DRUŽINSKO VARSTVO MARIJINIH SESTER
»Svojih pet otrok nisem dala v varstvo redovnicam zaradi verskih nagibov, temveč zato, ker sem vedela, da se jim bodo posvetile s celim srcem,« je ob »otvoritvi« novega oddelka družinskega varstva VVZ Otona Župančiča, pove-dala zadovoljna mama. Beseda otvoritev je v navednicah zato, ker to v bistvu ni bila prava otvoritev. Tovrstno varstvo poteka pri Društvu Marijinih sester že dobrih dvajset let. Politična klima je bila pač taka, da tovrstne dejavnosti niso bile zaželene, pa še to zveni precej milo. Danes, ko eden čez drugega govorimo o pluralizaciji in demokratizaciji, so ustanove, v tem primeru vrtec, s krščan-skim priokusom, celo zažeiene. Zakaj pravim »s priokusom«? Zato, ker novi vrtec ni bil in tudi ne bo verska ustanova. Bo le delo Ijudi, ki so pripravljeni pomagati ter podariti več kot le delček sebe otrokom, ki so še pred vstopom v svet, ki mu mi odrasli pravimo družba.
Ista mama je še dejala: »Kar malo sem bila uialjena, ko so dali pred leti prednost nekemu otroku, ki je imel muslimanske starše.«
% Juntja letos je bil drugič izpe-Ijan naravoslovni raziskovalni ta-bor, na katerem so učenci šol So-stro, Božidar Jakac, Jože Moškrič in Polje poglabljali znanje in odkri-vali skrivnosti narave.
Lani so udeleženci tabora imeli težave zaradi vojne in so morali predčasno končati z delom na Jan-čah. Letos so v okolici Kranjske gore zbiraii in raziskali vzorce tal, v tleh odkrivali živi svet, zbirali rastline. jih primerjali in delali her-barije. Ob Pišnici in Savi so merili energijo in sile, opazovali aktivnost sonca in opravljali meteorološke meritve.
Trije dnevi so kar prehitro mi-nili.
Ko so udeleženci zadnji dan pre-brali svoja poročila, so ugotovili, da skrivnosti in zakonitosti narave lahko odkrivajo na veliko različnih načinov.
Posebno lepo se je imela etnolo-ška skupina, ki so jo izredno pri-jazno spiejeli prebivalci Srednjega vrha nad Martuljkom, zaselka. ki je bil ves čas obstoja skorajda ne-povezan z dolino in svetom,
JOŽE KOZAMERNIK
Oddelek družinskega varstva VVZ Oton Župančič lahko sprejme 14 (pred leti jih je bilo tudi do 30) malčkov. Malčkov pravim zato, ker so jasli namenjene k otrokom do tretjega leta starosti. Potem se preselijo v »običajen« vrtcc, torej v eno izmed podružnic VVZ Oton Župančič (te so štiri in skupaj trenutno štejejo 725 otrok). Prenovljeni vrtec ima sedaj status družinskega varstva in je ob enem tudi edino. Pred leti jih je bilo kar trinajst, sedaj pa jih toliko ni več potrebnih, saj Štepanjsko naselje (prostori vrtca so na Mekinčevi 12), ni več »mlado naselje«. Prostori niso veliki. Tu je en večji prostor, ki je nekako razdeljen na več delov. Na enem koncu je majhna kuhinja, potem sta tu še igralnica in pa jedilnica. Na drugem koncu hodn'ka sta spalnica in previjalnica, še ena vrata pa vodijo seveda v kopalnico, ki je tako, kot vsi drugi prostori, prenov-Ijena. Da ne bi po nepotrebnem zapletali stvari, malico in kosilo pripeljejo kar iz matične kuhinje. Hrana tako ustreza vsem predpisom, katere je treba seveda spošto-vati. Cene tega »drugačnega« varstva so enake tistim iz »konvencionalnega« vrtca.
Kljub temu, da vrtec ni katoliška usta-nova, vsaj tako je dejal g. Korapara, žup-nik iz Logatca, kjer imajo podoben vrtec, vera je vendarle faktor, ki ga ne moremo postaviti ob stran.
»Otrok seveda ne mislimo indoktrinirati, je pa razumljivo, da bo vzgoja katoliška. Bistvo pa je, da jim damo toplino, torej tisto, kar je najpomembnejše.«
Jasli so nekakšna vmesna oblika med tiprčno krščanskim in navadnim vrtcera.
Njihova »drugačnost« še ni konkretizi-rana, ni še jasno. zakaj so te jasli sploh drugačne. Prisotni so vsekakor imeli te-žave pri tovrstnih definicijah. Vsekakor pa gre za navajanje na krščanske vrednote. Ce že ne drugega, so poleg račk, ptičkov in ribic, na stenah obešeni razni verski sim-boli.
Jurka Vodopivec iz Zavoda za šolstvo je dejala, da so pred leti iz zavoda nekako diktirali pravila, ki naj bi se upoštevala pVi vzgoji predšolskih in tudi starejših otrok. Danes tega ni več. Posameznim vrtcem in šolam je pripuščena določena stopnja kre-ativnosti. Še vedno pa so zelo stroga me-rila glede higienskih zahtev, ki jih, tako kot v drugih vrtcih, diktirajo ustrezna^dr-žavne institucije.                                  '
Tudi direktorica VVZ Otona Župan-čiča, Štefka Peterlin, je povedala, da so na začetku nekateri čudno gledali na nov od-delek, sedaj pa tega začudenja ni več.
»Do sedaj smo delali drug ob drugem in se med sabo nismo motili. Ni pa bilo sode-lovanja. Sedaj smo našli skupne točke in ugotovili, da se lahko drug od drugega marsikaj naučimp. Svoje^delo bomo tako nekako poenotili, a vendarle millim, da mora vsak obdržati nekaj svojega. Vaino je, da oboje ostane dobra vzgoja otrok.«
Doberšen del denarja za prenovo jasli je prispevala občina. Predsednik Izvršnega sveta te iste občine. Brane Matjašec, se je dotaknil tudi politične plati problema in dejal, da politični prostor vendarle še ni tako pluralen in demokratičen. da »katoli-ški vrtci« ne bi šli nikomur v nos. Med drugim je dejal:
»Problematično bi bilo, če bi šla olvori-tev jasli skozi skupščinske procedure. Bolj pametno je bilo dosedanjo dejavnost le odeti v novo preobleko ter se s tem izogniti mrtogim nevšečnostim. Vse skupaj se je tako zgodilo zelo hitro in brez nepotrebnih zaplelov...«
In kaj lahko rečemo za konec? Kapaci-tete jasli so zasedene. starši zadovoljni. Govori se o različnih ideologijah, določeni segmenti politike imajo pomisleke, tudi ljudje smo še polni predsodkov... Bistvo vsega pa so zadovoljni malčki. ki so de-ležni kar najskrbnejše nege ter o ideologiji in politiki še dobro desetletje ne bodo razmišljali.
In če bo delo redovnic z otroki tako dobro in bogato, kot je bila ob otvoritvi raiza z dobrotami, potem bi se, če bi se še enkrat rodil, prav rad pogreznil v naročje ene izmed njih...
IZTOK STRŽINAR (Fotograf: Borut Krajnc)