write it . Only the species  name and the locality are given . Photo: David Kunc . 72 SCOPOLIA No 100 – 2021 ime Gentiana carniolica, torej kranjski svišč (Sl . 13) . Nekateri njegovi botanični prijatelji pa so  svišč imenovali kar Hladnikov svišč (Gentiana hladnikii) . Zaradi mednarodno sprejetih pravil, ki  urejajo strokovno poimenovanje rastlin, je rastlina obdržala ime Froelichov svišč .Na ljubljanskem  gradu je Hladnikov vrtnar Andrej Fleischmann (Praprotnik & Bavcon 2016) našel še neznan rebrinec in ga posadil v Botanični vrt . Hladnik ga je opisal in imenoval Fleischmannov rebrinec  (Pastinaca sativa var . fleischmanni) . Na klasičnem nahajališču ne raste več . Obdržal pa se je kot  posebnost in dragocenost v ljubljanskem Botaničnem vrtu, v naravi pa ga več ne najdemo .  Hladnik je sodeloval pri zbirki Flora Germanica exsiccata (Praprotnik 1995) . Na eni od pol  v tej zbirki je rebrinčevolistna hladnikija (Hladnikia pastinacifolia) . Na Čavnu jo je morda prvi  opazil Freyer  in  jo pokazal Hladniku . Po slednjem so kasneje  rod  tudi poimenovali  (Wraber 2002) . V eksikatni zbirki so kot nahajališče zapisali »pri Ljubljani na Kranjskem« in poudarili, da  je primerek pravi okras zbirke posebnost in redkost . Rebrinčevolistna hladnikija je eden naših naj- značilnejših konzervativnih endemitov in edini endemični rod slovenske flore z eno samo vrsto .  6.7. Zbirka vzorcev lesa Pomanjkanje prostora je rdeča nit, ki povezuje vsa obdobja muzejske zgodovine . Prav zaradi  tega smo konec osemdesetih let začeli s preurejanjem podstrešja . Pri pospravljanju smo našli  prašen zaboj z ostanki zbirke lesa . Od 751 vzorcev lesa (Sl . 14), popisanih v inventarni knjigi,  se je ohranilo le 115 primerkov . Nekateri kosi so brez imen, samo s številkami, drugi z latin- skimi in slovenskimi imeni . Nekaj je tujega, eksotičnega lesa (Praprotnik 2015; Voss 1885) . Na slavnostnem odprtju Kranjskega deželnega muzeja v licejski stavbi 4 . oktobra 1831 je bila  »posebna kulturnozgodovinska atrakcija« vitrina s 108 domačimi vrstami lesa . Zbral jih je logar  C . Pinter iz Šmohorja (Hermagor) v Ziljski dolini . Vzorci lesa so nažagani v obliki hrbtov knjig .  Imena na njih so izpisana z zlatimi črkami kot naslovi: najprej nemško, nato latinsko, italijansko,  madžarsko in šele na koncu slovensko ime . Slovenska imena so podobna današnjim, le zapisana  so nekoliko drugače . Od razstavljenih primerkov domačih vrst lesa se je ohranilo le 64 primerkov .  6.8. Herbarium H. Freyer Henrik Freyer (1802–1866) se je z botaniko ukvarjal že v rodni Idriji in kasneje v gimnaziji  in na liceju . Posvečal se ji je tudi po svojem lekarniškem šolanju in v obdobju, ki ga je preživel  v muzeju v Ljubljani . Kasneje za svojo najljubšo vedo ni imel več časa (Praprotnik 2015; Voss 1885; Wraber 2002) . O mnogih  botaničnih  ekskurzijah  so  se  v Arhivu Republike  Slovenije  ohranili  Freyerje- vi rokopisni zapiski . Freyer je prispevke tudi objavljal, predvsem v reviji Flora . Nedokončan  je ostal njegov rokopis Kranjske in koroške flore (Flora excursoria Carniolae et Carinthiae) .  Freyer  je  sistematično zbiral  in objavil  slovenska  imena  rastlin  in živali  tako da  je začetnik  slovenske terminologije v naravoslovju (Praprotnik 2015) . Na  številnih  ekskurzijah  po  Kranjskem  je  v  letih  1830–1850  zbral  material  za  herbarij  (Sl . 15) . Sodeloval pa je tudi pri zbirki Flora Germanica exsiccata (Praprotnik 1995) . Opisal  je Blagajev volčin  (Daphne blagayana),  vrsto o kateri  so od  slovenskih  rastlin največ pisali  in  je vzbudila največ zanimanja . V maju  leta 1837  je nek kmet  iz Polhovega Gradca z Gore  prinesel Rihardu Ursiniju grofu Blagayu vejico rumenih jožefic . Blagay prinešene rastline ni  poznal, zato jo je naslednji dan poslal v ljubljanski muzej svojemu prijatelju Henriku Freyerju s  prošnjo, naj mu jo določi . Freyer je neznano vrsto poimenoval po grofu kot Daphne blagayana .  V spomin na kraljevski obisk je Blagay postavil spomenik kralju in njegovemu obisku . Blagajev  volčin oz . blagajko, so po tem dogodku začeli imenovati tudi kraljeva roža . Kar nekaj desetle- 73 Nada Praprotnik, Špela Pungaršek Kustodiat za botaniko / Department of Botany Slika 14: Zbirka lesnih gob in lesov, ki je bila do leta 1947 razstavljena v pritličju, kasneje pa so jo zaradi izgube  prostora (pritličje je zasedel Etnografski muzej) umaknili v depo . Od te bogate zbirke se je do danes ohranilo le  115 vzorcev lesa, več sto primerkov pa je bilo izgubljenih . Arhiv PMS . Figure 14: A collection of wood fungi and wood, that was until 1947 exhibited in the ground floor . Due to space  loss (the ground floor was occupied by the Ethnographic Museum), it was removed to the depot . Only 115 wood  samples from this rich collection were preserved until today and several hundred specimens were lost . 74 SCOPOLIA No 100 – 2021 tij  je bila vrsta glavna botanična redkost  in znamenitost Kranjske . Šele kasneje so ugotovili,  da je Blagajev volčin ilirska oziroma ilirsko-karpatska vrsta . Odkrili so tudi več nahajališč v  Sloveniji, pred nekaj  leti pa najbolj zahodno nahajališče v  Italiji v predgorju Karnijskih Alp  (Praprotnik 2004) . 6.9. Herbarium Ž. Graf Žiga Graf (1801–1838) je raziskoval rastlinstvo nekdanje Kranjske . Strokovno je sodeloval z  mnogimi, tudi vodilnimi botaniki svojega časa, ki jim je pošiljal podatke o nahajališčih redkih  rastlin in menjal posušene rastline . Kmalu si je ustvaril ugled in postal član prestižnih nara- voslovnih združenj . Njegova prezgodnja smrt  je pretrgala obetavno botanično kariero, saj bi  nedvomno presegel svojega učitelja Franca Hladnika (Praprotnik 2015; Predin 1997)  .  Odlično je znal preparirati rastline in njegov herbarij je zelo skrbno in lepo izdelan . Obsega  803 rodove in 4221 vrst kritosemenk (fanerogam) ter 142 rodov in 520 vrst necvetnic (kriptogam) . Grafov herbarij so vključili v Herbarium carniolicum (Voss 1885) . Sodeloval je tudi pri zbirki Flora Germanica exsiccata (Praprotnik 1995) .  6.10. Herbarium M. Tommasini Za botaniko  je Muzia Tommasinija  (1794–1879) v gimnazijskih  letih v Ljubljani navdušil  Franc Hladnik . Tommasini je sistematično raziskal rastlinstvo tedanjega avstrijskega Primorja  od Julijskih Alp do Kvarnerskih otokov (Praprotnik 2015) .  Gradivo z botaničnih ekskurzij je Tommasini zbral v obširni herbarijski zbirki, ki je shranjena v  tržaškem naravoslovnem muzeju . Poskrbel je, da so primorske rastline prišle v številne botanične  ustanove po Evropi, med drugimi tudi v PMS (Sl 16) . Sodeloval je pri herbarijski zbirki Flora Germanica exsiccata  (Praprotnik 1995),  za katero  je med drugimi vrstami prispeval bledo- Slika 15: Etiketa, značilna za  herbarij H . Freyerja . Na njej je  napisal ime vrste, nahajališče  v nemščini in datum nabiranja  ter se tudi podpisal . Foto: David  Kunc .  Figure 15: A herbarium label  characteristic for the herbarium  of H . Freyer . He wrote the  species name, the locality (in  German), the date and also the  collector . Photo: David Kunc . Slika 16: Herbarijska etiketa značilna za pole M .  Tommasinija .  Foto: Ciril Mlinar Cic .  Figure 16: Herbarium label characteristic for M . Tommasini .  Photo: Ciril Mlinar . 75 Nada Praprotnik, Špela Pungaršek Kustodiat za botaniko / Department of Botany rumeni ušivec (Pedicularis friderici-augusti), ki ga je našel na Slavniku . Opisal in imenoval ga  je po saškem kralju Frideriku Avgustu II . O neznanem ušivcu je pisal tudi muzejskemu kustosu  Dežmanu in njegovo pismo z risbo listov te rastline se je ohranilo v arhivu NMS (Križnar 2021) .  6.11. Flora Germanica exsiccata Posebna zanimivost so eksikatne (posušene) herbarijske zbirke, ki so izhajale v več izvodih  in so imele tiskane etikete, ki so bile objavljene v revijah ali posebnih prispevkih . Avtor oziroma  urednik  zbirke  je  pole  pošiljal  v  centurijah,  po  100  skupaj .  Pri  takih  zbirkah  so  sodelovali  različni botaniki . Ena prvih  takih zbirk  je bila Flora Germanica exsiccata, ki je nastajala v letih od 1830 do 1845 . Njen avtor je Heinrich G . L . Reichenbach (1793–1879) . Obsega 2600 pol  oziroma 26 centurij . Pri njej je sodelovala večina tedanjih kranjskih botanikov, ki so nabirali  predvsem endemične in redke vrste; nekatere so bile nove za botanično znanost . V zbirki je 256  primerkov z ozemlja današnje Slovenije, kar pomeni slabo desetino vseh primerkov  (9,8 %) .  Prvih  10  centurij,  katere  je  muzeju  podaril  F .  Hladnik,  je  bila  osnova  za  Splošni  herbarij .  Kasneje je muzej dobil še ostale centurije . V zbirki so med drugimi sodelovali Henrik Freyer,  Andrej Fleischmann, Žiga Graf, Muzio Tommasini, Franc Hladnik, Jurij Dolliner in Nikomed  Rastern (Praprotnik . 1995, 2015; Voss 1885) .  Med vrstami, ki so zanimive iz vidika razširjenosti, so kranjski jeglič (Primula carniolica),  idrijski jeglič (Primula x venusta), alpska možina (Eryngium alpinum) in Hladnikova bunika  (Scopolia carniolica f . hladnikiana) .  6.12. Herbarium V. Plemel Valentin Plemel (1820-1875) je bil botanik in njegova edina objavljena razprava Beiträge zur  Flora Krain's (1862) je tretje tiskano delo o flori Kranjske . V tem delu je objavil rezultate prvih  petnajstih let svojega dela (Praprotnik 1992, 2015; Voss 1885) . V letih 1839–1875 je na območju nekdanje Kranjske zbral prvi herbarij, opremljen z etiketami,  ki vsebujejo vse potrebne podatke (nahajališče, datum in ime nabiralca, Sl . 17) . Prvi je pisal  Slika 17: Etikete značilne za  herbarij V . Plemla . Več o njih  je pisala Praprotnik (1992) .  Foto: David Kunc . Figure 17: Herbarium labels characteristic for the herbarium  of V . Plemel . More about them  wrote Praprotnik (1992) .  Photo: David Kunc . 76 SCOPOLIA No 100 – 2021 herbarijske etikete  tudi v  slovenščini  (Praprotnik 1992, 2015; Wraber 1989) . Prva etiketa  napisana v slovenščini je priložena poli z dolgolistno rosiko (Drosera anglica) iz leta 1843 .  Večino  njegovega  herbarija  hrani  PMS, manjši  del  pa  je  v  herbarijski  zbirki  Univerze  v  Ljubljani (LJU) . V muzej je prišel v 54 fasciklih; 35 je bilo večjih, 19 pa manjših . V zbirki je  okrog 7000 pol . Etikete so  lahko napisane v slovenščini, sprva še v bohoričici, kasneje pa v  latinici . Pisane so tudi v nemškem jeziku (v gotici ali latinici), nekatere pa celo v cirilici . Imena  rastlin so v latinščini, velikokrat z dodanimi nemškimi in tudi slovenskimi imeni .  6.13. Herbarium K. Dežman Karel Dežman  (1821–1889)  je bil  v drugi polovici  19 .  stoletja vodilna osebnost  tedanjega  naravoslovnega življenja na Kranjskem . S svojo znanstveno kritičnostjo je ugodno vplival na  domačo  strokovno  dejavnost .  Deloval  je  v  botaničnem  zatišju med  Francem Hladnikom  in  Alfonzom Paulinom  in povezoval  njuni  obdobji . Kot botanik  se  je  začel  ukvarjati  z  novimi  področji .  Predvsem  s  fitogeografskimi  prispevki  je  presegel  dotedanjo  pretežno  floristično  usmeritev kranjskih naravoslovcev (Praprotnik 2015; Voss, 1885) . Sprva se je ukvarjal z botaniko . Rastline za herbarij je začel nabirati leta 1839 . Med nabranimi  primerki so tudi vrste z Ljubljanskega barja, ki so danes tam redke ali celo izumrle (Sl . 18) .  Sodeloval je tudi pri zbirki Flora exsiccata Austro-Hungarica .  Slika 18: Etikete, ki jih je za muzejski herbarij napisal K . Dežman . Foto: David Kunc . Figure 18: Herbarium labels characteristic for the museum's herbarium made by K . Dežman . Photo: David Kunc . 6.14. Herbarium J. Dolliner Jurij Dolliner (1794-1872) je bil zdravnik in botanik . Med bivanjem na Dunaju je raziskoval  rastlinstvo Spodnje Avstrije in leta 1842 objavil prvi popoln seznam tamkajšnjih semenk . Na  slovenskem ozemlju je raziskoval floro v okolici Radeč in Postojne ter v idrijskih in tolminskih  gorah (Praprotnik 2012b, 2015; Voss 1885) . PMS je njegov obširni herbarij dobil z odkupom . V njem je okrog 4000 herbarijskih pol . Na  isti poli je lahko več primerkov in tudi več različnih etiket z različnimi nabiralci in nahajali- šči (rastišči), zato ni vedno jasno, na kateri primerek se nanaša informacija (Sl . 19) . Dolliner je  sodeloval pri zbirki Flora Germanica exsiccata . 77 Nada Praprotnik, Špela Pungaršek Kustodiat za botaniko / Department of Botany Na Malem  polju  pod  Velim  poljem  v  Julijskih  Alpah  je  nabral  pritlikavo  brezo  (Betula nana L .) . Kasneje  te vrste na Malem polju niso več našli . V Dollinerjevem času  je bilo  tam  visoko barje, pastirji pa  so verjetno porezali  šoto . Zaradi  spremnjenega  rastišča  je prilikava  breza v Sloveniji izumrla .  6.15. Herbarium N. Rastern Botanik baron Nikomed Rastern (1806–1875) je zbral obširen herbarij, ki je značilna zbirka  ljubiteljskega botanika tistega časa . V njej je največ rastlin, ki jih je dobil z živahno izmenjavo  tako s poklicnimi naravoslovci - botaniki kot tudi z ljubitelji . Kranjska je tedaj slovela po pestrem  rastlinstvu, redkih in endemičnih vrstah . Precej let je bilo mogoče rastline s Kranjske dobiti le  od Rasterna (Praprotnik 2010, 2015; Voss, 1885) . V Rasternovi zbirki je okrog 6000 pol . Ko  so jo sorodniki po njegovi smrti prodali muzeju, je bila vključena v Herbarium carniolicum .  Okrog  leta 1840  je Rastern na Kozjeku pri Srednjem vrhu blizu Storžiča nabral neznano  vrsto iz rodu lukov, katero je Andrej Fleischmann našel na Mokrici in Storžiču . Urednik zbirke  Flora Germanica exsiccata jo je na herbarijski etiketi opisal kot novo vrsto škrlatni luk (Allium kermesinum) . Vrsta ima več klasičnih nahajališč in dva najditelja . Rastern je nekaj primerkov  nabral tudi za svoj herbarij .  6.16. Flora exsiccata Austro-Hungarica Ena  najobširnejših  herbarijskih  eksikatnih  zbirk,  pri  kateri  so  sodelovali  tudi  kranjski  (slovenski) botaniki,  je Flora exsiccata Austro-Hungarica, ki je nastajala na Dunaju od leta 1881 do leta 1913 . Njen glavni urednik je bil Anton J . Kerner von Marilaun . Po njegovi smrti je  delo nadaljeval Karl Fritsch, končala pa sta ga Heinrich de Handel-Mazzetti in Ignaz Dörfler . V zbirki je 40 centurij ali 4000 primerkov nižjih in višjih rastlin z ozemlja Avstro-Ogrske . So- delovalo je kar 204 botanikov . Herbarijski listki (shede) so bili tiskani in posebej objavljeni . Na  Kranjskem je bilo nabranih 130 vrst, med njimi seveda največ takih, ki imajo pri nas klasično na- hajališče . Seznam vrst, nabranih na Kranjskem, je objavil Paulin (1913) . Sodelovali so tudi Karel  Dežman, Franc Krašan, Alfonz Paulin, Simon Robič, Janez Šafer in Wilhelm Voss .  PMS hrani le prvih 20 centurij te zbirke (Praprotnik 2015) . Na eni izmed pol je kranjski  kamnokreč  (Saxifraga exarata  subsp .  carniolica),  ki  ga  je  tirolski  ljubiteljski  botanik  in  duhovnik Rupert Huter prvič videl in nabral na Višu v Zahodnih Julijskih Alpah . Čeprav ga je  našel na tem tedaj koroškem vrhu, ga je imenoval po deželi Kranjski .  Slika 19: Primer etikete, ki jo je napisal J . Dolliner . Foto: David  Kunc .  Figure 19: A herbarium label  written by J . Dolliner . Photo:  David Kunc . 78 SCOPOLIA No 100 – 2021 Slika 20: Herbarij LJM pred letom 1947, kjer je na spodnji polici in na desni strani druge police vidna Paulinova  Flora exsiccata Carniolica . Arhiv PMS .  Figure 20: Herbarium LJM before 1947 . On the shelf below and on the second shelf right you can see Paulin's  Flora exsiccata Carniolica . Archive PMS . 6.17. Flora exsiccata Carniolica Alfonz Paulin (1853-1942) je bil vodilni znanstvenik na področju rastlinoslovja na prelomu  19 . in 20 . stoletja . Njegovo delo je bilo vsestransko . Napisal je prvi izvirni botanični učbenik v  slovenskem jeziku, od leta 1886 do 1931 je vodil Vrt domovinske flore v Ljubljani . Dejaven je  bil pri prizadevanju za ohranitev naravne dediščine, zbral je mnogo gradiva za kritično Floro  Kranjske, vendar pa je žal ni napisal (Wraber 2008a; Praprotnik 2015) .  79 Nada Praprotnik, Špela Pungaršek Kustodiat za botaniko / Department of Botany Temeljni  kamen  novejše  slovenske  floristike  pa  je  njegova  herbarijska  zbirka  Kranjska  posušena  flora  (Flora exsiccata Carniolica  Sl .  20) .  Izhajala  je  od  leta  1901  do  1936  in  ni  dokončana . Izšlo je 20 centurij (2000 pol), 10 pred prvo svetovno vojno in 10 po njej . (Wraber 1966a) .  Je  ena  od  najpomembnejših  zbirk LJM,  saj muzej  edini  poleg  herbarija Univerze  v  Ljubljani (LJU) hrani izvod zadnjih desetih centurij .  6.18. Herbarium H. Högler V začetku 20 . stoletja  je nabiral  rastline za herbarij  tudi  ljubiteljski botanik  in zdravnik dr .  Hans Högler; o njem še ni veliko znanega . Bil je zdravnik v tobačni tovarni v Ljubljani . Sodeloval  je tudi z A . Paulinom . Dolšak (1936) je zapisal, da je bil Högler eden od Paulinovih »sotrudni- kov« pri zbirki Flora exsiccata Carniolica, čemur pa oporeka Wraber (1966) . V herbariju LJM je  shranjenih 17 Höglerjevih map, nahajališča rastlin pa so navedena tudi v njegovi rokopisni knjigi,  ki je shranjena v muzeju . V njej lahko preberemo, da je Högler s Paulinom pogosto zahajal na  botanične ekskurzije . Občasno so se jima pridružili še drugi botaniki, npr . A . Gspan, kar razkriva  nedavno objavljena fotografija (Dolinar & Vreš 2012) .  6.19. Herbarium E. Pajnič Edvard Pajnič (1872−1952) je bil pravnik in ljubiteljski botanik . Po drugi svetovni vojni je  bil honorarni znanstveni sodelavec v Prirodoslovnem muzeju Slovenije, ki hrani  tudi njegov  herbarij (Praprotnik 2015) . Rastline zanj je nabral med leti 1936−1938 . Obsega približno 2300  pol . Pajnič je vrste iz herbarija natančno popisal tudi v inventarnih knjigah, kjer je navedel tudi  nahajališča in čas cvetenja .  6.20. Lokalni in ekskurzijski herbarij (A. Piskernik, A. Budnar) Angela Piskernik (Praprotnik 2015; Stergar 2004) je kot ravnateljica sama ali skupaj z  Ano Budnar nabirala rastline za tako imenovani Lokalni in ekskurzijski herbarij .  Nekaj pol za ta herbarij so muzeju darovali tudi briolog Srečko Grom, duhovnik in ljubitelj- ski botanik Alojz Filipič ter gimnazijski profesor Leopold Zor . Herbarij obsega približno 700  pol . Na nekaterih etiketah je zapisano Herbarium Dr . F . Dolšak, ker je očitno Piskernikova na- meravala nadaljevati njegovo zbirko (Sl . 21) .  Slika 21: Etiketa iz lokalnega in ekskurzijskega herbarija, ki jo je  napisala Ana Budnar . Na njej je  zapisano Herbarium Dr . Fr . Dolšak,  saj je Piskernikova nameravala nadaljevati z nabiranjem rastlin za njegov herbarij .  Foto: Ciril Mlinar Cic .  Figure 21: Herbarium label from the  local and excursion herbaria written  by Ana Budnar . It is titled Herbarium  Dr . Fr . Dolšak, as Piskernik wanted  to continue the Dolšak's herbarium  collection .  Photo: Ciril Mlinar Cic . 80 SCOPOLIA No 100 – 2021 6.21. Herbarium zavarovanih rastlin Leta 1949 je nastal Herbarij po zakonu zaščitenih rastlin (Herbarium florae sub legis protectione;  Praprotnik 2015) . Obsega 20 pol in 18 vrst: alpsko azalejo (Loiseleuria procumbens = Kalmia procumbens), bodiko (Ilex aquifolium), črno murko (Nigritella nigra; verjetno gre za vrsto Nigritella rhelicanii), dišeči volčin (Daphne cneorum), dlakavo mahovnico (Oxycoccus palustris), kamniško  murko (Nigritella lithopolitanica), kranjsko (Scopolia carniolica) in Hladnikovo buniko (Scopolia carniolica f . hladnikiana), kranjski jeglič (Primula carniolica), madronščico (Linaria alpina), okro- glolistno rosiko (Drosera rotundifolia), planiko (Leontopodium alpinum), Wulfenov jeglič (Primula wulfeniana),  rogato  vijolico  (Viola cornuta),  srednjo  rosiko  (Drosera intermedia),  Sternbergov  klinček (Dianthus sternbergii), triglavsko rožo (Potentilla nitida), vodni orešek (Trapa natans) in  Zoisovo vijolico (Viola zoysii) . Rastline zanj je med letoma 1932 in 1949 v glavnem nabral Edvard  Pajnič, nekaj pa tudi Angela Piskernik . Slednja je napisana le na eni etiketi, a mnoge rastline so  navedene le z latinskimi in slovenskimi imeni, brez podatkov o nabiralcu, kraju in času nabiranja .  6.22. Herbarium M. Wraber Maks Wraber (1905-1972) je za herbarij PMS nabral približno 300 pol rastlin . Kot je zapisal  sam (Arhiv PMS), je za muzejski herbarij nabral t . i . kraški in pohorski herbarij . Prvi je vseboval  24 za kraško področje redkejših in značilnejših rastlin, drugi pa 252 cvetnic in praprotnic, ki so  jih zbrali, determinirali in začasno uredili dr . Maks Wraber, asistent Milan Piskernik in dijak  Anton Wraber . Temu je bilo v posebnem zavitku priloženih še 20 nedoločenih rastlin .  6.23. Herbarium N. Praprotnik V času službovanja v muzeju je Nada Praprotnik predvsem na ozemlju Slovenije nabirala  rastline za herbarij . Ta obsega približno 1000 herbarijskih pol .  6.24. Botanična zbirka Prve gimnazije Maribor Prva gimnazija Maribor je ob prenovi učilnic leta 2017 PMS podarila obsežno in razmeroma  dobro ohranjeno naravoslovno zbirko . Botanični del zbirke obsega 11 herbarijev v mapah  in  vezanih knjigah, zbirko semen in plodov, 12 modelov gob proizvajalca podjetja Arnoldi, izdelke  iz lanu ter tiskane barvno ilustrirane zvezke alpske flore (Babij 2018) .  6.25. Herbarium J. Šafer Janez Šafer (1838-1903) je bil  ljubiteljski botanik . Konec 19 . stoletja  je bil eden najboljših  poznavalcev kranjskega rastlinstva . PMS hrani njegovo obsežno zbirko lišajev (5 map), mahov  (8 map), praprotnic (2 mapi), golosemenk in enokaličnic, med katerimi je največ trav (5 map) .  Njegov herbarij mahov je poleg briološke zbirke Simona Robiča muzejska najstarejša in naj- pomembnejša zbirka mahov . Obsega 8 map s 1372 vrstami . 6.26. Herbarium S. Robič Simon Robič (1824-1897) je bil duhovnik in vsestranski naravoslovec, ki  je zbral obsežne  zbirke . Med njimi so herbariji mahov (2 mapi), lišajev (16 map) in gliv (8 map) . Skupaj z Valen- tinom Plemlom sta nabrala mapo lišajev in mapo gliv (Piskernik 1951a) . Zbiral je tudi sladkovodne in morske alge (3 mape) . 81 Nada Praprotnik, Špela Pungaršek Kustodiat za botaniko / Department of Botany 6.27. Herbarium A. Piskernik (Algae) V muzeju se je ohranila mapa, ki obsega 13 primerkov z 11 taksoni alg . Angela Piskernik je  alge nabirala leta 1912, ko se je izobraževala na morski zoološki postaji v Trstu (Die K . k . Zoo- logische Station in Triest; Praprotnik 2015, Pungaršek 2016a) . 6.28. Herbarium P. Titius (Algae) V herbariju PMS sta shranjeni dve zbirki stisnjenih in posušenih alg, ki jih je nabral pater Pij  Titius Vendel (1801-1884) V letih 1859 in 1869 jih je prejela Gimnazija Novo mesto in jih leta  1952 podarila muzeju . Poleg znanstvene imata zbirki veliko zgodovinsko vrednost (Battelli & Pungaršek 2016) .  6.29. Herbarium W. Voss (Fungi) Wilhelm Voss  (1874-1894)  je na Dunaju študiral naravoslovje . Večino svojega poklicnega  delovanja je bil profesor naravoslovja na ljubljanski realki (1874-1894) . Uredil je bogat naravo- slovni kabinet, katerega zbirke in bogata knjižnica so bili ukinjeni leta 1958 . Leta 1894 je bil na  lastno željo premeščen na realko na Dunaj (Wraber 2008b) . Bil je mikolog, raziskoval je glive na Kranjskem . V letih 1889-1892 je izšla njegova mono- grafija Mycologia Carniolica  (Voss 1889-1892), ki  je pravzaprav še vedno temeljno in edino  celovito delo za poznavanje kranjskih gliv . O kranjskih glivah je pisal v člankih že pred izidom  tega  dela .  Zanimala  ga  je  tudi  zgodovina  botaničnega  delovanja  na Kranjskem  (Voss  1884,  1885) . Raziskoval pa je tudi praprotnice in semenke .  PMS hrani njegovo obsežno zbirko gliv, ki so v 77 mapah .  6.30. Modeli gob H. Arnoldi PMS med svojimi zbirkami hrani modele gob Heinricha Johannesa Arnoldija (1813-1882),  ki  so  izdelani  iz  papirne mase  in  so  nastali  v  letih  1871–1894 .  To  je  zbirka modelov  in  ne  Slika 22: Arnoldiejva zbirka modelov gob v pritličju Prirodoslovnega muzeja Slovenije pred letom 1947 . Arhiv PMS .  Figure 22: Arnoldi's fungi model collection in the ground floor of the Slovenian Museum of Natural History  before 1947 . Archive PMS 82 SCOPOLIA No 100 – 2021 Slika 23: Arnoldiejva zbirka modelov gob v pritličju Prirodoslovnega muzeja Slovenije pred letom 1947 . Arhiv PMS .  Figure 23: Arnoldi's fungi model collection in the ground floor of the Slovenian Museum of Natural History  before 1947 . Archive PMS Slika 24: Anoldijevi modeli gob leta 1956 pred preureditvijo . Arhiv PMS . Figure 24: Arnoldi's fungi model collection in year 1956, before the rearrangement . Archive PMS . 83 Nada Praprotnik, Špela Pungaršek Kustodiat za botaniko / Department of Botany dejanskih  organizmov,  zato  ta  zbirka  nima  sistematske  vrednosti,  izjemna pa  je  po obsegu,  načinu  in kvaliteti upodobljenih gob . Ohranilo se  je 433 modelov 249 vrst gliv, kar pomeni,  da muzej hrani eno najbolj popolnih Arnoldijevih zbirk modelov gob na svetu (Sl . 22, 23, 24;  Pungaršek & Piltaver 2016, 2018) . 7. Digitalizacija zbirk Herbariji  so pomemben vir  informacij  o geografski  in  zgodovinski  razširjenosti  vrst  ter  so  osnova taksonomskih in evolucijskih študij . Vsaka herbarijska pola ima svojo zgodbo, ne govori  samo  o  zgodovini,  ampak  ima  tudi  znanstveno  vrednost .  Primerke  rastlinskih  vrst,  ki  so  v  določenem obdobju izumrle, lahko uporabimo pri raziskavah o evoluciji rastlin in njihovi diverzi- teti . Kljub naprednim tehnologijam pa večina svetovnih zbirk še ni digitalizirana in raziskovalci,  ki si želijo ogledati določene pole, morajo zanje še vedno zaprositi . Nedavni požar v brazilskem  narodnem muzeju, ki je v njihovi znanosti, zgodovini in kulturi povzročil neprecenljivo izgubo,  nas je opozoril, kako ranljive so muzejske zbirke . Čeprav digitalizacija muzejskih zbirk zahteva  veliko sredstev, so ta ob veliki ogroženosti zbirk upravičena (Briggs 2018) . Raziskava o herbarij- skih zbirkah na Balkanskem polotoku (Jogan & Bačič 2020) je razkrila, da je le malo podatkov  iz teh zbirk dostopnih javnosti: le majhen del teh zbirk je digitaliziran, podatki in fotografije niso  javno objavljene, izmenjava pol pa poteka zelo redko . Čeprav so herbariji na Balkanskem polotoku  večinoma v lasti univerz, inštitutov in muzejev, nimajo dovolj sredstev in osebja za opravljanje  svojega poslanstva . Prav tako ne sledijo novim standardom v herbarijih, imajo probleme s ško- dljivci in z zagotavljenjem primernih klimatskih razmer . Vodstva ustanov se teh težav večinoma  ne zavedajo . Raziskovalca zato sklepata, da so herbarijske zbirke na Balkanu resno ogrožene .  V PMS hranimo predvsem stare herbarijske zbirke, ki so za prenašanje zelo občutljive – suh  rastlinski material je zelo krhek in se hitro zlomi . Zato je pomembno, da jih po nepotrebnem  ne premikamo (mehanske poškodbe) in ne izpostavljamo previsokim ali prenizkim temperatu- ram, previsoki ali prenizki vlažnosti . Da bi herbarije torej čim manjkrat premikali in izposta- vljali klimatskim vplivom, je dobro, da so digitalizirani . Z ustrezno digitaliziranih herbarijskih  pol  lahko  raziskovalci dobijo podatke značilnostih  rastline  (npr .  s pomočjo  slikanega merila  izmerijo dele rastlin) in podatke o taksonu, lokaciji, rastišču, času, ko je bila rastlina nabrana,  ter njenem nabiralcu in določevalcu .  V  začetku  tega  stoletja  so  bili  podatki  iz  vseh  treh  eksikatnih  herbarijskih  zbirk  (Flora Germanica exsiccata, Flora exsiccata Austro-Hungarica in Flora exsiccata Carniolica)  vneseni v računalnik . Program za vnos podatkov je naredil Matjaž Černila . Pri vsaki herbarij- ski poli so podatki, ki so bili na izvirnih etiketah oziroma shedah (tiskanih etiketah objavljenih  v različnih strokovnih revijah) . Navedeno je ime vrste (taksona), velikokrat pa je dodano danes  veljavno ime . Pri nahajališčih so pogosto navedeni tudi slovenski toponimi;  imena krajev so  namreč navadno v nemščini . Na etiketi so lahko dodani tudi viri iz literature, različne opombe,  komentarji . . . V excelovi tabeli so bili popisani vsi ohranjeni primerki Pinterjeve zbirke vzorcev  lesa in jim dodana novejša imena vrst . V letu 2010 je Gozdarski inštitut Slovenije pod vodstvom  Dušana  Jurca digitaliziral Robičevo zbirko gliv v vžigaličnih  škatlicah . Podatke  so vnesli  v  excelovo tabelo in fotografirali vsako glivo in etiketo .  Velik del botaničnega materiala  je bil že strokovno obdelan  (Praprotnik 2015), a ne digi- taliziran .  Fotografirane  so  bile  herbarijske  knjige  in  posamezne  zgodovinsko  in  taksonomsko  pomembne pole, podatki s pol (z izjemo prej omenjenih eksikatnih zbirk) pa niso bili na voljo v  digitalni obliki . Večina herbarijskih zbirk ima rokopisne sezname vrst, ki jih hrani muzej (npr .  seznam Karla Zoisa o vrstah v Flysserjevi herbarijski knjigi, seznam Henrika Freyerja o vrstah v  herbariju Karla Zoisa in Balthasarja Hacqueta, seznam vrst v herbariju Žige Grafa, seznami vrst v  84 SCOPOLIA No 100 – 2021 mahovnih zbirkah, ki jih je pripravila Angela Piskernik, seznami modelov gob, ki jih je pripravila  Ana Budnar Tregubov), nekateri pa so shranjeni v Arhivu Slovenije ali izgubljeni (Praprotnik 2015) . Podatki iz teh seznamov še niso bili prepisani v digitalno obliko . Za potrebe razstave smo  tako v letu 2015 digitalizirali zbirko modelov gob H . Arnoldija: vse primerke smo fotografirali in  v excelovo datoteko vnesli podatke z etiket in nove določitve (Pungaršek & Piltaver 2018) . Na  enak način smo leta 2016 digitalizirali zbirke morskih alg (Battelli & Pungaršek 2016) . Ker  želimo, da bi bili podatki o primerkih v muzejskem herbariju čim bolj javno dostopni, smo v letu  2018 začeli z uporabo muzejske baze Galis . Ta omogoča različne prikaze in izvoz podatkov ter  hitro objavo predmetov na muzejski spletni strani . Tako bodo podatki o naših predmetih na voljo  raziskovalcem in zaiteresirani javnosti . Za botanične predmete sta bila posebej prilagojena vnosna  maska in šifrant, seznam taksonov pa nam je poslal prof . dr . Nejc Jogan z Univerze v Ljubljani .  Testno smo v bazo vnesli podatke iz Flysserjeve herbarijske knjige, nadaljevali pa z vnašanjem  podatkov obstoječih fotografiranih pol . Leta 2019 smo začeli z digitalizacijo Lokalnega in ekskur- zijskega herbarija . Do septembra 2021 smo v bazo vnesli 267 predmetov (pol ali primerkov v her- barijski knjigi) . Kupili smo fotografsko opremo, ki nam bo omogočila enostavnejše fotografiranje  herbarijskih pol . V letu ob 200-letnici muzeja smo na novo digitalizirali tudi herbarijske knjige  (Flysserjev herbarij, Dolski herbarij in herbarij iz zapuščine J . K . Erberga) . Zanje bomo pripravili  excelove sezname in različne analize vrstne sestave, da bi določili, kje so herbariji najverjetneje  nastali, oz . kje so avtorji vrste dobili .  8. Znanstveno raziskovalno delo PMS  je ustanova, v kateri deluje  tudi  raziskovalna enota, ki proučuje naravo  in kulturno  dediščino naravnega izvora .  Ana Budnar Tregubov najprej opravljala  terenske  raziskave v okolici Ljubljane  in zbirala  gradivo za zbirke . Na pobudo Frana Kosa je prevzela raziskovanje pelodov iz sedimentov na  najdišču mamuta pri Nevljah (Križnar 2021) . Po letu 1944 se je znanstveno ukvarjala predvsem  s paleobotaniko in postavila temelje paleopalinologije na Slovenskem (Budnar Lipoglavšek 1944, Budnar 1951, 1953) .  Ravnateljica Angela Piskernik  je po osamosvojitvi Prirodoslovnega muzeja Slovenije  raz- iskovala  življenje  in  delo  nekaterih  botanikov  in  napisala  prispevke  o  Viktorju  Petkovšku,  Francu Plemlu in Valentinu Plemlu ter Simonu Robiču, o briologu Janezu Šaferju in Edvardu  Pajniču (Piskernik 1949a, 1949b, 1952a, 1952b) .  Maks Wraber  je  v  muzejskem  obdobju  napisal  nekaj  fitosocioloških  prispevkov,  Andrej  Martinčič pa v tem času ni objavil ničesar .  Tone Wraber se je ukvarjal s floristiko in pisal o razširjenosti rastlinskih vrst, na primer o  Blagajevem volčinu (Wraber & Mikuletič 1965, Wraber 1966c) . Raziskoval je zgodovino  botaničnih raziskovanj in pisal o življenju in botaničnem delovanju Henrika Freyerja (Wraber 1966b) .  Objavil  je  tudi  seznam  zadnjih  dveh  centurij  Paulinove  zbirke  Flora exsiccata Carniolica (Wraber 1966a) .  Nada Praprotnik je raziskovala herbarijske zbirke ter življenje in delo mnogih naravoslovcev,  ki so se ukvarjali z rastlinstvom v naših krajih in sosednjih deželah: herbarij Janeza Krstnika  Flysserja iz leta 1696 ; Joannes Antonius Scopoli; herbarija barona Jožefa Kalasanca Erberga;  Franc  Ksaver Wulfen;  Balthasar  Hacquet;  Karel  Zois;  Franc  Hladnik;  zbirka  vzorcev  lesa; Henrik Freyer; Žiga Graf; Andrej Fleischmann; Muzio Tommasini; Ivan Nepomuk Biatzovsky;  Flora Germanica exsiccata (1830-1845); Valetin Plemel; Franc Plemel; Klemen Janša; Tomo  Zupan; Karel Dežman; Jurij Dolliner; Nikomed Rastern; Flora exsiccata Austro-Hungarica 85 Nada Praprotnik, Špela Pungaršek Kustodiat za botaniko / Department of Botany (1881-1913); Alfonz Paulin; Angela Piskernik . Podatke raziskav je objavila v različnih revijah,  v letu 2015 pa je v reviji Scopolia izšla njena razprava (Praprotnik 2015), kjer so navedene tudi prej omenjene objave . Preučevala je sistematiko, razširjenost in slovensko poimenovanje  praprotnic in semenk v Sloveniji (npr . Praprotnik 1982) .  V oviru pripravniške naloge je Špela Pungaršek v sodelovanju z mikologom Andrejem Piltaver- jem obdelala Arnoldijevo zbirko modelov (Pungaršek & Piltaver 2016; Pungaršek & Piltaver 2018) . V sodelovanju z algologom Claudiem Battellijem je pregledala in uredila muzejske zbirke  morskih alg (Battelli & Pungaršek 2016) . Začela je z obdelavo herbarija češkega naravoslov- ca F . W . Sieberja  (Pungaršek 2017a, 2017b)  in  raziskala botanično plat delovanja Žige Zoisa  (Pungaršek 2019b) . V okviru doktorskega študija na Univerzi v Innsbrucku se ukvarja s takso- nomijo in razširjenostjo vrst iz skupine Luzula sect . Luzula v Vzhodnih Alpah . 9. Razstave in pedagoško delo Med dejavnostmi PMS je tudi priprava stalnih in občasnih razstav, strokovnih in poljudno  znanstvenih  publikacij,  popularizacija  naravoslovenga  (botaničnega)  gradiva  in  pedagoška  dejavnost .  Kustodiat  za  botaniko  prav  s  pomočjo  razstav,  predavanj,  publikacij  in  drugih  medijev predstavlja javnosti sistematiko, floristiko, vegetacijo, ekologijo, naravovarstvo rastlin  in njihovih združb ter zgodovino botaničnih raziskovanj .  Razporeditev razstavnih prostorov pred osamosvojitvijo Prirodoslovnega muzeja Slovenije  je predstavil Križnar (2021) . Leta 1944 so bili na desnem pritličnem hodniku razstavljeni ra- stlinski objekti v treh omarah . V prvi omari so bili modeli užitnih, neužitnih in strupenih gob  iz Arnoldijeve zbirke (Sl . 22, 23, 24) . Muzej je hranil tudi Arnoldijeve modele jabolk, hrušk  in sliv, ki so navedeni tudi v inventarni knjigi (Pungaršek & Piltaver 2018), a v Vodiču po zbirkah PMS (1949) niso več omenjeni . V drugi omari je bilo razstavljeno klasje vseh vrst žit  (Sl . 25), žitno in nekatero drugo semenje (Sl . 26) . V tretji omari so bili na ogled vzorci gradbe- nega in pohištvenega lesa domačega in deloma tujega drevja v obdelani in neobdelani obliki,  lesne gobe in drevesna semena (Sl . 14) . Razstavljeni so bili tudi rastlinski predmeti iz eksotične  zbirke dr . Holuba, npr . bombaževec, papirovec, orehi kokosove in nubijske palme in maladi- vijski oreh . Na hodniku v prvem nadstropju so razstavljali tudi žive rastline, za katere so se še  posebej zanimali učitelji osnovnih in profesorji srednjih šol (Vodič po zbirkah PMS 1949) .  Kot  je  razvidno  iz  vodnika,  so  bile  herbarijske  zbirke  shranjene  v  posebni  herbarijski  sobi  (Praprotnik 2015) . Leta 1947 je Prirodoslovni muzej v korist Etnografskega muzeja izgubil  tri naravoslovne dvorane v pritličju in razstavne površine so morali skrčiti (Arhiv RS AS 1982 .  Piskernik dr . Angela) . V arhivu Prirodoslovnega muzeja Slovenije smo našli  tudi  fotografijo  prečnega prereza debla bukve, ki je bila shranjena v kleti (Sl . 27) . Kot je razvidno iz vodnika po muzeju iz leta 1949 (Vodič po zbirkah PMS 1949), sta bila  v prvem nadstropju v kotnih omarah predstavljena dva  življenjska prostora:  alpski  svet  pod  Jalovcem in del Ljubljanskega barja . V slednjem so bile prikazane tudi nekatere rastlinske vrste,  ki so omenjene v vodniku: ločje (Juncus sp .), bičje (verjetno so razstavili biček - Schoenoplectus sp . in ne bičje Isolepis sp .), beli lokvanj (Nymphaea alba), trst (Phragmites australis) in šotni  mah (Sphagnum sp .) . S slike (Sl . 28) je razvidno, da so v dioramo umestili tudi brezo (Betula sp .), rogoz (Typha sp .), črno jelšo (Alnus glutinosa), zelo verjetno se v ozadju vidi tudi klobčasto  ločje (Juncus conglomeratus) . V diorami je bil tudi preparat modre stožke (Molinia caerulea),  ki se je ohranil do danes . Večina rastlin je bila pripravljena tako, da so jih najprej posušili in  nato pobarvali . Listi za brezo so bili izdelani iz papirja in pobarvani ter z ovijanjem papirja pri- lepljeni na vejice . Lokvanj je bil umeten, izdelan iz blaga .  86 SCOPOLIA No 100 – 2021 Slika 25: Muzej je hranil veliko zbirko žitnih klasov, ki so popisani v inventarni knjigi . Leta 1947 so zbirko  umaknili iz razstavnih prostorov in njena usoda ni znana . Arhiv PMS .  Figure 25: The museum has kept a rich collection of cereal spikes, that are listed in the inventory book . In year  1947 the collection was removed from the exhibition place and its fate remains unknown . Archive PMS . 87 Nada Praprotnik, Špela Pungaršek Kustodiat za botaniko / Department of Botany Slika 26: Zbirka semen, ki je bila pred letom 1947 razstavljena v pritličju muzeja . Kasneje naj bi jo umaknili v  depo . Zbirke danes v prostorih muzeja ni več in njena usoda ni znana . Arhiv PMS .  Figure 26: A collection of seeds was exhibited before 1947 in the ground floor of the museum . Later it was  removed to the depot . Today it is no longer kept in the museum and its fate remains unknown . Archive PMS . 88 SCOPOLIA No 100 – 2021 Slika 27: Prečni prerez debla bukve, ki je bil shranjen v kleti muzeja . Na zadnji strani fotografije je zapisano:  »Propadel drevesni stožec bukve premer 193−185 cm . Podrobneje glej v botaničnem inventarju .« Žal v  ohranjenih inventarnih knjigah nismo našli zapisa o tem predmetu, niti ni jasno, kje je končal . Arhiv PMS . Figure 27: A cross section of a beech trunk, that was kept in the basement of the museum . On the back side of  the photography it is written: »A decayed beech tree cone wit the diameter 193−185 cm . For more details look  in the botanical inventory .« Nevertheless, we couldn't find any information about it in the preserved inventory  books and it is not known, where it ended . Archive PMS . 89 Nada Praprotnik, Špela Pungaršek Kustodiat za botaniko / Department of Botany Čeprav vodnik (Vodič po zbirkah PMS 1949) omenja tudi, da v alpski diorami »skale krase  alpske  rastline z nizko rastjo  in pestrostjo cvetov«, pa  teh ni vidnih na  fotografiji  (Sl . 29,  tudi  Wraber  1954) . Kot  je  razvidno  iz  stare  botanične  inventarne  knjige,  so  bili modeli  umetnih  rastlin iz blaga za diorame kupljeni med leti 1956−1960 . Med njimi tudi umetne rastline za alpsko  dioramo . Izdelala sta jih zakonca Slobodan in Stana Bogunović, ki sta bila tudi člana Društva obli- kovalcev Slovenije (Lozar Štamcar 2010) .  Med  letoma  1956  in  1958  so  v  muzeju  temeljito  preuredili  razstavne  zbirke  in  prešli  na  ekološki našin prikazovanja živali in rastlin . Takrat so nekatere razstavljene predmete pospravi- li v depoje (Aljančič 1973) . Izdelali pa so tudi številne male diorame (Sl . 30), ki jih je takratni  ravnatelj Anton Polenec predstavil v vodniku Narava v muzeju (Polenec 1959) . Rastline zanje  sta večinoma izdelala omenjena zakonca Bogunović in so popisane v botanični inventarni knjigi .  Slika 28: Diorama, ki je leta 1949 prikazovala del Ljubljanskega barja . Arhiv PMS .  Figure 28: A dioram from year 1949, presenting the Ljubljana moor . Archive PMS . 90 SCOPOLIA No 100 – 2021 Slika 29: Diorama, ki je leta 1949 prikazovala alpski svet pod Jalovcem . Arhiv PMS . Figure 29: A dioram from year 1949, presenting the alpine landscape under Mt . Jalovec . Archive PMS . Kasneje je bilo v muzeju več bolj ali manj odmevnih razstav z botanično vsebino: Tone  Wraber:  Naše  zaščitene  rastline  (1963)  –  prvo  pomembnejše  delo  botaničnega  naravovarstva do tedaj (Sl . 31) . Tone Wraber & al .: Ob stoletnici smrti Henrika Freyerja (1966) .  Nada Praprotnik: Ob 50-letnici Juliane (1976) . Marija Gosar: Travnik (1979) . Marija Gosar:  Prizadevanja  naravoslovcev  na  Slovenskem  in  njihov  prispevek  k  narodni  kulturi (1981) . Nada Praprotnik: Zdravilne rastline (1984) . Čedomil Šilić (Sarajevski muzej): Drevesa in grmi Jugoslavije (1984) . Nada Praprotnik: Blagayev volčin – naša botanična znamenitost (1988, Polhov Gradec) . Nada Praprotnik: Blagayev volčin – naša botanična znamenitost (1988, PMS) . Narodni muzej Slovenije: Slovenci v letu 1789 (1989, sodelovanje) . 91 Nada Praprotnik, Špela Pungaršek Kustodiat za botaniko / Department of Botany Tone  Wraber,  Peter  Skoberne  in  Nada  Praprotnik:  Ogrožene  praprotnice  in  semenke  v  Sloveniji (1989, PMS) . Tone  Wraber,  Peter  Skoberne  in  Nada  Praprotnik:  Ogrožene  praprotnice  in  semenke  v  Sloveniji (1989, Gospodarsko razstavišče) . Nada Praprotnik: 50 . obletnica smrti botanika Alfonza Paulin (1853-1942) (1992) . Tone Wraber in Nada Praprotnik: 75 let botanike na ljubljanski Univerzi (1995, Biološko središče) . Varstvo narave na Slovenskem (1995) . Nada Praprotnik & Marko Dobrilovič: 200 . letnica smrti botanika Karla Zoisa (1756-1799)  (1999: Brdo pri Kranju; 1999-2000: PMS) . Nada Praprotnik: Alpiner botanischer Garten Juliana in Trenta . Biološki inštitut Botaničnega  vrta v Münchnu, 2001: 100 Jahre Alpengarten auf dem Schachen . München . Špela Pungaršek: V kraljestvu gliv (2016-2017: PMS, 2017: Bled) Valerija Babij, Špela Pungaršek: Kako potujejo semena (2018-2019: PMS, 2019: Naklo) Slika 30: Mala diorama z razstave Narava v muzeju, ki prikazuje alpski svet s sliko Triglava v ozadju . Arhiv PMS . Figure 30: A small diorama from the exhibition Nature in the museum, that represents the alipne landscape  with the picture of Mt . Triglav in the background . Archive PMS . 92 SCOPOLIA No 100 – 2021 Slika 31: Del herbariziranih rastlin, ki so bile predstavljene na razstavi »Naše zaščitene rastline« leta 1963 .  Arhiv PMS .  Figure 31: A part of the herbarised plants, that were presented on the exhibition »Our protected plants« in year  1963 . Archive PMS . V obdobju po osamosvojitvi Prirodoslovnega muzeja Slovenije so kustosi za botaniko skrbeli  za popularizacijo botaničnega gradiva s pisanjem poljudnih in strokovnih prispevkov za naj- različnejše revije in zbornike, nastopali v medijih (časopisi, radio, televizija), imeli predavanja  tako v muzeju kot izven njega (za druge znanstvene in kulturne ustanove, za različna društva),  imeli vodstva po stalnih in občasnih razstavah ter v alpskem botaničnem vrtu Juliana . Danes  je  rastlinstvo  v  večji  ali  manjši  meri  predstavljeno  v  alpski,  barjanski  in  gozdni  diorami, ki so bile v zadnjih letih obnovljene . V botanični vitrini so s sliko in opisom predsta- vljene najpomembnejše muzejske herbarijske zbirke, razstavljen pa je tudi del Pinterjeve zbirke  vzorcev lesa (Praprotnik 2015) . Za popularizacijo botanike, muzejskih botaničnih zbirk in orodij za določanje organizmov  so kustosi skrbeli tudi na mnogih delavnicah . Tako že od leta 2012 sodelujejo na Dnevu očarlji- vih rastlin, številne delavnice pa so pripravili tudi v Juliani .  10. Alpski botanični vrt Juliana V 19 . stoletju so v Alpah začeli nastajati prvi alpski botanični vrtovi in v to skupino uvrščamo  tudi Juliano, ki je prvi in najstarejši alpinum v naravnem okolju na slovenskem ozemlju . Je di- slocirana enota Prirodoslovnega muzeja Slovenije  in deluje v okviru Kustodiata za botaniko  (Praprotnik 2007a, 2011c, 2012a) .  93 Nada Praprotnik, Špela Pungaršek Kustodiat za botaniko / Department of Botany Največ je o Juliani pisala N . Praprotnik . V prispevku (Praprotnik 2012a) je podrobneje  opisala zgodovino vrta po 2 . svetovni vojni . Iz tega obdobja so se ohranili različni dokumenti  in zapiski, ki  še niso bili  znani oziroma objavljeni  in ki podrobneje osvetljujejo dogajanja  v vrtu . Objavljen je spisek rastlin, ki so v vrtu uspevale in še uspevajo . V seznamu je 1343  taksonov .  Juliano je leta 1926 ustanovil tržaški posestnik in trgovec Albert Bois de Chesne (1871-1953;  Praprotnik 2018a) .  S podatki o rastlinskih nahajališčih so Bois de Chesnu pomagali oziroma svetovali Alfonz  Paulin,  prijatelj  Julius  Kugy,  Rajko  Justin  in  Carlo Marchesetti .  Pri  iskanju  rastlin  onstran  nekdanje meje, v Jugoslaviji, pa ga je večkrat spremljal in mu pomagal tudi dolgoletni vrtnar v  Botaničnem vrtu Franc Juvan .  Za vrt si je Bois de Chesne izbral zemljišče na Tožbarjevi zemlji, 50 metrov nad cerkvijo sv .  Marije, samo 30 metrov niže teče Soča . Nadmorska višina vrta je 800 metrov, leži na pobočju  Kukle in meri 2572 m2 . Jeseni leta 1926 so bila začetna dela že opravljena .  Bois de Chesne  je poskušal  rastlinam ustvariti vsaj podobne življenjske možnosti, kot  jih  imajo v naravi . Kugy je dejal, da naj bi bil sprehod po vrtu »botanično popotovanje iz doline na  kak julijski vršac« .  Največ  rastlin  so v  alpinum prinesli  iz Vzhodnih  in Zahodnih  Julijskih Alp, Furlanskega  hribovja,  s  kraških košenic  in predalpskega  sveta,  nekaj pa  tudi  iz Karavank  in Kamniško- -Savinjskih Alp . Levo do vhoda so posadili tujke, ki jih je ustanovitelj dobil iz Zahodnih Alp,  Pirenejev, Apeninov, Atlasa in Kavkaza . Bois de Chesne je imel z vrtom veliko veselja, pogosto  pa je bil tudi razočaran, saj mnoge rastline v vrtu niso uspevale .  Po kapitulaciji Italije leta 1943 mu vrt ni bil več dostopen . Med drugo svetovno vojno in nekaj  let po njej je bil vrt bolj ali manj prepuščen sam sebi . Vojna vihra mu ni prizanesla . Že pred pri- ključitvijo dela Primorske k novi Jugoslaviji je v začetku leta 1947 nova oblast poskrbela, da  so vrt začasno zavarovali . Slovenski botaniki so ga začeli obnavljati . Leta 1949 je strokovno  vodstvo prevzel Prirodoslovni muzej v Ljubljani pod vodstvom dr . Angele Piskernik (Sl . 32,  33, 34) . Njena velika zasluga je, da Juliane niso prepustili propadu, ampak so jo obnovili, zanjo  skrbeli in jo tudi zavarovali . Uradno so jo zavarovali kot »prirodno znamenitost« leta 1951 . Po  letu 1953 sta za Juliano skrbeli občina Bovec in Goriška turistična zveza . Ni pa imela strokov- nega vodstva .  Turistično  olepševalno  društvo  Bovec  je  v  vrtu  6 .  julija  1958  odkrilo  spominsko  ploščo  Albertu Bois de Chesnu . Leta 2019 je Martina Tekavec napis na plošči obnovila .  Leta 1959 so se lotili novega preurejanja vrta . Vodil ga je prof . Ciril Jeglič, ki se mu je leta  1960 pridružil tedanji muzejski kustos za botaniko Tone Wraber . S 1 . januarjem 1962 je Juliana  dokončno prešla pod upravo PMS . Do leta 1968 je zanjo strokovno skrbel Tone Wraber, do leta  1975 pa v Prirodoslovnem muzeju Slovenije ni bilo kustosa za botaniko . Od leta 1975 do leta  2013 pa je bila strokovni vodja vrta Nada Praprotnik, od leta 2014 naprej pa Špela Pungaršek .  Zaradi nizke nadmorske višine in mikroklimatskih posebnosti, visokogorske rastline v vrtu  slabo uspevajo . Klima v Juliani bolje ustreza kraškim rastlinam, ki v vrtu lepo uspevajo .  V Juliani je bilo v različnih obdobjih različno število vrst . V času A . Bois de Chesna je bilo  njihovo število ocenjeno na 950, Angela Piskernik piše o 1000 vrstah, okrog leta 1960 pa jih je  bilo domnevno okrog 900 . Te številke so verjetno nekoliko pretirane . Zdaj v vrtu raste okrog  600 različnih vrst (Praprotnik 2012a) .  Simbol  vrta  je  Zoisova  zvončica  (Campanula zoysii),  ki  kot  endemična  vrsta  predstavlja  tudi rastlinstvo na sončni strani Alp .V Juliani ne uspeva najbolje, čeprav je Jeglič (1963) celo  zapisal, da se je »samoniklo vrasla v skalo« . Najdemo jo tudi že na skali v Soči v bližini izliva  Mlinarice .  94 SCOPOLIA No 100 – 2021 Slika 32: Pri vhodu v Alpski botanični vrt Juliana 11 . junija 1949 . Tega leta so botaniki Prirodoslovnega muzeja  Slovenije organizirali ekskurzijo v Julijske Alpe, kjer so nabirali rastline in jih prenesli v Juliano . Pridružili  so se jim dijaki Vrtnarske šole v Celju in člani Gozdarskega inštituta (Budnar 1949) . Na sliki: Barbič Franc,  Hönigman Janez, Piskernik Angela, Budnar Ana, Šuštar, Brelih Savo . Arhiv PMS . Figure 32: At the entrance of the Alpine Botanical Garden Juliana on the June 11th 1949 . In this year the  botanists of the Sloveniam Museum of Natural History organized an excursion to the Julian Alps, where  they collected plants and replanted them in Juliana . Some high school students from the Gardening School in  Celje and some employees of the Forestry institut joined them (Budnar 1949) . On the picture: Barbič Franc,  Hönigman Janez, Piskernik Angela, Budnar Ana, Šuštar, Brelih Savo . Archive PMS . 95 Nada Praprotnik, Špela Pungaršek Kustodiat za botaniko / Department of Botany Z vrtom je povezana Kugyjeva Scabiosa trenta, skrivnostni trentarski grintavec, za katerega  se je izkazalo, da je navadna bleda obloglavka (Cephalaria leucantha) . V vrtu cveti običajno  septembra, vedno pogosteje pa že v drugi polovici avgusta . Rastline je že Bois de Chesne vzgojil  iz semen, ki jih je nabral na skalah okrog Devina .  Blagajev volčin  (Daphne blagayana), ki  je botanična znamenitost  in vrsta, o kateri  so na  Slovenskem največ pisali, so prvotno posadili na gredico v osrednjem delu vrta, vendar tam ni  najbolje uspeval . Sam se je »preselil« nekoliko višje in levo na pobočje pod Belvederom . Konec  aprila in v začetku maja zacveti prava smetanasto bela preproga, ki jo opazimo že s ceste . Nekaj  primerkov je tudi že »ušlo« iz vrta .  Alpska možina (Eryngium alpinum) je ena od ogroženih in zavarovanih rastlin, ki v Juliani  zelo lepo uspeva in jo mnogi obiskovalci hodijo občudovat v naš vrt . V letu 2012 pa v vrtu ni  bilo niti enega cvetočega primerka . Tega se dolgoletna vrtnarica Marija Završnik ne spominja .  Bratinski  (zrasloprašnični)  rumeni  svišč  ali  bratinski  košutnik  (Gentiana lutea  subsp .  symphyandra) je v časih, ko je vrt vodil Tone Wraber, po njegovem pripovedovanju skoraj vsako  leto cvetel . Po letu 1975 pa so rasle samo necvetoče rozete . Spet je začela cveteti pred kakšnim  desetletjem in v letu 2011 je zacvetelo rekordnih šest primerkov .  Rebrinčevolistna hladnikija (Hladnikia pastinacifolia) je ena od rastlinskih vrst, ki ne raste  na gredici, na katero so jo posejali . Razselila se je po vsem vrtu in raste ob stezah .  Hladnikova  bunika  (Scopolia carniolica  f .  hladnikiana)  je  endemična  oblika  kranjske  bunike . V Juliani iz Botaničnega vrta v Ljubljani prinesene rastline nikakor »nočejo« uspevati .  Že vrtnar Jože Završnik je na vse načine poskušal, da bi lepše rasle . Spomladi leta 2010 pa smo  našli vsaj deset visokih, močnih, cvetočih primerkov Hladnikove bunike le nekaj metrov stran  od njene gredice, vmes je bila le ograja .  Slika 33: Ana Budnar Tregubov pri delu v Juliani 11 . junija 1949 . Arhiv PMS . Figure 33: Ana Budnar Tregubov at work in Juliana on June 11th 1949 . Archive PMS . 96 SCOPOLIA No 100 – 2021 Tudi endemični kranjski jeglič (Primula carniolica) v vrtu ne raste najbolje . Nekaj primerkov  pa smo našli zunaj vrta ob slapu .  Lepo  pa  uspeva  idrijski  jeglič  (Primula  x  venusta),  križanec med  kranjskim  jegličem  in  avrikljem . Ponavadni tudi dobro plodi . Pred nekaj leti so nekaj semen posejali v Botaničnem  vrtu v Ljubljani, nekaj jih je vzklilo in leta 2008 je ena rastlinica tudi zacvetela . Komenski svišč (Gentiana x laengstii nsubsp . komnensis) je zanimiv križanec med bratin- skim košutnikom  in panonskim sviščem . Cvetni popki niso  rumene barve, ampak  rjavkasto  purpurni . Ko se odprejo, zažarijo v nenavadnih barvah za svišče . Križanca je opisal s Komne  Ernest Mayer . V Juliani raste bratinski košutnik, ki cveti skoraj vsako leto . Panonski svišč pa  v vrtu že zelo dolgo sploh ni cvetel . Ne najdemo jasnega odgovora oziroma enostavne razlage,  kako  se  je  komenski  svišč  leta  2008  lahko pojavil  v  Juliani . Kasneje  je  pognal  samo  listne  rozete, leta 2020 pa ponovno zacvetel .  V  vrtu  je  nastal  križanec Daphne alpina  x Daphne striata .  V  naravi  starševski  vrsti  ne  rasteta skupaj na istih nahajališčih . Rastlina še nima imena .  Izšlo je pet vodnikov po Juliani: Jeglič (1963) in Praprotnik (1976, 1989, 1997a, 2000c,  2000d, 2000e, 2005d, 2011c), priročnik (Pungaršek 2015) s kratkimi opisi rastlin povzetih po  interaktivnem določevalnem ključu (Nimis in sod . 2014) in otroški vodnik (Pungaršek 2016b) .  V zadnjih štiridesetih letih je bilo v vrtu marsikaj obnovljenega in tudi na novo narejenega,  kar je zaposlenim delo v vrtu olajšalo . Zalivanje rastlin s škropilnicami je zamenjal namakalni  sistem . Po skoraj devetdesetih letih je bila zgrajena vhodna hišica in v vrt napeljana elektrika .  Izdelane so bile nove označevalne tablice za rastline ter obvestilne in informacijske table ob  cesti in tudi v vrtu . Na vhodno hišico je nameščena tabla, ki obiskovalcem kaže, katere redke  rastline v določenem mesecu cvetijo v Juliani, na vrtni uti pa si obiskovalci lahko preberejo  zanimivosti  o  uporabnih  rastlinah  v  vrtu .  Zamenjana  je  bila  lesena  ograja, mize,  klopce,  korita  za  vodo  in  leseni  žlebovi  ter  vrtna  shramba .  Številna  obnovitvena  dela  so  vrtnarji  opravili kar sami . Popravili so ograjo in streho na nadstrešku vhodnega objekta ter izdelali  nove klopi .  V  vrtu  je  zaradi  pomanjkanja  osebja  znanstveno-raziskovalno  delo  oteženo,  a  občasno  poteka . Tekom sezone se obiskovalci lahko udeležijo napovedanih brezplačnih javnih vodenj,  vodeni obiski pa po dogovoru potekajo tudi za napovedane skupine . Najbolj razvejana je pro- pagandno popularizacijska dejavnost vrta, saj smo izdali vodnike, zloženke in filme v sloven- skem,  angleškem,  italijanskem, nemškem  in  francoskem  jeziku . Sodelujemo  tudi pri najbolj  množični prireditvi Triglavskega narodnega parka, pri Belarjevih dnevih, ki so se začeli leta  1999 v počastitev 24 . maja – Evropskega dneva parkov . Namenjeni so učenkam in učencem  petih razredov osnovnih šol iz neposredne okolice našega edinega narodnega parka .  Juliana  je od  leta 2004 vključena v  slovensko Mrežo botaničnih vrtov  in arboretumov  in  v mednarodno združenje Alpskih in arktičnih botaničnih vrtov (Alpine and Arctic Botanical  Gardens) . Sodeluje tudi z Mednarodno zvezo alpskih botaničnih vrtov (A .I .G .B .A . = Associazi- one Internazionale Giardini Botanici Alpini) in zlasti z Botaničnim vrtom Univerze v Ljubljani  in z zavodom Triglavski narodni park .  Juliana je zavarovana z različnimi zakoni . Na pobudo Angele Piskernik so jo leta 1951 za- varovali z odločbo (Uradni list LRS, št . 21-115/51 . Dne 19 . VI . 1951, str . 132–133) . Kot naravna  vrednosta je bila razglašena v Pravilniku o določitvi in varstvu naravnih vrednot . (ULRS, št .  111/2004 z dne 14 . 10 . 2004 . Priloga 1, ident . št . 1) . Kot naravni spomenik je Juliana omenjena  tudi v Zakonu o Triglavskem narodnem parku (ZTNP-1; ULRS, št . 52/2010 z dne 30 . 6 . 2010 .  Priloga 1: Ožja zavarovana območja v Triglavskem narodnem parku, št . 21)  V Juliani si prizadevamo, da na čim boljši način predstavimo rastlinsko raznolikost in do  neke mere tudi raznolikost življenjskih okolij . Skrbimo za ohranitev in predstavitev rastlinske- 97 Nada Praprotnik, Špela Pungaršek Kustodiat za botaniko / Department of Botany Slika 34: Botaniki, ki so pomagali pri urejanju Juliane 11 . junija 1949, slikani pri slapu v bližini Juliane . Na  sliki: Barbič Franc, inženir Fajdiga Danilo, Angela Piskernik, Tregubov Vlado, Ana Budnar (kasneje poročena  Tregubov) in Tožbar Anton . V ozadju viden lesen žleb, ki je dovajal vodo do rezervoarja za namakanje v vrtu .  Arhiv PMS .  Figure 34: Botanists, that helped with the rearrangement of Juliana on June 11th 1949 . The photograph was taken  at the waterfall near Juliana . On the picture: Barbič Franc, engineer Fajdiga Danilo, Angela Piskernik, Trgubov  Vlado, Ana Budnar (later married Tregubov) and Tožbar Anton . There is a wooden gutter, that supplies water to  the garden, in the background . Archive PMS . 98 SCOPOLIA No 100 – 2021 ga sveta Slovenije . Kljub nekaterim pomanjkljivostim, ki se jim ni mogoče izogniti, vidimo v  njem najznačilnejše in najlepše predstavnice rastlinstva naših Alp, njihovega predgorja in tudi  kraškega sveta . Med njimi najdemo tudi take, ki rastejo samo pri nas . Od ostalih večjih alpskih  botaničnih vrtov po Evropi se Juliana razlikuje prav po pestri mešanici alpskih in kraških vrst .  Tako kot po vseh drugih vrtovih, parkih in seveda tudi v naravi, nikoli ne vidimo vseh rastlin  hkrati, vedno pa cveti vsaj nekaj vrst .  10.1. Vrtnarji v alpskem botaničnem vrtu Juliana v Trenti Vrtnarji v Juliani so skrbniki žive muzejske rastlinske zbirke . V vrtu okopavajo in plevejo  gredice, s primerki iz narave nadomeščajo rastline, ki propadejo, ali pa jih vzgojijo iz semen .  Rastlinam poberejo semena, jih očistijo in shranijo . So prvi stik z obiskovalci, katerim podajo  informacije o vrtu in o rastlinah, ki tam uspevajo .  Anton Tožbar (1905−1993) je bil vrtnar v Juliani pred drugo svetovno vojno in po njej . Albert  Bois de Chesne ga je leta 1925 poslal na šolanje v Padovo . Uslužbenec PMS je bil od leta 1962 .  Upokojil se je leta 1967, vendar je še v pokoju z delom in nasveti pomagal svoji hčerki in zetu  pri urejanju vrta .  Ančka Kavs (1907−2000) je bila vrtnarica v Juliani pred drugo svetovno vojno in po njej .  Uslužbenka PMS je bila od leta 1962 . Upokojila se je leta 1965, vendar je tudi v pokoju rada pri- skočila na pomoč v vrtu . Marija Završnik (1948-) roj . Tožbar je nadaljevala delo svojega očeta Antona Tožbarja in se  zaposlila v vrtu leta 1965 . Leta 2004 se je upokojile . Ponovno se je zaposlila po smrti Jožeta  Završnika  leta  2006  in  se  dokončno upokojila  ob  koncu  leta  2017 . V vrtu  je  bila  zadolžena  predvsem  za  nabiranje  semen,  ki  se  ob  koncu  sezone  predajo  v  Botanični  vrt  Univerze  v  Ljubljani za skupni Index seminum . Jože Završnik (1946−2005) je bil vrtnar od leta 1970 do smrti leta 2005 . Skupaj s strokovno  vodjo je skrbel za nabiranje rastlin na terenu, njihovo vzgojo in presajanje .  Družinsko  tradicijo  v  Juliani  od  leta  2004  nadaljuje  Klemen  Završnik  kot  samostojni  strokovni sodelavec . V vrtu skrbi za nabiranje rastlin na terenu, njhovo presajanje in vzgojo iz  semen . Natančno vodi sezname dosaditev rastlinskih vrst in rastline fotografira . Sodeluje tudi  pri pripravi didaktičnih in promocijskih vsebin v vrtu ter občasno vodi obiskovalce .  Martina Tekavec je oskrbnica (vrtnarica) v Juliani od leta 2018, od leta 2021 je zaposlena  kot samostojna strokovna sodelavka . V vrtu skrbi predvsem za nabiranje semen in njihovo  sejanje . Kot akad . restavratorka tudi v vrtu opravlja restavratorska in ilustratorska dela ter  vodi skupine .  11. Vizija Kustodiata za botaniko V prihodnjih letih bomo na kustodiatu dokončno uredili herbarij po zgledu drugih evropskih  herbarijev . Poudarek bomo dali predvsem digitalizaciji obstoječega herbarijskega gradiva, ki bo  ob tem tudi strokovno obdelan . Povezali se bomo s strokovnjaki iz različnih področij in obdelali  še neobjavljene zbirke mahov, lišajev in gliv . Nabirali bomo nov material, ki je pomemben z  vidika taksonomije in razširjenosti rastlinskih vrst ter botanični material, ki bo posebej sprepa- riran za razstavno dejavnost . Pri tem bo zelo pomembno tudi dobro sodelovanje s preparator- sko službo . Naša vizija je, da herbarij LJM postane vir dragocenih digitaliziranih informacij o  rastlinskih vrstah v Sloveniji .  99 Nada Praprotnik, Špela Pungaršek Kustodiat za botaniko / Department of Botany Ker so herbarizirane rastline zelo občutljive za razstavljanje, živa zbirka rastlin predsta- vljena v alpskem botaničnem vrtu Juliana lepo dopolnjuje poslanstvo kustodiata za botaniko .  V  vrtu  uspevajo  številne  rastlinske  vrste,  ki  so  na  ozemlju  Slovenije  redke,  ogrožene,  endemične ali na drug način posebne, zato je Juliana zelo pomembna pri ohranjanju teh vrst .  Za njihovo uspevanje je ob zadnjih podnebnih spremembah potrebno veliko nege, izkušenj  in vztrajnosti . Skupaj s predanimi vrnarji bomo zbirko dopolnili z vrstami, ki so v Juliani  že  uspevale  v  preteklosti,  oz .  so  posebnost  slovenske  alpske  flore .  Preko  projektov  bomo  pridobili nove izkušnje, ki nam bodo v pomoč pri vzgoji rastlin, nabiranju semen in promociji  vrta . Tako kot do sedaj se bomo povezovali tako s slovenskimi kot tujimi botaničnimi vrtovi .  Še naprej bo v Juliani zelo pomembna pedagoška dejavnost, katere pomemben člen so vsi  zaposleni v vrtu . Z objavo digitalnega seznama vrst, ki bodo prikazane tako s sliko kot raz- širjenostjo in zanimivostmi bomo stopili v korak s časom . Naša vizija je, da vrt postane kraj,  kjer rastlinski svet in posebnosti slovenske flore lahko spoznavajo tako najmlajši kot tudi stro- kovnjaki botaniki .  Zaključek Botanični  kustodiat  Prirodoslovnega  muzeja  Slovenije  skrbi  predvsem  za  zgodovinsko  pomembne  botanične  in mikološke  zbirke, med  katerimi  je  tudi  najsterejši  herbarij  na  Slo- venskem . Nekatere  dragocene  botanične  zbirke  so  bile  po  umiku  v  depoje  izgubljene  in  ni  jasno, kje so končale . Tradicionalno ima kustodiat samo enega kustosa, ki poleg urejanja zbirk  strokovno vodi Alpski botanični vrt Juliano in sodeluje pri razstavni dejavnosti muzeja . V pri- hodnosti bo pozornost kustodiata usmerjena na digitalizacijo in urejanje obstoječega herbarij- skega materiala, nabirali pa bomo tudi nov rastlinski material . Skrbeli bomo za popularizacijo  botanike s pomočjo razstav v muzeju in z vodenji v Alpskem botaničnem vrtu Juliana .  Povzetek V  prispevku  povzemava  poslanstvo  delovanja  botaničnega  kustodiata  in  predstavlja- va  kustose  za  botaniko  (Angela  Piskernik,  Ana  Budnar  Tregubov,  Maks  Wraber,  Andrej  Martinčič, Tone Wraber, Nada Praprotnik  in Špela Pungaršek)  in kustose, ki so se ukvarjali  z botaniko (Henrik Freyer in Karel Dežman) . Osredotočava se na značilnosti herbarija Priro- doslovnega muzeja Slovenije, kjer so shranjene tudi mikološke zbirke, in predstavljava najpo- membnejše zbirke: herbarije J . K . Flysser, J . K . Erberg, B . Hacquet, K . Zois, F . W . Sieber, F .  Hladnik, zbirko vzorcev lesa, herbarije H . Freyer, Ž . Graf, M . Tommasini, Flora Germanica exsiccata, V . Plemel, K . Dežman, J . Dolliner, N . Rastern, Flora exsiccata Austro-Hungarica, Flora exsiccata Carniolica, H . Högler, E . Pajnič, lokalni in ekskurzijski herbarij (A . Piskernik,  A . Budnar), herbarij zavarovanih rastlin, herbarije M . Wraber, N . Praprotnik, botanično zbirko  Prve gimnazije Maribor, herbarije J . Šafer, S . Robič, A . Piskernik (Algae), P . Titius (Algae) in  W . Voss (Fungi) ter modele gob H . Arnoldi . Oriševa tudi dotok zbirk, predvsem po letu 1944  in opisujeva, koliko gradiva je je do zdaj digitaliziranega . Muzej ima znanstveno raziskovalno  enoto, pri kateri so sodelovali tudi muzejski botaniki . Predstavljava zbirke, ki so bile razsta- vljene v muzeju po letu 1944 in botanične ter mikološke razstave, ki so jih pripravili kustosi za  botaniko . Živa zbirka rastlin je razstavljena v Alpskem botaničnem vrtu Juliana, ki dopolnjuje  poslanstvo muzeja . Na kratko podajava zgodovino in zančilnosti vrta ter predstavljava njegove  vrtnarje . Na koncu podajava tudi vizijo kustodiata za botaniko .  100 SCOPOLIA No 100 – 2021 Literatura / References: Aljančič, M ., 1973: Prirodoslovni muzej Slovenije . Predstavljamo naše naravoslovne ustanove .  Proteus, 35: 449–455 .  Babij,  V .,  2018a:  Botanična  zbirka  Prve  gimnazije  Maribor .  (https://www .pms-lj .si/si/ raziskovanje-in-zbirke/zbirke/zgodovinske-herbarijske-zbirke/botanicna-zbirka-prve- gimnazije-maribor, 4 . 6 . 2020) Babij,  V .,  2018b:  (Ne)spregledano  iz  Prirodoslovnega  muzeja  Slovenije:  Zadni  herbarijski  podatki o trobeliki na Ljubljanskem barju so stari več kot 160 let . Trdoživ, 7 (2): 41 . Babbnig, J . A ., 1848: Franz Hladnik . Eine biographische Skizze . Schriften des historischen Vereines für Innerösterreich . Erstes Heft . C . Tanzer, Graz, strani 208–217 . Battelli, C . & Š . Pungaršek, 2016: Zbirke alg patra Pija Titiusa Vendela (1801–1884) in druge  herbarijske zbirke alg v Prirodoslovnem muzeju Slovenije . Scopolia, 87: 1–63 . Bavcon, J . & N . Praprotnik, 2012: Franc Hladnik - ustanovitelj Botaničnega vrta v Ljubljani .  Franc Hladnik - founder of the Ljubljana Botanic Garden .  Botanični  vrt,  Oddelek  za  biologijo, Biotehniška fakulteta, Ljubljana .  Briggs, H .,  2018: Nation’s botanical  treasure  troves  ‘under huge  threat’ . BBC News, 1 Dec  2018 . (https://www .bbc .com/news/science-environment-46374291, 4 . 6 . 2020) .  Budnar Lipoglavšek, A ., 1944: Rastlinski ostanki in mikrostratigrafija mamutovega najdišča v Nevljah . Inavguralna doktorska disertacija, Univerza v Ljubljani, Ljubljana . 47 strani .  Budnar, A ., 1951: Botanična raziskovanja Pokljuških barij . Proteus 13 (9–10): 297–304 . Budnar, A ., 1953: Prispevek k paleobotaničnim raziskovanjem v Sloveniji in Srbiji . Biološki vestnik, 2(1): 78–81 . Dolinar B . & B . Vreš, 2012: Pregled flore Mišje doline in zgornjega porečja Rašice (Dolenjska,  Slovenija) . Hladnikia, 30: 3–37 . Dolšak, F ., 1933: Botanika . Vodnik po zbirkah Narodnega muzeja v Ljubljani . Prirodopisni del, strani 214–219 .  Dolšak, F .,  1936:  Prof .  Alfonza  Paulina  Flora  exsiccata  Carniolica .  Centuria  XV .  –XVIII .  Prirodoslovne razprave (Ljubljana), 3 (3): 85−131 . Hacquet, B ., 1782: Plantae alpinae Carniolicae . Dunaj . Jeglič, C ., 1963: Alpski vrt Juliana v Trenti . Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana .  Jogan, N ., M . Bačič, 2020: Balkan herbaria: do we have to worry about them? Plant Systematics and Evolution 306 (2): 12 str .  Kos, F .,  1927:  Poročilo  o  prirodopisnem  oddelku  Narodnega  muzeja  v  Ljubljani .  Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo B. Prirodopisni del, 7–8 (1–4): 78–86 .  Križnar, M ., 2021: Zgodovina in razvoj muzejskega naravoslovja do osamosvojitve Prirodoslovnega muzeja leta 1944 . Scopolia, 100: 15–126 . Lazar, J ., 1941: Dr . Fran Dolšak . Proteus, 8: 16–17 .  Lozar Štamcar, M ., 2010: Društvo oblikovalcev Slovenije – prvo desetletje (1951–1961) . Acta historiae artis Slovenica, 15: 159–200 . Nimis, P . L ., N . Praprotnik, I . Kodele Krašna,  2014:  Spoznajmo  100  rastlin  alpskega  botaničnega vrta Juliana (Slovenija) . Interaktivni določevalni ključ . (http://dbiodbs .units .it/ carso/chiavi_pub21?sc=548, 4 . 6 . 2020) Paulin, A ., 1913: Flora exsiccata Austro-Hungarica . Opus ab A . Kerner creatum cura Musei  botanici Universitatis Vindobonensis editum . Vindobonae 1881–1913 . Carniola, 4: 165–171 .  101 Nada Praprotnik, Špela Pungaršek Kustodiat za botaniko / Department of Botany Piskernik, A ., 1941: Ključ za določanje cvetnic in praprotnic . 1 .  izdaja . Banovinska zaloga  šolskih knjig in učil . 371 strani .  Piskernik, A ., 1949a: Petkovšek Viktor . Slovenski biografski leksikon, 2 (7): 325 Piskernik, A ., 1949b: Plemel Franc Seraf . Slovenski biografski leksikon, 2 (7): 377 . Piskernik, A ., 1951a: Botanični muzeji . Proteus, 14: 275–279 .  Piskernik, A .,  1951b: Ključ za določanje cvetnic in praprotnic .  2 .  predelana  in  pomnožena  izdaja . Državna založba Slovenije, Ljubljana, 414 strani . Piskernik , A ., 1952a: Dr . Edvard Pajnič . Proteus, 15: 337–338 Piskernik , A ., 1952b: Briolog Janez Šafer . Proteus, 14: 197–200 . Piskernik, A ., 1959: Triglavski narodni park . Varstvo spomenikov, 6: 5–11 .  Piskernik, A ., 1965: Iz zgodovine slovenskega varstva narave . Varstvo narave, 2–3: 59–74 . Polenec, A ., 1959: Narava v muzeju. Vodnik po razstavah Prirodoslovnega muzeja v Ljubljani. Mladinska knjiga, Ljubljana .  Praprotnik, N ., 1976: Juliana v Trenti . Kulturni in naravni spomeniki Slovenije, 65: 1–38 .  Praprotnik, N ., 1982: Saxifraga moschata Wulfen v Sloveniji . Scopolia, 4: 1–13 . Praprotnik, N ., 1985: Skrivnostni trentarski grintavec . Planinski vestnik, 85: 24–26 .  Praprotnik, N ., 1988: Botanik Karel Zois . Proteus, 51: 83–88 . Praprotnik, N ., 1989: Juliana . Kulturni in naravni spomeniki Slovenije, 146: 1–96 .  Praprotnik, N ., 1992: Botanik Valentin Plemel in njegov herbarij . Scopolia, 27: 1–42 .  Praprotnik, N ., 1995: Flora Germanica exsiccata, kranjski botaniki in nahajališča v Sloveniji .  Scopolia, 33: 1–68 . Praprotnik, N ., 1996: Prvi slovensko napisani herbarijski listki . Iz starih herbarijskih zbirk .  Gea, 6 (11): 63 .  Praprotnik, N ., 1997a: Alpski botanični vrt Juliana v Trenti . Prirodoslovni muzej Slovenije,  Ljubljana .  Praprotnik, N ., 1997b: Tristo let najstarejšega znanega herbarija na Slovenskem . Proteus, 59:  200–203 .  Praprotnik, N .,  2004: Blagajev volčin - naša botanična znamenitost .  Prirodoslovni muzej  Slovenije, Ljubljana . Praprotnik, N ., 2007: Alpski botanični vrtovi in naša Juliana . Proteus, 69(5): 222–229 . Praprotnik, N .,  2010: Baron Nikomed Rastern  (1806–1875)  in  njegov herbarij . Argo, 53/1: 120–128 . Praprotnik, N ., 2011: Alpski botanični vrt Juliana . Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana . Praprotnik, N ., 2012a: Alpski botanični vrt Juliana in seznami rastlin . Scopolia, 75: 1–111 .  Praprotnik, N ., 2012 b: Jurij Dolliner (1894–1872) kot botanik . Argo, 55/2: 90–99 . Praprotnik, N .,  2015: Botaniki,  njihovo  delo  in  herbarijske  zbirke  praprotnic  in  semenk  v  Prirodoslovnem muzeju Slovenije . Scopolia, 83/84: 1–414 .  Praprotnik, N ., 2018: Bois de Chesne, Albert . V: Šterbenc Svetina, B . (ur .) . Novi Slovenski biografski leksikon, zvezek 3 . Založba ZRC SAZU, Ljubljana, strani 81-82 . Praprotnik, N .  &  J .Bavcon, 2016: Andrej Fleischmann (1804-1867), vrtnar in vodja v Botaničnem vrtu v Ljubljani. Botanični vrt Univerze, Ljubljana .  Predin, Š ., 1997: Žiga Graf . Slovenski florist, kemik in lekarnar . Mariborske lekarne, Maribor .  Pungaršek, Š ., 2015: 99 rastlinskih vrst Alpskega botaničnega vrta Juliana v Trenti .  Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana .  102 SCOPOLIA No 100 – 2021 Pungaršek, Š ., 2016a: Herbarium A . Piskernik (Algae) (https://www .pms-lj .si/si/raziskovanje- in-zbirke/zbirke/zgodovinske-herbarijske-zbirke/herbarium-a-piskernik-algae, 4 . 6 . 2020) Pungaršek, Š ., 2016b: Škrat Cojzek raziskuje Juliano . Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana . Pungaršek,  Š .,  2017a:  (Ne)spregledano  iz  Prirodoslovnega  muzeja  Slovenije:  Sieberjev  herbarij . Trdoživ, 6 (1): 29 . Pungaršek, Š .,  2017b:  Herbarium  F .  W .  Sieber  (https://www .pms-lj .si/si/raziskovanje-in- zbirke/zbirke/zgodovinske-herbarijske-zbirke/franz-wilhelm-sieber, 4 . 6 . 2020) . Pungaršek,  Š .,  2019a:  (Ne)spregledano  iz  Prirodoslovnega  muzeja  Slovenije:  Hacquetov  triglavski dimek . Trdoživ, 8 (2): 27 . Pungaršek, Š ., 2019b: Žiga Zois, ljubitelj rastlin? Scopolia, 97: 167–195 . Pungaršek Š . & A . Piltaver, 2016: Modeli gob Heinricha Arnoldija v Prirodoslovnem muzeju  Slovenije . Hladnikia, 37: 3–57 . Pungaršek, Š . & A .Piltaver,  2018:  Modeli  gob  H .  Arnoldija  v  Prirodoslovnem  muzeju  Slovenije in njihova dokumentacija . H . Arnoldi's fungi models in the Slovenian Museum of  Natural History and their documentation . Scopolia, 92: 1–202 . Rechfeld, P . J ., 1849: Franz de Paula Hladnik . Sein Leben und Wirken, nach vorhandenen  Papieren dargestellt . Mittheilungen des historischen Vereins für Krain, 4 (3): 69–86 .  Savnik, R ., 1985: Petrič Meta . V: Jevnikar, M . (ur .): Primorski slovenski biografski leksikon. 2 . knjiga . 11 . snopič . Goriška Mohorjeva družba, Gorica, stran 654 .  Scopoli, J . A ., 1772: Flora Carniolica 1-2. Dunaj . Ed . 2 Stergar, J ., 2004: Dr . Ángela Piskernik (1886-1967), koroška naravoslovka, naravovarstvenica  in narodna delavka . V: Žižek, A . (ur .): Ženske skozi zgodovino . Zveza zgodovinskih društev  Slovenije, Celje . Str . 227-257 .  Šuštar, F ., 1994: Ob 80-letnici prof . dr . Mete Petrič . Hladnikia, 2: 47–48 . The Natural History Museum BM, 2013: Scopoli, Johannes Antonius (Giovanni Antonio)  (1723-1788) .  JSTOR Global Plants, Plant Collectors .  (https://plants .jstor .org/stable/10 .5555/ al .ap .person .bm000336820, 12 . 10 . 2021) Thiers, B ., 2020:  Index Herbariorum. A global directory of public herbaria and associated staff.  New  York  Botanical  Garden's  Virtual  Herbarium .  (http://sweetgum .nybg .org/ih/, 12 . 10 . 2021) Vodič po zbirkah Prirodoslovnega muzeja Slovenije: 1949 Voss, W ., 1884: Versuch einer Geschichte der Botanik in Krain (1754 bis 1883) . V: Jahresbericht der Staats-Ober-Realschule in Laibach für das Schuljahr 1884 . Ljubljana . Str . 1–59 .  Voss, W ., 1885: Versuch einer Geschichte der Botanik in Krain (1754 bis 1883) . Zweite Halfte .  Jahresbericht der Staats-Ober-Realschule in Laibach für das Schuljahr 1885.  Ljubljana .  Str . 1–41 .  Voss, W .,  1889–1892:  Mycologia Carniolica. Ein Beitrag zur Pilzkunde des Alpeslandes .  R . Friedländer & Sohn, Berlin, 302 strani .  Wraber, M ., 1951: Albert Bois de Chesne osemdesetletnik . Gozdarski vestnik, 9: 248–249 . Wraber, M ., 1954: Prirodoslovni muzej v Ljubljani . Gozdarski vestnik, 7: 234–239 . Wraber, T ., & Mikuletič, V ., 1965: Daphne blagayana Freyer na severozahodni meji svojega  areala . Biološki vestnik, 13: 61–67 . Wraber, T ., 1966a: Paulinova »Flora exsiccata carniolica« XIX . XX . centurija . Paulin's »Flora  exsiccata carniolica« XIX . und XX . Centurie . Razprave 4. razreda SAZU, 9 (3): 125–164 .  Wraber, T ., 1966b: Henrik Freyer v Julijskih Alpah . Proteus, 28: 18–23 . 103 Nada Praprotnik, Špela Pungaršek Kustodiat za botaniko / Department of Botany Wraber, T ., 1966c: Spet o Blagayevem volčinu . Proteus, 28: 23–28 . Wraber, T ., 1989: Nekaj zanimivosti o herbarijskih listkih . Proteus, 51: 279–280 .  Wraber, T .,  1995: Večni  led  pod  prepadnim  skalovjem: Botanik  F . W .  Sieber  leta  1812  na  Triglavu . Planinski vestnik, 95 (9): 387–391 .  Wraber,  T .,  2002:  Henrik  Freyer  kot  botanik .  V:  Predin,  Š .  (ur .):  Slovenski farmacevti v naravoslovju. Zbornik referatov s simpozija ob 200 letnici rojstva Henrika Freyerja (1802– 1866) v Mariboru, 14 . 6 . 2002 . Mariborske lekarne, Maribor, strani 105–140 . Wraber T ., 2008a: Pisna zapuščina botanika Alfonza Paulina v Biblioteki SAZU . V: Koman,  D .  (ur .)  Sedemdeset let Biblioteke Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Ljubljana, strani 199–236 .  Wraber, T ., 2008b: Življenje in delovanje Wilhelma Vossa . Redakcijsko poročilo in komentar .  V: Voss, W .: Zgodovina botanike na Kranjskem. (Znanstvenokritična izdaja). Versuch einer Geschichte der Botanik in Krain (1754 bis 1883). Poskus zgodovine botanike na Kranjskem (1754 do 1883). Celjska Mohorjeva družba, Celje, strani 229–238 .  Neobjavljeni viri: Arhiv NMS, leto 1898, št . 74 Arhiv NMS, leto 1901, št . 103 Arhiv NMS, leto 1904, št . 54 Arhiv NMS, 1916-1926 . Arhiv PMS - Arhiv Prirodoslovnega muzeja Slovenije .  Budnar, A ., 1949: Alpski botanični vrt Juliana v Trenti. Rokopis . Arhiv PMS .  SI AS 1982 . Piskernik Angela, 1886-1967 . Arhiv Republike Slovenije .  SI  AS  1982 .  Piskernik  Angela,  1886-1967 .  Curriculum  vitae,  delo  in  uspehi  dr .  Piskernik  Angele . 1966 . Arhiv Republike Slovenije .  SI  AS  1982 .  Piskernik  Angela .  Pregled  znanstvenega,  strokovnega,  literarnega,  poljudno- znanstvenega in narodnostnega delovanja . 105 Breda Činč Juhant, Staša Tome, Ljerka Trampuž, Alenka Jamnik Komuniciranje Prirodoslovnega muzeja Slovenije z javnostjo /  Public Communication at the Slovenian Museum of Natural History Komuniciranje Prirodoslovnega muzeja Slovenije z javnostjo Public Communication at the Slovenian Museum of Natural History Breda ČINČ JUHANT, Staša TOME, Ljerka TRAMPUŽ, Alenka JAMNIK1 Izvleček V skladu s svojim poslanstvom Prirodoslovni muzej Slovenije komunicira z javnostjo že vse  od uradnega odprtja leta 1831 . Oblika in obseg komuniciranja sta se spreminjala do današnjih dni .  Muzej je upošteval potrebo po različnem sporazumevanju glede na ciljne skupine (običajni obi- skovalci, strokovnjaki); nastajali so vse bolj raznoliki programi, kot so jih omogočale zaposlitve in  organiziranost . Prvo delovno mesto za pedagoga je muzej pridobil leta 1963 . Področje komunici- ranja danes pokriva Oddelek za stike z javnostjo, pomembno pa ga dopolnjujejo dejavnosti in za- dolžitve kustosov in Specialne knjižnice . Prispevek se zato ne omejuje na predstavitev Oddelka za  stike z javnostjo, temveč predstavlja komuniciranje Prirodoslovnega muzeja Slovenije z javnostjo,  ki pa kadrovsko ni ustrezno urejeno .  Ključne besede: obiskovalci, javni programi, Oddelek za stike z javnostjo, Specialna knjižnica,  javni programi, Slovenija Abstract The museum's mission is a public service and so the Slovenian Museum of Natural History has  been communicating with the public since its official opening in 1831 . Up till now, forms and the  extent of communication have changed and public programs have become increasingly extensive .  The museum took into account the need for diverse communication relative to its target groups  (ordinary visitors, professionals) . More and more diverse programs were created, as made possible  by  the  museum's  employment  and  organization  structure .  The  first  museum  pedagogue  was  employed in 1963 . Today the field of communication is covered by the Public Relations Department  and is significantly upgraded with activities and official duties of curators and the Special Library’s  participation . Therefore, the article covers not only Public Relations Department, but attempts to  present the museum's overall communication with the public, although inadequately staffed . Key words: communication, visitors, public programs, PR, Special Library, Slovenian Museum  of Natural History, Slovenia 1 Prirodoslovni muzej Slovenije / Slovenian Museum of Natural History Prešernova 20, Ljubljana, Slovenija,  bjuhant@pms-lj .si (B . Činč Juhant), stome@pms-lj .si (S . Tome), ltrampuz@pms-lj .si (L . Trampuž),  ajamnik@pms-lj .si (A . Jamnik)  106 SCOPOLIA No 101 – 2021 Vsebina 1. Uvod   . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 107 2. Razstavna dejavnost in dejavnosti ob razstavi   . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 109 2.1. Razstave   . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .  109 2.2. Programi za javnost   . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 111 2 .2 .1 . Programi za organizirane skupine v muzeju   . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 111 2 .2 .2 . Programi za individualne obiskovalce v muzeju   . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 115 Predavanja v muzeju   . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 117 Četrtkova predavanja v muzeju   . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 118 Druga predavanja v muzeju   . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 119 Predavanja in vodstva zunaj muzeja   . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 119 Programi za starejše .  .  .  .  .  .  .  .  .  .  .  .  .  .  .  .  .  .  .  .  .  .  .  .  .  .  .  .  .  .  .  .  .  .  .  .  .  .  .  .  .  .  .  .  .  .  .  .  .  . 119 2 .2 .3 . Programi za samostojno uporabo v muzeju   . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 120 2 .2 .4 . Programi v Alpskem botaničnem vrtu Juliana    . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 121 3. Bibliografija muzeja in sodelavcev   . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 122 3.1. Publicistična dejavnost, povezana z razstavami   . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 122 3.2. Publicistična dejavnost, povezana z delom v muzeju   . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 122 3.3. Promocijska dejavnost   . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 123 4. Obiskovalci nekoč in danes   . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 124 5. Odziv obiskovalcev   . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 132 Zaključek   . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 133 Conclusions   . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 133 Viri / References   . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 155 107 Breda Činč Juhant, Staša Tome, Ljerka Trampuž, Alenka Jamnik Komuniciranje Prirodoslovnega muzeja Slovenije z javnostjo /  Public Communication at the Slovenian Museum of Natural History 1. Uvod Muzej z javnostjo komunicira vse od odprtja muzeja za javnost leta 1831 . Razstavni program  je le eden izmed možnih načinov, ki ga ima muzej tudi danes . Že na slovesnem odprtju 4 . oktobra  1821  je obiskovalce nagovoril  tudi Franc  Jožef Hanibal Hohenwart . Komunikacijo muzeja z  javnostjo so zaznamovali vsi, ki so bili za muzej tudi formalno odgovorni . Navedeni so v 100 .  številki  revije  Scopolia  (Križnar 2021, Činč Juhant  2021) .  Skrb  za  promocijo  zavoda  je  naloga direktorja (11 . člen Sklepa o ustanovitvi javnega zavoda Prirodoslovni muzej Slovenije  (Uradni list RS, št . 60/03 in 11/09)) . Po Navodilu o zagotavljanju javnosti dela javnega zavoda  Prirodoslovni muzej Slovenije (Prirodoslovni muzej Slovenije 2002) je odgovorna oseba,  ki zagotavlja javnost dela v smislu 3 . odstavka 45 . člena Zakona o medijih (Uradni list RS, št .  110/06 – uradno prečiščeno besedilo), direktor . Informacije v zvezi s prireditvami in razstava- mi so v pristojnosti Oddelka za stike z javnostjo, informacije v zvezi s finančnimi podatki v  pristojnosti računovodstva in posebne informacije v zvezi z oddelki in kustodiati v pristojnosti  oddelkov oziroma kustodiatov .  Z razvojem dejavnosti so se oblikovali novi poklici in z njimi zaposlitve, povezane z opra- vljanjem pedagoške dejavnosti . S sistemizacijo delovnih mest iz leta 1963 je muzej predvidel  kustosa pedagoga in še istega leta zaposlil Majdo Žlender (roj . 1929) . V muzeju je bila zaposlena  zgolj leto dni (do 1964) . Pedagoška  dejavnost  Prirodoslovnega  muzeja  Slovenije  je  zaživela  z  zaposlitvijo Marije  Gosar (1922–2012), ki je bila v muzeju zaposlena od 1965 do 1983 (sl . 1) . Zaposlila se je kot ku- stosinja pedagoginja . Uveljavila se je kot avtorica muzejskih razstav in katalogov, predvsem pa  je v muzeju orala ledino na pedagoškem področju . Z njeno zaposlitvijo je povezano evidenti- ranje muzejskega obiska, ki sega v leto 1966 . Leta 1992 je prejela Valvasorjevo nagrado za ži- vljenjsko delo . M . Gosar je bila ustanovna članica in dolgoletna predsednica Pedagoške sekcije,  in sicer v letih 1973–1981 (Tome 2012) .  Slika 1: Marija Gosar . Fotografija: družinski arhiv Figure 1: Marija Gosar . Photo: Family Archive 108 SCOPOLIA No 101 – 2021 Leta 1983 je Marijo Gosar nasledila Ljerka Trampuž (rojena 1953), ki je zaposlena tudi še  danes . Organizira  in vodi programe za  različne  skupine,  skrbi  za najavo  skupin  in komuni- kacijo  s  šolami  in  sorodnimi  organizacijami .  Je  avtorica  številnih  pedagoških  pripomočk- ov  (vodnikov  in delovnih  listov) . Vrsto  let,  in  sicer v obdobju 1985–1987 z  Ireno Keršič  ter  v  obdobju  1991–1993  z  Igorjem Kranjcem,  je  vodila  Pedagoško  sekcijo  Skupnosti muzejev  Slovenije (Tome 2012) . Leta 1987 ji je Zveza društev muzejskih delavcev Jugoslavije podelila  strokovno Priznanje (Povelja) za izjemne uspehe in ustvarjalnost v muzejskem delu . Je so-pre- jemnica dveh Valvasorjevih odličij za razstavno dejavnost (Činč Juhant 2021) .  Leta 2002 se je dejavnost okrepila s prerazporeditvijo Staše Tome (rojene 1963, v muzeju  zaposlene od leta 1999) . S komuniciranjem in interpretacijo kulturne dediščine se ukvarja od  leta 2002:  skrbi  za  individualne programe, načrtuje  in vodi delavnice  ter koordinira prosto- voljsko delo . Poleg osnovnih zadolžitev skrbi za  stike muzeja z  javnostjo . Vrsto  let,  in  sicer  v obdobju 2008–2010 s Tadejem Pungartnikom in Ano Katarino Ziherl, v letih 2010–2012 z  Ano Katarino Ziherl in od leta 2017 do 2021 z Andrejo Matijevc, je vodila Pedagoško sekcijo  oziroma Sekcijo za izobraževanje in komuniciranje Skupnosti muzejev Slovenije, kot se je pre- imenovala leta 2013 (Tome 2012, Tome ustno) . Je prejemnica in so-prejemnica kar štirih Valva- sorjevih odličij za razstavno dejavnost in avtorica številnih pedagoških publikacij, med njimi  »Potovanje skozi čas«, za katero je muzej leta 2015 prejel znak kakovosti Zlata hruška (Činč Juhant 2021) .  Z delom oddelka  je bilo povezanih nekaj projektnih zaposlitev . Tako  je bila  Irena Kodele  Krašna  (rojena  1969)  zaposlena  v  letih  2008–2010  in  2011–2014  kot  kustosinja,  in  sicer  na  projektu KeyToNature v okviru programa e-ContentPlus  in na čezmejnem projektu SiiT: In- teraktivna določevalna orodja za šole: spoznavanje biotske pestrosti na čezmejnem območju .  Projekti so potekali na Kustodiatu za nevretenčarje, vendar  je delo obsegalo  tudi pedagoško  dejavnost . Leto  dni,  od  2020 do 2021,  sta  bili  na  projektu Podporno okolje  za  delovanje  na  področju  kulture  2020:  Dostopnejši  arhiv  narave  v  veselje  uporabnikom  (PMS4UHUHU)  zaposleni dve sodelavki: Lea Ogris (rojena 1990) kot organizatorka animatorka in razporejena  na Oddelek za stike z javnostjo, Manca Hočevar (rojena 1991) pa kot kustosinja na Kustodiatu  za geologijo .  V  izpolnjevanje  pedagoških  programov  so  vključeni  prostovoljci  -  kulturni mediatorji,  ki se za delo v muzeju usposobijo . Prvi izobraževalni seminar je potekal januarja leta 2009  (Tome 2009) . Kulturni mediatorji  imajo v skladu z  internim pravilnikom (Prirodoslovni muzej Slovenije 2016) sklenjene pogodbe o prostovoljnem delu . Od začetkov do danes so z  muzejem sodelovali sledeči prostovoljci (po abecednem redu): Tanja Aljančič, Helena Bosnar,  Ilka Denša, Erik Dovgan, Marija Hribar, Nika Kobal, Jera Juhant, Majda Kamin, Petra Kim  Krasnič, Žiga Kosec, Aleksandra Kurnik, Eva Langerholc, Živa Likozar, Nedeljka Luznar,  Milena Majzelj, Tina Martelanc, Meta Mavec, Nina Jesih, Maja Plaskan, Tadeja Rome, Silva  Slapar, Sabina Smerajc, Mojca Strgar, Samra Šečerović, Sara Štangelj, Bogdan Šteh, Anja  Štular, Maja Švigelj, Darja Sonja Tavčar, Jernej Trebežnik, Eva Veler, Nevenka Vomer, Neža  Vrtovec, Marija  Završnik  in Marija  Zupanc . V  posameznem  letu  je  aktivnih  približno  10  prostovoljcev .  Od zametkov Oddelka za stikov z javnostjo v letu 1963 se je organizacijska enota razvila in  danes »pripravlja, organizira in uresničuje pedagoški in andragoški program, pripravlja polju- dnoznanstveno  in didaktično gradivo za obiskovalce  razstav, opravlja evalvacijske  raziskave  med obiskovalci,  sodeluje pri pripravi  in organizaciji muzejskih  razstav  ter pripravlja, orga- nizira  in  izvaja projekte popularizacije muzeja« (Prirodoslovni muzej Slovenije 2014: 3) .  Na oddelku sta zgolj dve zaposleni, zato delo pomembno dopolnjujejo dejavnosti in zadolžitve  kustosov, zaposlenih na kustodiatih, in Specialne knjižnice . 109 Breda Činč Juhant, Staša Tome, Ljerka Trampuž, Alenka Jamnik Komuniciranje Prirodoslovnega muzeja Slovenije z javnostjo /  Public Communication at the Slovenian Museum of Natural History Za ustrezno in uravnoteženo delovanje zunanjega muzeja, ki ga pokriva Oddelek za stike z  javnostjo, bi potrebovali enako število zaposlenih kot za delovanje notranjega muzeja . Težavo  rešujemo z angažiranjem študentov, prostovoljcev in s projektno zaposlenimi, pri programih za  javnost pa sodelujejo tudi kustosi, katerih osnovna zadolžitev je skrb za zbirke oziroma notranji  muzej . V dislocirani enoti Alpski botanični vrt Juliana skrbi za javne programe vodja Kustodi- ata za botaniko .  2. Razstavna dejavnost in dejavnosti ob razstavi Z javnostjo v največji meri komuniciramo z razstavami in z njimi povezanimi dejavnostmi . 2.1. Razstave Razstavna dejavnost je bila prvotno v domeni kustosov, ki so skrbeli za zbirke in tudi pri- pravljali samostojne razstave . Danes so razstave kompleksnejše, zato je v pripravo praviloma  vključen Oddelek za stike z javnostjo . Razstavna dejavnost je bila deloma predstavljena v stoti  številki revije Scopolia (Križnar 2021, Činč Juhant 2021) .  Slika 2: Diorama s parom pegastih sov (slikano domnevno leta 1960), ena izmed številnih manjših dioram, ki v  muzeju niso več razstavljene . Fotografija: Arhiv PMS . Figure 2: Diorama with barn owls (the photo was presumably taken around 1960), one of the numerous small  but no longer exhibited dioramas . Photo: Archive PMS . 110 SCOPOLIA No 101 – 2021 Ob  odprtju Deželnega muzeja  za  javnost  4 .  oktobra  1831  sta  bili  predstavljeni  predvsem  Zoisova  zbirka mineralov  in Hohenwartova  zbirka  konhilij,  kar  je  opisal Križnar (2021)  v  100 . številki revije Scopolia, kot tudi podrobnejši zapis širitev naravoslovnih zbirk v licejskem  poslopju .  Predstavil  je  naravoslovne  razstave  po  letu  1888  do  osamosvojitve Prirodoslovne- ga muzeja Slovenije leta 1944 . V letih 1924, 1931 in 1933 je muzej sodeloval tudi pri zunanjih  razstavah (lovska, planinska in geološka) (Križnar 2021: 87) . V aktualni muzejski stavbi sta bili med letoma 1937 in 1940 postavljeni alpska in barjanska diorama (Križnar 2021:89) . Pred- stavitev naravnega okolja z dioramo je bila dobrodošla novost . Vendar je še v obdobju Franceta  Planine  prevladovala  prenatrpana  in  zastarela  postavitev,  sicer  nujno  potrebna  prenove  (Činč Juhant 2021) . Po mnenju Marije Gosar (Arhiv PMS) so bile stalne razstave »urejene po principih  sistematike, v letih 1955 do 1958 pa so bile postavljene povsem na novo na principu dioramskega  prikazovanja organizmov . V petih dvoranah, ki so bile ozvočene, se je zvrstilo 110 dioram, poleg  posameznih eksponatov . Zoisova zbirka mineralov na hodniku je ostala do leta 1971 nespremenje- na .« Ena izmed številnih manjših predstavitev je bila diorama s parom pegastih sov pri dnevnem  počitku (sl . 2) . Prvotna razporeditev po dvoranah se je kasneje deloma spreminjala, saj je muzej  potreboval prostor za planetarij (odstopil mu je del zadnje dvorane) in za občasne razstave (preure- ditev prve dvorane leta 1966) . Planetarij je kasneje prevzel Tehniški muzej Slovenije in ga preselil  na staro Univerzo, kot je razvidno iz zapiskov M . Gosar . Med bistvenimi spremembami postavi- tev stalnih razstav, ki so bile omenjene v 100 . številki revije Scopolia (Činč Juhant 2021), je treba  posebej omeniti oba modela kraške jame . Prvi je bil dokončno postavljen v letu 2001, aktualni  model kraške jame pa v letu 2019 . Število razstav v posameznem letu se povečuje, poleg stalnih razstav je vse več občasnih  in gostujočih razstav . Razstave se med seboj razlikujejo tako po vsebini kot obsegu . Mnoge so  namenjene zgolj predstavitvi in promociji . To so na primer vitrine četrtletja (sl . 3, 4) .  Slika 3: Vitrina četrtletja, ki obiskovalce seznanja s priznanjem makedonskega muzeja . Fotografija: Ciril Mlinar  Cic, Arhiv PMS . Figure 3: The quarterly showcase, acquainting the visitors with the award presented by the Macedonian  Museum of Natural History . Photo: Ciril Mlinar Cic, Archive PMS . 111 Breda Činč Juhant, Staša Tome, Ljerka Trampuž, Alenka Jamnik Komuniciranje Prirodoslovnega muzeja Slovenije z javnostjo /  Public Communication at the Slovenian Museum of Natural History Razen že omenjenih treh zunanjih razstav, občasnih v obdobju do leta 1944 domnevno ni  bilo . Tudi po letu 1944 sprva ni podatkov - prvi podatki o občasnih razstavah so iz leta 1959 .  Predvsem  v  zadnjih  tridesetih  letih  se  je  njihovo  število  zelo  povečalo,  in  sicer  tudi  zaradi  večjega števila manjših . Po doslej zbranih podatkih, ki ne zajemajo zgolj občasnih razstav, je  zabeleženih 472 razstav (tabela 1) . 2.2. Programi za javnost Muzej uresničuje pedagoški in andragoški program, ki poteka v muzejski hiši v Ljubljani in  tudi v alpskem botaničnem vrtu Juliana v Trenti .  2.2.1. Programi za organizirane skupine v muzeju Programi za organizirane skupine redno potekajo od leta 1965 . Sprva so prevladovala različna  vodstva (sl . 5), do danes pa se je nabor programov zelo povečal . Potekajo v okviru stalnih (sl . 6)  in občasnih razstav . Načrtuje in vodi jih Ljerka Trampuž ob pomoči vodnikov . To so predvsem  študenti  biologije  in  kemije  Pedagoške  fakultete  v  Ljubljani  in  študenti  biologije  Biotehni- ške  fakultete  v  Ljubljani  ter  občasno  tudi  študenti  geologije  Naravoslovnotehniške  fakultete .  Delavnice za skupine načrtuje in vodi Staša Tome s pomočjo prostovoljcev . Občasno programe  za skupine vodijo tudi drugi kustosi, praviloma v dogovoru z izvajalci univerzitetnih naravoslov- nih programov (specialna vodstva za študente, nekatera vključujejo ogled depojskih zbirk) ter ob  obisku kolegov naravoslovcev . Po stalnih in občasnih razstavah potekajo klasična vodstva in klasična vodstva z delovnimi  listi, muzejske učne ure in občasno delavnice . Programi potekajo za organizirane skupine vseh  Slika 4: Odprtje biološke vitrine četrtletja z razstavo Svet okoli nas leta 2010 . Fotografija: Ciril Mlinar Cic,  Arhiv PMS . Figure 4: The opening of biological quarterly showcase with the exhibition The World Around Us in 2010 .  Photo: Ciril Mlinar Cic, Archive PMS . 112 SCOPOLIA No 101 – 2021 Slika 5: Vodstva so najpogostejša muzejska pedagoška dejavnost: skupina otrok ob mamutu oktobra 1970 .  Fotografija: Arhiv PMS . Figure 5: Guided tours are the commonest museum activity: a group of children in October 1970 . Photo:  Archive PMS . 113 Breda Činč Juhant, Staša Tome, Ljerka Trampuž, Alenka Jamnik Komuniciranje Prirodoslovnega muzeja Slovenije z javnostjo /  Public Communication at the Slovenian Museum of Natural History starosti .  Programi,  ki  vključujejo  delovne  liste,  so  namenjeni  predvsem  šolskim  skupinam .  Glavna avtorica delovnih listov je praviloma Ljerka Trampuž, soavtorji so praviloma izvajalci  (vodniki in/ali sodelavci) .  Strokovna vodstva po stalnih razstavnih zbirkah se prilagajajo starosti obiskovalcev . Leta 1983  se je Ljerka Trampuž začela načrtno ukvarjati z otroškimi vrtci kot prva med slovenskimi muzeji  in galerijami . Do takrat so bili obiski otroških vrtcev naključni  in redki . Za predšolske otroke  vodstva potekajo v obliki pogovora . Za osnovnošolce, dijake srednjih šol in odrasle so to klasična  vodstva z razlago . Od leta 2021 se po želji vključuje tudi kamišibaj, japonsko slikovno gledališče .  Muzej organizira učne ure z delovnimi listi . Ob delovnih listih otroci in mladostniki spoznavajo  naše stalne ali občasne razstave . Na voljo so različne učne ure z delovnimi listi za učence prve, druge  in tretje triade . Za srednješolce ponujamo učne ure z delovnimi listi le ob obisku občasnih razstav . Muzejske učne ure z delovnimi listi so aktivna oblika preživljanja obiska v muzeju . Otroci  in mladostniki  ob  strokovnem vodstvu  rešujejo  naloge . Delovni  listi  so  oblikovani  tako,  da  spodbujajo k opazovanju,  logičnemu razmišljanju  in konstruktivnemu delu . Namen učnih ur  z delovnimi listi  je približati otrokom in mladostnikom svet narave in njenih zakonitosti,  jih  navdušiti za naravoslovje in muzeologijo ter nadgrajevati znanje, ki si ga pridobijo v šoli .  Slika 6: Pedagoški program  okoli leta 1985 po obnovi  paleontološke dvorane .  Fotografija: Marko Aljančič,  Arhiv PMS . Figure 6: Pedagogical program  around 1985 after renovation of  the paleontological hall . Photo:  Marko Aljančič, Archive PMS . 114 SCOPOLIA No 101 – 2021 Delovni listi prve triade otroke seznanjajo s predstavniki gozdnih živali in ptic . Delovni  listi  druge  triade  otroke  seznanijo  z  izumrlimi  živalmi,  minerali,  gozdnimi  živalmi  in  pticami, plazilci in morskimi ribami . Naloge so glede na prvo triado zahtevnejše . Npr . način  prehranjevanja, oblika kljuna, nog, različne sledi, selitve ptic, njihova orientacija … Otroci  opazujejo  in  tudi  rišejo .  Delovni  listi  tretje  triade  so  namenjeni  učni  uri  iz  paleontologi- je . Otroci prebirajo besedila na panojih, prerisujejo  risbe  in primerjajo  fosile z današnjimi  živalmi . Muzejska učna ura z delovnimi listi za vse tri triade vsebuje tudi uvodni pogovor ob razsta- vljenem okostju mamuta . Trajanje muzejske učne ure je 60 minut . Delovni  listi  za  mladostnike  in  tudi  učence  devetletke  (tretja  triada)  so  oblikovani  po  občasnih  razstavah .  Reševanje  nalog  poteka  po  zaključenem  klasičnem  vodstvu  z  razlago .  Trajanje programa je prav tako 60 minut . Delavnice za organizirane skupine so primerne za vrtce in učence osnovnih in srednjih šol .  Zajemajo različne teme in dejavnosti . Otroci na prijazen način spoznavajo različne zanimivo- sti  in zakonitosti narave . Program je  individualno prilagojen starosti otrok  in  traja od 30 do  45 minut . Mogoče ga je povezati z vodstvom po razstavi ali učno uro z delovnimi listi . Nekaj  delavnic z železnega repertoarja: – Kača ni igrača (za vse generacije): ob spoznavanju žive kače, muzejskega kačona Čoneta,  otroci ugotavljajo, ali so kače res sluzaste in hladne . Sledi aktivnost, prilagojena starosti -  izdelava kače igrače, kviz, ipd . – Na  lovu  za  fosili  (za  vse  generacije):  otroci  se  odpravijo  na  domišljijsko  potovanje  na  eno najbogatejših nahajališč fosilnih ostankov, kjer se preizkusijo kot paleontologi . Skozi  interaktivne  naloge  spoznavajo  osnove  raziskovalnega  dela  in  razmišljanja,  se  urijo  v  timskem delu, logičnem sklepanju ter ob tem zvedo še marsikaj o spreminjanju našega  planeta, fosilih, dinozavrih in drugih izumrlih bitjih . – Stezosledci  (vrtci,  prva  in  druga  triada):  otroci  spoznajo,  zakaj  imajo  živali  različno  zgrajene okončine, prilagojene različnim življenjskim okoljem in načinu življenja . S štam- piljkami različnih živalskih stopinj rešujejo zastavljene naloge . – Gozdni  jedilnik (vrtci, prva  in druga  triada): otroci spoznajo, kako  in s čim se hranijo  različni gozdni organizmi, in izdelajo vsak svojo masko živali . – Dinko dinozaver  (vrtci):  otrokom dinozavre  in  druga  izumrla  bitja  predstavi  ljubka  in  navihana lutka - Dinko dinozaver . Potem izdelajo vsak svojo lutko - dinozavra iz papirja,  s katero se lahko poigrajo tudi po odhodu iz muzeja . – Svetloba in senca (prva in druga triada): udeleženci ugotavljajo, kako in zakaj za osve- tljenimi predmeti nastane senca in kako se spreminja z oddaljenostjo predmetov . Izdelajo  smešne, strašne in zanimive senčne lutke . – Svetloba v kamnu (prva, druga in tretja triada): otroci spoznajo nekaj lastnosti mineralov,  povezanih s svetlobo, in izdelujejo lepe okrasne predmete z bleščečimi kristali . – Mavrične barve (druga in tretja triada): otroci ob poskusih spoznajo, kako ljudje vidimo  in gledamo barve, kaj je barvna slepota in izdelajo barvni disk, s katerim utrdijo svoje  znanje . – Svetlobno onesnaženje (druga in tretja triada): otroci zvedo, kaj je svetlobno onesnaženje  in kakšne posledice ima za naravo in človeka . Izdelajo lične lučke, ki prikazujejo zvezdno  nebo . – Čudovita  raznolikost  (druga  in  tretja  triada):  poučna  računalniška  igra,  ki  poteka  na  tablicah in obravnava ekosisteme ter se navezuje na naše diorame, ki ponazarjajo gozd,  močvirje (Ljubljansko barje), visokogorje, jamo in morje . Delavnica je predstavljena tudi  na spletu: https://www .pms-lj .si/si/nacrtujte-obisk/ucna-ura-cudovita-raznolikost 115 Breda Činč Juhant, Staša Tome, Ljerka Trampuž, Alenka Jamnik Komuniciranje Prirodoslovnega muzeja Slovenije z javnostjo /  Public Communication at the Slovenian Museum of Natural History Delavnice za otroke s posebnimi potrebami so prilagojene specifičnim potrebam otrok . Po  posvetu s specialnim pedagogom se določijo tema, cilji, način dela in trajanje delavnice . Delavnice za nadarjene otroke je opisala Tome (2013) . Pripravljajo se po dogovoru na izbrano  naravoslovno temo . 2.2.2. Programi za individualne obiskovalce v muzeju Individualnim obiskovalcem so namenjena javna vodstva, ki jih muzej organizira predvsem  po občasnih razstavah, po katerih jih vodijo avtorji razstav, praviloma pa zanje poskrbi Oddelek  za stike z javnostjo s pomočjo študentov – vodnikov . Javna vodstva potekajo po vnaprej naja- vljenem programu, praviloma prvo nedeljo v mesecu, ko je v muzeju povečan obisk, in na druge  (npr . kulturne) posebne dneve, ko so organizirani programi . V času koronavirusne bolezni (v  letih 2020  in 2021)  javnih vodstev ni bilo, zato smo pripravili predstavitve na daljavo, ki so  dostopne prek sistema COBISS – kot npr . kamišibaj (Trampuž 2020a) .  Program Dotikanje dovoljeno (npr . Kako težek je mamutov zob) in Krilate in kosmate zgodbe  poteka konec tedna in ob dnevih, ko muzej omogoča prost vstop (sl . 7) . V času koronavirusne  bolezni tovrstni programi niso potekali . Nekateri programi so pripravljeni za posebne dneve (Prešernov dan, Poletna muzejska noč,  Ta veseli dan kulture, Mednarodni muzejski dan) . Poleg že omenjenih so to delavnice, katerih  izvedba je prilagojena povečanemu obisku (obiskovalci se lahko pridružijo kadarkoli) . Za  individualne  obiskovalce  pripravljamo  tudi  različne  delavnice,  ki  jih  navezujemo  na  vsebine stalnih in občasnih razstav . Prve javno najavljene delavnice smo imeli konec leta 1999  v času  razstave Skrita bogastva Makedonije . Vodila  jih  je Breda Činč Juhant  in so potekale  dvakrat tedensko (Činč Juhant & Jeršek 2000) . Šele po letu 2002 delavnice za otroke potekajo  redno in letno načrtovano . Delavnice vodi Staša Tome . Kombiniramo jih z vodstvi in vključuje- mo v posebno ponudbo (sl . 8) . V običajnih letih (pred časom koronavirusa) smo delavnice imeli  Slika 7: Program Dotikanje dovoljeno - Kako težek je mamutov zob? v letu 2018 . Fotografija: Arhiv PMS . Figure 7: Program Touching allowed - How heavy the mammoth tooth is? in 2018 . Photo: Archive PMS . 116 SCOPOLIA No 101 – 2021 Slika 8: Delavnica Slepe miši (Nepozabna dogodivščina za otroke leta 2015) . Fotografija: Ciril Mlinar Cic,  Arhiv PMS . Figure 8: Workshop »The Blind Man's Buff« (The Unforgettable Adventure for Children in 2015) .  Photo: Ciril Mlinar Cic, Archive PMS . Slika 9: Na dogodku Pustolovščina v zavetju teme leta 2013 so otroci prespali v dvorani, v kateri je bila na ogled  razstava Skrivnostna smrt mlade Leonore . Fotografija: Ciril Mlinar Cic, Arhiv PMS . Figure 9: At the event Adventure in the Shelter of Darkness in 2013 the children slept in the hall in which the  exhibition The Mysterious Death of the Young Leonora was on display . Photo: Ciril Mlinar Cic, Archive PMS . 117 Breda Činč Juhant, Staša Tome, Ljerka Trampuž, Alenka Jamnik Komuniciranje Prirodoslovnega muzeja Slovenije z javnostjo /  Public Communication at the Slovenian Museum of Natural History vsaj dvakrat mesečno . V poletnih mesecih smo ponudili sklope delavnic v juliju in v avgustu .  Zadnja leta muzej pripravlja cikle delavnic (Poigrajmo se s svetlobo, (O)živela evolucija, Moje  zeleno mesto, Poletje v mestu, Gremo na morje, Razkrita čudesa, Potepanja, Poletna potepanja,  Sladokusci) . Nekatere spremlja knjižica s tiskanim programom (Tome 2019, 2020, 2021) . Zahtevnejši  programi  vključujejo  nočitev .  Prvič  smo  tovrstni  program  (Pustolovščina  v  zavetju teme) organizirali leta 2013 (sl . 9) na pobudo in v sodelovanju s televizijskim programom  Da Vinci Learning in v sodelovanju s Telekomom (https://old .delo .si/druzba/panorama/noc-v- -prirodoslovnem-muzeju-slovenije .html) .  Programa  so  se  udeležili  izžrebanci  nagradne  igre .  Drugič smo program, ki je vključeval nočitev, izpeljali leta 2015 v okviru rednega programa .  Naslovili smo ga Nepozabna dogodivščina za otroke (sl . 10) . V mednarodnem letu svetlobe so  otroci doživeli muzej v času, ko navadno zapre svoja težka vrata in ga zagrne tema, in spozna- vali pomen svetlobe za življenje na Zemlji in prilagoditve različnih organizmov na temo . Pope- strili smo ga z jutranjim obiskom dinozavra .  Individualnim obiskovalcem so namenjena tudi predavanja, ki so predstavljena posebej . Predavanja v muzeju Predstavitev  zgodovine  muzeja  do  osamosvojitve  Prirodoslovnega  muzeja  leta  1944,  ki  je bila predstavljena v stoti številki revije Scopolia, se začenja s citatom Henrika Freyerja iz  poročila o naravoslovnih predavanjih leta 1849 (Križnar 2021: 15) . Najstarejša naravoslovna  predavanja je predstavil Križnar (2021: 45) . Prvo predavanje je bilo 17 . junija 1849 . Čeprav so  bile vmes prekinitve (tudi po prvi uvedbi predavanj, to je že konec leta 1949 do leta 1955), pre- davanja v muzeju potekajo še danes . Javna predavanja v prostorih Prirodoslovnega muzeja v  Slika 10: Na dogodku Nepozabna dogodivščina za otroke leta 2015 so otroci prespali v dvorani z gozdno  dioramo pod zbirko ptičev . Foto: Ciril Mlinar Cic, Arhiv PMS . Figure 10: At the event The Unforgettable Adventure For Children in 2015, the youngsters slept in the hall with  displayed forest diorama under the collection of birds . Photo: Ciril Mlinar Cic, Archive PMS . 118 SCOPOLIA No 101 – 2021 obdobju 1945–1950 navaja Nada Praprotnik (2015) z naslovi in letnicami . Angela Piskernik  je organizirala sedem javnih predavanj o biologiji . Potekala so ob nedeljah dopoldne, ko je bil  obisk največji . Predavanja in druge oblike izobraževanja v muzeju so razvidna iz dokumentaci- je Oddelka za stike z javnostjo iz časa Marije Gosar . V letu 1968 so bili v muzeju seminarji in  hospitacijski nastopi, in sicer dvodnevni seminar o urejanju in oskrbovanju naravoslovnih zbirk  (predavanja in vaje) za učitelje, hospitacijski nastop s temo Življenje v sladki vodi za učitelje,  pogovor z biologi s skupinskim ogledom muzeja (za učitelje) in dvodnevni seminar (predavanja  in vaje) za učitelje, in sicer o urejanju in oskrbovanju naravoslovnih zbirk na šolah . Tudi v letu  1969 je bil potekal dvodnevni seminar o urejanju in oskrbovanju naravoslovnih zbirk za učitelje  (predavanja in vaje), hospitacijski nastop s temo Življenje v morju za učitelje ter navodila za  praktični pouk biologije ob muzejskih dioramah in občasnih razstavah . Kot težava pri opravlja- nju dejavnosti je bilo v ospredje postavljeno pomanjkanje posebne učilnice .  Predavanja zaposlenih v muzeju so od leta 1997, ko se je začelo sprotno vnašanje bibliogra- fije delavcev Prirodoslovnega muzeja Slovenije, vpisana v sistemu COBISS, in sicer je vpisanih  115 predavanj zaposlenih .  Četrtkova predavanja v muzeju Prirodoslovni muzej Slovenije  je  ob  četrtkih  odprt  do 20 .  ure,  zato  program predavanj  v  zadnjem obdobju poteka ob četrtkih . Sprva so bila predavanja nepovezana, od leta 2013 naprej  so načrtovana po vsebinskih ciklih in nekatera predstavljena tudi v knjižici predavanj . Mnoga  predavanja, ki potekajo v muzeju, so bila v sodelovanju z Videolectures .net posneta in so javno  dostopna na medmrežju . V mednarodnem letu sodelovanja na področju voda v organizaciji Združenih narodov (2013)  je muzej organiziral cikel predavanj z naslovom Modri planet . Posneta predavanja so dostopna  na http://videolectures .net/pms2013_ljubljana/ .  V  letih  2014  in  2015  je muzej  organiziral  dva  cikla  predavanj .  Prvega  je  naslovil  Živela  evolucija!, drugega pa Sprehodi skozi vesolje . Soorganizator cikla je bil Portal v vesolje (https:// www .portalvvesolje .si/), ki je poskrbel za glavnino zanimivih predavanj (http://videolectures . net/pms2014_ljubljana/, http://videolectures .net/pms2015_ljubljana/) . Leto 2016 sta zaznamovala dva cikla predavanj, in sicer 90-letnica alpskega botaničnega vrta  Juliana v Trenti in Moje zeleno mesto (http://videolectures .net/pms2016_ljubljana/) . Leto 2017 je zaznamovala obletnica dela muzejske dejavnosti, zato smo poleg razstave or- ganizirali tudi cikel predavanj ob 90-letnici obročkanja ptic v raziskovalne namene v Sloveniji  (http://videolectures .net/pms2017_ljubljana/) . Predavanja  so predstavljena  tudi v priložnostni  publikaciji (Vrezec & Fekonja 2017) . V  letu  2018  je  Prirodoslovni muzej  Slovenije  predstavil  dva  cikla  predavanj  z  naslovom  Evropsko  leto  kulturne  dediščine  in  naravoslovne  zbirke  in  80-letnica  odkritja  neveljske- ga mamuta . Vsa predavanja so bila predstavljena v priložnostni publikaciji  (Križnar 2018),  v  kateri  sta  bila  cikla  predstavljena  v  uvodu,  posneta  predavanja  pa  so  javno  objavljena  (http://videolectures .net/pms2018_ljubljana/) .  Leto 2019 je zaznamoval cikel predavanj z naslovom Razsvetljeno naravoslovje: Scopoli in  Zois, ki je najavil in dopolnil razstavo, ki je bila na ogled od jeseni leta 2019 do konca avgusta  2021 . V priložnostni publikaciji so predavanja predstavljena (Vrezec 2019), nekatera med njimi  so objavljena na spletu (http://videolectures .net/pms2019_ljubljana/) .  Leto 2020 je bilo posvečeno Zemlji, zato smo predstavili cikel predavanj z naslovom #Zemlja .  Zaradi koronavirusa je potekalo zgolj nekaj predavanj, ki so bila napovedana s knjižico (Knapič 2020) . Posneta predavanja so objavljena na http://videolectures .net/pms2020_ljubljana/ .  119 Breda Činč Juhant, Staša Tome, Ljerka Trampuž, Alenka Jamnik Komuniciranje Prirodoslovnega muzeja Slovenije z javnostjo /  Public Communication at the Slovenian Museum of Natural History Druga predavanja v muzeju Nekatera predavanja, ki jih povezujemo s posebnimi dogodki, so vezana na obletnico (kot  na primer Darwinov dan) ali na krajši razstavni program (na primer javni programi ob razstavi  Svetloba, ujeta v kamen), zato ne potekajo ob četrtkih, temveč na druge običajne dni .  Predavanja in vodstva zunaj muzeja Sodelavci v okviru muzejskega dela predavajo tudi zunaj muzeja, in sicer v vrtcih, šolah ter  drugih javnih zavodih ter tudi društvih . Sami ali v sodelovanju z društvi (npr . Društvo za opa- zovanje in proučevanje ptic Slovenije, Polharsko društvo Polh na Dolenjskem) imajo občasno  tudi vodstva na terenu (ornitološka vodstva po Tivoliju so npr . objavljena tudi v reviji Svet ptic) .  Predavanja, ki jih kot zaposleni v Prirodoslovnem muzeju Slovenije izpeljejo zunaj muzeja,  Oddelek za stike z javnostjo vključi v statistiko opravljenih programov . Programi za starejše Poseben program je študijski krožek Narava – znana neznanka, ki ga muzej od leta 2007 pri- pravlja v sodelovanju z Univerzo za tretje življenjsko obdobje (sl . 11) . Začasno smo ga v šolskem  letu 2020/2021 prekinili, sicer pa poteka od oktobra do konca maja . Vsako leto program povezuje  izbrana tema . Poleg mentorice Staše Tome del vsebin predavajo kustosi in drugi zaposleni v  muzeju . Naravo  in  njene  skrivnosti  spoznavajo  slušatelji  tudi  zunaj muzeja,  na  terenu,  in  z  obiskom drugih naravoslovnih ustanov . Slušatelji  so aktivno sodelovali  tudi pri pripravi več  priložnostnih razstav v Prirodoslovnem muzeju Slovenije (Narava doma in po svetu, Novice iz  narave, Čez 1000 let, ko mene več ne bo, idr .) .  Slika 11: Študijski krožek Narava - znana neznanka v letu 2010 . Fotografija: Ciril Mlinar Cic, Arhiv PMS . Figure 11: Study group Nature – a Known Stranger in 2010 . Photo: Ciril Mlinar Cic, Archive PMS . 120 SCOPOLIA No 101 – 2021 2.2.3. Programi za samostojno uporabo v muzeju Muzej je razvil programe, ki so na voljo obiskovalcem za samostojno uporabo . Skrinjice  učenosti  so  ena  izmed možnosti  za  popestritev  obiska . V  skrinjici  so  shranjeni  različni  muzejski  predmeti  ter  navodila  z  namigi  za  reševanje  zanimivih  nalog .  Skrinjice  učenosti so namenjene družinam . Na voljo sta temi: – Minerali in kamnine (spoznavanje različnih mineralov in kamnin ter njihovih lastnosti) . – Pokaži mi zobe, pa ti povem, kdo si (prilagoditve živali različnim načinom prehranjevanja  z opazovanjem lobanj različnih živali) . Raziskovanje Skrinjic učenosti je priložnost za druženje z otroki in kvalitetno preživljanje  prostega časa .  Skrivnosti  poln  nahrbtnik  je  program  za  samostojno  uporabo,  s  katerim  obiskovalci  odkrivajo skrivnosti Prirodoslovnega muzeja Slovenije . V nahrbtniku so pripomočki in izzivi  za raziskovanje .  Zvočni in tiskani vodniki po stalni razstavi so na voljo v slovenskem, angleškem, francoskem,  nemškem in italijanskem jeziku . Praviloma so tudi večje občasne razstave opremljene z vsebinami  v slovenskem in angleškem jeziku . Vodnike si obiskovalci brezplačno izposodijo pri čuvaju ali pa  se na obisk pripravijo pred prihodom v muzej (vsebina je dostopna na muzejski spletni strani) . Poleg navedenih brezplačnih programov za samostojno uporabo so na voljo tudi tiskovine .  Med njimi  je vodnik po  stalnih zbirkah za otroke Kje? V Prirodoslovnem muzeju Slovenije  Slika 12: Predstavitev slikanice Muzejska pripovedka ali Miška in slonček v Prirodoslovnem muzeju leta 2010 .  Fotografija: Ciril Mlinar Cic, Arhiv PMS . Figure 12: Presentation of the book Muzejska pripovedka ali Miška in slonček (Museum Tale or Little Mouse  and Baby Elephant) in the Museum of Natural History in 2010 . Photo: Ciril Mlinar Cic, Archive PMS . 121 Breda Činč Juhant, Staša Tome, Ljerka Trampuž, Alenka Jamnik Komuniciranje Prirodoslovnega muzeja Slovenije z javnostjo /  Public Communication at the Slovenian Museum of Natural History (Trampuž 2008) . Začenja se z načrtom razstavnih prostorov, označenimi dvoranami in razstav- nim hodnikom ter nakazano smerjo ogleda . Kratka, informativna besedila in zanimivosti o po- sameznih razstavnih predmetih dopolnjujejo še: široka paleta poučnih in razvedrilnih besednih  in likovnih nalog ter ugank, modela kristala in metulja, ki ju je mogoče izrezati in sestaviti,  risbe ter ilustracije in barvne fotografije . Na koncu knjige se rešitve vseh nalog in ugank, tako  da otrok lahko vodnik uporablja povsem samostojno . Tudi ena izmed slikanic (Trampuž 2010, 2015, 2017, 2020b in 2021) predšolske otroke in  učence prve triade osnovne šole pa tudi njihove starše pripravi na samostojen ogled dela muzeja  (sl . 12) . Glavna junaka slikanice sta miška in slonček, ki poosebljata deklico in dečka . Velika  prijatelja prideta na obisk k Maji,  ki  je  tam zaposlena . Skupaj  z njo na poučen,  hudomušno  iskren in pravljičen način spoznavata muzej . 2.2.4. Programi v Alpskem botaničnem vrtu Juliana Programi  za  javnost  so  v  Juliani  občasno  potekali  že  v  osemdesetih  letih .  Po  evidencah  Oddelka za stike z javnostjo je imela v letu 1976 Nada Praprotnik osem vodstev, leta 1977 pa  tri vodstva po vrtu . Tudi kasneje je pristojna botaničarka po vrtu vodila skupine, ki so to želele .  Poleg dogodka Belarjevi dnevi (sl . 13), ki ga organizira Triglavski narodnih park in pri katerem  že vrsto let sodeluje Prirodoslovni muzej Slovenije, so se prvi objavljeni programi vodstev uve- ljavili po letu 2013 . Slika 13: Belarjevi dnevi v Juliani leta 2010 . Fotografija: Jože Mihelič Figure 13: Belar's Days in Juliana in 2010 . Photo: Jože Mihelič 122 SCOPOLIA No 101 – 2021 Interaktivni vodniki so nastali v povezavi s projektom Interaktivna določevalna orodja za  šole (SiiT): spoznavanje biotske pestrosti na čezmejnem območju . Skupina avtorjev (Pier Luigi  Nimis, Nada Praprotnik, Irena Kodele Krašna) je poskrbela za vodnike v štirih jezikih . Poleg slo- venskega (Spoznajmo 100 rastlin alpskega botaničnega vrta Juliana (Slovenija): http://dbiodbs . univ .trieste .it/carso/chiavi_pub21?sc=548)  tudi vodnik v  italijanščini, nemščini, angleščini  in  francoščini . Povezava do vodnikov je objavljena na spletnih straneh Juliane (http://www .pms-lj . si/juliana/si/nacrtujte-obisk/interaktivni-vodnik) s povezavami do digitalnih vodnikov v vseh  jezikih (letnica 2014) . Koledar vodstev in delavnic po letu 2019 izdaja muzej tudi v tiskani obliki . 3. Bibliografija muzeja in sodelavcev Za bibliografijo muzeja  in zaposlenih  sistematično  skrbi Specialna knjižnica Prirodoslov- nega muzeja  Slovenije,  ki  vodi  evidenco  gradiva  in  dogodkov  (npr .  razstav,  dokumentarnih  filmov in kratkih TV dogodkov, radijskih oddaj, intervjujev, spletnih razstav idr .) . Bibliografi- je so postale čedalje pomembnejše področje bibliotekarkinega dela, saj muzej in zaposleni na  podlagi dobrih zapisov z vsemi ustreznimi podatki (tipologijo dokumenta, ključne besede, ele- ktronske povezave na polno besedilo) uspešneje predstavljajo  svoje delo domači  in  svetovni  javnosti . Bibliografija muzeja in sodelavcev je dostopna v bazi COBISS . 3.1. Publicistična dejavnost, povezana z razstavami Publicistična  dejavnost,  vezana  na  stalne  in  občasne  razstave  (katalogi  in  vodniki),  je  navedena v 100 . številki revije Scopolia (Križnar 2021, Činč Juhant 2021), deloma tudi v tem  članku, in sicer v poglavju individualni programi za samostojno uporabo . Poleg že omenjenih  je muzej izdal številne druge z razstavami povezane publikacije za otroke, in sicer štiri stripe o  Leonori (Tome 2015a, 2015b in 2015c, Kastelic & Tome 2011), izmed katerih je eden na voljo  tudi v brajici (Kastelic & Tome 2011-2012), ter nagrajeno interaktivno publikacijo Potovanje  skozi čas (Tome 2014) .  V 75 . številki revije Scopolia je predstavljena publicistična dejavnost v povezavi z Alpskim  botaničnim vrtom Juliana v Trenti . Prvi vodnik o Juliani je izšel leta 1963 (Praprotnik 2012) .  Avtor prvega vodnika je Ciril Jeglič, avtorica vodnikov do leta 2011 je Nada Praprotnik . Prvi  tujejezični vodniki so iz leta 2000 (v angleščini, nemščini in italijanščini), od leta 2005 obstaja  vodnik tudi v francoščini .  V  letu  2015  so  prvič  izšli  priročni  tiskani  vodniki  o  Juliani  avtorice Špele Pungaršek  (v  prvi izdajah s priimkom Novak) s predstavitvijo 99 rastlinskih vrst v slovenščini, angleščini,  nemščini in italijanščini (Novak 2015) ter publikacija za otroke iste avtorice (tudi pri tej publi- kaciji v prvih izdajah še s priimkom Novak) o škratu Cojzku, ki raziskuje Juliano v slovenščini,  angleščini in nemščini (Novak 2016) . Publicistična dejavnost, povezana z razstavami, obsega tudi zloženke, delovne liste in pro- gramske knjižice .  3.2. Publicistična dejavnost, povezana z delom v muzeju Zaposleni s poljudnimi, strokovnimi in znanstvenimi objavami skrbijo za javnost in dosto- pnost opravljenega dela . Publicistična dejavnost, povezana z delom v muzeju, je najbolj obsežna .  Tovrstnih objav je nekaj tisoč . Podatki so v javno dostopni evidenci, zato so predstavljene zgolj  123 Breda Činč Juhant, Staša Tome, Ljerka Trampuž, Alenka Jamnik Komuniciranje Prirodoslovnega muzeja Slovenije z javnostjo /  Public Communication at the Slovenian Museum of Natural History nekatere . Zbirke Prirodoslovnega muzeja Slovenije - kot dragocena raziskovalna infrastruktura  - so pomemben vir podatkov za objave tako zaposlenih kot tudi zunanjih strokovnjakov . S stro- kovnimi in znanstvenimi objavami Prirodoslovni muzej Slovenije komunicira s stroko . Med izdanimi deli, namenjeni tudi širši javnosti, so zvočni cedeji, ki poslušalca pripravijo  na poslušanje raznolikih zvokov v naravi . Muzej je izdal pet zvočnih cedejev (Gogala 1998, Trilar 1999, 2002, 2003a, 2003b), ki omogočajo javno dostopnost študijske zbirke posnetkov  živalskih zvokov .  Publicistično  dejavnost,  povezano  z  zbirkami,  pomembno  dopolnjujejo  znanstvene  revije  Scopolia, Acta entomologica Slovenica in Illiesia, ki so bile podrobneje predstavljene v stoti  številki  revije  Scopolia  (Gregori & Kryštufek 2021, Činč Juhant  2021) .  Predstavlja- jo pomemben del komunikacije s strokovnim in znanstvenim delom javnosti . S članki v  teh  revijah Prirodoslovni muzej Slovenije sistematično skrbi za objave podatkov . Z objavami izpol- njuje ICOMov kodeks etike za naravoslovne muzeje, ki naravoslovnim muzejem narekuje, da je podatke treba objavljati v revijah z recenzijskimi postopki, ki so dostopne mednarodni znan- stveni skupnosti . Znanstveno periodiko muzeja Specialna knjižnica razpošilja na tuje informa- cijske centre (Thomson Reuters,  INIST)  in določene kvalitetne publikacije naših raziskoval- cev so vključene v tuje podatkovne zbirke (BIOSIS Previews, Referativniy Zhurnal, Zoological Record, Abstract of Mycology) . Program zamene publikacij revije Acta entomologica Slovenica  ima prek 100 naslovnikov, Scopolia prek 350 naslovnikov, tako ustanov kot posameznikov v  Sloveniji in tujini . Zbirke  so  vir  podatkov  za  raziskovalne  naloge  ter  diplomska  in  druga  dela .  Samo v  letu  2020 je bilo po podatkih letnega poročila izpeljanih 38 mentorskih programov . Med njimi tudi  mentorstva  formalnih  izobraževanj,  in sicer 2 somentorstvi pri diplomskih delih  (višješolski  program): Miha Jeršek in Breda Činč Juhant, 3 somentorstva pri diplomskih delih (bolonjski  študij  1 .  stopnje): Matija Križnar  (2x)  in Miha  Jeršek,  3  somentorstva pri magistrskih delih  (bolonjski študij): vsa Boris Kryštufek, in 1 somentorstvo pri doktorskih disertacijah (bolonjski  študij): Al Vrezec . 3.3. Promocijska dejavnost Plačljive objave ter druga plačana promocijska dejavnost sestavljajo le manjši delež promocije  muzeja z izjemo že omenjenih zloženk in koledarjev prireditev (delavnic, predavanj, dogodkov  v Juliani) ter plačljivega sodelovanja (npr . v Napovedniku) . Oddelek za stike z javnostjo novi- narjem posreduje obvestila za javnost, in sicer pisno oziroma po elektronski pošti ter s pošilja- njem e-novic . Ob pomoči sodelavcev poskrbi za gradivo in organizira tiskovne konference za  novinarje (sl . 14) . Muzej predstavlja javnosti svoje delo s poljudnimi članki zaposlenih . V različnih družbenih  medijih so informacije o delu muzeja dostopne širši javnosti .  Promocijo muzeja je bistveno spremenil hiter razvoj računalništva in z njim moč svetovnega  omrežja . Prirodoslovni muzej Slovenije za promocijo muzeja uporablja možnosti interneta, ob- veščanje z običajno pošto je v veliki meri nadomestilo obveščanje na spletnih muzejskih straneh  in  po  elektronski  pošti .  Prvotna muzejska  spletna  stran  je  bila  postavljena  leta  1998  (Činč Juhant 2021), leta 2013 pa so jo nadomestile spletne strani, kot jih imamo danes . Omogočajo  tudi nakup v spletni  trgovini  in prijavo na e-novice, ki  je bila usklajena z aktualno zakono- dajo glede zajema  in hrambe osebnih podatkov  (GDPR) . Vključujejo  tudi predstavitev zbirk  s povezavo do zbirk podatkov . Muzej  je v zadnjih  letih navzoč  tudi na družbenih omrežjih,  in sicer na omrežjih FB (od leta 2017 na https://www .facebook .com/prirodoslovni/ in od leta 2020 na https://www .facebook .com/JulianavTrenti),  Instagram (od  leta 2020 na https://www . 124 SCOPOLIA No 101 – 2021 instagram .com/prirodoslovnimuzej/),  Twitter  (od  let  2020  na  https://twitter .com/PSlovenije)  in na YouTube . Predstavitve  razstav  in dejavnosti vabijo v muzej, zato pomenijo brezplačno  promocijo .  Z namenom promocije  in dviga števila obiskovalcev se muzej vključuje v številne akcije .  Takšne  so  (ali  pa  so  bile)  na  primer  promocijske  akcije  in  skupne  vstopnice  z  zavodom  Kinodvor, Arboretum, popusti na skupne muzejske vstopnice (z Narodnim muzejem Slovenije,  popust 11 muzejev za eno vstopnico, popust ob nakupu vstopnice v Informacijskem središču  TNP v Trenti) ter turistične kartice: Urbana v Ljubljani in destinacijska kartica doline Soča, ki  vključuje obisk Alpskega botaničnega vrta Juliana .  Muzej pripravlja tudi razstave, katerih poglavitna naloga je promocija . Ena izmed večjih je  bila Zakladnica narave v državnem zboru leta 2017, s katero je opozoril na prostorsko stisko .  V razstavno je bil vključen tudi plakat učencev (sl . 15) . Prirodoslovni muzej Slovenije sodeluje  na sejemskih predstavitvah (npr . MINFOS, Mineralfest, Collecta  in na promocijskih akcijah  slovenskih muzejev (npr . razstave državnih muzejev na muzejski ploščadi v zadnjih letih) .  4. Obiskovalci nekoč in danes Podatke o obisku v Narodnem muzeju, v sklopu je katerega bil tudi Prirodoslovni oddelek, je  analizirala Marija Gosar (Arhiv PMS) . Leta 1906 je imel muzej 11 .380 obiskovalcev, med njimi  25 šolskih skupin (Schmidtovo poročilo navaja za to leto 9 .178 obiskov ob nedeljah in 550 ob  četrtkih . Leta 1910 je bilo 18 .422 obiskov, od tega 3 .768 v skupinah . Po Mantuaniju je obiskala  Slika 14: Tiskovna konferenca po padcu meteorita leta 2020 . Fotografija: David Kunc Figure 14: Press conference after the fall of a meteorite in 2020 . Photo: David Kunc 125 Breda Činč Juhant, Staša Tome, Ljerka Trampuž, Alenka Jamnik Komuniciranje Prirodoslovnega muzeja Slovenije z javnostjo /  Public Communication at the Slovenian Museum of Natural History muzej polovica ljubljanskega prebivalstva . Freyer je na pobudo grofa Blagaya v muzeju 1849 .  leta uvedel naravoslovna predavanja (Bufon 1966, Križnar 2021) in leta 1909 so po zapisih  Marije Gosar uredili sobo za predavanja . Leta 1965 je obiskalo muzej 11 .439 ljudi, od tega 8 .587  šolske mladine v 258 skupinah . Alpinum Juliana je to leto obiskalo 4 .141 ljudi . Podatke za leto  1965 navaja Narodni muzej, vendar je to obisk vseh treh muzejev v stavbi (prirodoslovnega,  narodnega in etnografskega) .  Prirodoslovni muzej Slovenije redno vodi evidenco števila obiskovalcev od leta 1966 . Zanjo  je po zaposlitvi leta 1965 poskrbela Marija Gosar tako v muzeju kot v dislocirani enoti . Po letu  1966 manjkajo podatki o obisku Juliane v letih 1968, 1974, 1977, 1985, 1990 in 1991, zato jih na  grafični predstavitvi ni .  Iz opomb v evidenci razberemo, zakaj je bil obisk v nekaterih letih v muzeju občutno nižji .  Leta 1972 je bil zaradi obnavljanja muzejske fasade obisk okrnjen od aprila do novembra, čeprav  je bil popolnoma zaprt le od srede avgusta do srede oktobra . Muzej je v tem letu obiskalo 10 .664  ljudi . Leta 1982 je potekalo urejanje razstavnih dvoran, kar se je poznalo na številu obiskovalcev  (12 .662) . Leta 1984, ko so bile razstavne zbirke odprte le od aprila do decembra, je bilo 9 .237 obi- skovalcev . Tudi pri letu 1986 je opomba, da je bil muzej začasno zaprt zaradi podiranja razstave  Slovenci v 16 . stoletju; obiskovalcev je bilo tega leta 14 .040 . Krivulja, ki povezuje podatke o obi- skanosti muzeja, kaže na padec obiska tudi v letu 2001 (zabeleženih je bilo 13 .817 obiskovalcev),  vendar razlogi zanj iz evidenc niso razvidni . Razlog za padec obiska v letu 2020 je koronavirusna  bolezen, katere učinki so vplivali tudi na obisk Prirodoslovnega muzeja Slovenije . Gibanje števila  obiskovalcev v Prirodoslovnem muzeju Slovenije in v Alpskem botaničnem vrtu Juliana v Trenti  je razvidno iz grafičnih prilog (sl . 16 - 20), ki zadnje obdobje prikazujejo bolj podrobno . Slika 15: Na razstavi Zakladnica narave v državnem zboru leta 2017 so sodelovali tudi učenci .  Fotografija: Borut Peršolja Figure 15: In 2017, pupils took part at the exhibition The Treasury of Nature held in the National Assembly .  Photo: Borut Peršolja 126 SCOPOLIA No 101 – 2021 Slika 16: Število obiskovalcev v Prirodoslovnem muzeju Slovenije v Ljubljani (= PMS) in v dislocirani enoti  Alpski botanični vrt Juliana v Trenti (= Juliana) od leta 1966 do leta 2020 . Vir: Arhiv PMS . Figure 16: Number of people visiting the Slovenian Museum of Natural History in Ljubljana (= PMS) and its  dislocated unit Alpine botanical garden Juliana in Trenta (= Juliana) from 1966 till 2020 . Source: Archive PMS . Slika 17 : Število obiskovalcev v Prirodoslovnem muzeju Slovenije v Ljubljani (= PMS) od leta 2002 do 2020 .  Vir: Arhiv PMS . Figure 17: Number of people visiting the Slovenian Museum of Natural History in Ljubljana (= PMS) from  2002 till 2020 . Source: Archive PMS 45000 45000 10000 10000 30000 30000 40000 40000 5000 5000 25000 25000 35000 35000 20000 20000 15000 15000 0 0 19 66 20 02 20 14 20 05 20 10 19 85 20 06 20 18 19 75 20 04 20 16 20 15 20 12 19 95 20 08 20 20 19 70 20 03 20 15 20 10 20 11 19 90 20 07 20 19 19 80 20 05 20 17 20 20 20 13 20 00 20 09 Št ev ilo  ob isk ov alc ev Št ev ilo  ob isk ov alc ev Leto Leto PMS Juliana 127 Breda Činč Juhant, Staša Tome, Ljerka Trampuž, Alenka Jamnik Komuniciranje Prirodoslovnega muzeja Slovenije z javnostjo /  Public Communication at the Slovenian Museum of Natural History Slika 18: Število obiskovalcev v Prirodoslovnem muzeju Slovenije v Ljubljani (PMS) od leta 2002 do 2020 po  mesecih (rdeče je obisk po mesecih v letu 2020) . Vir: Arhiv PMS . Figure 18: Monthly numbers of visitors to the Slovenian Museum of Natural History in Ljubljana (PMS) from  2002 till 2020 (monthly numbers of visitors in 2020 are in red) . Source: Archive PMS . Slika 19 : Število obiskovalcev v Alpskem botaničnem vrtu Juliana v Trenti (= Juliana) od leta 2002 do 2020 .  Podatki: Arhiv PMS . Figure 19: Number of visitors to the Alpine botanical garden Juliana in Trenta (= Juliana) from 2002 till 2020 .  Data: Archive PMS . 12000 6000 10000 4000 8000 2000 0 jan . sep .majmar . nov .jul . dec .feb . okt .jun .apr . avg . Št ev ilo  ob isk ov alc ev Mesec 8000 1000 5000 7000 4000 6000 3000 2000 0 20 02 20 14 20 10 20 06 20 18 20 04 20 16 20 12 20 08 20 20 20 03 20 15 20 11 20 07 20 19 20 05 20 17 20 13 20 09 Št ev ilo  ob isk ov alc ev Leto 128 SCOPOLIA No 101 – 2021 Slika 20: Število obiskovalcev v Alpskem botaničnem vrtu Juliana v Trenti (=Juliana) od leta 2002 do 2020 po  mesecih (rdeče je obisk po mesecih v letu 2020) . Vir: Arhiv PMS . Figure 20: Monthly numbers of visitors to the Alpine botanical garden Juliana in Trenta (= Juliana) from 2002  till 2020 (monthly numbers of visitors in 2020 are in red) . Source: Archive PMS . 2500 1000 2000 500 1500 0 maj sep .jul .jun . avg . Št ev ilo  ob isk ov alc ev Mesec Slika 21: Odprtje razstave Evolucija Zemlje in geološke značilnosti Slovenije leta 2009 . Fotografija: Ciril Mlinar  Cic, Arhiv PMS . Figure 21: The opening of the exhibition Evolution of the Earth and Geological Characteristics of Slovenia in  2009 . Photo: Ciril Mlinar Cic, Archive PMS . 129 Breda Činč Juhant, Staša Tome, Ljerka Trampuž, Alenka Jamnik Komuniciranje Prirodoslovnega muzeja Slovenije z javnostjo /  Public Communication at the Slovenian Museum of Natural History Oddelek za stike z javnostjo (v sodelovanju z državnimi muzeji, ljubljanskimi muzeji, Sku- pnostjo muzejev Slovenije  ipd .) spremlja potrebe in odziv obiskovalcev na posebne akcije  in  redne  pedagoške  in  andragoške  programe  (delavnice,  vodstva,  predavanja  ipd .),  evidentira  obisk na posameznih razstavah, udeležbo na odprtjih razstav (sl . 21) in udeležbo na tiskovnih  konferencah . Spremlja povečan obisk na kulturne dneve (sl . 22–24) in analizira strukturo obi- skovalcev (sl . 25 in 26) .  Sliki 22a, b: Največ ljudi obišče muzej na Prešernov dan . Fotografirano v muzeju leta 2019 .  Fotografija: Žiga Tome Figures 22a, b: Most people visit the museum on Prešeren's Day . Photographed at the museum in 2019 .  Photo: Žiga Tome 130 SCOPOLIA No 101 – 2021 Slika 24: Kljub relativno nižjemu številu obiskovalcev na Prešernov dan leta 2020 je bilo na vstop v muzej treba  čakati tudi uro in pol . Fotografija: Breda Činč Juhant Figure 24: Despite the relatively low number of visitors on Prešeren's Day in 2020, people had to wait even an  hour and a half to enter the museum . Photo: Breda Činč Juhant 10000 4000 7000 1000 9000 3000 6000 0 8000 2000 5000 2011 20152013 2017 20202012 2016 20192014 2018 2021 Št ev ilo  ob isk ov alc ev Leto 5265 4914  5326 6720 8510 4229  9277  590 8120 5527 3631 Slika 23: Število obiskovalcev v Prirodoslovnem muzeju Slovenije v Ljubljani 8 . februarja, ko beležimo največji  dnevni obisk v obdobju 2011–2021 . Vir: Arhiv PMS . Figure 23: Number of visitors in the Slovenian Museum of Natural History in Ljubljana on 8th of February,  when the highest daily visit was recorded in the period 2011–2020 . Source: Archive PMS . 131 Breda Činč Juhant, Staša Tome, Ljerka Trampuž, Alenka Jamnik Komuniciranje Prirodoslovnega muzeja Slovenije z javnostjo /  Public Communication at the Slovenian Museum of Natural History Visoka šola  0,5 % Srednja šola  2,1 % Osnovna šola  9,6 % Otroški vrtec  1,5 % Zavod  0,2 % Odrasli - skupine  0,5 % Odrasli  32,2 % Mladina  8,5 % Otroci  21,1 % Turisti  23,8 % Slika 25: Struktura obiskovalcev leta 2019  Figure 25: Visitor structure in 2019 Slika 26: Delež turistov se je v strukturi obiskovalcev Prirodoslovnega muzeja Slovenije od leta 2013 do 2019  povečeval, dokler se ni v letu 2020 zelo znižal . Vir: Arhiv PMS . Figure 26: The percentage of tourists in the visitor structure in the Slovenian Museum of Natural History  increased from 2013 to 2019, until falling sharply in 2020 . Source: Archive PMS . 25 % 10 % 20 % 5 % 15 % 0 % 2013 20172015 20192014 20182016 2020 De lež  tu ris tov Leto 11,0 % 15,0 % 13,0 % 20,48 % 16,9 % 9,1 % 23,8 % 18,5 % 132 SCOPOLIA No 101 – 2021 5. Odziv obiskovalcev Odziv  obiskovalcev  in  javnosti  je  dragocen,  zato  ga  v  skladu  z možnostmi  preučimo  in  upoštevamo .  Oddelek  za  stike  z  javnostjo  skrbi  za  muzejsko  hemeroteko,  v  katero  so  zajete  objave,  povezane z muzejem, in so dragocen vir informacij in mnenj o našem delovanju . Za hemerote- ko je zadolžena Ljerka Trampuž, gradivo pa zbira s pomočjo sodelavcev . Obiskovalci se na naše delo odzivajo ustno  in pisno ob obisku ali po obisku muzeja . Ena  izmed trajnejših oblik je vpis v knjigo vtisov (sl . 27) v muzeju in v Juliani . Tudi z dopisi upo- rabniki naše delo pohvalijo ali se nad njim pritožijo . V vsakem primeru gre za dragocen vir  informacij .  Preučevanje odziva obiskovalcev presega informacije o številu obiska in ugotavljanju zado- voljstva, saj je za nas pomembno tudi, ali smo s svojim delovanjem dosegli predvideni učinek na  obiskovalca . Temu so namenjene evalvacije Oddelka za stike z javnostjo . S svojimi ugotovitva- mi oddelek seznanja strokovno javnost (Činč Juhant 2005, Tome et al . 2005, Trampuž 1989) . Z razvojem interneta so se odprle številne nove možnosti . Žal presegajo časovne zmožnosti  zaposlenih na Oddelku za stike z javnostjo, zato vseh ne zmoremo ustrezno uporabiti tako, kot  bi si jih želeli, saj osnovna uporaba in nujni odgovori na odzive terjajo čas .  Slika 27: Iz knjige vtisov v muzeju (a, b) in v Juliani (c) Figure 27: From the book of  impressions in the Museum (a, b)  and in Juliana (c) 133 Breda Činč Juhant, Staša Tome, Ljerka Trampuž, Alenka Jamnik Komuniciranje Prirodoslovnega muzeja Slovenije z javnostjo /  Public Communication at the Slovenian Museum of Natural History Tabela 1: Razstave Prirodoslovnega muzeja Slovenije po letu 1959 . Vir: COBISS Table 1: Exhibitions staged by the Slovenian Museum of Slovenia since 1959 . Source: COBISS Zaključek Komuniciranje Prirodoslovnega muzeja Slovenije z javnostjo je zelo raznoliko in presega iz- polnjevanje in predstavljanje razstavnega in z njim povezanega javnega programa . Pomemben  del komuniciranja tako s splošnim kot s strokovnim in znanstvenim delom javnosti so objave  zaposlenih in muzejske publikacije .  Prvotno je Oddelek za stike z javnostjo opravljal zgolj pedagoško dejavnost in komuniciral z  učitelji in šolami . Skrbel je za nekaj plačanih oglasov .  Z razvojem internetnih možnosti in z uporabo družbenih omrežij je komuniciranje z javnostjo  zelo napredovalo, omogočilo je nižje stroške promocije, hkrati je oddelek dodatno obremenilo .  Ker Oddelek za stike z javnostjo nima osebe, ki bi bila zadolžena zgolj za odnose z javnostjo,  vse bolj raznoliko in zahtevno komuniciranje z javnostjo presega trenutne kadrovske možnosti . Conclusions Communication of the Slovenian Museum of Natural History with the public is very diverse  and goes beyond the implementation and presentation of the exhibition program and with it as- sociated public program . An important part of communication with the general and professio- nal public are articles written by our employees as well as the museum's own publications . Initially, Public Relations Department was taking care of pedagogical activities, communi- cation with teachers and schools, and some advertising of the museum activities .  The development of internet possibilities and the use of social networks made much progress  in communication with the public, it enabled lower promotion costs, but at the same time addi- tionally burdened the Department . As the Public Relation Department does not have a person  who would be in charge of public relations only, the increasingly diverse and demanding com- munication with the public exceeds our current staffing possibilities . zap .  št . Razstava Leto Avtor/ji 1 Sto let darwinizma : občasna potujoča razstava, Prirodoslovni muzej v Ljubljani, dvorana Narodnega Muzeja, 24 . 10 . - 30 . 11 . 1959 1959 Polenec, Anton 2 Tropski metulji in hrošči : občasna razstava, Ljubljana, Prirodoslovni muzej v Ljubljani, poleti leta 1959 1959 Brelih, Savo 3 Nastanek in razvoj živih bitij : občasna razstava, Prirodoslovni muzej v Ljubljani,v avli Okrajnega ljudskega odbora, 9 . 1 . 1960 - ? 1960 Polenec, Anton 4 Slovenska odprava v Etiopiji leta 1960 -1961 : občasna razstava,  Prirodoslovni muzej v Ljubljani, v dvorani Narodnega muzeja, Ljubljana, od jeseni 1961 do sredine februarja 1962 1961 Brelih, Savo 5 Ledena doba : občasna potujoča razstava, Prirodoslovni muzej v Ljubljani, v dvorani Narodnega muzeja v Ljubljani, 20 . 5 . 1961 - 6 . 1 . 1962 1961 Cimerman, Franc 6 Zgodovinski razvoj organizmov : občasna potujoča razstava, Prirodoslovni muzej v Ljubljani, na ogled na osnovni šoli Tone Tomšič v Ljubljani, maj - jun . 1962 1962 Polenec, Anton 7 Naše zaščitene rastline : občasna potujoča razstava, Prirodoslovni muzej Slovenije, na ogled tri tedne v dvorani hišnega sveta Nebotičnik v Ljubljani, od 24 . 4 . - 15 . 5 . 1963 1963 Wraber, Tone 8 Zgodovinski razvoj živih bitij : občasna potujoča razstava, Prirodoslovni muzej Slovenije, na ogled na osnovni šoli Vita Kraigherja v Ljubljani v letu 1963 1963 Polenec, Anton 134 SCOPOLIA No 101 – 2021 zap .  št . Razstava Leto Avtor/ji 9 Eksotične žuželke : občasna razstava, Prirodoslovni muzej Slovenije, na ogled v botanični dvorani muzeja v Ljubljani, poleti 1964 1964 Brelih, Savo 10 Skrite lepote : občasna razstava v Prirodoslovnem muzeju Slovenije, Ljubljana, 27 . 11 . 1964 do pomladi 1965 1964 Polenec, Anton 11 Ob stoletnici smrti Henrika Freyerja : občasna razstava, avgusta 1966 v Idriji 1966 Wraber, Tone 12 V svetu kristalov : občasna razstava, Prirodoslovni muzej Slovenije, nov . 1966 - mar . 1967, Ljubljana 1966 Faninger, Ernest 13 Jugoslovanske kače : občasna razstava, Prirodoslovni muzej Slovenije, 16 . - 26 . 6 . 1966, Ljubljana 1966 Brelih, Savo 14 Ob stoletnici smrti Henrika Freyerja : razširjena občasna razstava, v Prirodoslovnem muzeju Slovenije, 24 . 10 . - 26 . 11 . 1966, Ljubljana 1966 Wraber, Tone 15 Eksotične žuželke II : občasna razstava, Prirodoslovni muzej Slovenije, 18 . 7 . - 30 . 9 . 1967 1967 Brelih, Savo 16 Zgodovinski razvoj živih bitij II : občasna razstava, Prirodoslovni muzej Slovenije, 22 . 4 . - 30 . 6 . 1967 1967 Polenec, Anton 17 Plazilci Jugoslavije : občasna razstava, Prirodoslovni muzej Slovenije, 6 . 6 . - 23 . 6 . 1968, Ljubljana 1968 Brelih, Savo 18 Jamsko živalstvo Jugoslavije : občasna razstava, Prirodoslovni muzej Slovenije, 5 . 4 . - 13 . 5 . 1968, Ljubljana 1968 Gosar, Marija / Hafner, Maja 19 Naravoslovje na Slovenskem : občasna razstava, Prirodoslovni muzej Slovenije, 24 . 6 . - 31 . 7 . 1969, Ljubljana 1969 Bufon, Zmago 20 Nastanek vrst : občasna razstava, Prirodoslovni muzej Slovenije, 28 . 5 . - 19 . 6 . 1969, Ljubljana 1969 Polenec, Anton 21 Pajki, njihove mreže in strupi : občasna razstava, Prirodoslovni muzej Slovenije, 1 . 10 . 1969 - 22 . 3 . 1970, Ljubljana 1969 Polenec, Anton 22 Eksotične žuželke III : občasna razstava, Prirodoslovni muzej Slovenije, 1 . 8 . - 25 . 9 . 1969, Ljubljana 1969 Brelih, Savo 23 Metulji tujih dežel : občasna razstava, Prirodoslovni muzej Slovenije, 11 . 12 . 1970 - 28 . 3 . 1971, Ljubljana 1970 Brelih, Savo 24 Izginjajoče črede : občasna razstava, Prirodoslovni muzej Slovenije, 1 . - 6 . 9 . 1970, v Mestni galeriji, Ljubljana 1970 Patel, Harshad C . 25 Iz Hohenwartove zbirke morskih polžev in školjk : občasna razstava, Prirodoslovni muzej Slovenije, 3 . 6 . - 2 . 12 . 1970, Ljubljana 1970 Hafner, Maja 26 Nastanek vrst in prilagoditve : občasna razstava, Prirodoslovni muzej Slovenije, 26 . 3 . - 20 . 5 . 1970 1970 Polenec, Anton 27 Prva republiška razstava naravoslovne fotografije : občasna razstava, Prirodoslovni muzej Slovenije, 22 . 12 . 1971 - 31 . 3 . 1972, Ljubljana 1971 Aljančič, Marko 28 Učila [Prirodoslovnega muzeja Slovenije] : na razstavi Učila na Gospodarskem razstavišču, sep . 1971, Ljubljana 1971 Gosar, Marija 29 Stopetdeset let Narodnega muzeja : občasna razstava, Narodni muzej Slovenije [in Prirodoslovni muzej Slovenije], 15 . - 31 . 10 . 1971, v Arkadah, Ljubljana 1971 Kozak, Grozdana 30 Druga republiška razstava naravoslovne fotografije in barvnega diapozitiva : občasna razstava, Prirodoslovni muzej Slovenije, 13 . 12 . 1972 - 7 . 2 . 1973, Ljubljana 1971 Aljančič, Marko 31 Okamnine, priče izumrlega življenja : občasna razstava, Prirodoslovni muzej Slovenije, 21 . 4 . - 12 . 12 . 1971, Ljubljana 1971 Cimerman, Franc 32 Življenje našega Jadrana : občasna razstava, Prirodoslovni muzej Slovenije, 18 . 10 . - 10 . 12 . 1972, Ljubljana 1972 Richter, Marjan 33 Življenje v mlaki : občasna razstava, Prirodoslovni muzej Slovenije, 21 . 11 . 1973 - 26 . 6 . 1974, Ljubljana 1973 Gosar, Marija 34 Jugoslovanska naravoslovna fotografija : občasna razstava, Prirodoslovni muzej Slovenije, 7 . 11 . -18 . 11 . 1973, Ljubljana 1973 Aljančič, Marko 135 Breda Činč Juhant, Staša Tome, Ljerka Trampuž, Alenka Jamnik Komuniciranje Prirodoslovnega muzeja Slovenije z javnostjo /  Public Communication at the Slovenian Museum of Natural History zap .  št . Razstava Leto Avtor/ji 35 Entomologija na Slovenskem : občasna razstava, Prirodoslovni muzej Slovenije, 15 . 10 . - 4 . 11 . 1973, Ljubljana 1973 Carnelutti, Jan / Brelih, Savo 36 Izvor človeka : občasna razstava, Prirodoslovni muzej Slovenije, 25 . 4 . - 12 . 10 . 1973, Ljubljana 1973 Polenec, Anton 37 Naš ptičji svet : občasna razstava, Prirodoslovni muzej Slovenije, 18 . 12 . 1974 - 17 . 4 . 1975, Ljubljana 1974 Božič, Ivo 38 Četrta razstava naravoslovne fotografije in barvnega diapozitiva : občasna razstava, Prirodoslovni muzej Slovenije, 13 . 11 . - 15 . 12 . 1974, Ljubljana 1974 Aljančič, Marko 39 50 let Triglavskega narodnega parka : občasna razstava, Prirodoslovni muzej Slovenije, 2 . 10 . - 10 . 11 . 1974, Ljubljana 1974 Gregori, Janez 40 Entomologija na Slovenskem (ponovitev razstave iz leta 1973) : občasna razstava, Prirodoslovni muzej Slovenije, 17 . 7 . - 23 . 9 . 1974, Ljubljana 1974 Carnelutti, Jan / Brelih, Savo 41 Peta razstava naravoslovne fotografije in barvnega diapozitiva : občasna razstava, Prirodoslovni muzej Slovenije, 5 . 11 . - 8 . 12 . 1975, Ljubljana 1975 Aljančič, Marko 42 Izvor človeka (ponovitev razstave iz leta 1973) : občasna razstava, Prirodoslovni muzej Slovenije, 22 . 4 . - 20 . 10 . 1975, Ljubljana 1975 Polenec, Anton 43 Gospodarski pomen žuželk : občasna razstava, Prirodoslovni muzej Slovenije, 17 . 12 . 1975 - 31 . 5 . 1976, Ljubljana 1975 Brelih, Savo 44 50 let Juliane : občasna razstava, Prirodoslovni muzej Slovenije, 9 . 6 . - 19 . 12 . 1976, Ljubljana 1976 Praprotnik, Nada 45 Šesta razstava naravoslovne fotografije in barvnega diapozitiva : občasna razstava, Prirodoslovni muzej Slovenije, 22 . 12 . 1976 - 4 . 2 . 1977, Ljubljana 1976 Aljančič, Marko 46 Sedma razstava naravoslovne fotografije in barvnega diapozitiva : občasna razstava, Prirodoslovni muzej Slovenije, 14 . 12 . 1977 - 1 . 3 . 1978, Ljubljana 1977 Hafner, Maja / Gregori, Janez 47 Gospodarski pomen žuželk (ponovitev razstave iz leta 1975) : občasna razstava, Prirodoslovni muzej Slovenije, 19 . 5 . - 7 . 11 . 1977, Ljubljana 1977 Brelih, Savo 48 50 let Juliane (ponovitev razstave iz leta 1976) : občasna razstava, Prirodoslovni muzej Slovenije, 9 . 2 . - 15 . 4 . 1977, Ljubljana 1977 Praprotnik, Nada 49 Rudno bogastvo Jugoslavije : občasna razstava, Prirodoslovni muzej Slovenije, 21 6 . 1978 - 13 . 4 . 1979, Ljubljana 1978 Faninger, Ernest 50 60 letnica Univerze v Ljubljani in njene biologije : občasna  razstava, sodelovanje Prirodoslovnega muzeja Slovenije, Gospodarsko razstavišče, 14 . 6 .- 16 . 6 . 1979, Ljubljana 1979 Prirodoslovni muzej Slovenije 51 Travnik : občasna razstava, Prirodoslovni muzej Slovenije, 16 . 5 . - 21 . 10 . 1979, Ljubljana 1979 Gosar, Marija 52 Gospodarski značaj kukaca : občasna razstava, Prirodoslovni muzej Rijeka in Prirodoslovni muzej Slovenije Ljubljana, 3 . 4 . - nov . 1979, Rijeka 1979 Brelih, Savo 53 Deveta razstava naravoslovne fotografije : občasna razstava,  Prirodoslovni muzej Slovenije, Prirodoslovno društvo Slovenije, v Prirodoslovnem muzeju Slovenije, 10 . 9 . - 30 . 9 . 1980, Ljubljana 1980 Richter, Marjan / Hafner, Maja 54 Redke in ogrožene živalske vrste v Sloveniji I : občasna razstava, Prirodoslovni muzej Slovenije, 8 . 10 . - 21 . 10 . 1980, 4 . 11 . 1980 -31 . 3 . 1981, Ljubljana 1980 Brelih, Savo / Gregori, Janez 55 Redke in ogrožene živalske vrste v Sloveniji II : občasna razstava, Prirodoslovni muzej Slovenije, na Gospodarskem rastavišču, 24 . 10 . - 2 . 11 . 1980, Ljubljana 1980 Brelih, Savo / Gregori, Janez 56 Travnik II : občasna razstava, Prirodoslovni muzej Slovenije, 29 . 4 . - 3 . 9 . 1980, Ljubljana 1980 Gosar, Marija 57 Osma razstava naravoslovne fotografije : podvodna fotografija : občasna razstava, Prirodoslovni muzej Slovenije, 24 . 10 . 1979 - 13 . 4 . 1980, Ljubljana 1980 Richter, Marjan / Hafner, Maja 58 Travnik III : občasna razstava, Prirodoslovni muzej Slovenije, v avli Pedagoške akademije, Maribor, 7 . 10 . - 20 . 11 . 1980 1980 Gosar, Marija 59 Travnik VI : občasna razstava, Prirodoslovni muzej Slovenije, 2 . 3 . - 6 . 3 . 1981, Ajdovščina 1981 Gosar, Marija 136 SCOPOLIA No 101 – 2021 zap .  št . Razstava Leto Avtor/ji 60 Travnik V : občasna razstava, Prirodoslovni muzej Slovenije, 23 . 2 . - 27 . 2 . 1981, Tolmin 1981 Gosar, Marija 61 Travnik IV : občasna razstava, Prirodoslovni muzej Slovenije, 12 . 2 . - 20 . 2 . 1981, Nova Gorica 1981 Gosar, Marija 62 Gozdni ptiči : občasna razstava, Prirodoslovni muzej Slovenije, 8 . 4 . - 5 . 10 . 1981, Ljubljana 1981 Božič, Ivo 63 Izbrane naravoslovne fotografije Marka Tirana : občasna razstava, Prirodoslovni muzej Slovenije, 8 . 4 . - 13 . 5 . 1981, Ljubljana 1981 Tiran, Marko 64 Eksotične žuželke iz zbirk Prirodoslovnega muzeja Slovenije : občasna razstava v Prirodoslovnem muzeju Slovenije, 20 . 6 . - 31 . 12 . 1981, Ljubljana 1981 Sivec, Ignac 65 Izbor del z naravoslovno likovnega natečaja : občasna razstava,  Prirodoslovni muzej Slovenije, Pionirski list, v Prirodoslovnem muzeju Slovenije, 20 . 5 . -15 . 6 . 1981, Ljubljana 1981 Gosar, Marija 66 Pogled z elektronskimi očmi v mikrokozmos : občasna razstava, Prirodoslovni  muzej Slovenije, Generalni konzulat Zvezne republike Nemčije, v  Prirodoslovnem muzeju Slovenije, 13 . 10 . - 8 . 11 . 1981, Ljubljana 1981 67 Kras : deseta razstava naravoslovne fotografije : občasna razstava, Prirodoslovni muzej Slovenije, 25 . 11 . - 10 . 12 . 1981, Ljubljana 1981 Richter, Marjan / Hafner, Maja 68 Prizadevanja naravoslovcev na Slovenskem in njihov prispevek k narodni  kulturi : (od začetkov do ustanovitve univerze) : občasna razstava, Prirodoslovni  muzej Slovenije, Slovenska akademija znanosti in umetnosti in Narodna in univerzitetna knjižnica, v Prešernovi dvorani SAZU, 14 . 10 . - 21 . 11 . 1981 1981 Gosar, Marija / Petkovšek, Viktor 69 Travnik VII : občasna razstava, Prirodoslovni muzej Slovenije, 7 . 3 . - 10 . 4 . 1981, Postojni, Izoli, Sežani 1981 Gosar, Marija 70 Kulturne ustanove v Ljubljani : občasna razstava, Prirodoslovni muzej Slovenije, v Pionirski knjižnici, 10 . 9 . 1982 - ?, Ljubljana 1982 Gosar, Marija / Sivec, Ignac 71 Slovensko poljudno naravoslovno slovstvo : občasna razstava, Prirodoslovni muzej Slovenije, 20 . 10 . 1982 - 15 . 3 . 1983, Ljubljana 1982 Hafner, Maja 72 Minerali iz Hüttenberga : občasna razstava, Prirodoslovni muzej  Slovenije [in] Rudarski muzej Celovec [Bergbaumuseum Klagenfurt],  v Prirodoslovnem muzeju Slovenije, 16 . - 23 . 11 . 1982, Ljubljana 1982 Faninger, Ernest / Bergbaumuseum Klagenfurt 73 Okamenine jeseniškega prostora : občasna razstava, prireditelj  Prirodoslovni muzej Slovenije [in] Tehniški muzej Železarne Jesenice, v  Prirodoslovnem muzeju Slovenije, 29 . 11 . - 22 . 12 . 1982, Ljubljana 1982 Krivic, Katarina / Bedič, Jože 74 Darvinizem in Slovenci : občasna razstava, Prirodoslovni muzej Slovenije, 14 . 4 . 1982-, Ljubljana 1982 Aljančič, Marko 75 Muzej v mojih očeh : občasna razstava, Prirodoslovni muzej Slovenije, Pionirski list, v Prirodoslovnem muzeju Slovenije, 19 . 5 . - 18 . 6 . 1982, Ljubljana 1982 Gosar, Marija 76 Prizadevanja naravoslovcev na Slovenskem II : občasna razstava, Prirodoslovni muzej Slovenije, Društvo Tone Penko, 21 . 5 . - 25 . 5 . 1982, Trst 1982 Gosar, Marija / Petkovšek, Viktor / Bajc, Drago 77 Galapagos : občasna razstava, prireditelj Prirodoslovni muzej  Slovenije [in] Zavod Socialistične republike Slovenije za mednarodno,  znanstveno, tehnično, prosvetno in kulturno sodelovanje (ZAMTES),  v Prirodoslovnem muzeju Slovenije, 23 . 3 . - 16 . 4 . 1983 1983 78 Muzej v mojih očeh : občasna razstava, Prirodoslovni muzej Slovenije, 18 . 5 . - 20 . 6 . 1983, Ljubljana 1983 Gosar, Marija 79 Travnik : občasna razstava, ponovitev, Prirodoslovni muzej Slovenije, jun . - dec . 1983, Ljubljana 1983 Gosar, Marija 80 Rastlinski svet skozi objektiv dr . Luke Pintarja : 11 . razstava naravoslovne fotografije  : občasna razstava, Prirodoslovni muzej Slovenije [in] Prirodoslovno društvo  Slovenije, v Prirodoslovnem muzeju Slovenije, 28 . 10 . 1983 - marec 1984, Ljubljana 1983 Pintar, Luka / Hafner, Maja 81 Zdravilne rastline : občasna razstava, Prirodoslovni muzej Slovenije, v Prirodoslovnem muzeju Slovenije, 6 . 6 . 1984 - 30 . 11 . 1985, Ljubljana 1984 Praprotnik, Nada 137 Breda Činč Juhant, Staša Tome, Ljerka Trampuž, Alenka Jamnik Komuniciranje Prirodoslovnega muzeja Slovenije z javnostjo /  Public Communication at the Slovenian Museum of Natural History zap .  št . Razstava Leto Avtor/ji 82 Drevesa in grmi Jugoslavije : občasna razstava, prireditelja  Zemaljski muzej SR BiH, Sarajevo, Prirodnjačko odeljenje [in]  Prirodoslovni muzej Slovenije, v Prirodoslovnem muzuju Slovenije, Trg narodnih herojev, 3 . 10 . 1984 - 10 . 6 . 1985, Ljubljana 1984 Šilić, Čedomil 83 Zbirka metuljev Štefana Michielija : občasna razstava,  Prirodoslovni muzej Slovenije [in] Slovensko entomološko društvo  Štefana Michielia, 21 . 12 . 1984 - maj 1985, Ljubljana 1984 Sivec, Ignac 84 Živalski endemi in relikti Jugoslavije : občasna razstava, prireditelja Hrvatski  narodni zoološki muzej [in] Prirodoslovni muzej Slovenije, v Prirodoslovnem  muzeju Slovenije, Trg narodnih herojev, 18 . 12 . 1985 - 20 . 9 . 1986, Ljubljana 1985 Hafner, Maja 85 Geološko-paleontološka razstavna zbirka : samostojna, stalna razstava, Prirodoslovni muzej Slovenije, 1985-1998, Ljubljana 1985 Krivic, Katarina 86 O delovanju slovenskih entomologov : občasna razstava, prireja Slovensko  entomološko društvo Štefana Michielija, Prirodoslovni muzej Slovenije, Inštutut za  Biologijo UL, Biološki institut Jovana Hadžija, ZRC SAZU, v prostorih Kulturno  informacijskega centra, Trg revolucije 7, 25 . 10 . - 16 . 11 . 1986, Ljubljana 1986 Sivec, Ignac 87 Predstavitev zbirke Bogdana Jurkovška : samostojna razstava, 1986 1986 Krivic, Katarina 88 Švedska fotografija narave : občasna razstava, Ambasada  Švedske v Beogradu, Prirodoslovni muzej Slovenije, v Prešernovi dvorani SAZU, 3 . 6 . - 15 . 6 . 1986, Ljubljana 1986 Hafner, Maja 89 Izložba podvodne fotografije : občasna razstava, Podvodno istraživački  klub Mornar, Split, Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana,  Foto salon, Marmontova 5, 14 . 11 . - 25 . 11 . 1987, Split 1987 90 Podvodna naravoslovna fotografija III : občasna razstava, prireditelj  Prirodoslovni muzej Slovenije, Slovenska potapljaška zveza, Foto kino zveza  Slovenije, v Prirodoslovnem muzeju Slovenije , 4 . 7 . - 8 . 11 . 1987, Ljubljana 1987 91 Podvodna naravoslovna fotografija : občasna razstava, prireditelj  Prirodoslovni muzej Slovenije, Slovenska potapljaška zveza, Foto kino  zveza Slovenije, v Domu Španskih borcev, 1 . 5 . - 31 . 5 . 1987, Ljubljana 1987 92 Podvodna naravoslovna fotografija II : občasna razstava, prireditelj  Prirodoslovni muzej Slovenije, Slovenska potapljaška zveza,  Foto kino zveza Slovenije, 4 . 6 . - 30 . 6 . 1987, Kranj 1987 93 Zoisova zbirka mineralov : prenovljena stalna razstava, Prirodoslovni muzej Slovenije, 8 . 6 . 1988-, Ljubljana 1988 Faninger, Ernest 94 Ptiči : prenovljena stalna razstava, Prirodoslovni muzej Slovenije,15 . 4 . 1988-, Ljubljana 1988 Božič, Ivo 95 Blagayev volčin - naša botanična znamenitost : občasna razstava, Prirodoslovni muzej Slovenije, 15 . 4 . 1988 - ? 1989, Ljubljana 1988 Praprotnik, Nada 96 50 let Neveljskega mamuta : samostojna občasna razstava, prireditelj Prirodoslovni muzej Slovenije, v Prirodoslovnem muzeju Slovenije, 23 . 3 . - 25 . 9 . 1988 1988 Krivic, Katarina 97 Netopirji - poznavanje in ogroženost : občasna razstava, Prirodoslovni muzej Slovenije, 21 . 12 . 1988 - feb . 1989, Ljubljana 1988 Kryštufek, Boris 98 Kaj so črne vdove? : občasna razstava, prireditelj Prirodoslovni muzej Slovenije, 19 . 7 . 1988 - 31 . 1 . 1989 1988 Gogala, Matija 99 Plazilci - poznavanje in ogroženost : občasna razstava, v Prirodoslovnem muzeju Slovenije, 17 . 5 . - 18 . 6 . 1989, Ljubljana 1989 Haleš, Jiři 100 100 let slovenske jamarske organizacije in jamarske tehnike : občasna razstava,  prireditelj Prirodoslovni muzej Slovenije, Inštitut za raziskovanje krasa, Jamarska  zveza Slovenije, v Prirodoslovnem muzeju Slovenije, 11 . 10 . - 10 . 12 . 1989, Ljubljana 1989 101 Narava na jugoslovanskih znamkah : občasna razstava, Prirodoslovni muzej Slovenije  v sodelovanju s Prirodoslovnim muzejem Makedonije iz Skopja in PTT muzejem iz  Beograda, v Prirodoslovnem muzeju Slovenije, 21 . 12 . 1989 - 18 . 3 . 1990, Ljubljana 1989 Trilar, Tomi / Činč Juhant, Breda 102 Ogrožene praprotnice in semenke v Sloveniji : občasna razstava, Prirodoslovni muzej Slovenije, 12 . 12 . 1989 - ?, Ljubljana 1989 Wraber, Tone / Skoberne, Peter 138 SCOPOLIA No 101 – 2021 zap .  št . Razstava Leto Avtor/ji 103 Iz del prof . dr . Antona Polenca ob njegovi 80 letnici : občasna razstava, v Prirodoslovnem muzeju Slovenije, 24 . 10 . - 25 . 11 . 1990, Ljubljana 1990 Hafner, Maja 104 Borelija - povzročitelj lymske borelioze : občasna razstava, Prirodoslovni  muzej Slovenije v sodelovanju z Univerzitetnim kliničnim centrom in  Inštitutom za mikrobiologijo Univerze, 16 . 5 . - 9 . 10 . 1990, Ljubljana 1990 Horvat, Bogdan 105 Metulji - slovenska naravna dediščina : občasna razstava, Prirodoslovni muzej Slovenije, 25 . 4 . - 30 . 9 . 1990, Ljubljana 1990 Černila, Matjaž 106 Korenine naravoslovnega združevanja : občasna razstava,  Prirodoslovni muzej Slovenije, Prirodoslovno društvo Slovenije, v Prirodoslovnem muzeju Slovenije, 18 . 3 . - 13 . 5 . 1990, Ljubljana 1990 107 Jaz in Prirodoslovni muzej : občasna razstava, Prirodoslovni muzej Slovenije, 5 . 12 . 1990 - 15 . 12 . 1991, Ljubljana 1990 Trampuž, Ljerka 108 Sesalci Slovenije : občasna razstava, Prirodoslovni muzej Slovenije, 18 . 12 . 1991 - 20 . 4 . 1992, Ljubljana 1991 Kryštufek, Boris 109 Naravoslovec Franjo Koščec (1882-1968) : občasna razstava, Prirodoslovni  muzej Slovenije, Kustodiat za entomologijo, Entomološki oddelek Mestnega muzeja Varaždin, 27 . 2 . - mar . 1990, Ljubljana 1991 110 50 . obletnica smrti botanika Alfonza Paulina (1853-1942) : občasna razstava, Prirodoslovni muzej Slovenije, 16 . 12 . - ? 1992, Ljubljana 1992 Praprotnik, Nada 111 Entomologia Slovenica : občasna razstava, Prirodoslovni muzej Slovenije, v atriju muzejske stavbe na Muzejski ulici 1, 27 . 10 . - 7 . 12 . 1992, Ljubljana 1992 Gogala, Matija / Aljančič, Marko /  Božič, Janko / Gogala, Andrej /  Gomboc, Stanislav / Horvat,  Bogdan / Sivec, Ignac / Trilar, Tomi 112 Biser narave: Zelenci, izvir Save Dolinke : občasna razstava, Prirodoslovni muzej Slovenije, 6 . 5 . - 17 . 6 . 1992, Ljubljana 1992 Gregori, Janez 113 Zgodovina geoloških zbirk Prirodoslovnega muzeja Slovenije : samostojna,  občasna razstava, Prirodoslovni muzej Slovenije, 21 . mednarodni dnevi  mineralov, fosilov in kamna (MINFOS), Tržič, 15 . - 16 . 5 . 1993 1993 Krivic, Katarina 114 Zoisova zbirka po Zoisu včeraj, danes, jutri : občasna razstava, 22 . mednarodni dnevi mineralov, fosilov in kamna (MINFOS), 13 . 5 . - 15 . 5 . 1994, Tržič 1994 Činč Juhant, Breda 115 Zoisova zbirka po Zoisu : občasna razstava v Prirodoslovnem muzeju Slovenije v Ljubljani, 16 . 5 .- 30 . 9 . 1994 1994 Činč Juhant, Breda 116 Iz raziskovanja zunanjih zajedalcev : občasna razstava, Prirodoslovni muzej Slovenije, 2 . Slovenski muzejski sejem, Cankarjev dom, 31 . 5 . - 4 . 6 . 1994, Ljubljana 1994 Trilar, Tomi / Činč Juhant, Breda 117 Zoisova zbirka po Zoisu : v osnovni šoli v Bistrici pri Tržiču, 13 . - 15 . 5 . 1994 1994 Činč Juhant, Breda 118 Fosili Tržaško-Komenskega Krasa : gostujoča razstava, Prirodoslovni  muzej Slovenije, Museo Civico di Storia Naturale di Trieste, v  Prirodoslovnem muzeju Slovenije, 6 . 4 . - 12 . 5 . 1995, Ljubljana 1995 Krivic, Katarina / Calligaris, Ruggero 119 Lovci mamutov, ledena doba v Evropi : gostujoča razstava, v Prirodoslovnem muzeju Slovenije, 8 . 12 . 1995 - feb . 1997, Ljubljana 1995 Krivic, Katarina / Kovač, Milan 120 Varstvo narave na Slovenskem : občasna razstava, Prirodoslovni muzej Slovenije, v Muzeju novejše zgodovine Slovenije, 15 . 2 . - 12 . 3 . 1995, Ljubljana 1995 Aljančič, Marko / Gregori,  Janez / Praprotnik, Nada 121 250-letnica rojstva Žige Zoisa : občasna razstava, v Prirodoslovnem muzeju Slovenije v Ljubljani, 20 . 11 . 1997 - 30 . 4 . 1998 1997 Činč Juhant, Breda 122 Septarije : del stalne razstave v Prirodoslovnem muzeju Slovenije v Ljubljani, 9 . 12 . 1997 - 1997 Činč Juhant, Breda 123 Nastanek entomološke zbirke : stalna razstava, Prirodoslovni muzej Slovenije, 26 . 6 . 1997-, Ljubljana 1997 Horvat, Bogdan 124 Mineraloške zanimivosti Makedonije : občasna razstava, v Prirodoslovnem muzeju Slovenije, 22 . 4 . - 31 . 7 . 1997 1997 Jeršek, Miha / Kardelj, Marjetka 125 Dokumentirana geološka dediščina na avtocestnem odseku  Divača - Kozina : občasna razstava, v Prirodoslovnem muzeju  Slovenije , 9 . 12 . 1997 - 31 . 8 . 1998, Ljubljana 1997 Jurkovšek, Bogdan / Krivic, Katarina / Kolar-Jurkovšek, Tea 139 Breda Činč Juhant, Staša Tome, Ljerka Trampuž, Alenka Jamnik Komuniciranje Prirodoslovnega muzeja Slovenije z javnostjo /  Public Communication at the Slovenian Museum of Natural History zap .  št . Razstava Leto Avtor/ji 126 Minerali iz Alincev v Makedoniji : občasna razstava Prirodoslovnega  muzeja Slovenije na 26 . mednarodnih dnevih mineralov,  fosilov in okolja (MINFOS), 8 . 5 . - 10 . 5 . 1998, Tržič 1998 Jeršek, Miha / Mirtič, Breda / Mladenovski, Gute 127 Minerali draguljarske kakovosti in primerki zlata, srebra in bakra : občasna  razstava Prirodoslovnega muzeja Slovenije na Slovenskem finančnem  sejmu Kapital v Cankarjevemu domu, 21 .- 26 . 4 . 1998, Ljubljana 1998 Jeršek, Miha 128 Makedonski minerali : gostujoča razstava, Prirodoslovni muzej Slovenije, v klubu Cankarjevega doma v Ljubljani, 26 . 3 . 2021, Ljubljana 1998 Jeršek, Miha 129 Spremljajoča razstava makedonskih mineralov : gostujoča  razstava, Prirodoslovni muzej Slovenije, knjižnica frančiškanskega  samostana, 17 . 1 . - 12 . 2 . 1998, Novo mesto 1998 Jeršek, Miha / Kardelj, Marjetka 130 250-letnica rojstva Žige Zoisa II : gostujoča razstava, Prirodoslovni muzej Slovenije, Gornjesavski muzej Jesenice, 7 . 5 . 1998 - 5 . 6 . 1998, Jesenice 1998 Činč Juhant, Breda 131 Po sledeh neveljskega mamuta : gostujoča razstava, Prirodoslovni muzej Slovenije, v Kavarni Veronika, Kamnik, 1998 1998 Bezek, Danijel / Krivic, Katarina 132 Kremen iz zapuščine barona Sigmunda Zoisa : v Prirodoslovnem muzeju Slovenije, 27 . 10 . - 31 . 12 . 1998, Ljubljana 1998 Jeršek, Miha 133 Kremen iz zapuščine barona Sigmunda Zoisa : na 6 . mednarodni razstavi mineralov in fosilov v Begunjah, 23 . 10 . - 25 . 10 . 1998 1998 Jeršek, Miha 134 V tišini žuželk : Pokrajinski muzej, Murska Sobota, 8 . 10 . - 30 . 11 . 1998 1998 Gomboc, Stanislav / Lasan,  Mojmir / Vrezec, Žarko / Vrezec,  Al / Tonkli, Peter / Kuštor, Valika / Furlan, Vincenc 135 Cinabarit iz zapuščine barona Zoisa : občasna razstava, Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana, v OŠ Petra Kavčiča v Škofji Loki, 1999 1999 Jeršek, Miha 136 Rudisti Slovenije : občasna razstava, Prirodoslovni muzej Slovenije, 14 . 9 . 1999 - 4 . 9 . 2000, Ljubljana 1999 Pleničar, Mario / Jurkovšek,  Bogdan / Krivic, Katarina 137 Geološko-paleontološka razstavna zbirka, revizija : dopolnjena samostojna, stalna razstava, Prirodoslovni muzej Slovenije, 1999-2016 1999 Krivic, Katarina 138 Mamut v Hermanovem brlogu : občasna gostujoča razstava Prirodoslovnega muzeja Slovenije v Muzeju novejše zgodovine v Celju, 14 . 4 . 1999 - jeseni 2000 1999 Božič, Ivo / Činč Juhant, Breda /  Gogala, Andrej / Jeršek, Miha /  Krivic, Katarina / Mlinar, Ciril /  Poboljšaj, Katja / Praprotnik,  Nada / Sivec, Ignac / Šere, Dare /  Tome, Staše / Trilar, Tomi 139 Življenje v 1 .000 .000 .000 let, Mamenčizaver : gostujoča razstava, v Prirodoslovnem muzeju Slovenije, 3 . 7 . - 3 . 10 . 1999, Ljubljana 1999 Kovač, Milan 140 Meninatherium telleri, naš najljubši predmet : gostujoča razstava, Kamniški muzej, v Prirodoslovnem muzeju Slovenije, jun . do avg . 1999, Ljubljana 1999 Krivic, Katarina / Zupančič, Mirina 141 Videokaseta o človeški ribici, moj najljubši predmet : občasna razstava, Prirodoslovni muzej Slovenije, 4 . slovenski muzejski sejem, Ljubljana, 13 . - 19 . 5 . 1999 1999 Mlinar, Ciril 142 250-letnica rojstva Žige Zoisa : gostujoča razstava Prirodoslovnega muzeja Slovenije, v Muzeju Tomaža Godca, 16 . 4 . - 31 . 10 . 1999, Bohinjska Bistrica 1999 Činč Juhant, Breda 143 Naš najljubši predmet - Meninatherium telleri : gostujoča razstava, Prirodoslovni muzej Slovenije, Cankarjev dom, Ljubljana, 1999 1999 Krivic, Katarina 144 200 . letnica smrti botanika Karla Zoisa (1756-1799) : občasna  razstava, Prirodoslovni muzej Slovenije, restavracija Zois na Brdu  pri Kranju, 25 . 10 . 1999 - 25 . 11 . 1999, Brdo pri Kranju 1999 Praprotnik, Nada / Dobrilovič, Marko 145 Fosilni glavonožci Škofjeloškega in Polhograjskega hribovja : razstava, Loški muzej, okrogli stolp, 14 . 1 . - 30 . 1 . 1999, Škofja Loka 1999 Križnar, Matija 146 200 . letnica smrti botanika Karla Zoisa (1756-1799) : občasna razstava, v Prirodoslovnem muzeju Slovenije, 8 . 12 . 1999 - 30 . 11 . 2000, Ljubljana 1999 Praprotnik, Nada /  Dobrilovič, Marko 147 Zlato : 7 . mednarodna prodajna razstava mineralov, dragih in okrasnih kamnov ter nakita, 26 . 11 . - 28 . 11 . 1999, Begunje 1999 Jeršek, Miha 140 SCOPOLIA No 101 – 2021 zap .  št . Razstava Leto Avtor/ji 148 Skrita bogastva Makedonije : občasna razstava, Prirodoslovni muzej  Slovenije, Prirodonaučen muzej na Makedonija, v Prirodoslovnem  muzeju Slovenije, Ljubljana, 20 . 10 . - 31 . 12 . 1999, Ljubljana 1999 Jeršek, Miha / Žorž, Mirjan / Mladenovski, Gute 149 Prirodoslovni muzej se predstavlja : na 27 . mednarodnih dnevih mineralov, fosilov in okolja (MINFOS), OŠ Bistrica pri Tržiču, 8 . 5 . - 9 . 5 . 1999, Tržič 1999 Jeršek, Miha / Krivic, Katarina 150 Mala šola kristalografije : Prirodoslovni muzej Slovenije, MINFOS 28, mednarodni dnevi mineralov, fosilov in okolja, na OŠ Bistrica pri Tržiču, 13 . - 14 . 5 . 2000, Tržič 2000 Činč Juhant, Breda / Jeršek, Miha 151 Miocenski fosili Tunjiškega gričevja iz zbirke Davorina Preisingerja : paleontološka občasna razstava v Prirodoslovnem muzeju Slovenije, 10 . 3 . - 30 . 6 . 2000, Ljubljana 2000 Krivic, Katarina /  Preisinger, Davorin 152 Minerali alpskih dežel : Zoisova zbirka mineralov : gostujoča  razstava, Prirodoslovni muzej Slovenije, v poslopju Terra Mystica  v Bad Bleibergu, Koroška (Avstrija), 30 . 9 . - 31 . 10 . 2000 2000 Činč Juhant, Breda / Jeršek, Miha 153 Narava Slovenije : Istra in Kras : občasna razstava, Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana, 20 . 9 . - 31 . 12 . 2000 2000 Gogala, Andrej / Kramberger, Dušan 154 Zoisova zbirka mineralov : minerali alpskih dežel : občasna razstava, Prirodoslovni muzej Slovenije, Univerzitetna knjižnica Maribor, 10 . 5 . - 10 . 6 . 2000, Maribor 2000 Činč Juhant, Breda / Jeršek, Miha 155 Narava Slovenije : Ljubljansko barje in Iška : občasna razstava, Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana, 7 . 11 . 2001 - 30 . 4 . 2002 2000 Gogala, Andrej / Kramberger, Dušan 156 Zlato : 5 . razstava domačih kamnin, mineralov in fosilov, v Osnovni šoli Petra Kavčiča v Škofji Loki, 18 . 3 . 2000 2000 Jeršek, Miha 157 Palnstorfova zbirka mineralov in kamnin : 5 . razstava domačih kamnin, mineralov in fosilov, v Osnovni šoli Petra Kavčiča v Škofji Loki, 18 . 3 . 2000 2000 Činč Juhant, Breda / Jeršek, Miha 158 Raznolikosti iz sveta mineralov : gostujoča razstava, Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana, 20 . 9 . 2000 - 29 . 3 . 2001 2000 Jeršek, Miha / Činč Juhant, Breda 159 Fosilni ostanki regularnih morskih ježkov : razstava, razstavni prostor A-Banke Tržič, 29 . Mednarodna razstava mineralov in fosilov, 19 . 4 . - 13 . 5 . 2001, Tržič 2001 Križnar, Matija 160 Človeška ribica ali močeril (Proteus anguinus) : stalna razstava, Prirodoslovni muzej Slovenije, 24 . 1 . 2001-, Ljubljana 2001 Poboljšaj, Katja / Aljančič,  Marko / Gogala, Matija 161 Minerali iz podzemlja Pece : občasna razstava, Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana, 12 . 4 . - 31 . 12 . 2001 2001 Jeršek, Miha / Činč Juhant, Breda 162 Minerali iz podzemlja Pece - kalcit : gostujoča razstava, Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana, na OŠ Ivana Dolenca, Škofja Loka, 24 . 3 . 2001 2001 Jeršek, Miha / Činč Juhant, Breda 163 Fosili iz zbirke Stanislava Bačarja, predvsem s Primorskih najdišč : občasna razstava, Prirodoslovni muzej Slovenije, 20 . 3 . - 8 . 10 . 2001, Ljubljana 2001 Krivic, Katarina 164 Raznolikosti iz sveta mineralov : gostujoča razstava, Prirodoslovni  muzej Slovenije, Mednarodni dnevi mineralov, fosilov in okolja,  MINFOS 29, OŠ Bistrica pri Tržiču, Tržič, 12 . - 13 . 5 . 2001 2001 Jeršek, Miha / Činč Juhant, Breda 165 Raznolikosti iz sveta mineralov : gostujoča razstava, Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana, Pedagoška fakulteta Maribor, 3 . 4 . - 7 . 5 . 2001 2001 Jeršek, Miha / Činč Juhant, Breda 166 Oligocenski fosili doline Plaznice : MINFOS 2001, 29 . Mednarodni dnevi mineralov, fosilov in okolja, 12 . - 13 . 5 . 2001, Tržič 2001 Križnar, Matija / Rakovc, Vili 167 Herbarijske zbirke Prirodoslovnega muzeja Slovenije : stalna razstava, Prirodoslovni muzej Slovenije, 2002-, Ljubljana 2002 Praprotnik, Nada 168 Opuščeni glažuti na Notranjskih Javornikih : vitrina četrtletja v Prirodoslovnem muzeju Slovenije, 11 . 6 . - 20 . 10 . 2002, Ljubljana 2002 Schmidt, Ajda / Zadnik, Simona 169 Kristali 2002 : gostujoča razstava in delavnica, Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana, na osnovni šoli Ivana Dolenca, Škofja Loka, 23 . 3 . 2002 2002 Jeršek, Miha / Činč Juhant, Breda 170 Iz zapuščine barona Žiga Zoisa : gostujoča razstava, Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana, knjigarna Antikom v Mali blagovnici v BTC, Ljubljana, 9 . 5 . - 10 . 10 . 2002 2002 Jeršek, Miha 171 Kače, zakaj se jih bojimo?!? : občasna razstava, Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana 24 . 5 . - 25 . 11 . 2002 2002 Tome, Staša 172 Nova pridobitev geološkega kustodiata : zbirka spodnjepermijskih  fosilov Karavank (J . Batič) : samostojna razstava, vitrina četrtletja,  Prirodoslovni muzej Slovenije, 26 . 10 . 2002 - jan . 2003, Ljubljana 2002 Krivic, Katarina 141 Breda Činč Juhant, Staša Tome, Ljerka Trampuž, Alenka Jamnik Komuniciranje Prirodoslovnega muzeja Slovenije z javnostjo /  Public Communication at the Slovenian Museum of Natural History zap .  št . Razstava Leto Avtor/ji 173 Narava Slovenije : Mura in Prekmurje : občasna razstava, Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana, 3 . 12 . 2002 - 31 . 12 . 2003 2002 Gogala, Andrej / Trilar, Tomi / Bedjanič, Matjaž 174 Zanimivosti iz sveta metuljev : gostujoča razstava, Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana, 5 . slovenski muzejski sejem, Ljubljana, 24 . - 26 . 10 . 2002 2002 Černila, Matjaž / Horvat, Bogdan 175 Ribe kostnice iz zgornjeoligocenskih plasti severozahodne Slovenije : razstava,  7 . razstava domačih kamnin, mineralov in fosilov, Osnovna šola Škofja  Loka, Naravoslovni krožek Loški kremenčki, 23 . 3 . 2002, Škofja Loka 2002 Križnar, Matija 176 Človek in sol : občasna razstava, Prirodoslovni muzej Slovenije, na sejemski prireditvi Narava zdravje v Ljubljani, 11 . 10 . - 15 . 10 . 2002 2002 Jeršek, Miha / Jeršek, Barbara 177 Fosilni ostanki rib kostnic iz zgornjeoligocenskih plasti  Slovenije : razstava, MINFOS 2002, 30 . Mednarodni dnevi  mineralov, fosilov in okolja, 11 . - 12 . maj 2002, Tržič 2002 Križnar, Matija 178 Narava Slovenije - Istra in Kras : razstavišče Univerzitetne knjižnice Maribor, 2 . - 26 . 9 . 2002 2002 Janžekovič, Boža / Prirodoslovni  muzej Slovenije 179 Kalciti iz podzemlja Pece : občasna razstava, Prirodoslovni muzej Slovenije, na sejemski prireditvi Narava zdravje v Ljubljani, 11 . 10 . - 15 . 10 . 2002 2002 Jeršek, Miha 180 Kalciti iz mežiških rudišč : občasna razstava, Prirodoslovni muzej Slovenije, na 1 . Slovenskem geološkem kongresu v Črni na Koroškem, 9 . 10 . - 11 . 10 . 2002 2002 Jeršek, Miha 181 Fosili iz zbirke Stanislava Bačarja : samostojna, stalna razstava, Goriški muzej, 2002-, Ajdovščina 2002 Bačar, Stanislav 182 Kalcit iz Peči : občasna razstava, Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana, 16 . 5 . - 31 . 12 . 2002 2002 Preisinger, Davorin / Jeršek, Miha 183 Kristali dvojčki : gostujoča razstava, Prirodoslovni muzej  Slovenije, Mednarodni dnevi mineralov, fosilov in okolja, MINFOS  30, OŠ Bistrica pri Tržiču, 10 . - 12 . 5 . 2002, Tržič 2002 Jeršek, Miha 184 Remšnik, zgodovina, geologija, minerali : občasna razstava v Prirodoslovnem muzeju Slovenije, 15 . 5 . - 14 . 10 . 2003, Ljubljana 2003 Žorž, Zmago / Moser, Bernd 185 Septarije in minerali : gostujoča razstava, Prirodoslovni muzej Slovenije, Narava zdravje, 22 . 10 . - 26 . 10 . 2003, Ljubljana 2003 Jeršek, Miha 186 Minerali iz litijskega rudnika Sitarjevec : občasna razstava, Prirodoslovni muzej Slovenije, 15 . 10 . - 31 .12 . 2003, Ljubljana 2003 Dolenec, Sabina / Herlec,  Uroš / Jeršek, Miha 187 Kalciti mežiških rudišč : gostujoča razstava, Prirodoslovni muzej  Slovenije, Mednarodni dnevi mineralov, fosilov in okolja, MINFOS  31, Dvorana tržiških olimpijcev, 10 . - 11 . 5 . 2003, Tržič 2003 Jeršek, Miha 188 Iz zakladnice geološke dediščine : občasna razstava, Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana, 15 . 5 . - 31 . 12 . 2003 2003 Činč Juhant, Breda / Jeršek,  Miha / Krivic, Katarina 189 Jože Bedič - zbiralec fosilov in prijatelj muzejev (27 . november 1923 - 15 .  februar 2002) : spominska razstava Prirodoslovnega muzeja Slovenije  v Gornjesavskem muzeju na Jesenicah od 16 . 5 . - 31 . 12 . 2003 2003 Krivic, Katarina / Jamnik, Alenka / Peternel, Milan 190 Nova pridobitev geološkega kustodiata : zbirka paleozoiskih fosilov Karavank (J . Batič) : samostojna razstava, Osnovna šola, Škofja Loka, 29 . 3 . 2003 2003 Krivic, Katarina 191 Jože Bedič, zbiralec fosilov in prijatelj muzejev (27 . november 1923 - 15 . februar  2002) : spominska razstava Prirodoslovnega muzeja Slovenije na 31 . Mednarodnih  dnevih mineralov, fosilov in okolja (MINFOS 31) od 10 . - 11 . 5 . 2003, Tržič 2003 Krivic, Katarina / Jamnik, Alenka / Peternel, Milan 192 Jože Bedič, zbiralec fosilov in prijatelj muzejev (27 . november  1923 - 15 . februar 2002) : spominska razstava v Prirodoslovnem  muzeju Slovenije v Ljubljani, 14 . 2 . - 4 . 5 . 2003 2003 Krivic, Katarina / Jamnik, Alenka / Peternel, Milan 193 Kače - zakaj se jih bojimo?!? : gostujoča razstava, Prirodoslovni muzej Slovenije, na sejemski prireditvi Narava zdravje v Ljubljani, 22 . 10 .- 26 . 10 . 2003 2003 Tome, Staša 194 Jože Bedič - zbiralec in prijatelj muzejev (27 . 11 . 1923 - 15 .  2 . 2002) : občasna razstava, Prirodoslovni muzej Slovenije,  Osnovna šola, Škofja Loka, 29 . 3 . 2003, Škofja Loka 2003 Krivic, Katarina / Jamnik, Alenka / Peternel, Milan 195 Bobovec : občasna razstava, Prirodoslovni muzej Slovenije,  MINFOS 32 (Mednarodni dnevi mineralov, fosilov in okolja),  Dvorana tržiških olimpijcev, 8 . - 9 . 5 . 2004, Tržič 2004 Jeršek, Miha / Herlec, Uroš 142 SCOPOLIA No 101 – 2021 zap .  št . Razstava Leto Avtor/ji 196 Savske jame : občasna razstava, Prirodoslovni muzej Slovenije,  MINFOS 32 (Mednarodni dnevi mineralov, fosilov in okolja),  Dvorana tržiških olimpijcev, 8 . - 9 . 5 . 2004, Tržič 2004 Herlec, Uroš / Jeršek, Miha 197 Rudarstvo v Sloveniji danes in jutri : občasna razstava, Prirodoslovni  muzej Slovenije, MINFOS 32 (Mednarodni dnevi mineralov, fosilov  in okolja), Dvorana tržiških olimpijcev, 8 . - 9 . 5 . 2004, Tržič 2004 Kortnik, Jože 198 Rudno bogastvo Slovenije : Rotunda Abanka Tržič, 15 . 4 . - 18 . 5 . 2004 2004 Jeršek, Miha 199 Kače - zakaj se jih bojimo?!? : gostujoča razstava v »Galeriji« Pomurskega akademskega centra v Murski Soboti, 15 . 5 . do 17 . 7 . 2004 2004 Tome, Staša 200 Fosilne ribe kostnice : razstava, 9 . razstava domačih kamnin,  mineralov in fosilov, Osnovna šola Škofja Loka, Naravoslovni  krožek Loški kremenčki, 27 . 3 . 2004, Škofja Loka 2004 Križnar, Matija 201 Kristali in vino : vitrina četrtletja, Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana, 11 . 11 . 2004 - 5 . 2 . 2005 2004 Košmerl, Tatjana / Jeršek, Barbara / Vrščaj Vodošek, Tatjana /  Simčič, Marjan / Jeršek, Miha 202 Prirodoslovni kotiček v deželi pravljic : občasna razstava, Prirodoslovni muzej Slovenije, Gospodarsko razstavišče, Hala B, Ljubljana, 10 . do 23 . 12 . 2004 2004 Tome, Staša / Božič,  Ivo / Jeršek, Miha 203 Zgornjekredni fosili iz kamnoloma Stranice pri Slovenskih Konjicah : vitrina četrtletja, Prirodoslovni muzej Slovenije, julij - september 2004, Ljubljana 2004 Krivic, Katarina 204 Narava Slovenije : Alpe : občasna razstava, Prirodoslovni muzej Slovenije, 25 . 3 . 2004 - 30 . 9 . 2005, Ljubljana 2004 Trilar, Tomi / Gogala, Andrej / Krivic, Katarina / Jeršek, Miha 205 Mineralne zanimivosti Slovenije : vitrina četrtletja, Prirodoslovni muzej Slovenije, 3 . 5 . - 13 . 7 . 2004, Ljubljana 2004 Jeršek, Miha 206 Fosili iz zbirke Franca Goloba : vitrina četrtletja, Prirodoslovni muzej Slovenije, 13 . 2 . - 3 . 5 . 2004 2004 Krivic, Katarina 207 Dragulji - v kamen ujeta barva : občasna razstava, Prirodoslovni muzej Slovenije, 13 . 10 . - 15 . 12 . 2005, Ljubljana 2005 Jeršek, Miha 208 Kalcit Slovenije : občasna razstava, Prirodoslovni muzej Slovenije, Rotunda Abanka Tržič, 11 . - 20 . 5 . 2005, Tržič 2005 Jeršek, Miha 209 Kalcit iz kamnolomov na Slovenskem : občasna razstava, Prirodoslovni  muzej Slovenije, MINFOS 33 (Mednarodni dnevi mineralov, fosilov  in okolja), Dvorana tržiških olimpijcev, 14 . - 15 . 5 . 2005, Tržič 2005 Jeršek, Miha 210 200 letnica odkritja zoisita : občasna razstava, Prirodoslovni muzej  Slovenije, MINFOS 33 (Mednarodni dnevi mineralov, fosilov in  okolja), Dvorana tržiških olimpijcev, 14 . - 15 . 5 . 2005, Tržič 2005 Jeršek, Miha 211 Ob 200 letnici zoisita : Prirodoslovni muzej Slovenije, 18 . 3 . do 13 . 4 . 2005 2005 Jeršek, Miha 212 Rudno bogastvo Slovenije : vitrina četrtletja, Prirodoslovni muzej Slovenije, 8 . 2 . - 13 . 4 . 2005, Ljubljana 2005 Jeršek, Miha 213 Bober v Sloveniji : vitrina četrtletja, Prirodoslovni muzej Slovenije, 10 . 10 . 2005 - 31 . 1 . 2006, Ljubljana 2005 Prirodoslovni muzej Slovenije, Kustodiat za vretenčarje 214 Fosilna dediščina profila Bela Cerkev : vitrina četrtletja, Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana, 9 . 10 . 2005 - 31 . 1 . 2006 2005 Krivic, Katarina / Mikuž, Vasja 215 Največja zbirka mehkužcev na Slovenskem : malakološka  zbirka Franceta Velkovrha : občasna razstava, Prirodoslovni  muzej Slovenije, 8 . 12 . 2005 - 10 . 12 . 2006, Ljubljana 2005 Trilar, Tomi 216 Pssst! Čujmo i njih! : občasna razstava, Hrvatski prirodoslovni muzej, Zagreb, Prirodoslovni muzej Slovenije, 18 . 4 . - 18 . 6 . 2006, Zagreb 2006 Brezinščak, Renata /  Kletečki, Eduard 217 Popolna in nepopolna preobrazba pri žuželkah : občasna razstava, Prirodoslovni muzej Slovenije, 15 . 12 . 2006 - 30 . 9 . 2007, Ljubljana 2006 Trilar, Tomi / Horvat, Bogdan / Gogala, Andrej / Sivec, Ignac 218 Skrivnostni svet žuželk : občasna razstava, Prirodoslovni muzej Slovenije, 15 . 12 . 2006 - 31 . 5 . 2007, Ljubljana 2006 Trilar, Tomi / Gogala, Andrej / Horvat, Bogdan / Sivec, Ignac 219 Ni vse zlato, kar se sveti : občasna razstava, Prirodoslovni muzej Slovenije, 8 . 5 . - 4 . 9 . 2006, Ljubljana 2006 Jeršek, Miha 143 Breda Činč Juhant, Staša Tome, Ljerka Trampuž, Alenka Jamnik Komuniciranje Prirodoslovnega muzeja Slovenije z javnostjo /  Public Communication at the Slovenian Museum of Natural History zap .  št . Razstava Leto Avtor/ji 220 Zakladnica geološke dediščine : občasna razstava, Prirodoslovni muzej Slovenije, Gimnazija Moste, 8 . 2 . - 31 . 12 . 2006, Ljubljana 2006 Jeršek, Miha 221 Fosilen les : samostojna vitrina četrtletja, Prirodoslovni muzej Slovenije, 6 . 2 . - 8 . 5 . 2006, Ljubljana 2006 Krivic, Katarina 222 Kustodiat za vretenčarje se predstavi : občasna razstava, Prirodoslovni muzej Slovenije, 16 . 6 . - 31 . 9 . 2006, Ljubljana 2006 Božič, Ivo / Gregori, Janez /  Jernejc Kodrič, Mojca /  Kryštufek, Boris / Šere, Dare 223 Fosili Madžarske : MINFOS 2006, 34 . Mednarodni dnevi mineralov, fosilov in okolja, 11 . - 12 . 5 . 2006, Tržič 2006 Križnar, Matija 224 Zlato - kovina s sijem sonca : občasna razstava, MINFOS 34 (Mednarodni dnevi mineralov, fosilov in okolja), Dvorana tržiških olimpijcev, 13 . - 14 . 5 . 2006, Tržič 2006 Jeršek, Miha / Tome, Staša 225 Kaj spreminja svet : občasna razstava, Prirodoslovni muzej Slovenije,10 . 3 . 2006 - 30 . 9 . 2007, Ljubljana 2006 Tome, Staša / Jeršek, Miha /  Jernejc Kodrič, Mojca 226 Mineralna bogastva Slovenije : Collecta, 1 . mednarodni zbirateljski sejem, Ljubljana, 30 . 3 . 2007 - 1 . 4 . 2007 2007 Jeršek, Miha 227 Dinozavri in drugi fosilni plazilci v Sloveniji : geološka vitrina četrtletja, Prirodoslovni muzej Slovenije, 11 . 1 . - 30 . 4 . 2007 2007 Debeljak, Irena / Herlec, Uroš /  Hitij, Tomaž / Jernejc Kodrič,  Mojca / Jeršek, Miha / Krivic,  Katarina / Križnar, Matija / Novak,  Matevž / Tome, Staša / Žalohar, Jure 228 Skrivnosti gozda : občasna razstava, Prirodoslovni muzej Slovenije, 30 . 11 . 2007 - 19 . 7 . 2009, Ljubljana 2007 Tome, Staša / Batič, Franc / Božič,  Ivo / Brus, Robert / Culiberg, Metka / Gogala, Andrej / Gogala, Nada / Gregori, Janez / Horvat, Bogdan / Jernejc Kodrič,  Mojca / Jeršek, Miha / Jurc,  Dušan / Kryštufek, Boris / Sivec,  Ignac / Trilar, Tomi / Vidrih,  Renato / Trampuž, Ljerka 229 Mala bobnarica ali čapljica na Ljubljanskem barju (ixobrychus minutus) : biološka vitrina četrtletja, Prirodoslovni muzej Slovenije, 11 . 10 . 2007 - 28 . 2 . 2008, Ljubljana 2007 Božič, Ivo 230 Meteoriti : geološka vitrina četrtletja, Prirodoslovni muzej Slovenije, 20 . 9 . - 31 . 12 . 2007, Ljubljana 2007 Curk, Urška / Vidrih,  Renato / Jeršek, Miha 231 Minerali v pohorskem eklogitu : občasna razstava, Prirodoslovni muzej Slovenije, MINFOS 35, mednarodni dnevi mineralov, fosilov in okolja, 12 . - 13 . 5 . 2007, Tržič 2007 Jeršek, Miha / Činč Juhant, Breda /  Kardelj, Marjetka / Ferme, Edo 232 Izpiranje granatov in zlata : občasna razstava, Prirodoslovni muzej Slovenije, MINFOS 35, Mednarodni dnevi mineralov, fosilov in okolja, 12 . - 13 . 5 . 2007, Tržič 2007 Jeršek, Miha / Tome, Staša 233 Nahajališča mineralov v okolici Tržiča : občasna razstava,  Prirodoslovni muzej Slovenije, MINFOS 35, Mednarodni dnevi mineralov, fosilov in okolja, 12 . - 13 . 5 . 2007, Tržič 2007 Rejc, Janez / Preisinger, Davo / Jeršek, Miha 234 Fosilni raki : občasna razstava, Prirodoslovni muzej Slovenije, MINFOS 35, Mednarodni dnevi mineralov, fosilov in okolja, 12 . - 13 . 5 . 2007, Tržič 2007 Križnar, Matija / Hitij,  Tomaž / Žalohar, Jure 235 Svet draguljev : Collecta, 1 . mednarodni zbirateljski sejem, Ljubljana, 30 . 3 . 2007 - 1 . 4 . 2007 2007 Jeršek, Miha 236 Meteorit iz Avč v dolini Soče : 1908-2008 : [razstava, Prirodoslovni muzej Slovenije, 5 . - 31 . 8 . 2008] 2008 Božič, Zoran / Brandstätter, Franz /  Božič, Miran Lola / Božič, Dragan 237 Nova pridobitev paleontološke zbirke Prirodoslovnega muzeja Slovenije : vitrina četrtletja, Prirodoslovni muzej Slovenije, 15 . 10 . 2008 - 11 . 2 . 2009, Ljubljana 2008 Krivic, Katarina 238 Lisica v galeriji : gostujoča razstava, Prirodoslovni muzej Slovenije, Kinodvor, 3 . 4 .- 3 . 5 . 2009, Ljubljana 2008 Jernejc Kodrič, Mojca 239 Srednjemiocenski morski ježki iz Lipovice : MINFOS 2008, 36 . Mednarodni dnevi mineralov, fosilov in okolja, 10 . - 11 . 5 . 2008, Tržič 2008 Križnar, Matija 240 Kremen : Collecta, Gospodarsko razstavišče, 28 . - 30 . 3 . 2008, Ljubljana 2008 Jeršek, Miha / Pavčič, Vojko 144 SCOPOLIA No 101 – 2021 zap .  št . Razstava Leto Avtor/ji 241 Bober v galeriji : gostujoča razstava, Prirodoslovni muzej Slovenije, Kinodvor, 17 . 12 . 2008 - 16 . 1 . 2009, Ljubljana 2008 Kryštufek, Boris / Jernejc  Kodrič, Mojca 242 Kristali, vino in lepe ženske : občasna razstava, MINFOS 36, mednarodni dnevi mineralov, fosilov in okolja, 10 . - 11 . 5 . 2008, Tržič 2008 Herlec, Uroš / Ferme,  Edo / Jeršek, Miha 243 Geološki zakladi Krajinskega parka Goričko : Prirodoslovni muzej Slovenije, 13 . 11 . - 16 . 1 . 2009, Ljubljana 2008 Bedjanič, Mojca / Jenčič, Samo /  Jeršek, Miha / Podgoršek,  Vili / Penhofer, Ludvik 244 Zlato : 2 . kongres plemenitih kovin, Gospodarsko razstavišče Ljubljana, 10 . - 11 . 10 . 2008, Ljubljana 2008 Jeršek, Miha 245 Donacija revije Lapis : Prirodoslovni muzej Slovenije, 15 . 5 . - 12 . 10 . 2008, Ljubljana 2008 Jeršek, Miha 246 Minerali iz zbirke Franca Arbeiterja : Prirodoslovni muzej Slovenije, 11 . 12 . 2008 - 12 . 2 . 2009, Ljubljana 2008 Jeršek, Miha 247 Savski prodniki : stalna razstava, 25 . 3 . 2008 -, Breg pri Litiji 2008 Herlec, Uroš / Županec, Alojz / Dolinšek, Mirko / Jeršek, Miha 248 Narava vzhodnih Haloz : Prirodoslovni muzej Slovenije, 7 . 2 . - 31 . 4 . 2008, Ljubljana 2008 Bedjanič, Mojca / Jenčič, Samo /  Jeršek, Miha / Jež, Matjaž /  Kaligarič, Simona / Podgoršek,  Vili / Senegačnik, Andreja 249 Fosilna dediščina gozda : samostojna razstava, Prirodoslovni muzej Slovenije, 8 . 5 . 2008 - 16 . 4 . 2009, Ljubljana 2008 Krivic, Katarina 250 Stalna razstava o zgodovini Blejskega kota : 25 . 4 . 2008-, Bled  2008 Horvat, Jasna / Jeršek, Miha /  Knific, Timotej / Kos, Mateja /  Nabergoj, Tomaž / Žvanut, Maja /  Bavec, Miloš / Novak, Matevž 251 Evolucija Zemlje in geološke značilnosti Slovenije : Prirodoslovni muzej Slovenije, 23 . 10 . 2009 - 9 . 2 . 2011, Ljubljana 2009 Jeršek, Miha / Križnar, Matija /  Vidrih, Renato / Herlec, Uroš / Činč  Juhant, Breda / Božič, Ivo / Černila,  Matjaž / Gostinčar, Matjaž / Leben,  Vladimir / Mlinar, Ciril / Tome, Staša / Žgavec, Vili / Žgavec, Iztok 252 Seizmografi skozi čas : vitrina četrtletja, Prirodoslovni muzej Slovenije, 23 . 10 . - 31 . 12 . 2009, Ljubljana 2009 Vidrih, Renato / Gostinčar, Matjaž /  Sinčič, Peter / Jeršek, Miha 253 Izpiranje granatov in zlata : MINFOS, 37 . mednarodni dnevi mineralov, fosilov in okolja, 9 . - 10 . 5 . 2009, Tržič, Dvorana tržiških olimpijcev 2009 Jeršek, Miha / Tome, Staša 254 Jamski biseri : MINFOS, 37 . mednarodni dnevi mineralov, fosilov in okolja, 9 . - 10 . 5 . 2009, Tržič,Dvorana tržiških olimpijcev 2009 Jeršek, Miha / Preisinger, Davo 255 Iz zakladnice geološke dediščine . Naravni kamen Slovenije : sistematska  zbirka v okviru razstave Evolucija Zemlje in geološke značilnosti Slovenije  v Prirodoslovnem muzeju Slovenije, odprte 22 . oktobra 2009 2009 Senegačnik, Andreja 256 Eklogit - poseben »dragulj« s Pohorja : vitrina četrtletja, Prirodoslovni muzej Slovenije, 19 . 1 . - 10 . 4 . 2009, Ljubljana 2009 Vrabec, Mirijam / Ferme, Edo /  Jeršek, Miha / Herlec, Uroš 257 Fluorit : Collecta, 4 . mednarodni sejem zbirateljstva, Gospodarsko razstavišče, 27 . - 29 . 3 . 2009, Ljubljana 2009 Pavčič, Vojko / Jeršek, Miha 258 Jantar : Collecta, 4 . mednarodni sejem zbirateljstva, Gospodarsko razstavišče, 27 - 29 . 3 2009, Ljubljana 2009 Jeršek, Miha / Pavčič, Vojko 259 Pisanice, kot jih izdeluje narava : biološka vitrina, 11 . 4 . do 10 . 5 . 2009 2009 Šere, Dare / Petrinjak, Alenka 260 Bobri so se vrnili v Slovenijo : vitrina četrtletja, Prirodoslovni muzej Slovenije, 2 . 2 . - 31 . 12 . 2009, Ljubljana 2009 Kryštufek, Boris / Jernejc  Kodrič, Mojca 261 Znameniti slovenski naravoslovci v Darwinovem času : knjižna razstava, Prirodoslovni muzej Slovenije, 13 . 3 . 2009 - 31 . 3 . 2010, Ljubljana 2009 Petrinjak, Alenka / Jamnik, Alenka 262 Narava Slovenije : Mura in Prekmurje : gostujoča razstava, Prirodoslovni muzej Slovenije, v Krajinskem parku Goričko, grad Grad, 22 . 5 . - 31 . 8 . 2009, Goričko 2009 Gogala, Andrej / Trilar, Tomi / Bedjanič, Matjaž 263 Arbeiterjeva zbirka mineralov : vitrina četrtletja, Prirodoslovni muzej Slovenije, 19 . 1 . - 10 . 4 . 2009, Ljubljana 2009 Jeršek, Miha 145 Breda Činč Juhant, Staša Tome, Ljerka Trampuž, Alenka Jamnik Komuniciranje Prirodoslovnega muzeja Slovenije z javnostjo /  Public Communication at the Slovenian Museum of Natural History zap .  št . Razstava Leto Avtor/ji 264 Terciarni sesalci Slovenije : MINFOS, 38 . mednarodni dnevi mineralov, fosilov in okolja, 8 . -9 . 5 . 2010, Tržič, Dvorana tržiških olimpijcev 2010 Križnar, Matija 265 Meteorit z Mežakle : Gornjesavski muzej Jesenice, 7 . 4 . - 30 . 9 . 2010 2010 Atanackov, Jure / Jeršek,  Miha / Kac, Javor / Kladnik,  Gregor / Mirtič, Breda 266 Fosilne rastline Slovenije : Collecta, 4 . mednarodni sejem zbirateljstva, Gospodarsko razstavišče, 26 . - 28 . 4 . 2010, Ljubljana 2010 Križnar, Matija 267 Pirit : Collecta, 4 . mednarodni sejem zbirateljstva, Gospodarsko razstavišče, 26 . - 28 . 4 . 2010, Ljubljana 2010 Jeršek, Miha / Pavčič, Vojko 268 Utrinki iz življenja živali : od 13 . okrobra do 30 . novembra 2010 v Info središču Triglavska roža na Bledu 2010 Trilar, Tomi 269 Narava Slovenije : Kras : gostujoča razstava, Prirodoslovni muzej Slovenije, Osnovna šola Antona Šibelja-Stjenka, Komen, 1 . 6 . - 26 . 8 . 2010 2010 Gogala, Andrej 270 Koralnjaki ali korale - sprehod skozi današnji in fosilni svet koral : vitrina četrtletja, Prirodoslovni muzej Slovenije, 8 . 4 . - 31 . 8 . 2010, Ljubljana 2010 Jeršek, Miha / Križnar,  Matija / Horvat, Bogdan 271 Meteorit z Mežakle : MINFOS, Dvorana tržiških olimpijcev, Tržič, 8 . 5 . - 9 . 5 . 2010 2010 Atanackov, Jure / Jeršek,  Miha / Kac, Javor / Kladnik,  Gregor / Mirtič, Breda 272 Geološki zakladi Pohorja : [občasna geološka] razstava, Prirodoslovni muzej Slovenije, 7 . 10 . 2010 - 9 . 2 . 2011, Ljubljana 2010 Bedjanič, Mojca / Jenčič,  Samo / Jeršek, Miha /  Podgoršek, Vili / Cotič, Igor 273 Kraljestvo Tetide - okamneli svet triasnih vretenčarjev Kamniško-Savinjskih Alp : vitrina četrtletja, Prirodoslovni muzej Slovenije, 21 . 10 . 2010 - 9 . 2 . 2011, Ljubljana 2010 Hitij, Tomaž / Križnar, Matija /  Žalohar, Jure / Celarc, Bogomir 274 Poglej, kaj vse živi okoli tebe! : biotska raznovrstnost urbanega okolja : vitrina četrtletja, Prirodoslovni muzej Slovenije, 26 . 5 . - 31 . 12 . 2010, Ljubljana 2010 Amacher Komel, Martine /  Tome, Staša 275 Fosili iz okolice Kamnika : Medobčinski muzej Kamnik, grad Zaprice, 9 . 6 . 2010 - 9 . 6 . 2011 2010 Grmšek, Edo / Križnar, Matija /  Žalohar, Jure / Hitij, Tomaž 276 Skrivnostna smrt mlade Leonore : Prirodoslovni muzej Slovenije, 16 . 9 . 2011 - 15 . 9 . 2012 2011 Božič, Ivo / Jernejc Kodrič, Mojca /  Kryštufek, Boris / Tome, Staša 277 Miocenski fosili Zasavja : geološka vitrina četrtletja, Prirodoslovni muzej Slovenije, 13 . 10 . 2011 - 10 . 1 . 2012, Ljubljana 2011 Križnar, Matija / Mikuž, Vasja 278 Miocenski fosili iz zbirke Deana Šauperla : geološka vitrina četrtletja, Prirodoslovni muzej Slovenije, 1 . 7 . 2011 - 10 . 1 . 2012, Ljubljana 2011 Šauperl, Dejan 279 Donacija revije The Mineralogical record : geološka vitrina četrtletja, Prirodoslovni muzej Slovenije, 3 . 6 . - 6 . 9 . 2011, Ljubljana 2011 Jeršek, Miha 280 Megalodon - največji morski pes vseh časov : Collecta 2011, 5 . mednarodni sejem zbirateljstva, Gospodarsko razstavišče, 25  . -  27 . 3 . 2011, Ljubljana 2011 Križnar, Matija / Rakovc,  Vili / Podgoršek, Vili 281 Morski ježki - sprehod skozi današnji in fosilni svet bodečih iglokožcev : geološka vitrina četrtletja, Prirodoslovni muzej Slovenije, 3 . 6 . - 6 . 9 . 2011, Ljubljana 2011 Križnar, Matija / Horvat,  Bogdan / Jeršek, Miha 282 Terciarni fosili Zasavja : MINFOS, Dvorana tržiških olimpijcev, Tržič, 14 . 5 . - 15 . 5 . 2011 2011 Križnar, Matija 283 Fosili Krasa iz zbirke Viktorja Sakside : stalna razstava v avli Informacijskega centra Krasa (Občine Sežana, vila Scaramanga) 2011 Križnar, Matija / Jurkovšek, Bogdan 284 Jamski medvedi v Sloveniji : vitrina četrtletja, Prirodoslovni muzej Slovenije, 10 . 2 . - 15 . 5 . 2011, Ljubljana 2011 Križnar, Matija 285 Skrivnosti gozda : gostujoča razstava, Prirodoslovni muzej Slovenije, Dom Krajevne skupnosti Predmeja, 17 . 12 . 2011 do poletja 2014, Predmeja 2011 Tome, Staša / Batič, Franc / Božič,  Ivo / Brus, Robert / Culiberg, Metka / Gogala, Andrej / Gogala, Nada / Gregori, Janez / Horvat, Bogdan / Jernejc Kodrič, Mojca /  Jeršek, Miha / Jurc, Dušan /  Kryštufek, Boris / Sivec, Ignac /  Trilar, Tomi / Vidrih, Renato 146 SCOPOLIA No 101 – 2021 zap .  št . Razstava Leto Avtor/ji 286 Šakali v Sloveniji : biološka vitrina četrtletja, Prirodoslovni muzej Slovenije, 13 . 1 . - 15 . 5 . 2011, Ljubljana 2011 Kryštufek, Boris / Jernejc  Kodrič, Mojca 287 Zbirka mineralov, rud in kamnin Marjana Dolenca : geološka vitrina četrtletja, Prirodoslovni muzej Slovenije, 15 . 12 . 2011 - 13 . 2 . 2012, Ljubljana 2011 Dolenc, Marjan / Jeršek, Miha 288 Kamni divjega petelina : MINFOS, Dvorana tržiških olimpijcev, Tržič, 14 . 5 . - 15 . 5 . 2011 2011 Jeršek, Miha / Božič, Ivo 289 Melit : MINFOS, Dvorana tržiških olimpijcev, Tržič, 14 .5 . - 15 .5 .2011 2011 Žorž, Mirjan / Jeršek, Miha 290 Minerali Sitarjevca iz muzejskega depoja : MINFOS, Dvorana tržiških olimpijcev, Tržič, 14 . 5 . - 15 . 5 . 2011 2011 Jeršek, Miha 291 Geološki zakladi Pohorja : MINFOS, Dvorana tržiških olimpijcev, Tržič, 14 . 5 . - 15 . 5 . 2011 2011 Bedjanič, Mojca / Jeršek, Miha 292 Pohorski žad : Collecta 2011, 5 . mednarodni sejem zbirateljstva, Gospodarsko razstavišče, 25 . -27 . 3 . 2011, Ljubljana 2011 Jeršek, Miha / Ferme, Edo 293 Sadra - od Marijinega stekal do »knauf« plošče : Collecta 2011, 5 . mednarodni sejem zbirateljstva, Gospodarsko razstavišče, 25 . - 27 . 3 . 2011, Ljubljana 2011 Jeršek, Miha / Pavčič, Vojko 294 Čudeži narave : občasna razstava, Prirodoslovni muzej Slovenije, od 19 . 5 . - 31 . 9 . 2011 2011 Tome, Staša 295 Lipikum - muzej lipicanca : stalna razstava v Kobilarni Lipica od 18 . 5 . 2011- 2011 Tome, Staša 296 V svetu mineralov in fosilov : geološka vitrina četrtletja, Prirodoslovni muzej Slovenije, 29 . 9 . 2011 - 10 . 1 . 2012, Ljubljana 2011 Pretnar, Zvonka / Križnar, Matija /  Jeršek, Miha / Kardelj, Marjetka 297 Barva v kamnu : MINFOS, Dvorana tržiških olimpijcev, Tržič, 12 - 13 . 5 . 2012 2012 Jeršek, Miha / Štok, Janja / Miklavc, Anja 298 Oblike v kamnu : geološka vitrina četrtletja, Prirodoslovni muzej Slovenije, 9 . 2 . - 9 . 5 . 2012, Ljubljana 2012 Rojc, Jasna / Švara, Damjan /  Marn, Anton / Jeršek, Miha 299 Anton Bianchi in njegova geološka zbirka : Collecta 2012, 6 . mednarodni sejem zbirateljstva, Gospodarsko razstavišče, 23 . - 25 . 3 . 2012, Ljubljana 2012 Jeršek, Miha / Križnar, Matija 300 Najstarejši fosilni morski konjički na Zemlji : Notranjski muzej Postojna, 25 . 1 . - 12 . 5 . 2012, Postojna 2012 Žalohar, Jure / Hitij, Tomaž /  Grmšek, Edo / Križnar,  Matija / Železnikar, Janja 301 Naravni kristali iz Prirodoslovnega muzeja Slovenije : Mestna knjižnica Ljubljana, 10 . - 30 . 4 . 2012, Ljubljana 2012 Tome, Staša / Jeršek, Miha 302 Rojstvo nove morske zvezde : paleontološka razstava, Knjižnica Šentilj, 1 . 1 . - 1 . 2 . 2012 2012 Šauperl, Dejan / Križnar, Matija 303 Iz depojev Prirodoslovnega muzeja Slovenije : Hiša mineralov Velenje (Muzej Velenje, Velenje), 11 . 11 . 2012 - 15 . 1 . 2013 2012 Jeršek, Miha / Križnar, Matija 304 Avtohtoni balkanski ris : vitrina četrtletja, Prirodoslovni muzej Slovenije, 12 . 11 . 2012 - 10 . 2 . 2013, Ljubljana 2012 Kryštufek, Boris / Jernejc  Kodrič, Mojca 305 Trilobiti - vladarji starodavnih morij : Prirodoslovni muzej Slovenije, 17 . 10 . - 31 . 12 . 2012, tematska, strokovna razstava 2012 Križnar, Matija 306 Majhni, a pomembni - ogroženi hrošči evropskega varstvenega pomena v Sloveniji : Prirodoslovni muzej Slovenije, 10 . 10 . - 31 . 1 . 2013, Podsreda 2012 Horvat, Bogdan / Kapla,  Andrej / Ambrožič, Špela /  Trilar, Tomi / Vrezec, Al 307 Idrija - zibelka naravoslovja : razstava, Mestni muzej Idrija, Rudnik živega  srebra Idrija, Prirodoslovni muzej Slovenije idr ., razstavišče Nikolaja  Pirnata, Mestni muzej Idrija, grad Gewerkenegg, 22 . 9 .- 25 . 11 . 2012 2012 Peljhan, Martina / Bizjak,  Rafael / Križnar, Matija / Jeršek,  Miha / Čar, Jože / Bavdaž,  Marija / Zelenc, Anton 308 Bianchijeva geološka zbirka : geološka vitrina četrtletja, Prirodoslovni muzej Slovenije, 6 . 9 . 2012 - 10 . 1 . 2013, Ljubljana 2012 Križnar, Matija / Jeršek, Miha 309 Geološke zanimivosti Šentanske doline : Galerija Atrij, Tržič, 17 . 5 . - 17 . 7 . 2012 2012 Jeršek, Miha / Križnar, Matija / Pogačnik, Aljaž 310 Geološka zbirka Antona Bianchija : 40 . MINFOS, Dvorana tržiških olimpijcev, Tržič, 12 . - 13 . 5 . 2012 2012 Jeršek, Miha / Križnar, Matija 147 Breda Činč Juhant, Staša Tome, Ljerka Trampuž, Alenka Jamnik Komuniciranje Prirodoslovnega muzeja Slovenije z javnostjo /  Public Communication at the Slovenian Museum of Natural History zap .  št . Razstava Leto Avtor/ji 311 Mineraloški in paleontološki zakladi Zahodnega predalpskega  hribovja iz zbirk Prirodoslovnega muzeja Slovenije : 40 . MINFOS,  Dvorana tržiških olimpijcev, Tržič, 12 . - 13 . 5 . 2012 2012 Križnar, Matija / Jeršek, Miha 312 Nazaj v morje : biološka vitrina četrtletja, Prirodoslovni muzej Slovenije, 24 . 5 . - 31 . 10 . 2012, Ljubljana 2012 Tome, Staša 313 Majhni, a pomembni - ogroženi hrošči evropskega varstvenega pomena v Sloveniji : vitrina četrtletja, Prirodoslovni muzej Slovenije, 1 . 6 . - 30 . 9 . 2012, Ljubljana 2012 Horvat, Bogdan / Kapla,  Andrej / Ambrožič, Špela /  Trilar, Tomi / Vrezec, Al 314 V spomin Savu Brelihu : vitrina četrtletja, Prirodoslovni muzej Slovenije, 1 . 6 . - 30 . 9 . 2012, Ljubljana 2012 Jernejc Kodrič, Mojca / Kryštufek,  Boris / Trilar, Tomi / Vrezec, Al 315 Ksenofore - neobičajni polži : geološko-biološka vitrina četrtletja, Prirodoslovni muzej Slovenije, 7 . 6 . - 15 . 9 . 2012, Ljubljana 2012 Križnar, Matija / Horvat,  Bogdan / Jeršek, Miha 316 Filatelistična razstava 75-letnica najdbe neveljskega mamuta : vitrina četrtletja, Prirodoslovni muzej Slovenije, 19 . 9 . 2013 - 31 . 12 . 2013, Ljubljana 2013 Učakar, Matjaž / Simončič, Tone 317 Knjižni zakladi v Prirodoslovnem muzeju Slovenije : vitrina četrtletja, Prirodoslovni muzej Slovenije, 20 . 12 . 2013 - 30 . 1 . 2014, Ljubljana 2013 Jamnik, Alenka 318 Živela evolucija! : Prirodoslovni muzej Slovenije, 25 . 11 . 2013 - 31 . 8 . 2016, občasna razstava 2013 Tome, Staša / Činč Juhant,  Breda / Gogala, Andrej / Horvat, Bogdan / Jamnik, Alenka / Jernejc  Kodrič, Mojca / Kačar, Urška /  Križnar, Matija / Kryštufek,  Boris / Praprotnik, Nada /  Sivec, Ignac / Trampuž, Ljerka /  Trilar, Tomi / Vrezec, Al 319 Skrito znanje : knjižne dragocenosti iz zbirk ljubljanskih  specialnih knjižnic : občasna razstava v Narodnem muzeju  Slovenije na Metelkovi v Ljubljani, 6 . 11 . - 8 . 12 . 2013 2013 Vavtar, Maja / Zemljič, Igor /  Dular, Anja / Jamnik, Alenka / Zupanič Slavec, Zvonka / Jaunig,  Senta / Arko, Anton / Koman, Dušan / Oven, Marjeta 320 Tričetrt stoletja neveljskega mamuta : geološka vitrina četrtletja, Prirodoslovni muzej Slovenije, 19 . 9 . 2013 - 31 . 12 . 2013, Ljubljana 2013 Križnar, Matija 321 Pohorska granitna kocka : MINFOS, Dvorana tržiških olimpijcev, Tržič, 11 . 5 . - 12 . 5 . 2013 2013 Jeršek, Miha / Cotič,  Igor / Švara, Damjan 322 Pohorska granitna kocka : geološka vitrina četrtletja, Prirodoslovni muzej Slovenije, 15 . 5 . - 15 . 8 . 2013, Ljubljana 2013 Jeršek, Miha / Cotič,  Igor / Švara, Damjan 323 Knjižno gradivo o gorah : Prirodoslovni muzej Slovenije, 30 . 5 . - 28 . 11 . 2013, vitrina četrtletja 2013 Jamnik, Alenka 324 Gremo v gore! : biološka vitrina četrtletja, Prirodoslovni muzej Slovenije, 30 . 5 . - 31 . 8 . 2013, Ljubjana 2013 Tome, Staša 325 75 let neveljskega mamuta : MINFOS, 41 . mednarodni dnevi mineralov, fosilov in okolja, Tržič, Dvorana tržiških olimpijcev, 11 . - 12 . 4 . 2013 2013 Grmšek, Edo / Križnar, Matija 326 Dinozavri in ostali kredni vretenčarji iz Stranic : MINFOS, 41 . mednarodni dnevi mineralov, fosilov in okolja, Tržič, Dvorana tržiških olimpijcev, 11 . - 12 . 4 . 2013 2013 Križnar, Matija / Debeljak, Irena 327 Stranice - tipsko najdišče koral in rudistnih školjk : MINFOS, 41 . mednarodni dnevi mineralov, fosilov in okolja, Tržič, Dvorana tržiških olimpijcev, 11 . - 12 . 4 . 2013 2013 Križnar, Matija 328 Geode : Collecta 2013, 7 . mednarodni sejem zbirateljstva, Gospodarsko razstavišče, 21 . - 23 . 3 . 2013, Ljubljana 2013 Jeršek, Miha / Pavčič, Vojko 329 Fluorescentni minerali : Collecta 2013, 7 . mednarodni sejem zbirateljstva, Gospodarsko razstavišče, 21 . - 23 . 3 . 2013, Ljubljana 2013 Pavčič, Vojko / Jeršek, Miha 330 Fosili v konkrecijah : Collecta 2013, 7 . mednarodni sejem zbirateljstva, Gospodarsko razstavišče, 21 . - 23 . 3 . 2013, Ljubljana 2013 Križnar, Matija 331 Narava Slovenije : Alpe : gostujoča razstava, Prirodoslovni muzej  Slovenije [in] Triglavski narodni park, v galeriji Ferda Mayerja  (Paviljon NOB) v Tržiču, od 19 . 3 . 2013 - 7 . 4 . 2013 2013 Trilar, Tomi / Gogala, Andrej / Krivic, Katarina / Jeršek, Miha 148 SCOPOLIA No 101 – 2021 zap .  št . Razstava Leto Avtor/ji 332 Meteoriti : tematska razstava je bila postavljena v Prirodoslovnem muzeju Slovenije v okviru 1 . tedna astronomije, 2 . - 8 . 12 . 2013, Ljubljana 2013 Ambrožič, Bojan / Miler,  Miloš / Mirtič, Breda / Gosar,  Mateja / Jeršek, Miha 333 Idrija - zibelka naravoslovja : v Prirodoslovnem muzeju Slovenije, 17 . 1 . - 15 . 4 . 2013 2013 Peljhan, Martina / Bizjak,  Rafael / Križnar, Matija / Jeršek,  Miha / Čar, Jože / Bavdaž,  Marija / Zelenc, Anton 334 Viktor Saksida in njegovi fosili : geološka vitrina četrtletja, Prirodoslovni muzej Slovenije, 8 . 2 . - 9 . 5 . 2013, Ljubljana 2013 Križnar, Matija / Saksida, Viktor 335 Megalodon - strah in trepet morskih globin : paleontološka razstava, Knjižnica Šentilj, 3 .1 . - 31 .3 .2013 2013 Križnar, Matija / Šauperl,  Dejan / Žagar, Alex 336 Model Osončja : tematska razstava v Prirodoslovnem muzeju Slovenije v okviru 1 . tedna astronomije, 2 . - 8 . 12 . 2013, Ljubljana 2013 Jeršek, Miha / Guštin, Andrej /  Fuchs, Katarina / Križnar, Matija /  Černila, Matjaž / Tome, Borut 337 Vesoljska tehtnica : tematska razstava v Prirodoslovnem muzeju Slovenije v okviru 1 . tedna astronomije, 2 . - 8 . 12 . 2013, Ljubljana 2013 Jeršek, Miha / Tome, Staša 338 Svet vulkanov : Doživljajski park Vulkanija, 31 .8 . - 31 .12 .2013, Grad 2013 Jeršek, Miha / Bedjanič, Mojca / Kralj, Polona 339 Geološke značilnosti Goričkega : stalna razstava, Doživljajski park Vulkanija, 31 .8 . 2013-, Grad 2013 Jeršek, Miha / Križnar, Matija /  Bedjanič, Mojca / Kralj, Polona /  Bedjanič, Matjaž / Kralj, Peter 340 Minerali in fosili iz Crngroba : geološka vitrina četrtletja bo na ogled od 6 . 11 . 2014 do 15 . 1 . 2015 2014 Stare, France 341 Barva, ujeta v kamen : 8 . Collecta - zbirateljski sejem, Gospodarsko razstavišče, 27 . - 29 . 3 . 2014, Ljubljana 2014 Jeršek, Miha / Pavčič, Vojko 342 Fluorescentni minerali : 8 . Collecta - zbirateljski sejem, Gospodarsko razstavišče, 27 . - 29 . 3 . 2014, Ljubljana 2014 Pavčič, Vojko / Jeršek, Miha 343 Poslednji vulkan na Slovenskem : tematska razstava postavljena v okviru 42 . Mednarodnih dni fosilov, mineralov in okolja, 10 . - 11 . 5 . 2014, Tržič 2014 Jeršek, Miha / Krpič, Danijela 344 Barviti kamninski svet ob reki Idrijci : tematska razstava postavljena v okviru 42 . Mednarodnih dni fosilov, mineralov in okolja, 10 . - 11 . 5 . 2014, Tržič 2014 Jeršek, Miha / Peljhan, Martina /  Čar, Jože / Velikonja, Goran 345 Različna hrana, različni zobje : razstava, Prirodoslovni muzej Slovenije, 23 . 6 . 2014 -?, Ljubljana 2014 Fuchs, Katarina / Križnar, Matija /  Jeršek, Miha / Jernejc Kodrič, Mojca 346 Barviti kamninski svet ob reki Idrijci : razstava, Prizivnica Antonijevega rova, 4 . 6 . - 30 . 9 . 2014, Idrija 2014 Jeršek, Miha / Peljhan, Martina /  Čar, Jože / Velikonja, Goran 347 V objemu Osončja : občasna razstava, Avla Jožeta Hudalesa v prostorih Občine Lenart, 5 . 6 . - 5 . 7 . 2014, Lenart 2014 Guštin, Andrej / Jeršek, Miha 348 Razstava meteorit Jezersko : gostujoča razstava, Prirodoslovni muzej Slovenije, Kulturni dom Korotan, 11 . 6 . - 30 . 9 . 2014, Jezersko 2014 Jeršek, Miha / Mirtič, Breda /  Ambrožič, Bojan / Gosar, Mateja /  Miler, Miloš / Šturm, Sašo 349 Mokriška jama in njena paleontološka dediščina : MINFOS, 42 . mednarodni dnevi mineralov, fosilov in okolja, Tržič, Dvorana tržiških olimpijcev, 10 . - 11 . 5 . 2014 2014 Križnar, Matija 350 Karavankine - ramenonožci iz Karavank : MINFOS, 42 . mednarodni dnevi mineralov, fosilov in okolja, Tržič, Dvorana tržiških olimpijcev, 10 . - 11 . 5 . 2014 2014 Križnar, Matija / Jensterle,  Damjan / Lorencon, Robert 351 Prvi zbiralci fosilov na Slovenskem : Collecta, 8 . mednarodni zbirateljski sejem, Ljubljana, Gospodarsko razstavišče, 27 . - 29 . 3 . 2014 2014 Križnar, Matija 352 Čez tisoč let, ko mene več ne bo--- : vitrina četrtletja, Prirodoslovni muzej Slovenije, 28 . 5 . 2014 - 27 . 5 . 2015 2014 Arnšek, Marjeta / Tome, Staša 353 Živeti s kristali : občasna razstava, Prirodoslovni muzej Slovenije, 14 . 2 . 2014 - 11 . 1 . 2015, Ljubljana 2014 Jeršek, Miha / Žorž, Mirjan / Činč  Juhant, Breda / Fuchs, Katarina 354 Sredozemski vranjek in varstvo slovenskega morja : biološka vitrina četrtletja, Prirodoslovni muzej Slovenije, 15 . 2 . - 20 . 5 . 2014 2014 Vrezec, Al / Koce, Urška / Jernejc  Kodrič, Mojca / Mavrič, Borut 149 Breda Činč Juhant, Staša Tome, Ljerka Trampuž, Alenka Jamnik Komuniciranje Prirodoslovnega muzeja Slovenije z javnostjo /  Public Communication at the Slovenian Museum of Natural History zap .  št . Razstava Leto Avtor/ji 355 Kristali v literaturi : vitrina četrtletja ob razstavi Živeti s kristali, Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana, 14 . 2 . - 5 . 11 . 2014 2014 Jamnik, Alenka 356 Rudno bogastvo Balkanskega polotoka : razstava Hiša mineralov, 22 . 12 . 2014 - 30 . 5 . 2015, Velenje 2014 Jeršek, Miha 357 [Zlata hruška 2015 za knjigo Potovanje skozi čas] : vitrina četrtletja, Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana, 18 . 11 . 2015 - 30 . 11 . 2016 2015 Jamnik, Alenka 358 Nove publikacije : vitrina četrtletja, Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana, 18 . 11 . 2015 - 31 . 12 . 2015 2015 Jamnik, Alenka 359 Narava doma in po svetu : vitrina četrtletja, Prirodoslovni muzej Slovenije, 20 . 5 . 2015 - 2015 Arnšek, Marjeta / Tome, Staša 360 Nenavadni obiskovalec : morski pes orjak : basking shark : Cetorhinus maximus : biološka vitrina četrtletja, Prirodoslovni muzej Slovenije, 9 . 9 . 2015 - 2015 Kryštufek, Boris / Tome, Staša 361 Mednarodni dan bobra : Prirodoslovni muzej Slovenije, 7 . 4 . 2015 - 13 . 4 . 2015, Ljubljana 2015 Kryštufek, Boris / Jernejc  Kodrič, Mojca 362 Živobarvni svet mineralov : razstava Prirodoslovnega muzeja  Slovenije, MINFOS, 43 . mednarodni dnevi mineralov, fosilov in  okolja, Tržič, Dvorana tržiških olimpijcev, 9 . - 10 . 5 . 2015 2015 Jeršek, Miha 363 Brušenje plemenitih kamnov : MINFOS, 43 . mednarodni dnevi mineralov, fosilov in okolja, Tržič, Dvorana tržiških olimpijcev, 9 . - 10 . 5 . 2015 2015 Jeršek, Miha 364 Mamut in mastodont : MINFOS, 43 . mednarodni dnevi mineralov, fosilov in okolja, Tržič, Dvorana tržiških olimpijcev, 9 . - 10 . 5 . 2015 2015 Križnar, Matija 365 Slovenski fosili na poštnih znamkah : 9 . Collecta - zbirateljski sejem, Gospodarsko razstavišče, 26 . - 28 . 3 . 2015, Ljubljana 2015 Križnar, Matija 366 Pazi ščipa! : Fosilni in današnji raki : geološka vitrina četrtletja, Prirodoslovni muzej Slovenije, od 5 . 2 . 2015 do 5 . 5 . 2015, Ljubljana 2015 Križnar, Matija / Gašparič,  Rok / Preisinger, Davo 367 Metulji - dragulji tropskih pragozdov : Prirodoslovni muzej Slovenije, 15 .1 . 2015 - maj 2015, Ljubljana 2015 Sivec, Ignac / Trilar, Tomi /  Horvat, Bogdan / Černila, Matjaž 368 Narava Slovenije : Mura in Prekmurje : gostovanje Prirodoslovnega muzeja Slovenije, občasna razstava, 5 . 6 . - 1 . 10 . 2015, Muzej norosti, Grad Cmurek, Trate 2015 Bezek, Boris 369 Skrivnostna smrt mlade Leonore : naš največji eksponat - okostje brazdastega kita : our largest exhibit - a fin whale skeleton 2015 Jernejc Kodrič, Mojca /  Kryštufek, Boris / Tome, Staša 370 Živeti s kristali : Grad Podsreda, Krajinski park Kozjansko in Prirodoslovni muzej Slovenije, Podsreda, 6 . 3 . 2015 - 1 . 12 . 2016 2015 Jeršek, Miha / Žorž, Mirjan / Činč  Juhant, Breda / Fuchs, Katarina 371 Svetloba, ujeta v kamen : Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana, 15 . 10 . - 15 . 11 . 2015 2015 Jeršek, Miha / Guštin, Andrej /  Fuchs, Katarina / Marn,  Anton / Činč Juhant, Breda /  Križnar, Matija / Trilar, Tomi /  Berden Zrimec, Maja / Vrabec,  Mirijam / Tome, Borut 372 Naravne pisanice : ptičje jajce v igri preživetja : bird egg in survival game : biološka vitrina četrtletja, Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana, 17 . 3 . - 19 . 6 . 2016 2016 Vrezec, Al / Fekonja,  Dare / Kačar, Urška 373 Živa narava Ljubljanskega barja : nestalnost na robu urbanega  : razstava, Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana, biološka vitrina četrtletja, 29 . 1 . 2016 do 15 . 5 . 2016 2016 Kačar, Urška / Jernejc Kodrič,  Mojca / Vrezec, Al / Kryštufek,  Boris / Trilar, Tomi 374 Jamski medvedi - sprehod skozi paleontološko in filatelistično gradivo : tematska  razstava : Collecta - 10 . mednarodni sejem zbirateljstva =10th international  collectors fair, 24 . - 26 . 3 . 2016, Gospodarsko razstavišče, Ljubljana 2016 Križnar, Matija / Podgoršek, Vili / Golob, Franc 375 Črne luknje : razstava ob simpoziju Nova obzorja v astrofiziki črnih lukenj,  prvem simpoziju Mednarodne astronomske zveze v Sloveniji : geološka vitrina  četrtletja, Prirodoslovni muzej Slovenije, od 27 . 10 . do 31 . 12 . 2016, Ljubljana 2016 Gomboc, Andreja / Kambič, Bojan 376 Vulkanske kamnine Goričkega : razstava in delavnica, 44 . MINFOS, Dvorana Tržiških olimpijcev, 14 . - 15 . 5 . 2016, Tržič 2016 Jeršek, Miha / Krpič, Danijela 377 Poišči granate in morda najdeš luskico zlata! : razstava in delavnica, 44 . MINFOS, Dvorana Tržiških olimpijcev, 14 . - 15 . 5 . 2016, Tržič 2016 Jeršek, Miha 150 SCOPOLIA No 101 – 2021 zap .  št . Razstava Leto Avtor/ji 378 Okrasne kamnine Kozjanskega parka : razstava, 44 . MINFOS, Dvorana Tržiških olimpijcev, 14 . - 15 . 5 . 2016, Tržič 2016 Jeršek, Miha 379 Svetloba in kamen : delavnica in razstava / workshop and exhibition, Mineralfest, Ljubljana, Gospodarsko razstavišče, 8 . - 10 . 12 . 2016 2016 Jeršek, Miha / Marn, Anton 380 Naše malo veliko morje : občasna razstava, Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana, 22 . 10 . 2016 - 30 . 6 . 2021 2016 Tome, Staša / Činč Juhant, Breda /  Gogala, Andrej / Jamnik, Alenka / Jeršek, Miha / Kačar, Urška /  Knapič, Tea / Jernejc Kodrič,  Mojca / Križnar, Matija / Kryštufek,  Boris / Pungaršek, Špela / Trampuž,  Ljerka / Trilar, Tomi / Vrezec, Al 381 V kraljestvu gliv : biološka vitrina četrtletja, Prirodoslovni muzej Slovenije, 6 . 10 . 2016 - 31 . 12 . 2016, Ljubljana 2016 Pungaršek, Špela 382 Novice iz narave : študijski krožek se predstavi : vitrina četrtletja, Prirodoslovni muzej Slovenije, 26 . 5 . 2015 - 31 . 8 . 2015 2016 Tome, Staša / Arnšek, Marjeta 383 Eocenski polži Kraškega roba : MINFOS 2016, 44 . mednarodni dnevi mineralov, fosilov in okolja, Tržič, Dvorana tržiških olimpijcev, 14 . - 15 . 5 . 2016 2016 Križnar, Matija 384 Pleistocenska favna iz črnokalskega kamnoloma : MINFOS 2016, 44 . mednarodni dnevi mineralov, fosilov in okolja, Tržič, Dvorana tržiških olimpijcev, 14 . - 15 . 5 . 2016 2016 Križnar, Matija / Preisinger, Davo 385 Fluorescenca mineralov in fosilov : tematska razstava = thematic exhibition  : Collecta - 10 . mednarodni sejem zbirateljstva =10th international  collectors fair, 24 . - 26 . 3 . 2016, Gospodarsko razstavišče, Ljubljana 2016 Jeršek, Miha / Pavčič, Vojko 386 Geološko-paleontološka razstavna zbirka, prenova : dopolnjena samostojna, stalna razstava, Prirodoslovni muzej Slovenije, 2017- 2017 Križnar, Matija 387 Zakladnica narave : razstava Prirodoslovnega muzeja Slovenije v Državnem zboru, 20 . 4 . - 3 . 5 . 2017, Ljubljana 2017 Černila, Matjaž / Činč Juhant,  Breda / Fekonja, Dare / Gogala, Andrej / Jamnik, Alenka / Jernejc  Kodrič, Mojca / Jeršek, Miha /  Kačar, Urška / Knapič, Tea /  Križnar, Matija / Kryštufek, Boris /  Pungaršek, Špela / Tome, Staša /  Tome, Borut / Mlinar, Ciril / Trilar, Tomi / Vrezec, Al / Žgavec, Vilijem 388 Tretji kamen od Sonca : razstava, Kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij - KSEVT, 8 . 6 . 2017 -, Vitanje 2017 Jeršek, Miha / Guštin,  Andrej / Fuchs, Katarina 389 Tretji kamen od Sonca : razstava, Galerija Velenje, 13 . 4 . - 20 . 5 . 2017, Velenje 2017 Jeršek, Miha / Guštin, Andrej / Fuchs, Katarina 390 Geološko-paleontološka zbirka Ferdinanda Seidla : geološka vitrina četrtletja, Prirodoslovni muzej Slovenije, 15 . 4 . - 31 . 7 . 2017, Ljubljana 2017 Križnar, Matija 391 90 let obročkanja ptic v Sloveniji : biološka vitrina četrtletja, Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana, 16 . 3 . 2017 do 30 . 10 . 2017 2017 Vrezec, Al / Gregori, Janez /  Kačar, Urška / Jernejc Kodrič,  Mojca / Fekonja, Dare 392 Jamski lev v Sloveniji - izumrla ledenodobna zver : 11 . Collecta - zbirateljski sejem, Gospodarsko razstavišče, 17 . - 18 . 3 . 2017, Ljubljana 2017 Križnar, Matija 393 Svetloba in kamen : [gostujoča razstava Prirodoslovnega muzeja Slovenije], Grad Podsreda, Kozjanski park, 16 . 3 . - 24 . 10 . 2017 2017 Guštin, Andrej / Jeršek, Miha /  Križnar, Matija / Trilar, Tomi /  Berden Zrimec, Maja 394 Od rude do kapljic živega srebra : stalna razstava od 20 .1 .2017 naprej, Topilnica, Idrija 2017 Peljhan, Martina / Jeršek, Miha / Kavčič, Ivica / Bizjak, Rafael 395 Eklogit, barvita kamnina s Pohorja : vitrina četrtletja, Prirodoslovni muzej Slovenije, 14 . 12 . 2017 - 7 . 6 . 2018, Ljubljana 2017 Šauperl, Dejan / Kovač,  Iztok / Vrabec, Mirijam /  Ferme, Edo / Jeršek, Miha 396 Umetnost znanosti . Čudesa morij : gostujoča razstava, Prirodoslovni muzej Slovenije, 29 . 12 . - 31 . 12 . 2017, Ljubljana 2017 Summers, Adam P . 151 Breda Činč Juhant, Staša Tome, Ljerka Trampuž, Alenka Jamnik Komuniciranje Prirodoslovnega muzeja Slovenije z javnostjo /  Public Communication at the Slovenian Museum of Natural History zap .  št . Razstava Leto Avtor/ji 397 Donacija meseca - triasna riba iz Karavank : tematska razstava, Prirodoslovni muzej Slovenije, 1 . 12 . - 31 . 12 . 2017, Ljubljana 2017 Križnar, Matija / Jeršek, Miha 398 90 let obročkanja ptic v Sloveniji : razstava [Prirodoslovnega muzeja  Slovenije] v Informacijskem centru za obiskovalce Naravnega  rezervata Škocjanski zatok, Koper, 25 . 11 . 2017 - 31 . 5 . 2018 2017 Vrezec, Al / Gregori, Janez /  Kačar, Urška / Jernejc Kodrič,  Mojca / Fekonja, Dare 399 Donacija meseca . Filipinit : vitrina meseca, Prirodoslovni muzej Slovenije, 1 . 11 . - 30 . 11 . 2017, Ljubljana 2017 Jeršek, Miha / Križnar, Matija 400 Filipinit : razstava, donacija meseca, Prirodoslovni muzej Slovenije, 1 . 11 . - 30 . 11 . 2017, Ljubljana 2017 Križnar, Matija / Jeršek, Miha 401 V kraljestvu gliv : razstava 135 let starih modelov gob iz  zbirke Prirodoslovnega muzej Slovenije, 18 . 10 . - 19 . 11 . 2017,  Triglavski narodni park, Infocenter Triglavska roža, Bled 2017 Pungaršek, Špela 402 Novice iz narave: Morje : študijski krožek se predstavi : Study circle  presentations : razstava, vitrina četrtletja = quaterlly exhibition,  Prirodoslovni muzej Slovenije, 26 . 5 . - 31 . 8 . 2017, Ljubljana 2017 Tome, Staša / Arnšek, Marjeta 403 Velikani morskih globin, razstava, Arboretum Volčji Potok, 15 .5 .2017 - 26 .11 .2017 : Leonora - okostje brazdastega kita 2017 Jernejc Kodrič, Mojca 404 Svetloba, ujeta v kamen : razstava, Muzej Velenje, 18 . 5 . - 1 . 10 . 2017 2017 Jeršek, Miha / Fuchs, Katarina /  Marn, Anton / Guštin, Andrej / Trilar, Tomi / Tome, Borut / Fekonja, Dare / Ferme, Edo 405 Svetloba, ujeta v kamen : razstava, Paviljon NOB, Tržič, 9 . 5 . - 14 . 5 . 2017 2017 Jeršek, Miha / Fuchs, Katarina /  Marn, Anton / Guštin, Andrej / Trilar, Tomi / Tome, Borut / Fekonja, Dare / Ferme, Edo 406 Zakladnica narave : razstava Prirodoslovnega muzeja Slovenije na 45 . MINFOS, Dvorana Tržiških olimpijcev, 13 . - 14 . 5 . 2017, Tržič 2017 Černila, Matjaž / Činč Juhant,  Breda / Fekonja, Dare / Gogala, Andrej / Jamnik, Alenka / Jernejc  Kodrič, Mojca / Jeršek, Miha /  Kačar, Urška / Knapič, Tea /  Križnar, Matija / Kryštufek, Boris /  Pungaršek, Špela / Tome, Staša /  Tome, Borut / Mlinar, Ciril / Trilar, Tomi / Vrezec, Al / Žgavec, Vilijem 407 Donacija meseca - amonit izpod Begunjščice : razstava, Prirodoslovni muzej Slovenije, 3 . 4 . - 30 . 4 . 2018, Ljubljana 2018 Križnar, Matija / Jeršek, Miha 408 Bobrova vitrina ob Mednarodnem dnevu bobra : razstava, Prirodoslovni muzej Slovenije, 3 . 4 . - 9 . 4 . 2018, Ljubljana 2018 Kryštufek, Boris / Jernejc  Kodrič, Mojca 409 Zvezdni kamni . Tektiti : občasna razstava, Prirodoslovni muzej Slovenije, 6 . 2 . - 1 . 10 . 2018, Ljubljana 2018 Jeršek, Miha / Zlatove, Onohej 410 Donacija meseca - kalcit iz peči pri kropi : razstava, Prirodoslovni muzej Slovenije, 1 . 3 . - 31 . 3 . 2018, Ljubljana 2018 Križnar, Matija / Jeršek, Miha 411 Likovna in vsebinska dopolnitev predstavitve gozdnih  živali v Prirodoslovnem muzeju Slovenije : stalna razstava,  Prirodoslovni muzej Slovenije, 11 . 1 . 2018 -, Ljubljana 2018 Tome, Staša 412 Gozdne živali v podobi : razstava, vitrina četrtletja, Prirodoslovni muzej Slovenije, 11 . 1 . 2018 - 6 . 4 . 2018, Ljubljana 2018 Jurjevič, Nuša / Kaštrun, Dora /  Margon, Eva / Lavrinec, Anja 413 Donacija meseca - zobje kredne ribe : razstava, Prirodoslovni muzej Slovenije, 1 . 2 . - 28 . 2 . 2018, Ljubljana 2018 Križnar, Matija / Jeršek, Miha 414 Donacija meseca - barit s kremenom iz Lepih njiv : razstava, Prirodoslovni muzej Slovenije, 3 . 1 . - 31 . 1 . 2018, Ljubljana 2018 Križnar, Matija / Jeršek, Miha 415 Donacija meseca - zlati tektit in fulguriti : razstava, Prirodoslovni muzej Slovenije, 2 . 11 . - 30 . 11 . 2018, Ljubljana 2018 Jeršek, Miha / Križnar, Matija 152 SCOPOLIA No 101 – 2021 zap .  št . Razstava Leto Avtor/ji 416 Karavanke UNESCO globalni geopark : občasna razstava, Prirodoslovni muzej Slovenije, 22 . 11 . 2018 - 3 . 2 . 2019, Ljubljana 2018 Komar, Darja / Jeršek, Miha /  Bedjanič, Mojca / Hartmann,  Gerald / Fajmut Štrucl, Suzana 417 Donacija meseca - bodice eocenskega morskega ježka : razstava, Prirodoslovni muzej Slovenije, 1 . 12 . - 31 . 12 . 2018, Ljubljana 2018 Križnar, Matija / Jeršek, Miha 418 Zvezdni kamni, Tektiti : razstava, prireditev Mineralfest, Cankarjev dom, 13 . - 14 . 10 . 2018, Ljubljana 2018 Jeršek, Miha / Zlatove, Onohej 419 Iz zakladnice rudnika Sitarjevec pri Litiji : razstava, prireditev Mineralfest, Cankarjev dom, 13 . - 14 . 10 . 2018, Ljubljana 2018 Jeršek, Miha 420 V kraljestvu gliv : občasna razstava Prirodoslovnega muzeja Slovenije, Center TNP Bohinj, 9 . 11 - 10 . 12 . 2018, Stara Fužina 2018 Pungaršek, Špela 421 Kako potujejo semena : občasna razstava / exhibition, Prirodoslovni muzej Slovenije, 18 . 10 . - 1 . 4 . 2019, Ljubljana 2018 Babij, Valerija / Pungaršek, Špela 422 Donacija meseca - mamutov zob iz Donave : razstava, Prirodoslovni muzej Slovenije, 1 . 10 . - 31 . 10 . 2018, Ljubljana 2018 Križnar, Matija / Jeršek, Miha 423 Odsevi časa : iz geološke zakladnice Rafaela Terpina : občasna  razstava v Rudniški geološki zbirki, september 2018 - maj 2018,  prostori Rudniške geološke zbirke pri jašku Frančiške, Idrija 2018 Križnar, Matija / Čar, Jože / Peljhan, Martina / Zupančič, L . 424 Donacija meseca - eklogit : razstava, Prirodoslovni muzej Slovenije, 3 . 9 . - 30 . 9 . 2018, Ljubljana 2018 Jeršek, Miha / Križnar, Matija 425 Od kamna do fosila : razstava / exhibition, Prirodoslovni muzej Slovenije, 22 . 8 . - 30 . 9 . 2018, Ljubljana 2018 Di Silvestro, G . / Černila,  Matjaž / Tome, Borut / Križnar,  Matija / Jeršek, Miha 426 Donacija meseca - delfin iz Dolenjske : razstava, Prirodoslovni muzej Slovenije, 1 . 8 . - 31 . 8 . 2018, Ljubljana 2018 Križnar, Matija / Jeršek, Miha 427 Donacija meseca - antimonit iz Italije, iz zbirke mineralov in kamnin  dr . Ane Hinterlechner Ravnik in dr . Danila Ravnika : razstava,  Prirodoslovni muzej Slovenije, 2 . 7 . - 31 . 7 . 2018, Ljubljana 2018 Jeršek, Miha / Križnar, Matija 428 Donacija meseca - mamutov okel : razstava, Prirodoslovni muzej Slovenije, 1 . 6 . - 30 . 6 . 2018, Ljubljana 2018 Križnar, Matija / Jeršek, Miha 429 Novice iz narave: Kras in kras : študijski krožek se predstavi : Study circle  presentations : razstava, biološka vitrina četrtletja = biology quaterlly  exhibition, Prirodoslovni muzej Slovenije, 30 . 5 . - 28 . 1 . 2019, Ljubljana 2018 Tome, Staša / Arnšek, Marjeta 430 Donacija meseca - zbirka dragih in okrasnih kamnov Marjana Dolenca : razstava, Prirodoslovni muzej Slovenije, 2 . 5 . - 31 . 5 . 2018, Ljubljana 2018 Križnar, Matija / Jeršek, Miha 431 80 . let neveljskega ledenodobnega velikana : MINFOS, 46 . mednarodni dnevi mineralov, fosilov in okolja, Dvorana tržiških olimpijcev, 12 . - 13 . 5 . 2018, Tržič 2018 Križnar, Matija 432 Veliki štirje - zanimivi triasni polži Pece : MINFOS, 46 . mednarodni dnevi mineralov, fosilov in okolja, Dvorana tržiških olimpijcev, 12 . - 13 . 5 . 2018, Tržič 2018 Križnar, Matija / Ocepek,  Ivan, dr .med . 433 Jurski amoniti iznad Mežiške doline : MINFOS, 46 . mednarodni dnevi mineralov, fosilov in okolja, Dvorana tržiških olimpijcev, 12 . - 13 . 5 . 2018, Tržič 2018 Križnar, Matija / Ocepek,  Ivan, dr .med . 434 Serija naravoslovnih ilustracij za znamke : razstava, Prirodoslovni muzej Slovenije, 7 . 4 . - 28 . 5 . 2018, Ljubljana 2018 Ambrožič Lani, Natalija / Cipurić,  Matija / Držanič, Anja / Flajs,  Manca / Jalovec, Teja / Jurjevič,  Nuša / Kocjančič, Barbara /  Margon, Eva / Žmitek, Maša 435 Mastodon - nova poštna znamka : tematska razstava, vitrina, Prirodoslovni muzej Slovenije, 3 . 4 . - 30 . 11 . 2018, Ljubljana 2018 Križnar, Matija 436 Žarko Ognjenović . Celi človek : geološka vitrina četrtletja, Prirodoslovni muzej Slovenije,15 . 9 . 2019 - 3 . 10 . 2019, Ljubljana 2019 Ognjenović, Žarko 437 Fosilni raki Slovenije : razstava / exhibition, Prirodoslovni muzej Slovenije, 17 . 7 . - 30 . 8 . 2019, Ljubljana 2019 Gašparič, Rok / Križnar, Matija 153 Breda Činč Juhant, Staša Tome, Ljerka Trampuž, Alenka Jamnik Komuniciranje Prirodoslovnega muzeja Slovenije z javnostjo /  Public Communication at the Slovenian Museum of Natural History zap .  št . Razstava Leto Avtor/ji 438 Novice iz narave: Naše reke in rečice : študijski krožek se predstavi : the study  circle introduce itself : razstava, biološka vitrina četrtletja = biology quaterlly  exhibition, Prirodoslovni muzej Slovenije, 30 . 5 . - 31 . 8 . 2019, Ljubljana 2019 Tome, Staša 439 Razstava: Velenjski jaspis : občasna razstava, 47 . MINFOS, Dvorana tržiških olimpijcev, 11 . - 12 . 5 . 2009, Tržič 2019 Jeršek, Miha 440 Oligocenska ribja favna Zasavja : MINFOS, 47 . mednarodni dnevi mineralov, fosilov in okolja, Dvorana tržiških olimpijcev, 11 . - 12 . 5 . 2019, Tržič 2019 Križnar, Matija / Lorencon, Robert 441 Antrakoteriji Zasavja : MINFOS, 47 . mednarodni dnevi mineralov, fosilov in okolja, Dvorana tržiških olimpijcev, 11 . - 12 . 5 . 2019, Tržič 2019 Križnar, Matija 442 Žoge velikanke : 4 . dnevi astronomije, 11 . - 25 . 3 . 2019, Šempeter pri Novi Gorici 2019 Guštin, Andrej / Jeršek, Miha 443 Zvezdni kamni - tektiti : 4 . dnevi astronomije, 11 . - 25 . mar . 2019, Šempeter pri Novi Gorici 2019 Jeršek, Miha / Zlatove, Onohej 444 Meteoriti : 4 . dnevi astronomije, 11 . - 25 . mar . 2019, Šempeter pri Novi Gorici 2019 Jeršek, Miha / Ambrožič, Bojan /  Miler, Miloš / Mirtič, Breda /  Gosar, Mateja / Šturm, Sašo 445 Donacija meseca: jajce izumrle slonovske ptice : razstava, Prirodoslovni muzej Slovenije, 12 . 4 . 2019 - 31 . 8 . 2019, Ljubljana 2019 Vrezec, Al / Križnar,  Matija / Kačar, Urška 446 Fluorescentni minerali, Collecta, 13 . mednarodni sejem zbirateljstva : Gospodarsko razstavišče, 22 . - 23 . 4 . 2019, Ljubljana, Slovenija 2019 Pavčič, Vojko / Jeršek, Miha 447 Zvezdni kamni: meteoriti in tektiti, Collecta, 13 . mednarodni sejem zbirateljstva : Gospodarsko razstavišče, 22 . - 23 . 4 . 2019, Ljubljana, Slovenija 2019 Jeršek, Miha / Zlatove, Onohej 448 Geološke značilnosti odseka avtoceste pri Stanošini (Podlehnik) : [občasna geološka] razstava, Prirodoslovni muzej Slovenije, 30 . 3 . 2019 - 30 . 5 . 2019, Ljubljana 2019 Podgoršek, Vili / Žorž, Mirjan /  Križnar, Matija / Jeršek, Miha 449 Po sledeh velikanov kenozoika : razstava znanstvenih ilustracij : exhibition of scientific illustrations : Prirodoslovni muzej Slovenije, 1 . 2 . - 15 . 5 . 2019, Ljubljana 2019 Žmitek, Maša 450 Ptice Cerkniškega jezera : [razstavna 4 m dolga tabla locirana na  dvorišču] Jezerski hram, Zavod za ohranjanje naravne in kulturne  dediščine, Dolenje Jezero 1e, 1380 Cerknica, okt . 2019- 2019 Trilar, Tomi 451 Center narave Bele Krajine : stalna razstava, Muzejska hiša Semič, november 2019- 2019 Brajkovič, Rok / Grah, Marjan /  Hönigsfeld Adamič, Marjana /  Hudoklin, Andrej / Ivanovič,  Mira / Jernejc Kodrič, Mojca /  Jeršek, Miha / Poboljšaj, Katja /  Pungaršek, Špela / Rožič, Boštjan /  Sivec, Ignac / Štangelj, Mojmir /  Trontelj, Peter / Žvab Rožič,  Petra / Vrezec, Al / Trilar, Tomi 452 Razsvetljeno naravoslovje: Scopoli in Zois : občasna razstava, Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana, 14 . 11 . 2019 - 18 . 6 . 2020 2019 Jeršek, Miha / Pungaršek,  Špela / Vrezec, Al / Činč Juhant,  Breda / Gogala, Andrej / Gregori, Janez / Jamnik, Alenka / Jernejc  Kodrič, Mojca / Kačar, Urška /  Knapič, Tea / Križnar, Matija /  Kryštufek, Boris / Zupanič  Slavec, Zvonka / Trilar, Tomi 453 Minerali iz zbirke Sigismunda (Žige) Zoisa : priložnostna  razstava Prirodoslovnega muzeja Slovenije, Odsevi srebrnega časa v Idriji 2019, Galerija Magazin, Idrija, 22 . 10 . 2019 2019 Jeršek, Miha 454 Poimenujmo planet! : geološka vitrina četrtletja, Prirodoslovni muzej Slovenije, 10 . 7 . 9 . - 15 . 10 . 2019, Ljubljana 2019 Jeršek, Miha 455 Kako potujejo semena : gostujoča razstava Prirodoslovnega muzeja  Slovenije in Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani / guest exhibition of the  Slovenian Museum of Natural History and the University Botanic Gardens  Ljubljana, Biotehniški center Naklo, 17 . 10 . 2019 - 31 . 1 . 2020, Naklo 2019 Babij, Valerija / Pungaršek, Špela 154 SCOPOLIA No 101 – 2021 zap .  št . Razstava Leto Avtor/ji 456 Dragi kamni v plemenitem nakitu : razstava Plemeniti minerali  iz zbirke Prirodoslovnega muzeja Slovenije / exhibition Minerals  of gem quality from Slovenian Museum of Natural History,  Mineralfest, Cankarjev dom, 19 . - 20 . 10 . 2019, Ljubljana 2019 Jeršek, Miha 457 V nakit prenesena dediščina, vitrina meseca v Prirodoslovnem muzeju Slovenije, 4 . - 26 . 7 . 2019, Ljubljana 2019 Jeršek, Miha 458 120 . obletnica rojstva akademika prof . dr . Ivana Rakovca: kratek sprehod  skozi življenje geografa, geologa in paleontologa : razstava, geološka vitrina  četrtletja, Prirodoslovni muzej Slovenije, 1 . 10 . 2019 - 29 . 7 . 2020, Ljubljana 2019 Križnar, Matija 459 Barjanska diorama : stalna razstava, Prirodoslovni muzej Slovenije, 18 . 12 . 2018-, Ljubljana 2020 Vrezec, Al / Jernejc Kodrič, Mojca /  Kačar, Urška / Križnar, Matija /  Pungaršek, Špela / Tome, Staša /  Trilar, Tomi / Vilhar, Barbara 460 Proučevanje narave: nacionalno bogastvo v očeh fotografa : vitrina  četrtletja Prirodoslovni muzej Slovenije 200 let Prirodoslovni  muzej Slovenije, Ljubljana, 15 . 10 . 2020 - 15 . 1 . 2021 2020 Arrigler, Dragan / Činč Juhant,  Breda / Jernejc Kodrič, Mojca /  Jeršek, Miha / Kačar, Urška /  Knapič, Tea / Trilar, Tomi /  Križnar, Matija / Kryštufek, Boris /  Vilhar, Barbara / Vrezec, Al 461 Ornitološka učilnica Cerkniško jezero : razstava, Jezerski hram, Dolenje jezero, 22 . 8 . 2020, Cerknica 2020 Trilar, Tomi 462 Marija Frantar (1956-1991) : 30 let od uspešnega vzpona na  Nanga Parbat : razstava, geološka vitrina četrtletja, Prirodoslovni  muzej Slovenije, 30 . 7 . 2020 - 17 . 1 . 2021, Ljubljana 2020 Jamnik, Alenka 463 Alpska diorama : stalna razstava, Prirodoslovni muzej Slovenije, 18 . 12 . 2020-, Ljubljana 2020 Jernejc Kodrič, Mojca / Kačar,  Urška / Pungaršek, Špela /  Tome, Staša / Trilar, Tomi / Vilhar, Barbara / Vrezec, Al 464 Ledenodobni rosomah iz Erjavčeve jame pri Solčavi : geološka vitrina četrtletja, Prirodoslovni muzej Slovenije, 2 . 11 . 2021 - 1 . 2 . 2022, Ljubljana 2021 Križnar, Matija / Oštir,  Patricija / Polak, Slavko 465 Čudovita raznolikost žuželk : [prenovljena stalna razstava, Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana, 15 . 10 . 2021-] 2021 Tome, Staša / Černila,  Matjaž / Trilar, Tomi / Vrezec,  Al / Gogala, Andrej 466 Donacija dr . Ane Hinterlechner Ravnik in dr . Danila Ravnika : razstava, vitrina četrtletja, Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana, 15 . 10 . 2021 - 31 . 12 . 2021 2021 Jeršek, Miha / Jamnik,  Alenka / Kunc, David 467 Donacija meseca - črna lesna sova : razstava, Prirodoslovni muzej Slovenije, 24 . 9 . 2021 - 24 . 10 . 2021, Ljubljana 2021 Kačar, Urška / Vrezec, Al 468 Ščepec soli : občasna razstava, Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana, 7 . 9 . 2021 - 31 . 12 . 2021 2021 Jeršek, Miha / Žorž, Mirjan / Šerbelj,  Ferdinand / Jeršek, Barbara / Vrezec,  Al / Pungaršek, Špela / Trilar,  Tomi / Guštin, Andrej / Jernejc  Kodrič, Mojca / Košmerl, Tatjana /  Zidar, Boštjan / Černila, Matjaž 469 Ustvarjalnost je super hrana : [občasna razstava večih muzejev,  organizira Urad Republike Slovenije za intelektualno lastnino, 1 . 8 .  - 15 . 9 . 2021, Jakopičevo sprehajališče, park Tivoli, Ljubljana] 2021 Jeršek, Miha / Pungaršek, Špela /  Trilar, Tomi / Slovenija . Urad  za intelektualno lastnino 470 Muzej skozi zgodovino . Najstarejše pridobitve Deželnega muzeja za Kranjsko : Narodni muzej Slovenije, 12 . 1 . - 31 . 10 . 2021 2021 Bras Kernel, Helena / First, Blaženka / Kos, Mateja / Kotar,  Jernej / Miškec, Alenka / Oitzl,  Gašper / Rogač, Barbara / Jeršek,  Miha / Trilar, Tomi / Frelih, Marko 471 Med fikcijo in stvarnostjo . Zmaji : Prirodoslovni muzej Slovenije, 2 . 3 . - 15 . 5 . 2021, Ljubljana 2021 Jurjevič, Nuša 472 Damjan in njegovi fosilni ramenonožci - spominska razstava ob smrti velikega  ljubitelja in zbiralca fosilov : razstava, geološka vitrina četrtletja, Prirodoslovni  muzej Slovenije, 18 . 1 . 2021 do predvidoma avgusta 2021, Ljubljana 2021 Križnar, Matija 155 Breda Činč Juhant, Staša Tome, Ljerka Trampuž, Alenka Jamnik Komuniciranje Prirodoslovnega muzeja Slovenije z javnostjo /  Public Communication at the Slovenian Museum of Natural History Viri / References Bufon, Z ., 1966: Henrik Freyer, naravoslovec in rodoljub . Proteus 28 (9–10): 233–236 . Činč Juhant, B ., 2005: Turizem ima v Juliani tradicijo.V: Knez, D . (ur .): Zborovanje Slovenskega muzejskega društva, Portorož, 20.-22. 10. 2005 .  Slovensko muzejsko  društvo,  Ljubljana,  str .  145–149 . Činč Juhant, B ., & M . Jeršek, 2000: Mineraloška razstava Skrita bogastva Makedonije . Argo, 43:  145–148 .  Činč Juhant, B ., 2021: Prirodoslovni muzej Slovenije po letu 1944 . Scopolia, 100: 127–155 . Gogala, M .,  1998: Pojoči škržati Slovenije in sosednjih dežel. Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana [CD zgoščenka] . Gregori J . & B . Kryštufek, 2021: Ob stoti številki revije Scopolia . Scopolia, 100: 7–10 . Kastelic, D . & S . Tome, 2011: Skrivnostna smrt mlade Leonore : ljubezenska zgodba s primesmi kriminalke, ki temelji na resničnih dogodkih (z rahlo zavajajočo naslovnico) .  Nenavadne  dogodivščine  veleumnega  profesorja  dr .  Florjana  Umeka .  Prirodoslovni  muzej  Slovenije,  Ljubljana, 24 str . Kastelic, D . & S . Tome, 2011–2012: Skrivnostna smrt mlade Leonore : ljubezenska zgodba s primesmi kriminalke, ki temelji na resničnih dogodkih .  Zbirka  Nenavadne  dogodivščine  veleumnega  profesorja dr . Florjana Umeka . Zavod za slepo in slabovidno mladino & Prirodoslovni muzej  Slovenije, Ljubljana, 38 str . Knapič, T . (ur .) 2020: Predavanja v Prirodoslovnem muzeju Slovenije. #Zemlja: 50. obletnica praznovanja Dneva Zemlje . Prirodoslovni muzej Slovenije, 13 str . Križnar, M .  (ur .)  2018:  Predavanja v Prirodoslovnem muzeju Slovenije ob Evropskem letu kulturne dediščine : Evropsko leto kulturne dediščine in naravoslovne zbirke, 80-letnica odkritja neveljskega mamuta. Prirodoslovni muzej Slovenije . 33 str . Križnar, M ., 2021: Zgodovina in razvoj muzejskega naravoslovja do osamosvojitve Prirodoslovnega  muzeja leta 1944 . Scopolia, 100: 15–126 . Novak, Š ., 2015: 99 rastlinskih vrst Alpskega botaničnega vrta Juliana v Trenti . Prirodoslovni muzej  Slovenije, Ljubljana, 55 str . Novak, Š ., 2016: Škrat Cojzek raziskuje Juliano . Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana, 20 str . Praprotnik, N ., 2012: Alpski botanični vrt Juliana in seznami rastlin . Scopolia, 75: 1–111 .  Praprotnik, N ., 2015: The botanists, their work and herbarium collections of vascular plants in the  Slovenian Museum of Natural History . Scopolia, 83/84: 1–414 . Prirodoslovni muzej Slovenije, 2002: Navodilo o zagotavljanju javnosti dela javnega zavoda Prirodoslovni muzej Slovenije . Prirodoslovni muzej Slovenije, 1 str . [interni akt] . Prirodoslovni muzej Slovenije, 2014: Akt o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest v Prirodoslovnem muzeju Slovenije . Prirodoslovni muzej Slovenije, 24 str . [interni akt] . Prirodoslovni muzej Slovenije, 2016: Pravilnik prostovoljskega dela .  Prirodoslovni  muzej  Slovenije, 2 str . [interni akt] . Prirodoslovni muzej Slovenije, 2006: Pravilnik o izdajanju medijev PMS . Prirodoslovni muzej  Slovenije, 2 str . [interni akt] . Tome, S ., 2009: Kako postati prostovoljni kulturni mediator . Prirodoslovni muzej Slovenije, 40 str .  [interno gradivo za izobraževalni seminar, 16 . januar 2009] . Tome, S ., 2012: 40 let Pedagoške sekcije Skupnosti muzejev Slovenije . Argo, 55/1: 64–69 .  Tome, S ., 2013: Delavnice za nadarjene učence v Prirodoslovnem muzeju Slovenije . V: Juriševič, M .  (ur .): Motiviranje nadarjenih učencev za učenje naravoslovja: zbornik povzetkov . Strokovni posvet  za učitelje naravoslovnih predmetov, Ljubljana, 22 . 4 . 2013 .) Pedagoška fakulteta, Ljubljana, str . 12 . 156 SCOPOLIA No 101 – 2021 Tome, S ., 2014: Potovanje skozi čas . Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana, 24 str . Tome, S ., 2015a: Črno zlato, črna smrt . Zbirka Leonora pripoveduje, Prirodoslovni muzej Slovenije,  Ljubljana, 24 str . Tome, S ., 2015b: Leonorini novi prijatelji .  Zbirka  Leonora  pripoveduje,  Prirodoslovni  muzej  Slovenije, Ljubljana, 24 str . Tome, S ., 2015c: Rojstvo pod morsko gladino . Zbirka Leonora pripoveduje, Prirodoslovni muzej  Slovenije, Ljubljana, 24 str . Tome, S ., 2019: Raziskujemo naravo . Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana, 32 str . Tome, S ., 2020: Potepanja. Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana, 30 str .  Tome, S ., 2021: Sladokusci. Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana, 16 pp . Tome, S ., Činč Juhant, B . & Trampuž, L ., 2005: Turisti v Prirodoslovnem muzeju Slovenije niso (več) ogrožena vrsta. V: Knez, D . (ur .): Zborovanje Slovenskega muzejskega društva, Portorož, 20.-22. 10. 2005) . Slovensko muzejsko društvo, Ljubljana, 150–154 . Trampuž, L ., 1989: Analiza obiska individualnih obiskovalcev v Prirodoslovnem muzeju Slovenije .  Argo, 28: 78–81 . Trampuž, L .,  1998:  Prirodoslovni muzej Slovenije. Pedagoški vodnik po razstavnih zbirkah. Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana, 75 str . Trampuž, L ., 2008: Kje v Prirodoslovnem muzeju Slovenije: vodnik za otroke po stalnih zbirkah .  Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana, 52 str . Trampuž, L ., 2010: Muzejska pripovedka ali Miška in slonček v Prirodoslovnem muzeju .  Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana, 22 str . Trampuž, L ., 2015: Miška in slonček pri gozdnih živalih . Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana,  22 str . Trampuž, L ., 2017: Miška, slonček in muzejsko morje: vodnik po morski diorami za predšolske otroke in otroke prvega triletja osnovne šole . Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana, 22 str . Trampuž, L ., 2020a: Kakšen je bil mamut?: [kamišibaj] . Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana,  Dostopno na: https://www .youtube .com/watch?v=UBfLlaAL-Xg .  Trampuž, L ., 2020b: Miška, slonček in Ljubljansko barje v muzeju: vodnik po barjanski diorami za predšolske otroke in otroke prvega triletja osnovne šole. Vlažni travniki . Prirodoslovni muzej  Slovenije, Ljubljana, 30 str . Trampuž, L ., 2021: Miška, slonček in Ljubljansko barje v muzeju. Močvirje in barje: vodnik po barjanski diorami za predšolske otroke in otroke prvega triletja osnovne šole .  Prirodoslovni  muzej Slovenije, Ljubljana, 42 str . Trilar, T .,  1999: Ljubljansko barje: skrivnostni svet živalskega oglašanja .  Prirodoslovni muzej  Slovenije, Ljubljana [CD zgoščenka] . Trilar, T ., 2002: Gozdne ptice Slovenije . Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana, [CD zgoščenka] . Trilar, T ., 2003a: Kdo vse je z nami? Rokus & Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana,  [CD  zgoščenka] .  Trilar, T ., 2003b: Slovenske žabe . Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana, [CD zgoščenka] . Vrezec, A . & D . Fekonja, (ur .), 2017: 90 let organiziranega obročkanja ptic v raziskovalne namene v Sloveniji: koledar dogodkov . Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana, 31 str . Vrezec, A ., (ur .), 2019: Predavanja v Prirodoslovnem muzeju Slovenije. Razsvetljeno naravoslovje: Scopoli in Zois : 200 letnica smrti barona Žige Zoisa : 250 letnica izida temeljnih del o naravi Slovenije Joannesa A. Scopolia. Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana, 32 str . 157 Boris Kryštufek, Dare Šere Janez Gregori – osemdesetletnik / Janez Gregori – on his 80th anniversary Janez Gregori – osemdesetletnik Janez Gregori – on his 80th anniversary V letu, ko je izšla stota številka revije Scopolia, je njen ustanovitelj in urednik Janez Gregori  dopolnil osemdeset let . O reviji je pisala že jubilejna številka Scopolie (Gregori & Kryštufek 2021), tako da ni potrebe po ponavljanju . V tem sestavku poskušava zbrati raztresene podatke  o njegovem dosedanjem življenju in se spominjati desetletij naše skupne poti . V Prirodoslov- nem muzeju Slovenije (PMS) smo skupaj preživeli več kot pol stoletja, kar je po vseh merilih  dolga doba . Oba podpisana avtorja se zelo dobro spominjava prvega srečanja z Janezom . Dare  ga je spoznal sredi leta 1966 na Ornitološkem oddelku PMS, ki je bil tedaj še v Stožicah . Boris  se je z Janezom prvič srečal 24 . julija 1973 pod Storžičem . Savo Brelih je tisto poletje orga- niziral zbirateljsko odpravo po Sloveniji, ki sta se je udeležila tudi Janez kot muzejski kustos  158 SCOPOLIA No 101 – 2021 in Boris Petrov z Inštituta za biološke raziskave »Siniša Stanković« v Beogradu . Glavni cilj  odprave so bili živi primerki  ilirske voluharice, ki  jo danes poznamo pod  imenom Microtus liechtensteini . V tistih časih je bila sistematika celotne skupine drobnookih voluharic predmet  živahnih raziskav, Boris Petrov pa je potreboval žive primerke za kariološke analize . Popula- cije malih sesalcev so bile tisto poletje nizke, tako da odprava svojega namena ni dosegla . Kot  se v takšnih primerih rado zgodi, je do glavnega odkritja prišlo povsem nepričakovano, ko je  Janez pod Rdečo steno na Mangartu opazoval planinske hudournike . To je bil prvi podatek o tej  vrsti za Slovenijo, ki ga je Janez kasneje tudi objavil . Skupina je na pobočju Mangarta srečala  dva zoologa z Inštituta za biologijo »Jovan Hadži« Znanstveno-raziskovalnega centra SAZU,  malakologa Jožeta Boleta in koleopterologa Božidarja Drovenika . Od vseh naštetih oseb smo  danes živi samo še mi trije z Janezom . Skupaj z našimi preminulimi sodobniki, ki živijo samo  še v našem spominu, pripadamo »že minulemu času, ki se ne bo več povrnil« (Kugy 1979: 373) . Janez se je rodil 19 . novembra 1941 v trdni kmečki družini v Podkorenu nedaleč od Kranjske  Gore . Z besedami slovenskega pesnika je »daljo in nebeško stran« izmeril v otroštvu na kmetiji .  O sebi je govoril, da je »kmečki otrok … vseskozi povezan z naravo« (Kotus 2004: 194) . Kot je  povedal v nekem drugem intervjuju: »Pleli smo krompir, jaz pa sem zraven opazoval hrošče, ki  so lezli vsepovsod” (Ahačič 2012: 13) . V tem času so ga začele zanimati ptice . V domačem sa- dovnjaku  jih  je  poskusil  označiti  s  preprostimi  »obročki«,  narejenimi  iz  volne  različnih  barv .  Usojeno mu je bilo, da kasneje vodi obročkanje ptičev v osrednji nacionalni ustanovi, danes znani  kot Slovenski center za obročkanje ptičev (SCOP) . Sam se s to dejavnostjo sicer ni nikoli veliko  ukvarjal, kljub temu pa jo je zelo cenil . Ko je Dare 3 . septembra 1980 v Jaršah ob Savi ujel vrtno  penico z obročkom helsinškega obročkovalnega centra, je Janez takoj prišel na kraj dogodka .  Janez Gregori ob koncu  sedemdesetih let v svojem  kabinetu v drugem nadstropju  muzejske stavbe na Prešernovi 20 .  Foto Arhiv PMS . Janez Gregori at the end of the  1970s in his office on the 2nd floor of the museum building in  Prešernova Street No . 20 . Photo  Archives PMS . 159 Janez je bil ponosen na to, da je doma s kmetije (Ahačič 2012) . V okolju, v katerem so bile  tradicionalne vrednote pomembne, je razvil trden značaj, delavnost, tovarištvo, vljudnost, korek- tnost, strpnost, potrpežljivost in preudarnost . Čeprav je bil v poznejših letih do ljudi zelo toleran- ten in se mu ni mudilo z ustvarjanjem sodbe o njih, je nevljudnost zelo slabo sprejemal . Zaradi  razvitega »naravnega« občutka za prav in narobe je bil v muzeju moralni kompas, katerega sodba  je imela težo . Povsod in vselej je deloval pomirjevalno . Za vodilni položaj se ni nikoli potegoval .  V osemdesetih letih prejšnjega stoletja je večkrat zavrnil nagovarjanja sodelavcev, da prevzame  vodenje Prirodoslovnega muzeja . Seveda  je  imel prav . Bil  je dober naravoslovec,  administri- ranje, organizacija dela  in  to,  čemur danes pravimo management, pa mu niso bili položeni v  zibko . Tolikšno poznavanje lastnih zmožnosti pri direktorjih Prirodoslovnega muzeja žal ni bilo  pogosta vrlina . No, vseeno je bil leta 1982 nekaj časa namestnik direktorja PMS . Osnovno šolo je Janez obiskoval v bližnji Kranjski Gori, Gimnazijo pa na Jesenicah . Po opra- vljeni maturi je na Univerzi v Ljubljani vpisal študij biologije; zaključil ga je 9 . junija 1972 in  pridobil naziv profesor biologije . PMS, ki je po upokojitvi Božidarja Ponebška potreboval orni- tologa, je 1 . junija 1964 zaposlil Janeza, najprej honorarno (danes bi rekli za dopolnilno delo), z  začetkom naslednjega leta pa kot absolventa za nedoločen čas . Po dveh letih in osmih mesecih  je 20 . septembra 1967 odšel v Tolmin na služenje vojaškega roka . Tik pred iztekom enoletne  vojaščine so sile Varšavskega pakta intervenirale na Češkoslovaškem, tako da si je Janezova ge- neracija prislužila dodatne tri mesece v uniformi . Janezu vojaška služba ni delala težav, saj je bil  nanjo dobro pred-adaptiran: komunikativen, tovariški, skromen, vajen trdega dela . V tem času  Dva predsednika Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS): Janez Gregori (levo), ki je bil  prvi predsednik, in sedanji predsednik Rudolf Tekavčič (desno) . Foto Dare Šere . Two presidents of DOPPS – BirdLife Slovenia . Janez Gregori (left) was the first president, while Rudolf  Tekavčič (right) is the current president of this association . Photo Dare Šere Boris Kryštufek, Dare Šere Janez Gregori – osemdesetletnik / Janez Gregori – on his 80th anniversary 160 SCOPOLIA No 101 – 2021 mu je umrl edini brat, tako da se je iz Tolmina vrnil v Podkoren odločen, da pomaga staršem,  ki sta ostala sama na družinski kmetiji . Naslednje leto (16 . septembra 1968) se je zaposlil kot  predmetni učitelj na osnovni šoli, najprej v Mojstrani, nato pa v Kranjski Gori . Učil je biologijo,  fiziko in kemijo . »Take vrste učitelj sem bil, da mi ni bilo do tega, da bi otroke učil, kako ima  osa tri, pajek pa štiri pare nog … navdušiti sem jih hotel nad tem, da bi jih šli sami štet! Želel  sem, da vzpostavijo neki odnos do narave, ne pa, da se tresejo pred tem, kdaj bodo vprašani«  (Ahačič 2012: 13) . Kljub temu, da je bil z delom zadovoljen, pa je pogrešal Ljubljano in tisto  »pravo« naravoslovje . Tako se je 1 . aprila 1972 zaposlil na Oddelku za varstvo narave Zavoda  za spomeniško varstvo Socialistične republike Slovenije . To so bili pionirski časi varstva narave  na Slovenskem . Janeza je delo zanimalo, s sodelavci (zlasti Stanetom Peterlinom in Francem  Vardjanom) pa je zlahka našel skupni jezik . V tem času je izšla Zelena knjige o ogroženosti  okolja v Sloveniji (1972), ki je skupaj z Molekularno biologijo nakazala pomembne premike v  slovenskem naravoslovju . Janez je bil dejaven pri njenem nastajanju, na Zavodu pa kljub temu ni  ostal dolgo . Leta 1973 je v muzeju nepričakovano umrl kustos Zmago Bufon, njegovo delovno  mesto (kustodiat za vretenčarje) pa je 1 . julija 1973 zasedel Janez . V muzeju je ostal do upoko- jitve 30 . septembra 2008 . Po lestvici nazivov v muzejski dejavnosti je napredoval od kustosa  (1973), prek višjega kustosa (1977), do muzejskega svetovalca (1996) . Sprva je bil odgovoren za  kustodiat za vretenčarje, novembra 2006 pa je bil imenovan za kustosa ornitologa .  Kot kustos je Janez našel prvo nišo v ornitocenozah, zlasti gozdnih združb . Popisoval je po  t .i . metodi  transekta,  ki  se  je  je  učil  pri  zagrebških ornitologih  zakoncih Renati  in Dragutinu  Rucnerju, s katerima je preživel nekaj terenskih dni v okolici Crnega Luga v Gorskem Kotarju in  na otoku Cresu . Učila sta ga veščine prepoznavanja ptičjih vrst po oglašanju, kar je v kasnejših  letih razvil do popolnosti . Dragutin je bil zaposlen na Zavodu za ornitologijo Inštituta za biologijo  v Zagrebu . Pri »transektih« je šlo za metodo »bočnega vzorčenja« (lateral sampling), ki omogoča  dokaj zanesljivo pretvorbo podatkov v absolutne vrednosti populacijskih števil . V naslednjih de- setletjih je Janez popisoval ptice po vsej Sloveniji, nedaleč od Podkorena pa jih je več kot deset  let popisoval vsak mesec . Surovi podatki niso bili nikoli obdelani  in objavljeni, kljub  temu pa  imajo trajno vrednost kot edinstveni dokument o stanju ornitofavne minulega obdobja . Ko se je  leta 1972 vrnil v muzej, je resno razmišljal o širitvi dela na vse kopenske vretenčarje . Varstvena  praksa  in  teorija sta potrebovali kvantitativne podatke, kakršnih  favnistika dotlej večinoma ni  zbirala . Za Janeza je bilo rigorozno opredeljevanje združb predvsem varstveni izziv . Delo, čeprav  dobro zamišljeno, je presegalo zmožnosti posameznika, tako da ni nikoli zares zaživelo .  Janez  je  naravoslovno  kariero  pravzaprav  začel  z  ornitološko  favnistiko .  Njegov  pregled  ptic  severozahodne Slovenije  je  v  tem pogledu  ornitološka  klasika  in,  poleg Reiserjevih  ptic  Maribora, eden vrhov slovenske ornitologije 20 . stoletja . To je tudi eno zadnjih ornitoloških del  z navedbo muzejskih primerkov ptic . Ko je Janez prišel v muzej, je bil dolga leta edini kustos, ki  je znal preparirati standardne muzejske primerke ptic (meh) in sesalcev (meh in lobanja) . Je tudi  zadnji kustos PMS, ki je sposoben izdelave taksidermijskih preparatov ptic . V današnjem funda- mentalističnem pojmovanju varstva narave se zdijo ornitologija, zbiranje ptic za muzejsko zbirko  in članstvo v lovski organizaciji (kar je Janez v mlajših letih bil) nezdružljivi . Janez s svojim ra- zumevanjem realnosti živega sveta ni nikoli zašel v takšne cenene šablone . Iz lovske družine  je izstopil bolj iz praktičnih kot načelnih pogledov, v javnosti pa je vselej zagovarjal družbeni  pomen  urejenega  lovstva . Njegov  odnos  do  lovstva  in  uravnavanja  živalskih  vrst  je  nazorno  razviden iz izjave "Ko govorijo proti lovstvu, naj povedo za alternativo!" (Kotus 2004: 194) .  Čeprav je bila slovenska ornitologija skozi celotno devetnajsto in večji del dvajsetega stoletja  najtesneje povezana s PMS, večinoma pa tudi njegov organizacijski del, je razvoj dejavnosti v  sedemdesetih letih prejšnjega stoletja prerastel okvire ustanove in iskal novo obliko delovanja .  V ospredje je stopila civilna družba, ki je 8 . decembra 1979 ustanovila Društvo za opazovanje  161 in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) . Janez je bil prvi predsednik društva, član njegovega  izvršilnega odbora  in  član uredniškega odbora društvenega glasila Acrocephalus . Leto pred  tem dogodkom je zakoličil obdobje  tradicionalne ornitologije s knjigo »Naši ptiči« (skupaj z  I . Krečičem) . Za Enciklopedijo Slovenije je leta 1994 napisal geslo Ornitologija . Mimogrede,  podobnih gesel  je za Enciklopedijo napisal še več . Z ornitološko skupnostjo Slovenije  in Ju- goslavije je bil tesno povezan in sodeloval je na skoraj vseh stanovskih konferencah nekdanje  skupne države . Njegov ugled je bil velik in ko je PMS v osemdesetih letih na Dojranskem jezeru  obročkal ptice, je Janez uredil formalno dovoljenje v vsega nekaj dneh . Eden pomembnejših dogodkov v Janezovem življenju na začetku sedemdesetih  let  je bila  IV . Jugoslovanska alpinistična himalajska odprava (IV . JAHO) na Makalu v času 15 . avgust –  18 . november 1972 . Janez je bil na njej uradni zoolog z nalogo zbiranja ptic, sesalcev in njihovih  zunanjih zajedavcev . Za to delo je bil zagotovo dobra izbira . Imel je bogate terenske izkušnje,  bil je utrjen in vajen planinarjenja (za udeležbo na odpravi je prejel odlikovanja Planinske zveze  Jugoslavije), v tistih časih pa je bil tudi lovec in je torej znal ravnati s puško . Ptice je namreč  streljal .  Na  višinah  3700–5200 m  nad morjem  je  zbral  65  primerkov  ptic  in  46  primerkov  sesalcev . Celoten material je bil objavljen .  Starejša generacija vertebratologov nekdanje Jugoslavije . Od leve proti desni: Boris Kryštufek (mamologija,  Slovenija), Janez Gregori (ornitologija, Slovenija), Georg Džukić (herpetologija, Srbija) in Nikola Tvrtković  (mamologija, Hrvaška) . Fotografirano 27 . maja 2016 ob počitniški hiši Sava Breliha v Kremenici na Igu .  Foto Alenka Kryštufek . Senior vertebratologists in the former Yugoslavia . Left to right: Boris Kryštufek (mammalogy, Slovenia),  Janez Gregori (ornithology, Slovenia), Georg Džukić (herpethology, Serbia), and Nikola Tvrtković (mammalogy,  Croatia) . The photograph was taken on May 27, 2016, at the weekend cottage owned by late Savo Brelih .  Photo Alenka Kryštufek . Boris Kryštufek, Dare Šere Janez Gregori – osemdesetletnik / Janez Gregori – on his 80th anniversary 162 SCOPOLIA No 101 – 2021 Janez je eden pionirjev ohranjanja narave pri nas . S tem se je najaktivneje ukvarjal v sedem- desetih in v začetku osemdesetih let . Leta 1978 je od tedanje Samoupravne interesne skupnosti  za raziskovalno dejavnost pridobil raziskovalni projekt »Vpliv melioracij na populacije vretenčar- jev« . Glavno terensko delo je načrtoval v gozdovih črne jelše v Črnem lesu pri Lendavi . Zaradi  kratkega projektnega obdobja, slabe organiziranosti dela v PMS in dokaj hektičnega financira- nja  projekt  sicer  ni  dal  pomembnejših  rezultatov . Na vsak način  pa  je  bil  Janez  z  njim vizio- narski . V naslednjem desetletju je Slovenijo namreč doletelo pravo pustošenje služb za urejanje  voda . To je bil sicer še čas, ko so investitorji dojemali cilj varstva narave kot ohranjanje prostora  »za vaše zajčke« . V tem času pa se je tudi zgodila Mura kot morda prva res pomembna zmaga  civilne javnosti nad tehnokratskim nasiljem državnega aparata . Janez je bil dejaven pri pripravi  strokovnih osnov za njeno ohranjanje . V tem obdobju je izdeloval favnistične inventarizacije za  potrebe ohranjanja območij  in pripravljal  presoje o vplivih na okolje,  sam ali  sodelavci,  še  za  neverjetno množino  drugih  predelov  Slovenije:  Banjščice, Hrastje-Mota, Kanižarica,  Ponikve  (Preserje pri Krimu), Radenci, Snežnik, Žejna dolina pri Logatcu, Pohorje, Klivnik v Brkinih,  Škale pri Velenju, Črni les pri Lendavi, Pernica, spodnja Sava, notranjska polja, Zarica pri Kranju,  Gorjanci, Krakovski gozd, Dragonja, Ljubljansko barje in druge . Večina terenskih raziskav je bila  sicer kratkotrajna, v najboljšem primeru so trajale celo sezono . Škale so bile izjema, saj sta Janez  in Dare tja hodila celo desetletje (1994–2004), rezultate pa na koncu objavila kot samostojno mo- nografijo »Ptiči Šaleških jezer« . Zanjo sta leta 2005 prejela nagrado Zlati legat, ki jo DOPPS vsako  leto podeljuje za najboljše slovensko delo s področja ornitologije . Leta 1980 sta s Savom Brelihom pripravila občasno razstavo »Redke in ogrožene živalske  vrste  v  Sloveniji«,  kar  je  bil  prvi  poskus  kompleksne  predstavitve  problematike  ohranjanja  živalskih vrst v Sloveniji . V PMS je bila razstava odprta 8 . oktobra 1980, 24 . oktobra pa je bila  prenesena  na Gospodarsko  razstavišče,  kjer  je  v  tistem  času  razstavljala  tudi Lovska  zveza  Slovenije . V začetku novembra se je razstava vrnila v zgradbo na Prešernovi 20 in ostala odprta  do konca marca 1981 . Morda pomembnejši kot razstava je bil spremni katalog, ki je bil dejansko  seznam normativnih predpisov s področja ohranjanja narave . Danes le stežka razumemo, kaj  je v tistih pred-internetnih časih pomenila urejena in zbrana informacija . Janez je bil dejaven  pri ozaveščanju javnosti o potrebi po varstvu narave . Njegova osebna bibliografija za obdobje  1965–2021, zajeta v sistemu COBISS, obsega 556 enot, vendar še zdaleč ni popolna . Veliko  naslovov je posredno ali neposredno povezanih z varstvom narave . Pisal je tako rekoč za vse,  od bralcev Cicibana (10 zadetkov v COBISSu), Pionirja (1 zadetek) in Proteusa (52 zadetkov),  do Družinske pratike (11 zadetkov) in Lovca (6 zadetkov) . Zelo dejaven je bil kot prevajalec,  posebno skrb pa je posvečal slovenskim imenom eksotični ptic . Med drugim je prevedel »Svet  ptičev« (avtorja James Fisher in Roger Tory Peterson; 1974) in »Ptiči Slovenije in Evrope« (John  Gooders; 1998) . Skupaj s Sergejem Matvejevom je 1992 objavil prvi rdeči seznam ogroženih  ptic v Sloveniji, v naslednjih letih pa je delal na zborniku »Narava Slovenije, stanje in perspek- tive: zbornik prispevkov o naravni dediščini Slovenije«, ki si ga je zamislil kot aktualizirano  »Zeleno knjigo«  iz  leta 1972 . Zbornik, ki ga  je souredil z Andrejem Martinčičem, Kazimir- jem Tarmanom, Olgo Urbanc-Berčič, Davorinom Tometom in Mitjem Zupančičem, je izšel leta  1996 pri Društvu ekologov Slovenije . Leto poprej (1995) je prejel Priznanja Angele Piskernik,  ki ga Prirodoslovno društvo Slovenije podeljuje posameznikom za dosežke na področju varstva  narave . Prejel ga je za trojezični vodnik »Zelenci – Naravni rezervat« (1994) . Janez  je  bil  dejaven v  telesih,  prek katerih  je  bilo mogoče vplivati  na  izboljšanje varstva  narave: v Samoupravni interesni skupnosti za gozdarstvo, v Upravnem odboru in Izvršilnem  odboru  Skupnosti  za  varstvo  okolja,  v  Upravnem  odboru  Ekološkega  Društva  Slovenije  in  verjetno še v katerem . V tem obdobju je tudi zamenjal lovsko puško s fotoaparatom . Naravo- slovno fotografijo je vzel zelo resno . Sodeloval je na javnih natečajih, objavljal fotografije in  163 leta 1973 prejel Zlato medaljo Naravoslovna fotografija . Tudi po prodoru digitalnih fotografskih  aparatov je ostal zvest klasičnemu aparatu in objektivom Olympus . V osemdesetih letih je Janez v pogovore vse pogosteje vpletal čebele in čebelarstvo . Nekaj  časa je trajalo, preden smo sprevideli, da se je na njegovem seznamu prioritet zgodila velika  sprememba . Čebele so postale njegova prva strast . Kot se spominja,  so bili panji pri hiši od  nekdaj, samostojno pa je začel čebelariti po očetovi smrti 1976 . V COBISS-ovem bibliografskem  seznamu beseda »čebel*« pokaže 387 zadetkov . Ko gre za čebele-čebelarstvo, Janeza zanima  dobesedno vse: čebele, panji, čebelarjenje, zatiranje varoj (za kar uporablja naravno sredstvo  mravljinčno kislino), med, kranjska sivka, selekcija in zgodovina čebelarstva . O tem redno piše  in polemizira . Že vrsto let je član uredniškega odbora revije Slovenski čebelar . Napisal je dve  knjigi s čebelarsko tematiko: Mladi čebelar (1984) in Lepo je biti čebelar (2011); slednja je bila  tudi prevedena v nemški jezik . Na Biotehniški šoli Maribor je leta 2006 pridobil certifikat o na- cionalni poklicni kvalifikaciji tako, da je tudi uradno usposobljen za čebelarja . Bil je tudi pred- sednik Čebelarskega društva Kranjska Gora . Na zgodovinskem področju preučuje in popula- rizira delo vidnih čebelarjev kot so Peter Pavel Glavar (1721–1784), Anton Janša (1734–1773),  Georg  (Jurij)  Jonke  (1777–1864), Emil Rothschütz  (1836–1909)  in Mihael Ambrožič  (1846– 1904) . Za posebne zasluge za dvig slovenskega čebelarstva je bil leta 2012 odlikovan z redom  Antona Janše 1 . stopnje . V osemdesetih letih je razmišljal o vključitvi demonstracijskega panja  v muzejsko razstavno dejavnost in o samostojni občasni razstavi na to temo . Te podrobnosti bi  se morda niti ne zapomnila, če ne bi junija 1984 prav za to razstavo po vsem Prekmurju iskali  arhaične panje, imenovane slamnati koški . V tistih časih so bile stranske ceste na Goričkem še  prašne in po nekaj dneh se je v avtu nabrala debela plast rumenkastega prahu .  Janez Gregori čebelari na svojem vrtu v Podkorenu . Foto Dare Šere . Janez Gregori taking care of his bees in his garden at Podkoren . Photo Dare Šere . Boris Kryštufek, Dare Šere Janez Gregori – osemdesetletnik / Janez Gregori – on his 80th anniversary SCOPOLIA 101 2021 SCOPOLIA 101/2021 ISSN 0351-0077 Glasilo Prirodoslovnega muzeja Slovenije, Ljubljana / Journal of the Slovenian Museum of Natural History, Ljubljana Izdajatelj / Publisher: Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana, Slovenija / Slovenian Museum of Natural History, Ljubljana, Slovenia Sofi nancirata/ Subsidised by: Ministrstvo za kulturo in Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije . /  Ministry of Culture and Slovenian Research Agency Urednik / Editor-in-Chief: Boris KRYŠTUFEK Uredniški odbor / Editorial Board: Breda ČINČ-JUHANT, Igor DAKSKOBLER, Janez GREGORI, Franc JANŽEKOVIČ,  Mitja KALIGARIČ, Milorad MRAKOVČIĆ (HR), Jane REED (GB), Ignac SIVEC,  Kazimir TARMAN, Nikola TVRTKOVIĆ (HR), Al VREZEC Naslov uredništva in uprave / Address of the Editorial Offi ce and Administration: Prirodoslovni muzej Slovenije, Prešernova 20, p .p . 290, SI – 1001 Ljubljana, Slovenija / Slovenian Museum of Natural History, Prešernova 20, PO.B. 290, SI - 1001 Ljubljana, Slovenia Račun pri UJP / Account at UJP: 01100-6030376931 Lektor za slovenščino in angleščino / Slovenian and English language editing: Henrik CIGLIČ Oblikovanje / Design: Boris JURCA Tisk / Printed by: Schwarz print d .o .o ., Ljubljana Izideta najmanj dve številki letno, naklada po 600 izvodov /  The Journal is published at least twice a year, 600 copies per issue. Natisnjeno / Printed: december 2021 / December 2021 Naslovnica / Front cover: Okostje mamuta (Mammuthus primigenius) iz Nevelj pri Kamniku je maskota Prirodoslovnega muzeja  Slovenije . Foto Arhiva PMS .  Skeleton of a mammoth (Mammuthus primigenius) from Nevlje near Kamnik is a mascot of the Slovenian Museum of Natural History. Photo Archives PMS. Cena posamezne številke / Price of each issue: 8,50 € Revija je v podatkovnih bazah / Journal is covered by: COBIB, Biological Abstracts, BIOSIS Previews, CAB Abstracts, Referativnyy Zhurnal, Zoological Record CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 069(497 .4Ljubljana):5 PRIRODOSLOVNI muzej Slovenije     200 let Prirodoslovnega muzeja II . Kustodiati . 1 = 200 years of the  Natural History Museum II . Departments . 1 / [urednik Boris Kryštufek] .  - Ljubljana : Prirodoslovni muzej Slovenije = Slovenian Museum of  Natural History, 2021 . - (Scopolia, ISSN 0351-0077 ; 101, 2021) ISBN 978-961-6367-63-9 COBISS .SI-ID 86082563 Poleg zgodovine čebelarstva Janeza zanima tudi zgodovina naravoslovja . Obdelal  je risbe  vretenčarjev v Valvasorjevi grafični zbirki, pisal o Joannesu Scopoliju in kranjskem poimeno- vanju vrst v »Descriptiones Avium« iz leta 1769, o ornitologiji v Freyerjevem seznamu kranjskih  vretenčarjev iz leta 1842 in o mariborskem ornitologu Otmarju Reiserju .  Janez že od mladosti prepeva v pevskem zboru v Kranjski Gori (za kar je leta 2017 prejel  Častn   Gallusovo  značko),  že  desetletja  pa  je  tudi  član  Biološkega  okteta,  »ki  različnim  dogodkom  postavlja  glasbeno  kuliso«  (Ah čič  2009:  25) .  Pri  naštevanju  sva  katero  od  de- javnosti zagotovo izpustila ali ji nisva dala potrebnega poudarka . Vseeno verjameva, da bosta  bralka ali bralec iz povedanega lahko verjela, da Janezu kronično primanjkuje časa . Odkar ga  poznava, je v neprestanem pogonu in nič ne kaže, da popušča . Vseeno pa dejavnosti vse bolj  omejuje na čebele in čebelarstvo . Ima pač srečno lastnost, da vidi globlje od večine nas . Pravijo,  d  je stvarnik dal najlepše darove najneznatnejšim bitjem in Janez jih tam tudi išče . Boris Kryštufek1, Dare Šere2 Reference / References Ahačič, M ., 2009: Janez Gregori, ustanovni član DOPPS . Svet ptic, 15(1): 24-25 . Ahačič, M ., 2012: Naravovarstvo kot način življenja: Janeza Gregorija domačini iz Podkorena,  Kranjske  Gore  in  okolice  verjetno  najbolj  poznajo  kot  čebelarja  in  naravovarstvenika .  Zgornjesav'c, 9: 13 (september 2012) . Gregori, J . & Kryštufek, B ., 2021: Ob stoti številki revije Scopolia . Scopolia, 100: 9–12 . Kugy, J ., 1979: Pet stoletij Triglava . Obzorja, Maribor . Kotus, Š ., 2004 .: »Ko govorijo proti lovstvu, naj povedo za alternativo!« Janez Gregori: »Biologi  smo srečni ljudje« . Lovec, 87(4): 194–197 . 1 Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana . Email: bkrystufek@pms-lj .si 2 Kamnikarjeva 23, 1291 Lavrica, Email: dare .sere@guest .arnes .si SCOPOLIA 101 2021 SCOPOLIA 101/2021 ISSN 0351-0077 Glasilo Prirodoslovnega muzeja Slovenije, Ljubljana / Journal of the Slovenian Museum of Natural History, Ljubljana Izdajatelj / Publisher: Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana, Slovenija / Slovenian Museum of Natural History, Ljubljana, Slovenia Sofi nancirata/ Subsidised by: Ministrstvo za kulturo in Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije . /  Ministry of Culture and Slovenian Research Agency Urednik / Editor-in-Chief: Boris KRYŠTUFEK Uredniški odbor / Editorial Board: Breda ČINČ-JUHANT, Igor DAKSKOBLER, Janez GREGORI, Franc JANŽEKOVIČ,  Mitja KALIGARIČ, Milorad MRAKOVČIĆ (HR), Jane REED (GB), Ignac SIVEC,  Kazimir TARMAN, Nikola TVRTKOVIĆ (HR), Al VREZEC Naslov uredništva in uprave / Address of the Editorial Offi ce and Administration: Prirodoslovni muzej Slovenije, Prešernova 20, p .p . 290, SI – 1001 Ljubljana, Slovenija / Slovenian Museum of Natural History, Prešernova 20, PO.B. 290, SI - 1001 Ljubljana, Slovenia Račun pri UJP / Account at UJP: 01100-6030376931 Lektor za slovenščino in angleščino / Slovenian and English language editing: Henrik CIGLIČ Oblikovanje / Design: Boris JURCA Tisk / Printed by: Schwarz print d .o .o ., Ljubljana Izideta najmanj dve številki letno, naklada po 600 izvodov /  The Journal is published at least twice a year, 600 copies per issue. Natisnjeno / Printed: december 2021 / December 2021 Naslovnica / Front cover: Okostje mamuta (Mammuthus primigenius) iz Nevelj pri Kamniku je maskota Prirodoslovnega muzeja  Slovenije . Foto Arhiva PMS .  Skeleton of a mammoth (Mammuthus primigenius) from Nevlje near Kamnik is a mascot of the Slovenian Museum of Natural History. Photo Archives PMS. Cena posamezne številke / Price of each issue: 8,50 € Revija je v podatkovnih bazah / Journal is covered by: COBIB, Biological Abstracts, BIOSIS Previews, CAB Abstracts, Referativnyy Zhurnal, Zoological Record CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 069(497 .4Ljubljana):5 PRIRODOSLOVNI muzej Slovenije     200 let Prirodoslovnega muzeja II . Kustodiati . 1 = 200 years of the  Natural History Museum II . Departments . 1 / [urednik Boris Kryštufek] .  - Ljubljana : Prirodoslovni muzej Slovenije = Slovenian Museum of  Natural History, 2021 . - (Scopolia, ISSN 0351-0077 ; 101, 2021) ISBN 978-961-6367-63-9 COBISS .SI-ID 86082563 SCOPOLIA SC OP OL IA Journal of the Slovenian Museum of Natural History ISSN 0351-0077 Revija Prirodoslovnega muzeja Slovenije PRIRODOSLOVNI MUZEJ SLOVENIJE Vsebina / Contents: 200 let Prirodoslovnega muzeja II Kustodiati 1 200 years of the Natural History Museum II Departments 1 Miha JERŠEK, Matija KRIŽNAR Kustodiat za geologijo – razkrivanje geološke dediščine Slovenije Department of Geology – Revealing the geological heritage of Slovenia . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 5 Nada PRAPROTNIK, Špela PUNGARŠEK Kustodiat za botaniko Department of Botany . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 51 Breda ČINČ JUHANT, Staša TOME, Ljerka TRAMPUŽ, Alenka JAMNIK Komuniciranje Prirodoslovnega muzeja Slovenije z javnostjo Public Communication at the Slovenian Museum of Natural History . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 105 Boris KRYŠTUFEK, Dare ŠERE Janez Gregori – osemdesetletnik Janez Gregori – on his 80th anniversary . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 157 MUSEUM HISTORIAE NATURALIS SLOVENIAE 101 2021 101 2021 SC O P O L IA N o. 1 01 ( 2 02 1) : 2 00 le t P ri ro do sl ov ne ga m u ze ja I I / 2 00 y ea rs o f t he N at ur al H is to ry M us eu m II