Poštnina platana v gotovini.
Štev. 22.	V Ljubljani, dne 10. avgusta 1924.	VI. leto.
Glasilo Osrednje Zveze javnih nameščencev in upokojencev :: za Slovenijo v Ljubljani. ::
Cena posamezne štev. n Din.
„NAS GLAS“ izide vsakega desetega, dvajsetega in zadnjega v mesecu. Celoletna naročnina . . . Din. 40'— Polletna naročnina . . . . „ 20'— četrtletna naročnina. . . . „ lO— Za inozemstvo je dodati poštnino. ■■■'..	Oglasi-po ceniku. ...
Uredništvo: Steni Alojzija, Vič pri Ljubljani, Pod Rožnik štev. 296. Rokopisov ne vrača, ako se ne priloži znamk. Dopise v latinici In cirilici sprejema le podpisane in zadostno Irankirane. Rokopise je adresirati le na urednico.
Upravništvo: Na naročila brez denarja se ne oziramo. Naročnina naj se pošilja po nakaznici oziroma položnici le v Ljubljano, Vpdnikov trg št. 5/1. Tja ie pošiljati tudi zbirke za naš tiskovni sklad.
Apel O. Z. na novo vlado.
O. Z. je po svojem predsedniku M. L 111 e g u in tajniku Joži B e k š u izročila 2. trn. novi vladi v roke ministra poljoprivrede i voda g. dr. K u. lovca sledečo spomenico:
»Visokemu ministrskemu svetu in njegovim članom!
Osrednja Zveza javnih nameščencev in vpo. kojencev za Slovenijo se je kot nad političnimi strankami stoječa in vse svrokovne organizacije drž. nameščencev v Sloveniji združujoča organi. zacija obračala s svojimi zahtevami do vseh vlad, ki jim je bilo doslej usojeno ravnati državno kr. milo, z odkritim zaupanjem in s polno samoza. vestjo.
Z enakmi čustvi si dovoljuje opozorit^ sedanjo vlado na neizvršene obete njene predhodnice s smelo zavestjo, da bo ta vlada, ki je dvignila svoj prapor v znamenju zakona, pravice in reda, rešila materijalno in etično vprašanje državnih nameščencev, ki ga hkratu smatramo za državno vprašanje, v opravčenem smislu zahtev njihovih organizacij.
Podpisana Osrednja Zveza mora z žalostjo ugotoviti, da se njene zahteve, ki «o bile predlo. žene potom .Glavnega Saveza državnih činovnika i službenika« v Beogradu -in ki so obenem zahte. ve celokupnega državnega nameščenstva od do. sedanjih vlad sploh niso uvaževale, če pa so se, samo v nezadostni meri.
Nadeja pa se z vsem prepričanjem, da bo sedanja vlada posvetila tem zahtevam večjo pažnjo in po svoji najboljši moči ter volji v najkrajšem času pripomogla do njihove udejstvitve.
V naslednjem si dovoljuje podpisana O. Z. na kratko očrtati nekaj postulatov, ki bistveno in za prvi čas nagloblje posegajo v duševno raz. položenje državnih nameščencev in ki je njih ugoditev najnujneje potrebna.
A) Obče zahteve.
v mm6'“ "I
polni men ustrezalo zahtevam, izraženim točkama a-d), odstavka II. te resolucije V tavljamo, da vlada ni vodila računa o ds obetih in da je zlasti s popolno brezbrižno šla preko zahteve 100% povečanja draginji doklad za drž. vpokojence In da velja če da docela neutemeljena In nesocljalna razlika i osnovnimi pokojninami, ki se izplačujejo dele
v	dinarjih, a velikemu delu še vedno v kroi
ie davno piso več plačilno sredstvo n
kraljevine.
Ker draginja od 1. maja tl. kot dneva, k<
vi	a k V veUavo nova uredba o draginjskih kladah, absolutno ni padla, je bilo treba, da oi nejo draginjske doklade tudi za tiste drž. na: ščence, ki so se j|m te doklade z ntivo ure zmanjšale, najmanj takšne, kakor so bile i
. majem tl. V tej konsekvenci moramo d glede
2). izplačila razlike med prejšnjimi in nov temeljnimi ter položajnimi plačami
zahtevati, da se U razlika za čas od 1. okte 1923. do 30. aprila 1924 po odbitku prej lzP*ača v najkrajšem času, ker je izplačilo zagotovljeno v čl. 249. zakona o civl
uradnikih In ostalih drž. nameščencih z dne 31. julija 1923.
Da vlada ne bi imela zadostnega budgetnega kritja za izplačilo te razlike, je docela izključeno, saj je znano, da se v to svrho z zakonom o proračunskih dvanajstinah za mesec oktober-de. cember 1923 in januar.marec 1924. določena špe. calna kredita (člen 3. obeh zakonov) v skupnem znosu 400.000 Din nista porabila.
3.) Uredbe o razvrstitvi drž. uslužbencev sploh ne moremo imenovati uredbo, ker ničesar ne ureja, ampak je nasprotno napravila prav v vseh resorih drž. nameščencev nedogleden kaos in s tem via facti z globoko zarezo v pridobljene pravice povzročila med drž. nameščenci burjo ogorčenja in nezadovoljstva. Za to predlagamo: za pokrajine, v katerih so bili popreje normirani takozvani činovni razredi, prepuščajoč za ostale dele naše države tem načilom odgovarjajoči pro. pore, oziroma razmerje — brezpogojno revizijo na sledeči osnovi:
I. kategorija.
VI.	činovni	razred	in višje	. .	3. grupa
VII.		9	•		. , 4.	>
vin.	>	D	.		•	• 5e	>
IX.	»	9	e		. . 6. >
X.	>	> .		. . 7.
XI.	»	1 .		
II. kategorija.
VII. čin. razred in višje ter VIII. čin. razred z
nad 20 let službe 	 VIII. čin. razr. in IX. čin. razr. in		grupa
z nad 15 letno službo 	 ostali uradniki IX. čin. razreda in		
X. činovnega razreda 		3.	»
XI. činovnega razreda 		4.	>
pripravniki		 III. kategorija. VIII. činovni razred in višja ter IX.		>
čin. razr. z nad 15 letno službo ostali uradniki IX. in X. činnovne.	L	grupa
ga razreda					
X. činovnega razreda			8.	»
pripravniki				9
Za uradnike, ki službujejo v višji kategoriji, kakor zanjo odgovarja njihova šolska sprema, naj se za prehodno dobo In brez Izbegavanja Izvaja člen 230. zak. o civilnih drž. uradnikih.
4. Zakon o civilnih drž. uradnikih, niti približno ni zadovolji drž. uslužbencev in vpokojencev. Zato naj visoka vlada z vso energijo deluje na to, da se s posebnim zakonom izpremene ominozni členi 234., 239., 240. in 246. na način, kakor je bil predlagan v točki I. reso. lucije »Glavnega Saveza« z dne 12. novembra 1923. v Beogradu, oziroma v smislu načrta zako. nodavnega odbora, ki ga je bil le.ta predložil koncem leta 1922. Naroadni skupščini.
Vse to, kar smo doslej navedli, smatramo za minimalne zahteve, od katerih ne moremo od. stopiti pod nobenim pogojem.
5.) Ugodnost polovičnih voženj na drž. železnicah in parobrodih.
Vsem državnim aktivnim in vpokojenim na. meščencem naj se prizna stalna ugodnost do polovičnih voženj po vseh drž. železnicah in paro. brodih. Ta zahteva, ki smo jo v naših spomeni, cah že ponovno utemeljili, je v prmeri z milijon, skimi dohodki ministrstva saobraćaja tako ma-
lenkostna, da državnega budgeta ne more spraviti iz ravnovesja. Sicer pa je bila enaka olajšava priznana vsem tem drž. nameščencem že pod Avstrijo. Znano dejstvo je, da potuje drž. nameščenec v privatnih poslih le tedaj, kadar to zahtevajo neizbežne okolnosti in da mu za daljše izlete nedostaja gmotnih sredstev.
Ako bi ministrstvo saobraćaja iz nam neznanih razlogov ne moglo pristati na stalno ugodnost polovičnih voženj, potem prosimo, da se sedaj veljavne legitimacije za trikratno polovično vožnjo proširijo vsaj najmanj jna desetkratno takšno vožnjo v letu.
B) Specijalne zahteve.
1.	) Uvrstitev mesta Ljubljane In Maribora v I.
draglnjski razred.
Kot Specijalno lokalno zahtevo prednašamo visoki vladi, da se uvrstita mesti Ljubljana In Maribor v I. draginj ski razred za odmero osebnih draginjskih doklad. O tem vprašanju se je leta 1923 že bavilo ministrstvo notranjih zadev, pa je njega rešitev iz nepojmljivih nam razlogov odložilo. Pokrajinska uprava za Slovenijo je tedaj stavila z vsemi dokazili o draginjskih razmerah v teh dveh mestih utemeljeni predlog, vsled česar bi bilo vsako ponovno utemeljevanje odveč.
Kdorkoli iz Ljubljane ali Maribora se je zadnjega pol leta mudil v Beogradu, bo brez vsakih predsodkov in docela objektivno lahko potrdil, da se dft v I. draginjski razred uvrščenem prestolnem mestu Beogradu — ako izvzamemo stanovanjsko vprašanje — ceneje živeti, kakor v omenjenih dveh mestih.
2.	) Uradne ure pr! delegacijah ministrstva financ za Slovenijo in njej podrejenih oblastvih In uradih
Gosp. finančni minister dr. Stojadinovič je z razpisom od 9. maja tl. Ka br. 1892 določil, da se pri oblastvih in uradih področja delegacije ministrstva financ za Slovenijo uvede za čas od 1. junija do 1. septembra tl. neprekinjena poletna delovna doba, ki trajaj ob delavnikih, izvzemšl soboto, 6in pol ur, ob sobotah pa 6 ur in sicer ob delavnikih od 7. do 13. In pol, ob sobotah pa od 7. do 13. ure.
Ker se bojimo, da veljavnost tega razpisa ne bo pravočasno podaljšana tudi za vse ostale me. sece in da bo s 1. septembrom tl. stopila v veljavo zopet deljena uradna frekvenca tj. od 8. do 12. in 16. do 18. ure, si dovoljujemo opozoriti visoko vlado na določbo člena 264. fin. zakona za leto 1924./26., ki izrecno določa, da trajaj delovni čas pri administrativnih oblastvih najmanj 7 ur v slučaju nepretrganega poslovanja, za kar v tem primeru prosimo, pa 6 in pol ur dnevno.
Prošnja vseh finančnih nameščencev, ki so organizirani v »Društvu finančnih konceptnih uradnikov za Slovenijo«, »Društvu državnih računskih uradnikov za Slovenijo«, »Društvu slovenskih geometrov«, »Sekciji poreskih činovnika za Slovenijo«, »Društvu finančne kontrole« in »Društvu davčnih izvrševalcev« ter preko teh or. ganizacij v podpisani Osrednji Zvezi, je, naj se pri finančni upravi za Slovenijo uvede za vse mesece v letu neprekinjena, tj. enkratna uradna frekvenca, ki trajaj od delavnikih od pol 8. do 14. ure, ob sobotah pa od pol 8. do pol 14. ure, kakor je bilo In ostane v navadi pri vseh ostalih resorih, ki nimajo nočne službe. Ako bi se tej skromni prošnji slovenskih finančnih nameščen.
cev ne ustreglo, bo veliki njih del, ki je v popoldanskih urah baš zbog nezadostnih osebnih prejemkov, ki mu jih daje država, privatno za. opslen, težko materijalno prizadet.
Ne v zadnji vrsti je treba uvaževatl stanovanjske prilike, saj je znano, da je mnogo name. ščencev vsled pomanjkanja stanovanj prisiljeno stanovati v okolici. Dvakratni uradni obisk bi torej tudi v tem oziru vplival kvarno, ker bi večja potrebščina na obuvalu še bolj pretresla že itak zrahljano gospodarstvo državnih nameščencev.
Posledica dvakratne uradne frekvence pa bi bila tudi absurdnost, da bi računski uradniki računovodstvenih odsekov, ki so podrejeni finančni delegaciji, uradovali od 8. do 12. in 15. do 18. ure, dočim bi njih naredbodavci poslovali po starem, tj. od pol 8. do 14. ure. KakSna kontinuiteta med računopolagači in naredbodavci, bi to bila, si je lahko misliti.
Nobena tajnost dalje ni, da materijalni del novega zakona o civilnih državnih nameščencih tudi v slučaju korenite remedure državnim nameščencem zbog nedostajanja državnih sredstev ne bo mogel nuditi popolne gospodarske neodvisnosti in da bodo še za dogleden čas več ali manj vezani na postranske dohodke. In če končno nobeden teh razlogov ne bi držal, se priporoča neprekinjena uradna frekvenca že sama in sicer iz ekonomskih razlogov in iz ozirov na štedenje državne uprave. Uradni prostori bi se kurili v zimskem času samo enkrat, dočim bi se morali ob pretrganem poslovanju dvakrat, tj. dopoldne in popoldne in poleg tega v večernih urah tudi Be razsvetljevati.
Ne glede na vse te okolnosti pa bo gospod fin. delegat za Slovenijo v znani svoji objektivnosti brez dvoma lahko priznal, da dosedanje uradovanje vsled nedeljenih uradnih ur ni trpelo marveč da je uredništvo z vestnostjo in pridom vršilo svoje dolžnosti. Bojimo se, da takšna izjava čez par mesecev, ako bi se moralo uradovati dopoldne in popoldne, ne bo več mogoča, ker bi se ne zmanjšala samo ambicija, ampak bi spričo novo nastalega položaja trpela tudi disciplina.
3.) Nagrade davčnemu uradništvu na osnovi finančnega zakona za leto 1922/23 (čl. 121).
Citirani člen finančnega zakona določa pooblastilo finančnega ministra, ki sme nakazati iz svote iztirjanih davčnih zaostankov, ako se izkaže uspeh iztirjevanja zadovoljivim, davčnemu uradništvu gotove nagrade. Dočim so bili slo. venskimi uradniki za proračunsko leto 1920/21 teh nagrad deležni, se nakazilo za 1. 1922/23 zavlačuje pod krinko najrazličnejših razlogov, četudi je Slovenija pri iztirjavanju davčnih zaostankov izkazala relativno najpovoljnejšl uspeh. Poudarjamo, da kreditno vprašanje glede nakazila nagrade ne dela nobenih težkoč, ker bi se mogla izplačati v breme višjega dohodka po par. tijl 187 »naprata poreza na dugu«, kakor se je to prakticiralo tudi za leto 1920/21.
Dostavljamo, da je generalna direkcija neposrednih poreza o stvari točno informirana in ni po našem mnenju nobenega razloga, da bi ne mogla tega častnega dolga napram slovenskemu davčnemu uradništvu poravnati v najkrajšem času.
Podpisana Osrednja Zveza prosi visoko vlado, da navedene postulate prouči ter dokumenti, ra svojo naklonjenost napram državnim nameščencem s tem, da jim v najkrajšem času ugodi.«
O. Z.
„Hotel Slon • Ljubljana
Moderno preurejeno kopališče, restavracija in kavarna
Centralna kurjava!
Ramsay Macdonald*.
Življenjepis velikih mož zanima vsakogar, zato se navadno opiše vsaka malenkost iz njihovega življenja. Tak mož je nedvomno sedanji angleški ministrski predsednik in vodja londonske konference Ramsay Macdonald. V Curihu je izšla nedavno v nemškem prevodu knjiga z Macdonaldovim življenjepisom od M. Halimtona. Z ozirom na omejen prostor se nam ni mogoče obširneje pečati s tem za-
* Iz »Nove Pravde«.
nimivim delom. Vendar pa hočemo v glavnih potezah podati popis Macdonalda, čegar stali-ču v zunanji politiki se je jela približevati tudi naša nova vlada.
Macdonald je bil rojen leta 1866 in je obiskoval samo ljudsko šolo. Pozneje je prišel z dežele v London, kamor ga je gnalo hrepenenje po čim večji izobrazbi. Tu je bil paj-prej pisar v neki trgovski hiši, pozneje pa delavec v neki kemični delavnici Kot samoug je ves svoj prosti čas porabil za učenje. Ko mu je bil dovoljen štipendij za nadaljno izobrazbo, je radi prenapornega dela popolnoma omagal tako, da študija ni mogel nastopiti. Usoda je hotela, da se je lotil politike, katero je z vso vnemo študiral Sprva je bil potilični tajnik in soustanovitelj delavske stranke (La-bour Party), pozneje pa državni poslanec in priznan vodja delavske stranke (1911.—1914.) Ob izbruhu vojne bi bil lahko postal minister kar pa je odklonil, ker je smatral vojno za zločin nad narodom. Radi tega in ker se je ob neki priliki izrazil prijateljsko o Nemcih, je učinil — kar SO' zatrjevali njegovi prijatelji in nasprotniki — s polno zavestjo politični samomor. Sledilo je osem težkih let, polnih trpljenja in preganjanja. Proglasih so ga za veleizdajalca, radi česar so mu odvzeli vodstvo delavske stranke. Leta 1918. je izgubil tudi svoj poslanski mandat. Večina njegovih prejšnjih prijateljev ga ni hotela več poznati Bil je izobčen iz družbe.
Toda kljub temu ni miroval. Tudi tekom vojne in kljub izjemnim zakonom je govoril pred svojimi razkačenimi protivniki proti vojni. Leta 1922. pa je prišel nenadoma in nepričakovano velik preokret: Ne da bi bil preklical le enega svojega dejanja storjenega ob izbruhu in med vojno, ie bil tega leta zopet izvoljen v parlament ter je prevzel istočasno tudi zopetno vodstvo angleške delavske stranke. Njegovemu vplivu in bistroumnemu vodstvu se je posrečilo, da je onemogočil pov-zdig in razvoj komunistično-boljševiške stranke na Angleškem. Danes je Macdonald krmilar angleške svetovne države in drži z manjšino glasov delavske stranke v šahu ta»-ko liberalno kot konservativno stranko.
Po svojem prepričanju je Macdonald socijalist, toda nikak revolucijonar. On stoji na stališču, da brez duševne sile in temeljitih priprav proletarijat ne bo trajno zavojeval novega sveta. Njegovo prizadevanje gre za tem, da bi vse ljudi prepričal o tem, da je napredek človeštva k boljšemu blagostanju mogoč le z medsebojno pomočjo in skupnim delom, ne pa z razrednimi boji, še manj pa z vojnami.
Ko so volile! po končani vojni jeli trezneje soditi, so spoznali, da jih toli zaničevani Macdonald ni nikoli nalagal niti z eno samo besedo, da je sicer žrtvoval svojo osebo, a nikdar svojega prepričanja, ki mu je bilo vedno sveto. S tem, da so ga dvignili na prvo mesto, so mu v obilni meri poplačali vse gorje, ki so mu ga povzročili tekom vojne in mu dali ppl-no zadoščenje. Da je postal zopet vodja dela-ske stranke, temu se ni čuditi, ker je najbi-stroumnejša glava v celi stranki. Znal pa bi kdo staviti vprašanje, kako je mogoče, da stranki, ki zastopa interese posedujočega razreda, tj. konservativna in liberalna stranka sploh dopuščata, da stoji na čelu države miož s socijalističnim prepričanjem, kajti Macdonald je kljub temu, da ne soglaša z Marxovi-mi revolucijonarnimi (komunističnimi) metodami koncem koncev vendarle socijalist. Znano je namreč, da je Macdonaldova vlada zaenkrat odvisna v parlamentu od ene izmed teh dveh strank, in sicer jo sedaj podpira liberalna stranka, kakor da bi se hotela s tem oddolžiti za podporo delavski stranki, ki jo jej je ta nudila, ko je bila leta 1906 v istem položaju kot sedaj delavska stranka. Da je v Angliji to možno, da pripada ministrski predsed-
nik in cela vlada tisti stranki, ki je v parlamentu v manjšini, je pripisovati dejstvu, da bi sicer spričo velikega nasprotstva, ki vlada med ostalima strankama v Angliji sedaj nobena; vlada ne bila mogoča. Kakega nasilnega prevrata pa v Angliji, dokler je Macdonald na krmilu, ni pričakovati, ker je nasprotnik nasilnih metod, ker ni pristaš revolucije, marveč evolucije, (razvoja). Macdonald bo socijalistični družabni red uvedel polagoma takrat, ko za to ne bo treba prelivati krvi ko bo imel socijalistično večino v parlamentu, kar se utegne zgoditi že pri prihodnjih volitvah. Tudi izgleda, da bo liberalna stranka likvidirala na ta način, da se bo del pridružil konservativni, ostali del pa delavski stranki. Potem bodo imeli na angleškem samo dve stranki.
Delavski razvoj v Angliji je vclezanimiv. Macdonald bo igral v delavskem gibanju še veliko vlogo predvsem radi tega, ker bo dokazal, da je delavstvu tudi potom mirnega razvoja možno dosegati velike uspehe, da ne rečemo končni njegov cilj: socijalizem. S tem stališčem soglašajo tudi narodni socialisti in zmerni socijalni demokrati.
Končno naj omenimo še to, da opazimo, ko razmišljamo o Macdonaldu, da ima mnogo skupnega z Masarykom. Tudi Masaryk je bil zaničevan radi pravične stvari, ki jo je zastopal in se ji ni hotel odreči za nobeno ceno. Tudi Masaryka ni hotel nihče več poznati v njegovi domovini. Šele PO' vojni je nastopilo na Češkoslovaškem kakor v Angliji iztrez-njenje. Danes je Masaryk prezident Češkoslovaške republike, kakor je Macdonald šef angleške vlade.
Zopet novo pričakovanje.
Malo sreče je imela doslej država z mnogoštevilnimi vladami, ki so jo vodile od njenega početka. Vsaka je sicer obljubovala, da bo napravila predvsem red v državni upravi, da jo bo gospodarsko ojačila, da jej bo dala zdravo smer razvoja in napredka. Toda ostalo je pri zvenečih besedah in svečanih obljubah, dejanja so izostala. Ni težko uganiti, zakaj da so izostala ona prepotrebna dejanja, ki jih je ljudstvo od vsake nove vlade željno pričakovalo in ki naj bi nadomestile zlo z dobrim, poštenim in pravičnim. Vsaka dosedanja vlada je bila vlada1 gotove politične ideologije, a niti ena ni hotela iti preko tega kvarnega načela, da bi videla pred seboj le dobrobit celotnega ljudstva. Vsaka vlada je stremela po tem, da na škodo celokupnosti okrepi svoj strankarski položaj. Vsaka vlada je osrečevala le poedince, a niti ena celote. Globoke odgovornosti pred ljudstvom, pred dobrobi-tom države ni imela niti ena za svoje najvišje vodilno geslo. Zato smo bili zašli v tako obupno stanje, da so bili pisali politični listi zadnji čas povsem odkrito o bližajoči se državljanski vojni, o razsulu države, o amputacijah itd.
Zopet imamo novo vlado. Po njenih besedah sodeč, za: dejanja ni bilo še dosti prilike, se nimamo bati, da se bo v kratkem preobrazila v »režimsko« vlado, kakor njene predhodnice. Kot državni uslužbenci pričakujemo to- izpolnitev njene obljube v prvi vrsti, ker je vsaka dosedanja! izprememba vlade najpreje pretresla državne uslužbence in jih klasificirala za »režimske« in »p roti režimske«. Od nove vlade, ki svečano obljublja, da bo vladala strogo po zakonih, pričakujemo, da ne bo stopila na opolzko -pot, ki so jo hodile vse prejšnje vlade, in da ne bo prvi njen udar padel na državne uslužbence Državni uslužbenci sami bodo novi vladi najbolj hvaležni ako izloči iz njihovih vrst vse one, ki so nesposobni, ki zavzemajo mesta, za katera nimajo kvalifikacije in vse one, ki bi uganjali po uradih politično agitacijo. Skrajni čas je, da postane državni uslužbenec pri opravljanju svoje službe zopet le državni uslužbenec, poznavajoč
■en sam imperativ: zakon. Skrajni čas je, da se osvobodi državnega uslužbenca one režimske more, ki jo je doslej navalila vsaka vlada nanj. Za politično prepričanje se pač ne sme kaznovati nobenega državnega uslužbenca, dokler zna strogo razločevati med tem, kar mu nalaga njegova služba in kar mu nalaga njegovo politično prepričanje, seveda, ako bazira to prepričanje na strogih moralnih načelih, a ne na spekulaciji s političnimi devizami. Brezprimema zasluga nove vlade bo, ako vrne državnim uslužbencem vero, da so v službi edinole čuvarji in izvrševalci zakonov, a ne hlapci režima. Brezprimema zasluga nove vlade bo, ako bo upoštevala pri vsakem uslužbencu le njegovo strokovno in moralno kvalifikacijo, a ne v prvi vrsti njegovega političnega prepričanja.
Več ali manj je vsaka dosedanja vlada hotela imeti po uradih »svoje« zaupnike, »svoje* somišljenike, a ni hotela imeti v njih takih organov, katerim bi zaupal vsakdo, brez ozira na svoje politično prepričanje. In zato imamo slabo upravo, zato imamo korupcijo, zato imamo mnogo dobrih in vestnih državnih uslužbencev, katerim se gabi njihovo delo, ker ga ne morejo izvrševati po zakonih in vesti.
Pričakujemo, da bo nova vlada delala po principih, na katerih se je osnovala. Doslej smo pričakovali še od vsake vlade, da bo izpolnila vsaj del svojih obljub, danih državnim uslužbencem, a vsaka je zapustila v nas globoko sled razočaranja. Upajmo, da smo krenili z novo vlado vred tudi mi na boljša, solidnejša pota.
Ivan Dimnik:
Ali se mora res odmeriti penzija prevedenim državnim uradnikom (z nepolnimi leti) od stare In ne od zadnje plače*.
»Nasuprot će se neprevedeni službenici prema propisu člana 243. penzionirati po do--sadašnjim zakonima, ako su po istima stekli pravo na penziju. Po odredbama ovih potonjih zakona postupat će se i sa ornim p r e v e d e n i m službenicima, koji budu penzionirani unutar roka od 3 godine, računajući od dana 1. septembra 1923, nu s obzirom na činjenicu, da se prevedenim službenicima stavljaju u tečaj počam 1. oktobra 1923. prinadležnosti, koje su propisane zakonom od 31. julija 1923. i da prema članu 138. toga zakona osnovom za računavanje pen-zi]e ieste osnovna 1 položajna plata, te redovna ■stanarina, to po našem mišljenju ima se citirana al. 2. čl. 239. razumjeti tako, da će se kot pen-zioniranja rečenih službenika odredbe dosadaš-
.pritT1liiiiniti samo u Pogledu načina J računavanja službenog vremena, koji se u
amav°mi-,Pr,aVCU bitn° razlkuie ođ načina ura-nj? Ik*3 lvremena l** Mkonu od 31. jula 1923. Odredba al. 2. čl. 239. ne proteže se ali na one službenike koli su navršili zakonski br ,j godina službe ili su dostigli starost, poslije koie po zaktonu morajo da idu v penziju.«
Dr, Celso Cavalieri, predsjednik upravnog suda u Zagrebu »Disciplinski propisi po zakonu od 31. jula 1923.« (Zaklada Tiskare »Narodnih Novina« u Zagrebu). Str. 57 i 58.
Vsakemu laiku je nejasno, kako je mogo-. đa se penzija ne odmeri od one plače, ki plačo^v-^- uživa> temveč se bo odmerjala od trom;’ int- bi,a pređ enim' dvema ali četo rl'inoe. „L/ veliavL In vendar se to ne vrši rtonimi .P.1^ Prosvetnem resoru s preve-, ,	ki nimajo še polne službene
dot e, t mveč tudi z uradništvom enake vrste v drugih resorih.
ppTavna Praksa se utemeljuje s členom 239. almea 2 uradniškega zakona, dasi sami juristi dvomijo v pravilno izvajanje zakona v tem oziru. Značilna je izjava pred-
« Iz »Učiteljskega Tovariša«
sednika zagrebškega upravnega sodišča, iz katere je tudi jasno razviden dvom v pravilno izvajanje uradniškega zakona glede odmere penzije prevedenim državnim uradnikom z nepopolnimi službenimi leti. Take dvome smo pa slišali tudi iz drugih strokovnjaških krogov.
Popolno jasnost v tem oziru bi nam dala šele pritožba na državni svet v praktičnem slučaju, katerega razsodba bi bila končno-veljavna in merodajna.
Odmero penzije od zadnje plače, tj. plače po novem uradniškem zakonu pa podpirajo tudi druge določbe uradniškega zakona, ki s tem izpodbijajo dosedanjo prakso, da se odmerja prevedenim državnim: uradnikom z nepopolnimi službenimi leti penzija od plače, ki so jo prejemali pred veljavnostjo sedanjega uradniškega zakona.
Tako n. pr. določa čl. 125.: »če oboli uslužbenec, preden pridobi pravico do pokojnine, tako da postane nesposoben za drž. službo in se radi tega odpusti iz pje, se mu me dajati kot podpora 30% posledne plače in stanarine, ako nima drugih dohodkov in ako je nesposoben za drugo delo in pridobivanje.
Če umre uslužbenec, ki uživa po predhodnem odstavku podporo, ali stalen uslužbenec, preden je pridobil pravico do pokojnine, se sme dajati njegovi rodbini, ako nima drugih dohodkov in ako ni sposobna za pridobivanje, kot podpora 20% poslednje uslužbene plače in stanarine; člen 126. pa določa v al. 3.: »Uslužbenec ki je izvoljen za narodnega poslanca in se zaradi tega postavi na razpoloženje za čas, dokler dobiva iz državne blagajne kot plačo in stanarino toliko, kolikor je imel pokojnine, če bi bil upokojen, kakor tudi ostale rodbinske prejemke. Če tak uslužbenec ne bi imel pravice do pokojnine dobiva 40% dotedanje plače in stanarine in rodbinske prejemke. Tak uslužbenec no dobiva prejemkov, spojenih z izvrševanjem službe (stanovanje kurjava itd.)«
V vseh gornjih slučajih je torej jasno razvidno, da1 se odmeri od zadnje plače, ki jo prejema uslužbenec, celo podpora onim, ki še niso pridobili pravice do pokojnine, kako1 naj bodo torej zapostavljeni uradniki, ki so si že pridobili pravico do pokojnine za temi, s tem, da se jim odmerja pokojnina od starih plač. Še jasneje pa je razvidno, da se ima pokojnina odmerjati od poslednje plače, s prvega dela citiranega odstavka čl. 126, ki govori o plači in stanarini, torej jasno razvidno od plače novega uradniškega zakona, ker stare plače niso imele stanarine.
Najbolj jasno nam pa dokažejo to praktič-
ni slučaji.
Če bi n. pr. učitelj-narodni poslanec prejemal za časa mandata (po čl. 126.) pokojnino odmerjeno po stari plači bi dobil: z 10. službenimi leti letno 1320 Din pokoj.
» 11. » 12. » 13. » 14. » 15. » 16. » 17. » 18. » 19. , 20.
»	»	»	1409	>	9
»	>	9	1499	9	9
»	»	9	1733	9	9
»	»	9	1831	9	9
»	»	9	1929	9	9
s	>	9	2196	9	9
>	»	9	2302	9	9
»	»	9	2408	9	9
»	»	9	2708	9	9
»	*	9	2822	9	9
Medtem ko je v istem členu jasno pove-
dano, da prejema uslužbenec — narodni poslanec (torej tudi učitelj) če še nima pravice do pokojnine 40% od dotedanje plače in stanarine, torej bi dobival ta učitelj-narodni po-
MCU1CV.
s 4. do 6. službenimi leti letno 3024 Din; s 7. do 8. služb, leti letno 3432 Din; s 9. služb, leti letno 3816 Din.
VESTNIK.
K Izvršitvi zakona o državnih civilnih uslužbencih. (Nadaljevanje iz 21. številke). 26) Na
vprašanje, ali pripada redudranim državnim uslužbencem, ki so bili po redjukcijl postavljeni za uradnike ali zvaničnike ali dnevničarje, dvomesečna, odnosno tromesečna odpravnina poleg prejemkov, M jim gredo po novem imenovanju, je komisija sledečega mnenja: oni, ki s<> bili na novo imenovani v državno službo, morajo vrniti državni blagajni za dobo, za katero so dobili odpravnino, djotični del odpravnine, ki se jim odtegne od novih prejemkov. Oni, Id so bili takoj po redukciji na novo sprejeti, sploh nimajo pravice do odpravnine.
27.	Na vprašanje, ali morajo tudi še nadalje oni, ki uživajo penzijo v tujini, plačevati po 10 odstotkov državni blagajni glasom prejšnjih predpisov, je komisija mnenja, da ta odtegljaj odslej izostane, ker ni v novem zaklonu nobene tozadevne določbe.
28.	) Na vprašanje generalne direkcije1 neposrednih davkov, ali sme predlagati direkcija za ponovna imenovanje v davčni službi one osebe, ki so bile že v davčni službi in ki s<> po položenem davčnem izpitu podale ostavke na državno službo, ali ki imajo samo štiri razrede gimnazije ali tej Izobrazbi primemo drugo šolo, je komisija mnenja, da se takšno postopanje ne more dovoliti in zato take osebe ne morejo biti postavljene na svoja prejšnja službena mesta.
Priznanje ojbrtno^nadaljcvanjo šole za, drž. službo zvaničnlka. Važen odlok za železničarje in profesijoniste v državni službi. Prevedba državnih uslužbencev na novi zakon je v mnogo slučajih zadela na velike težkočei zaradi raznovrstnosti šolske predizobrazbe. Po zakonu se za uvrstitev v podluradniški (zvanlčnlški) čih zahtevata najmanj dva razreda srednje ali njej sorodne šole (čl. 10. zakona1). Uredba o ravrs ta vanju uslužbencev našteva v čl. 11, točka 3. različne šole, ki ustrezajo zahtevam zakona za uvrstitev v pod-uradniški čin; našteva n. pr. tudi strokovno šolo obrtnega risanja. Na posredovanje narodpega poslanca prof. Jožefa Reisnerja je ministrstvo prosvete v Beogradu ugodno rešilo prošnjo oblastne uprave strokovnega udruženja železniških strojevodij v Ljubljani in izdala uverenje, šolska izobrazba obrtno-nadaljevalnih šol v Sloveniji ustreza izobrazbi predvideni v čl. 11, točka 3. (strokovna šola obrtnega risanja) uredbe o razvrstavanju državnih uslužbencev in tako dalje. Ta uverenje je dostavljeno oblastni upravi strokbv-nega udruženja železniških strojevodij v Ljubljani pod O. N, (Osnovna Nastava) br. 33.590 od 15. L m. In je seveda važnega pomena tudi za fesijoniste sploh v državni službi.
Higijenska razstava v Ljubljani. Inspektor ministrstva za narodno zdravje v Ljubljani priredi na letošnjem velesejmu v Ljubljani z dovoljenjem ravnateljstva in upravnega sveta Ljubljanskega velesejma higijensko razstavo, kt se namesti v dva razstavna paviljona. Paviljona sta dve žljivi Doekerjevl baraki, namenjeni za higijensko službo, epidemske; bolnice in podobno. Vsak paviljon pokriva ploskev 75 kvadratnih metrov ter se postavi in zloži v dveh dneh. Razstave se udeleže različni zdravstveni zavodi in Institucije na ozemlju Slovenije kakor higijenski zavod v Ljubljani, brezplačni zdravniški ambulatorij v Mariboru, zavod za socijalno higijensko zaščito dece v Ljubljani, bakteriološka stanica v Ljubljani, zdravilišče za bolne na pljučih v Topolščici, protl-tuberkulozna liga v Mariboru, bolnica za ženske v Ljubljani, kirurgični oddelek splošne bolnice v Mariboru, irentgenološk! zavod v Ljubljani, mesto Ljubljana, okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani, zdravilišče v Rogaški Slatini im društvo za gojitev treznosti v Ljubljani. Razstavni predmeti bodo zelo zanimivi in poučni kakor za lajika tako tudi za strokovnjaka, ker je obdelanega mnogo do sedaj še neobjavljenega materijala. Deloval bo na razstavi tudi rentgen-aparat Razstavni paviljon N bo prirejen za zdravstvena predavanja s spremi]evanjem kinematografskih slik in se bodo kazali najnovejši zdravstveni fliml. Razstava bo odprta do 15, septembra, tako da jo bo moglo obiskati tudi občinstvo, ki bi bilo zadržano obiskati velesejem, predvsem naše dija-štvo.
Brezplačna vožnja za dijake. Iz Beograda poročajo, da je železniško ministrstvo dovolilo brezplačne vozne karte vsem dijakom, ki ne stanujejo v kraju, kjer posečaio šolo.
Uradniške družinske draginjske doklade za ojčeta In mater. Generalno ravnateljstvo držav-
nega računovodstva je izdalo odlok, v katerem se opozarjajo vsi oni, ki so vložili prošnje za priznanje družinskih draginjskih doklad za očeta in. mater, kakor -tudi za priznanje tozadlevnih razlik, da se take prošnje, vložene po 1. maju t. L, ne rešujejo več, ker -ni zakonske podlage za priznanje pravice na te doklade.
Povlastice na željeznicama SHS za posjetioce Velikog Sajma u Pragu. Ministarstvo Saobraćaja kralj. Srba, Hrvata i Slovenaca dozvolilo- je na svim jugoslavenskim željeznicama posjetiocima Praškog Velikog Sajma, koji će se držati od 21. db 28. septembra o. g. 50% popusta na voznoj cijeni kao u odlasku, tako i u povratku uz propisnu legitimaciju, koju izdaje uprava velesajma u .Pragu. Ova povlastica važi za sve osobne i brze vozove osim Simplon Orient Express. Isto je ministarstvo dozvolilo popust Od 50% od normalne tarise za izložene predmete. Ove povlastice važu od 11. septembra do 8. oktobra 1924.
Sprejem v državno š°lo za davčne uradnike. Ta šola se otvori 1. septembra 1924 in bo trajala do 15. maja 1926. I. Sprejemajo se glasom pravilnika o tej šoli oni, kl so dovršili najmanj 6 razredov srednje šole. Akb bi bilo takih priglašencev premalo, ali v izjemnih primerih, se sprejemajo tudi oni, ki imajo Je 5 razredov gimnazije in še eno leto strokovne šole. Prošnjo za sprejem mora napisati vsak svojeročno in io mora odposlati »Upravi Državne Porezničke škole (zgrada gene. ralne direkcije neposrednih poreza) u Beogradu.i Prošnji je treba priložiti:	1. šolsko naznanilo in
krstni list, 2. zdravniško izpričevala o stanju zdravja; 3. izjavo za redno pohajanje šole in izjavo, da bo ostal po- dovršeni šoli najmanj 5 let v davčni službi, a v nasprotnem primeru, da bo povrnil državi vse stroške za čas šolanja; 4. siromašni učenci morajo dokazati siromašno stanje svojih staršev s tem, da predlože izjavo pristojne davčne oblasti o višini neposrednega davka, ki ga plačujejo starši prosilca; 5. kandidati, kt nc prihajajo neposredno iz šole, morajo dokazati, kje da so bili1 v času od izstopa te šole in kako da
so se obnašali v tem času. Za mladoletne kandi-djate morajo podati po točki tretji izjavo njihovi starši oziroma zakoniti namestniki V šol0 se sprejme 80 učencev. Sriomašni kandidatje bodo dobivali po 700 dinarjev mesečne državne podpore. Rok za prijave traja do 25. avgust^
Pojdoficirji kot državni uradniki. Ministrstvo vojske in mornarice je izdalo naredbo, dia morajo podoficirji, ki imajo potrebne pogoje, da po čl. 73. zakona o ustrojstvu vojske in mornarice postanejo civilni uradniki, sprovesti prej eno leto v pripravljalni službi za gotovo stroko. Izvzeti so pri tem le oni podbficirji, ki so pred 6. septembrom 1923. po čl. 24. starega zakona že -odslužili 6 mesecev v pripravljalni službi, a niso bili sprejeti v civilno službo, ker ni bilo izpraznjenega službenega mesta.
Pofrovno razvrščenje državnih uradnikov. V
ministrstvu pravde se je vršila konferenca delegatov vseh ministrstev, na kateri se je razpravljalo -o projektu, da se ustvari sistem enotne klasifikacije uradnikov pri vseh državnih institucijah naše kraljevine. Projekt -je simpatičen zlasti zategadelj, ker se je pri sedjanji klasifikaciji pripetilo mnogo nepravilnosti.
Pred kampanjo sladkorne pese. Na predlog ministra poljoprivrede je bila v železniškem ministrstvu konferenca predstavnikov sladkornih tvomičarjev in producentov sladkorne pese. Po daljši debati so se zedinili ti predstavniki, da bo cena za 100 kg sladkorne pese letošnje kampanje ,J0 dinarjev. Kampanja bo dala približno 90.000 kg sladkorne pese. Železniško ministrstvo bo dalo na razpolago! 800 vagonov za prevoz pese,
AH ni to Izzivanje? Beogradska »Politika« prinaša sledečo vest iz Skoplja: »Na banketu, ki so ga priredili 2. avgusta skapljanski muslimani delegatom džemijeta, je bila prišla na licitacijo ena cigareta »Vardar«. Prihod od licitacije je šel v blagajno džemijetskega glasila »Hak«. Cigareta je bila izlici tirana za 40.000 dinarjev, piši i!n beri štšridesettisoč dinarjev! Izlicitiral jo je Šerat-aga iz Novega Pazara.« Brez komentarja!
HalcenelSe stare in nooe
ISflLNE STROJE
kakor tudi ose potrebščine pri
L. Baraga
Ljubljana	Ljubljana
SELEfiBURGOUH UL. 6/1
Mehanična delavnica (popravllalnlca)
Tovarna čevljev Peter Kozlaa & Komp,
izdeluje odslej naprej tudi lahke damske čevlje ter čevlje za gospode najnovejše forme In najboljše kvalitete. Prodaja na malo: Ljubljana-Breg 20, Aleksandrova cesta L, Prešernova ulica; Zagreb, Račkoga ulica 3.
ttojBOWnuDr
g.COEfC
Razširjajte
„Naš Glas“!
Usnje
kupite najceneje prt tvrdki
Franc Pleterski
Ljubljana, Vodnikov trg 5 Državnim nameščencem popust.
Ulkus
Ljubljana, Mestni trg 15.
1 priporoča svojo zalogo
dežnikov in solnčnikov ter sprehajalnih palic. Popravila se izvršujejo točno In solidno
Krojaštvo F1*30 IgllC Krojaštvo Ljubljana, Kolodvorska ul. št. 28.
Idtlivanje oblek za gospode, otroke in uniforme. Za dame po najnoiejlem modernem kroja. Lastna zaloga modnega blaga.
— Uradnikom znaten popust. —
Priporoča se za nakup vseh pisarniških in šolskih potrebščin
tvrdka
M. Tičar,
„Aikadont“
zobna pasta.
Glavna zaloga drogerija.
Anton Kanc, Ljubljana.
Tovariši!
Priporoča se Vam trgovina s papirjem, pisarniškimi in šolskimi potrebščinami
Hi našli M»
Ljubljana, Kongresni trg št. 8.
Prvovrstno blago in zmerne cene.
Priporoča se
I. Korenčan
trgovina pletenin, norlmber-Skega in galanterijskega blaga na veliko In malo.
Velika zaloga volne za pletenje jumperjev, nogavic itd
Cene nizke — postrežba točna. Ljubljana, Mestni trg 20.
Za nakup
kuhinjske opreme, posteljnih vložkov, železnih postelj, priprave za vkulio sadja, pohištvenih okovov j in druge železnine se priporoča!
FRAN ŠTUPICA
veletrgovina z železnino in poljedelski-! mi str°j|. zaloga smodnika, razstreljiv in „ i Cirn!a- ~~ Nakup starih kovin j v Ljubljani, Gosposvetska cesta štev. 1.
fttf
F. Sznntner, Ljutillona
Šelenburgova ul. 1.
Specijalist za ortopedi-čna in anatomična obuvala in trgovec s čevlji.
Modna In športna trgovina za dame In gospode
P. Magdič
LJUBLJANA nasproti glavne pošte. Telefon Int. 438.
Specijalna trgovina limm izdelkov
priporoča tudi svojo veliko izbiro spominskih Izdelkov, galanterijo in parfumerijo
M. Mihelič
Ljubljana, Šelenburgova ul.
Perje in puh
C. 3. HAMANN
== Ljubljana, Mestni trg 8. =
«■BBBBNNWNNNNWUI
Priporoča se modna trgovina
A. Sinkovič našli ta
LJUBLJANA, Mestni trg 19.
Najcenejši nakup banaške moke, sladkorja, kave, olja, masti, riža, testenin, pralnega in toaletnega mila, južnega sadja, dišav ter vseh vrst špecerijskega in kolonijalnega blaga.
Vedno
najnižje
cene!
Izdaja Osrednja Zveza javnih nameščencev in upokojencev za Slovenijo v Ljubljani. Odgovorna urednica Štehi Alojzija. — T^ska Narodna tiskarna v Ljubljani.