Izhaja vsak dan zjutraj razven v ponedeljkih in dnevih po praznikih. Posamezna številka Din 1*—, lanskoletne 2'—; mesečna naročnina Din 20-—,za tujino 30'—. Uredništvo * Ljubljani, Gregorčičeva 23. Telefon uredništva 30-70. 80-69 In 30-71. Jugoslovan Rokopisov a e vrsSamo. Oglasi po tarifi (d dogovoru. Oprava v Ljubljani. Gradišče 4. tel. 30-68. Podružnica v Mariboru. Aleksandrova cesta št 24. tel 29-60. V Colju: Slomškov trg 4. Pošt. ček. ra5.j Ljubljana 15.621. St. 51 a Ljubljana, torek, dne 3. marca 1931 Leto II. Ankeia o krizi lesne industrije Velik otvoritven govor ministra za gozdove in rudnike g. Serneca - Vzroki sedanje depresije v svetovnem gospodarstvu Beograd, 2. marca. AA. Danes je bila v zgradbi centrale industrijskih korporacij anketa o gozdni industriji. Konferenco je ob 10. dopoldne otvoril minister za šume in rudnike g. Ser-nec s temle govorom: Radujem se, da mi je danes dana prilika, da vas lahko pozdravim v tako lepem Številu in da se Vam zahvalim, ker ste se odzvali mojemu povabilu. Trdno sem prepričan, da bodo solidne razprave na tej anketi v mnogočem razčistile poglede o današnjem gospodarskem položaju, zlasti pa glede razmer v lesni trgovini in industriji. Bodite iskreno pozdravljeni! Povabil sem vas na to konferenco, da bi sli-Bal vaše nazore o ukrepih, ki so potrebni za rešitev krize v lesni industriji, oziroma za njeno ublažitev. Konferenca je informativnega zna- čaja. Svojo misli in predlogo na tej konferenci izvolite izročiti še pismeno podrejenemu mi ministrstvu, da bi moglo po končani anketi v miru proučili stavljene predloge in na tej pod stavi sklepati ter ugotoviti v soglasju s kra Ijevsko vlado, kar je potrebno in ustvarljivo. Vsem nam je znano dejstvo o obstoječi težki krizi v lesni industriji, ki sta jo izzvala v glavnem dva činitelja: 1. Obča svetovna gospodarska kriza, ki je zajela vse vrste poslovnega življenja, 2. ponovni pojav Rusije na svetovnih tržiščih v obliki sovjetskega kolektivizma, da ne rečem komunizma. Svetovna kriza je izbruhnila v prvi vrsti zaradi hiporprodtikcije in padca cen. Sodim, da se ne motim, ako smatram sovjetski petletni načrt, da je resen. Vsekakor smatram, da so mogli Sovjeti s prevzemom celokupne oblasti nad proizvodnjo vseh življenjskih potrebščin izvesti popolnoma prisilno organizacijo dela. Tudi mislim, da je sedanja konkurenca, ki jo čutijo po vsej Evropi, šele začetek velike načelne borbe v svetovnem gospodarskem iiv-Ijenju. Sedanjih izvidnic sovjetskega izvoza, da se tako izrazim, ne bi miti toliko čutili in bi ne bile tako opasne za ravnotežje mednarodnega gospodarskega življenja, da se ne pojavljajo baš v dobi te depresije, kakršne svetovno gospodarstvo že dolgo ni čutilo. Zato moramo glede na vso, kar čujemo o izvršitvi petletnega gospodarskega načrta v Rusiji, z vso resnostjo računati z nevarnostmi, ki jiih bo prinesla bodoča konkurenčna borba sovjetske industrije. Zato vas pozivam, da skušate ustvariti takšno organizacijo, ki naj v začetku ne razpolaga s preozkimi stiki in ld naj se šele polagoma učvrsti in šele postopno med svojimi Slani uvede ostrejšo disciplino, dolžnosti in pravice. V tem primeru bo mogoče doseči veliko lažje ono ugodnosti, ki jih zahtevate od kraljevske vlade. Dalo se, bodo namreč celokupni organizaciji lesne industrije, ne pa posameznikom. Možnosti, da oblast ugodi vašim zahtevam, bodo tem večje, Čim ožje bo vaše vzajemno sodelovanje. Kraljevska vlada je po svojem sedanjem sestavu v položaju, da hitro, učinkovito in v največji meri podeli vse one olajšave in udobnosti, ki jih proži sovjetska vlada svoji kolektivizi-rani industriji. Pogoj za ustvaritev te ideje, pa je predvsem lojalno in stvarno sodelovanje vsakega poedinca kot člana te organizacije. To naglašam zaradi tega, ker so se baš na tem vprašanju razbili poskusi ustanovitve posebnih organizacij v preteklosti. Organizaciji ne bo težko obvladati zaipreke, ako bo nudila pri izvršitvi svojih načrtov z vladno pomočjo ali brez njeno pomoči rasne olajšave, ki jih sicer izven okvira organizacije ni mogoče dovoliti. Velik političen pomen pomorskega sporazuma Izjave ministrov Brianda, Hendersona in Dumonta - Sporazum krepi prisrčno sodelovanje med Francijo in Anglijo - Posledice bodo blagodejne tudi na gospodarskem polju Pariz, 2. marca. n. Angleški zunanji minister Henderson in prvi lord britanskega admiralata Alexander sta včeraj v spremstvu pomorskih strokovnjakov prispela v Pariz in se sestala s francoskim zunanjim ministrom Briandom, mornariškim ministrom Domontom in francoskimi strokovnjaki. Posvetovali so se do 18-30. Ministri so nato sprejeli novinarje in jim dali več izjav o rezultatih teh pogajanj. Briand je izjavil: G. Henderson in Ale-xander sta sporočila meni in Dumontu rezultate posvetovanj v Rimu. V zvezi s tem sva Henderson in jaz poslala najinemu kolega Grandijevu ta-le telegrafski pozdrav: »Veseli smo, da Vam moremo javiti, da se popolnoma strinjamo z Vami v pogledu sporazuma, ki je bil dosežen v Rimu. Mi bomo priporočali najinim vladam, da ta sporazum »dobre. Meniva, da je potrebno ob tej priliki naglasiti, koliko ceniva koncilijantnost Italije. Prepričana sva, da bo ta sporazum zelo mnogo doprinose! h konsolidaciji miru na svetu. Želiva, da »e nič ne opusti, da se zaupanje in prijateljstvo, ki je privedlo do srečnega dogodka, čim bolj izkoristi za dosego velikega namena miru.« Zatem je Briand sporočil novinarjem, da so se s sporazumom, ki je sedaj podpisan, zaključila posvetovanja in razgovori, ki so trajali neprenehoma leto dni. Ta posvetovanja so se začela takoj po zaklju-čitvi pomorske konference v Londonu. Razen politikov, ki so sodelovali v teh razgovorih, je treba izraziti priznanje spretnosti pomorskih strokovnjakov Craigiea, Rossija in Massiglija, ki so na teh posvetovanjih vneto delali, da se čimprej doseže sporazum. Mornariški minister Dumont je izjavil: »Ne morem vam povedati točnih številk o tonaži, kakor smo jih določili v tem sporazumu. Naši angleški kolegi so nas prosili, da bi tekst sporazuma ne objavili že sedaj, marveč da bi počakali 2 ali 3 dni, da bi oni mogli obvestiti o vsem britanske domijone, pa tudi Združene države in Japonsko. Ni izključeno, da sa bodo izvršile v sporazumu še nekatere nujne izpremem be, Ipreden bo še definitivno podpisan splošni pomorski pakt, ki bo nadomestil obstoječo pomorsko pogodbo med Veliko Britanijo, Ameriko in Japonsko. Javnost bo o vsem obveščena že v nekaj dneh. Verjetno je, da bodo do takrat obveščene vse prizadete vlade, da se takoj prične po- slednje in glavno delo za ustvaritev splošnega pomorskega sporazuma, ki ga bo podpiralo vseh pet velikih pomorskih dil. Pre pričan sem, da bo francoska javnost zadovoljna s sporazumom, ki smo ga dosegli.« Britanski zunanji minister Hindersoi p j je novinarjem izjavil, da so se vodili tako pariški kot rimski razgovori vedno v ze lo srečnem razpoloženju. Vsi delegati <*o pravilno ocenili veliko važnost tega spo razuma, po katerem so vsi stremili. Res so bile težave, toda z dobro voljo so se vse odstranile. Po sreči nam je uspelo zaključiti pogodbo, ki bo utrdila prijateljstvo med Veliko Britanijo, Francijo in Italijo. Še letos se bodo nadaljevale priprave zh splošno razorožitveno konferenco, ki bo v februarja leta 1932 v Ženevi. To delo bo do sedaj zlahka opravljali in pa s toliko večjim zaupanjem v uspeh, ker je danes pomorski spor med Francijo in Italijo rešen. Britanskima ministroma in njunemu spremstvu 30 priredili včeraj banket. Davi je bila seja francoske vlade, na kateri ja Briand poročal o doseženem sporazumu. Danes opoldne pa sta britanska ministra 0 svojimi spremljevalci odpotovala v London. Pariz, 2. marca. AA. Havas sporoča, d« je bil na podlagi razgovorov med franco skimi in angleškimi ministri snoči ob 18-30 dosežen popoln sporazum med zunanji ni ministri in mornariškimi ministri Francijo, Anglijo in Italije. Pogodba bo iedaj predložena v ratifikacijo še ostalim interesi ranim vladam. Pariz, 2. marca. d. Listi so danes zjutraj v splošnem z velikim zadovoljstvom pisali o sporazumu, ki se je v soboto dosegel med Francijo, Anglijo in Italijo v vprašanju pomorskega oboroževanja. Pripisujejo mu velik pomen za razvoj mednarodnega položaja. Oficijozni. 5-Petit Parisienc pripominja, da dogovor odstranjuje nasprotja na polju pomorske razorožitve, krepi prisrčno sodelovanje med Francijo in Anglijo in pomeni popuščanje napetih odnošajev med Francijo in Italijo. »Matin« pripominja, da je Francija pri teh pogajanjih bila v naslednjih treh bistvenih točkah zadovoljena: 1. obrambna sila francoskih podmornic ostane neokrnjena. Koncesije, ki jih je morala Francija priznati glede podmornic, so malenkostne. 2. Nadmoč francoske nad italijansko mornarico, ki ji je zaradi zemljepisne lege in zaradi razsežnosti francoske kolonijalne posesti neob-hodno potrebna, ostane za več let ohranjena. 3. Francija, Anglija in Italija so sklenile, da odslej ne bodo več rabile velikih oklopnih križark, ki bi imele več ko 23.000 ton, medtem ko so se v zadnjem času marsikje nameravali graditi dread-nougti 8 35.000 tonami. Pariz, 2. marca. n. »Agence eeonomicque et financiellec piše, da bo imel pomorski sporazum, ki je bil sklenjen v Parizu in v Rimu, blagodejne posledire tudi na finančnem polju. Odpadle bodo velike in v,-,:,: Ilenderson v Rimu Na sliki vidimo Hendersona (na levi) ob njegovem prihodu v Rim, čisto na desni je italijanski niinister za inje zad > Grandi, poleg njega pa prvi lord angleške admirali tele Al -ksander Želim, da vidim to organizacijo ali vsaj njen začetek kot prvi uspeh današnje ankete. Vse ostale točke, ki so na dnevnem redu fn Iti jih boste sami pobudi]i, bodo tem lažje ustvarljive. Organizacijo in racijonalizaoijo lesne industrije zahtevata tako industrijska kriza kakor sovjetska konkurenca. 'T vseh državah proučujejo ukrepe za ojače-mje industrije. Tudi naša država ne more zaostati, lcer bi se v tem primeru sama izločila z narodnih tržišč. Na današnjo konferenco je povabljena res da samo velika lesna industrija. Toda vse navedene misli veljajo ravno tako za srednjo in malo lesno industrijo. Tudi srednjo in malo industrijo je treba posebej organizirati in naj kot tahi pristopita v občo organizacijo. Kot minister resora, ki mu je poverjena dolžnost, da vodi splošno politiko za pospeševanje gozdarstva in lesne industrije, smatram, da te svoje nazore o občom gospodarskem položajni iskreno predložim v vašo oceno. Uverjen sem, da boste tudi vi, spoštovani go-sj je, kot legitim ftopnild naše lesne industrije z vso lojalnostjo in vnemo sodelovali pri teh razpravah. Delo bo rodilo take uspehe, kakoršne pričakujem. S temi nadami otvarjam spoštovana gospoda, današnjo anketo in vas ponovno pozdrav' im z željami za uspešno delo.« drage gradbe ladij in s tem se bo tudi olajšal mednarodni denarni in kreditni trg. Wusliiiigtou, 2. marca. d. V tukajšnjih dobro poučenih krogih imajo vtis, da je dogovor glede omejitve pomorskega oboroževanja, ki je bil sklenjen med Veliko Britanijo, Francijo in Italijo, za Združene države sprejemljiv. Mislijo, da so predlagane spremembe londonske pogodbe podrejenega pomena in se ne dotikajo živ-ljenskih interesov Združenih držav in Japonske. Za zbližan je med Jugoslavijo in Poljsko Varšava, 2. marca. AA. Poljska skupina Male antante tiska je imela v prostorih sindikata inozemskih dopisnikov svojo skupščino. Predsednik skupine, ki je istočasno predsednik poljskega novinarskega udruženja, je z zadovoljstvom ugotovil, da poljski in jugoslovanski tisk vršita svojo misijo v cilju zbližanja obeh narodov. Jugoslovanski ataše za tisk Mareš je kot tajnik skupine poročal o razmerah v Jugoslaviji. Na predlog predsednika je bilo sklenjeno, da se za novinarje v Poljski osnuje poseben tečaj za srbohrvatskl jezik. Nadalje je bilo sklenjeno, da se za novinarje v Poljski osnuje poseben tečaj za srbohrvatskl jezik. Nadalje Je bilo sklenjeno pozvati sekcijo v Poznanj, da osnuje sekcijo Male antante tiska, ker je v Poznanju slovanska zavest najbolj živa. Pogajanja med Anglijo in Gandhijem New Delhi, 2. marca. AA. Po vesteh lz Indije Je delovni odbor indijskega kongresa odklonil mirovne pogoje, ki jih Je stavil podkralj Irwln Gandhlju. V nacljonalističnih krogih računajo s tem, da se bodo pogajanja razbila, ako v poslednjem trenutku ne bo dosežen kompromis. Lord Irwln se Je obrnil v London za nova navodUa. Glavna težkoča Izhaja iz Gandhijeve zahteve, naj bi posebna komisija preiskala postopanje policije pri neredih zadnjih mesecev. New Delhi, 1. marca. AA. Jutri bo sprejel podkralj Gandhlja, ki mu bo poročal o sklepih Izvršilnega odbora indijskega kongresa. Usoda konfinirancev na Liparskih otokih Pariz, 2. marca. v. Pod naslovom »Strašna usoda konflnlranih Slovencev na otokih pri Na-polju — Nečloveško ravnanje z Interniranci na otoku Ponza« poroča »Ere Nouvelle« o strašnih mukah nesrečnih žrtev fašizma. V svojem brezmejnem obupu so konfintranci pričeli gladovno stavko, nakar so jih enostavno obsodili vsakega na 7 mesecev ječe. Prepovedali so jim prebirati slovenske knjige in celo to, da bi se med sabo pogovarjali po slovensko ali v svojem jeziku pisali svojim sorodnikom. Z debelimi črkami razlaga list ob koncu svojega poročila: Tako postopanje fašistovskih oblastnikov kriči do neba in bil bi že skrajni čas, da bi se zganila vsa Evropa, in Društvo narodov ne ravno zadnje, da bi se nesrečnežem vsaj omilila njihova nečloveška usoda. Konsolidacija Evrope napreduje Stiska je dober učitelj. Kadar teče voda v grlo, takrat seže tudi najbolj lahkomišlje-nd dijak po knjigi in kadar pričenja gospodarska kriza stiskati življenje, tedaj tudi najbolj sanjavi politik pogleda resnici v oči, ker mu jo pač kriza preživo postavi pred nos. Ko je vladala še visoka konjunktura v industriji in gospodarstvu, takrat so samo človekoljubi in idealisti govorili o potrebi zbližanja evropskih narodov. Toda vsi njih razlogi in najsi so bili še tako tehtni, niso zalegli, ker bila je konjunktura in za skrbi ni bilo prostora. Je pa vedno tako na svetu, da pride za sedem' debelih let sedem suhih in tako so začela naročila padati in stroji so se pričeli ustavljati. S tem pa so padla naročila tudi za poljedelca, gospodarska kriza se je pričela v Evropi in na vsem svetu. Armade brezposelnih so vedno bolj rastle, težave so postajale vedno težje in na zadnje ni preostalo nič drugega, ko pogledati brez olepšav resnici v oči. Ta dolžnost pa je postala tem nujnejša, ker je na drugi strani postajalo vedno jasnejše, da iz sovjetske Rusije grozi Evropi nova in silna nevarnost. Vsa ta dejstva so izmodrila Evropo in danes imamo že vidne in močne dokaze, da konsolidacija Evrope napreduje. Prvi tak dokaz je dala pariška agrarna konferenca, ki je pokazala tako močno solidarnost evropskih interesov, kakršna je bila še pred kratkim iluzija. Drug še sil-nejši dokaz pa je bil storjen s sporazumom o pomorskem oboroževanju. Konferenca za konferenco je bila brezuspešna, predno se je po silnih bojih dosegel sporazum v pomorskem oboroževanju vsaj med Ameriko, Vel. Britanijo in Japonsko. Toda ta sporazum je bil brez prave vrednosti, dokler se nista pridružila temu sporazumu še dve drugi pomorski velesili — Francija in Italija. Sporazum med tema dvema državama pa je bil skoraj nemogoč in vsa zunanja politika evropskih držav je bila pod vtisom francosko-italijanskega nasprotja. Ze so prinašali tudi časopisi poročila o novem pomorskem tekmovanju, ki se ima pričeti med Italijo in Francijo. Toda v času silne gospodarske krize, ko je morala Itaiija seči že po težkem sredstvu redukcije uradniških plač, da spravi svoj proračun vsaj delno v red, ni mogoče nad vse drago tekmovanje v pomorskem oboroževanju. Denarna stiska se je kategorično uveljavila in postala nepremagljiva ovira. Poleg tega pa je ves svet hotel, da pride do sporazuma v omejitvi oboroževanja in kdor se ni hotel podrediti tej volji, t. je bil v nevarnosti, da ostane osamljen. V času krize pa je osamljenost še dvakrat težja, ker preprečuje tudi vsako zunanje posojilo. A ravno zunanje posojilo je za marsikatero državo edino sredstvo, da se izkoplje iz gospodarske krize. Razlogi sti ske so postali vedno silnejši in na vse zadnje zmagali, da je sporazum o omejitvi pomorskega oboroževanja danes dejstvo in da pišejo listi že o historičnem 28. februarju. V mnogem oziru je dan rimskega sporazuma tudi v resnici historičen. Ne toliko zaradi vsebine sporazuma, temveč vsled dejstva, da je bil ta sporazum mogoč samo zato, ker je zmagala pomirljiva struja, ker je prodrlo spoznanje o solidarnosti evropskih narodov. Ta zmagi, je tem pomemb- Jugoslavija — plod slovanske zavesti Pomemben članek lista »Katolik Polski« o naši državi - N j. Vel. kralj Aleksander ena najznamenitejših osebnosti Evrope Varšava, 2. marca. A A. > Katolik poljski« prinaša uvodni članek pod naslovom ; Jugoslavija — plod slovanske zavesti«. Novi rc"i: i služi, pravi list, v Jugoslaviji na: 1-ncinu edinstvu in v ta namen je bil tudi ustvarjen. Ideja narodnega edinstva zavzc ma vedno močnejše korenine v slovanskem s"etu. Pot kraljevskega para v Zagreb je največjega pomena. Po smrti hrvatskega kralja Svačiča, ki je bil pred 800 leti pri Gvoždu premagan od madjarskega kralja Kolomana, Hi vati niso imeli vladarja svoje krvi. Zato so z navdušenjem pozdravili vnuka Karadjordja, ki je kri njihove krvi. Velikega dela ujedinjenja jugoslovanskih plemen ni izvedel samo kralj Aleksander, temveč ves jugoslovanski narod pod njegovim vodstvom. Radi tega je kralj Aleksander ena najznamenitejših osebnosti Evrope. Boril se je v dveh balkanskih vojnah in v svetovni vojni. O priliki tragičnega umika preko Albanije ni niti trenutek zapustil svoje vojske. Ko je 1. 1929. pretila državi propast, je kralj Aleksander vzel vso oblast v svoje roke. Delo v zadnjih letih pod kraljevim vodstvom je prava in vzorna slika edinstva slovanskih plemen. Izid občinskih volitev v Nemčiji — — — Berlin, 2. marca. AA. Pričakovanja, da bodo narodni socijalisti pri občinskih volitvah v Brunsvvicku nazadovali, se niso uresničila. Po zadnjih rezultatih so narodni socijalisti v primeri s splošnimi volitvami meseca septembra nekoliko napredovali. Največ so pridobili pri teh volitvah komunisti, ki so zelo narasli na račun socijali-stov. Nemški nacijonalisti in srednje stranke so izgubile na glasovih. Volitve v Brunsvvicku smatrajo politični krogi za nekako merilo političnega položaja v Nemčiji, posebno pa še, ker vladajo v tej deželi narodni socijalisti. Časopisje ne pretirava narodno - socialističnega uspeha, kljub temu pa odkritosrčno priznava, da pohod ekstremističnih strank ni ustavljen, in se tolaži, da je naraščajoča brezposelnost v glavnem kriva izidu občinskih volitev v Brunsvvicku. Zagonetna smrt fašistovskega generala Grazianija Oblasti so mnenja, da so generala vrgli iz vlaka neznani zločinci Umor najbrže političnega značaja Livorno, 2. marca. v. Tukajšnji listi >11 Telegrafo« poroča o rezultatih preiskave, ki so jo uvedli zaradi nesrečne smrti generala Grazianija. List piše, da so nekateri preiskovalci mnenja, da se general Gra-ziani ni ponesrečil, marveč, da so ga neznani zločinci ubili. General Graziani je namreč padel iz voza prvega razreda brzo-vlaka, ki je vozil po levih tračnicah preko desnih tračnic daleč od vlaka. Ce bi se bil ponesrečil, bi moral pasti tik ob vlaku na tla in bi ga najbrže kolesa vagonov razmesarila. Na drugi strani so pa tudi zapahi pri železniških vozovih prvega razreda tako varni, da je skoraj nemogoče, da bi se bila vrata sama odprla in da bi bil general po nesreči padel. Preiskovalne oblasti izključujejo tudi roparski umor, ker so pri generalu našli 5.600 lir. Vsekakor pa je čudno to, da v kupeju, ki je v njem potoval general Graziani, niso našli nikake prtljage, ki jo je moral general vsekakor imeti spričo tako dolgega potovanja iz Rima v severno Italijo. Iz poročila navedenega lista se da razbrati, da je bil umor generala Grazianija bržkone političnega značaja. MacDonaldova vlada v mučni zagati Konec sodelovanja med Lloydom Georgeom in MacDonaldom London, 2. marca. p. Kljub veliki važnosti uspehov, ki sta jih dosegla v Parizu in Rimu ministra Henderson in Alexander, je javnost pod globokim vtisom poraza, ki ga je doživela MacDonaldova vlada v vprašanju spremembe zakona o delovanju delavskih zvez. Sedanja delavska vlada je smatrala za eno svojih glavnih nalog, da odpravi omejitve, ki jih določa zakon iz leta 1926. glede svobode stavkanja. Ravno v tem velevažnem vprašanju pa je doživela poraz, ki jo stavi v zelo kočljiv položaj na-pram pristašem laburistične stranke. Poraz so povzročili liberalci, ki so v tem vprašanju potegnili s konservativci. Stavili so svoj spreminjevalni predlog, s katerim so definirali kot nepostavno vsako ono stavko, ki bi ogrožala nacijo kot celoto ali en njen del, njeno sigurnost in njen blagor s tem, da bi ovirala prehrano, dobavo vode, kuriva in svetlobe, ali pa dobavo zdravil. Vladni krogi naglašajo, da bi taka definicija imela za posledico, da bodo sploh vse stavke brez izjeme nepoetavne, tako da bi de avske zveze uživale večje pravice, če ostan« v veljavi zakon iz leta 1917., ki ga je hotela MacDonaldova vlada sedaj odpraviti. laburistični list >Daily Herald« pravi, da je ta liberalni izprominjevalni predlog napoved vojne s strani liberalcev proti delavskim zvezam in da predstavlja Odhod dr. Curtiusa na Dunaj Berlin, 2. ‘marca. AA. Zunanji minister Cur- zmago sira Johna Simona nad Lloydom Georgeom v liberalni stranki. Spreminjevalni predlog liberalcev je bil, ket že javljeno, sprejet s 37 glasovi proti 31. Vsi liberalci v dotični komisiji so glasovali s konservativci in s tem je prenehala ona podpora, ki jo je Lloyd George stalno nudil MacDonaldovi vladi v vseh kritičnih položajih. Trdi se, da je Lloyd George spremenil svoje dosedanje stališče zato, ker se je bal, da njegov tekmec v stranki John Simon pridobi preveč na popularnosti in s tem zasenči njegovo avtoriteto. Vprašanje, o katerem se živo razpravlja, je, ali bo MacDonald v tem svojem porazu enostavno odnehal in pustil zakon o omejitve’ stavkovne svobode delavskih zvez nespremenjen, ali pa bo skušal najti kako drugačno rešitev. Izgleda, da mu bo vodstvo delavskih zvez svetovalo, naj liberalnega predloga ne sprejme. Nadaljne vprašanje je, kakšna bo reakcija delavske vlade proti liberalcem, posebno glede votilne reforme, glede katere je bil sklenjen molče sporazum med liberalci in laburisti. Spričo koncesij, ki so jih dali ti poslednji liberalcem v tem pogledu, je bil MacDonald gotov, da mu bo liberalna stranka pomagala do konca. Zadnji dogodki pa dokazujejo, da je bilo to upanje neutemeljeno. skih narooov. u j- ^ ^ aJ n()coj y uradne posnte ua Du. nejša, ker še ni tako dolgo od tega, ko s Avstrijsko časopisje objavlja zelo prisrčne • :i~ vra n^rtGUArnPHI Tnpfttll (la I J , v . . I . je govorilo celo na odgovornem mestu, da čakajo Evropo že leta 1932 burni dogodki. Mesto teh bo doživela Evropa v letu 1932 veliko razorožitveno konferenco, katere glavni namen bo ta, da baš take dogodke prepreči. Z rimskim sporazumom je zmagala ona linija evropske pomirljive politike, ki se je pričela v Locarnu in ki se je kljub vsemu odporu desničarskih in levičarskih skrajnežev uspešno nadaljevala in končno tudi zmagala. Jugoslavija, ki je bila vedno naj-odločnejše za mir in sporazumno politiko med evropskimi narodi, se rimskega sporazuma le veseli, ker se z njim potrjuje pravilnost jugoslovanske miroljubne politike Rimski sporazum je uspeh, velik uspeh, h kateremu je treba njegovim ustvarite-ljem, zlasti pa angleškim in francoskim po litikom le čestitati. Ni pa če rimski sporazum vse, kajti še polno vprašanj je osta- lo nerešenih; in med temi vprašanji je zlasti kočljivo manjšinsko vprašanje. Ni mogoče govoriti o trajni gotovosti miru, dokler se teptajo najelementarnejše pravice manjšin. Temu spoznanju naj bi odprl pot rimski sporazum in potem šele bo pozdravne članke in izraža željo, naj bi se vezi med obema sorodnima državama še bolj utrdila. Otvoritev lipskega velesejma Leipzig, 2. marca. AA. Včeraj je bila na slovesen način otvorjena velika llpska razstava. Otvoritve so se udeležili mnogi poslaniki tujih držav. Razstavo Je prvi dan obiskalo nad 100 tisoč ljudi. Razstavilo je 9017 tvrdk. Glavno obeležje letošnje te sejmske razstave Je obče znižanje cen. Prekooceanski polet letala »Do X« Lizbona, 2. marca. AA. Po poročilu iz Las Palmasa je odpotoval kapetan nemškega vele-letala »Do X« Christiansen v Friedrichshafen, kjer se bo z vodstvom tvrdke Dornier domenil o nadaljnem poletu tega letala. Na letalu bodo sredi tega tedna končali vsa popravila, tako, da za nadaljevanje poleta ne bo več tehnične zapreke. Odlet preko Oceana zavlsl samo Se od vremena. Letalo bo odplulo po vsaj priliki Se v prvi polovici t. m. v resnici doseženo sodelovanje evropskih nurodov. Prvi veliki uspeh je dosežen, ali ostal bo le polovičarski uspeli, če ne bo rodil spoznanja, da nihče nima pravice vršiti potujčevanja in to celo v tako okrutni obliki, kakor se danes ponekod dogaja. Ameriški turisti v Dubrovniku Dubrovnik, 2. marca. k. Davi je prispel lz Benetk veliki parnik »Express of France« s 400 ameriškimi turisti. Ameriški turisti so se sprehajali po mestu v več skupinah in si ogledali mestne znamenitosti. Mnogi so se z avtomobili odpeljali v okolico. Ameriški turisti so bili zelo vzhičeni' in navdušeni za prirodne in zgodovinske lepote mesta in njegove okolice ter so se pritoževali, da so Jim odmerili tako kratek čas za bivanje v Dubrovniku, ki jim neobičajno dopade. V Benetkah so imeli še p: več časa, a tu si niso mogli niti pošteno oglecril mesta. Ameriški turisti so takoj nadaljevali svoje potovanje v Kotor in Atene. Za duhovniki še zdravniki Trst, 2. marca. v. Predsednik tržaške zdravniške zbornice Je pozval vse slovenske zdravnike v tržaški pokrajini, naj si zaradi bližnje revizije seznama zdravnikov pri policijski oblasti oskrbijo moralno in politično izpričevalo. V fašistovskem smislu pomeni to, da preti vsem slovenskim zdravnikom v tržaški pokrajini izključitev iz zdravniške zbornice. Zahtevana izpričevala izstavljajo podestati na podlagi poročila s policije. Ker pa smatra fašistovska policija vsakega slovenskega intelektulaca za politično nezanesljivo osebo in ker ima predsednik zdravniške zbornice pravico izključiti vsakogar, ki »deluje proti državi«, to se pravi proti fašizmu, je jasno, kakšen namen je imel poziv predsednika tržaške zdravniške zbornice na slovenske zdravnike. Lani so pri reviziji zdravniškega seznama izključili prvega slovenskega zdravnika. Vse kaže, da pridejo sedaj na vrsto še vsi ostali. Imenovanja Beograd, 2. marca. AA. S sklepom prometnega ministra in v soglasju s predsednikom ministrskega sveta Je postavljen inž. S. Sublc v 1-7 v Ljubljani za šefa tamkajšnje sekcije. Odlikovanje Beograd, 2. marca. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja in na predlog ministra za pravosodje je odlikovan z redom Sv. Save 3. stopnje dr. Leo Mastnak, apelacijski sodnik v Ljubljani. Podaljšana veljavnost tarif Beograd, 2. marca. AA. Prometno ministrstvo Je pristalo na to, da se tarifa za izvoz ječmena in pol z ržjo zmešane pšenice, ki je v veljavi od 1. decembra 1930, podaljša do konca junija t. L Prav tako je podaljšana do konca istega meseca veljavnost tarife za izvoz tur-ščice. Zasedanje zveze jugosl. mest Beograd, 2. marca. k. V dvorani beograjsko mestne hiše je danes zasedal širši poslovni odbor Zveze jugoslovanska mest. Odbor se je sestal radi novega načrta zakona o mestih. 0 tem načrtu so danes strokovno diskutirali. Rezultate svojih razprav bodo red igirali in končni tekst načrta predložili VZS za uporabo pri sestavljanju definitivnega zakonskega načrta. Na današnji seji so bili prisotni poileg drugih župan dr. Puc, podžupan Jarc in občinska svetnik Tavčar iz Ljubljane, župan dr. Juvan, podžupan dr. Lipold pa iz Maribora. Zasedanje je dvoril predsednik zveze zagrebški župan dr. Srkulj. V otvoritvenem govoru je naglasil problem novega zakona o mestih. Ta zakon bo moral dati povoljnejše pogoje razvoju naših mest. Mariborski župan dr. Juvan, ki se je udeležil današnjega zasedanja odbora ZJM, je interveniral tudi pri merodajnih ministrstvih zaradi nekaterih vprašanj, ki zadevajo Maribor. Povsod »o pokazali razumevanje in dobro voljo za rešitev mariborskih problemov. Sava narašča Zagreb. 2. marca. k. Zaradi velike množine vode, ki doteka iz Dravske banovine, je začela Sava naglo rasti in je danes narasla že na 2*70 metra nad normalo. Ce narase še za 30 cm, bo odrejena varnostna služba na Savi. Poplave na Ogrskem Budimpešta, 2. marca. d. Iz vse države prihajajo poročila o velikih povodnjih. V preplavljenem ozemlju komitata Raab je položaj kritičen. Preplavljene občine eo še vedno pod vodo, tako da je treba promet vzdrževati s čolni. Mnogo hiš se je podrlo, nekatere vasi pa so izpraznili. Straži jih orožništvo, da prepreči plenjenje. Voda je dosegla že tudi mesto Raab, kjer stoje nižja obrežja pod vodo. Aretacija dveh nemških duhovnikov v Italiji Božen, 2. marca, n Včeraj so v Bozenu aretirali patra Arnolda iz benediktinske opatije pri Bozenu: Aretiran je bil tudi duhovnik Josip Rottensteiner, ki si je s patrom Arnoldom dopisoval. Oba sta bila aretirana, ne da bi se vedelo, kakšni so razlogi za to. Vila Trockega zgorela do tal .Carigrad, 2. marca. AA. Včeraj je ob Mar-marskem morju pogorela vila, v kateri je živel bivši sovjetski vojni minister Trocki po izgnanstvu iz Rusije. Sumijo, da so ogenj podtaknili. Trocki in družina so se rešili v vsej naglici ter se nastanili v hotelu. Vila je pogorela do tal. Ogenj je popolnoma vpepelil arhiv in veliko knjižnico. Trockemu se je posrečilo rešiti manuskript drugega zvezka zgodovine ruske revolucije, ki Jo piše že več časa. Razen tega je rešil nekoliko gradiva za druga znanstvena dela. Pariz, 2. marca. AA. Poročajo iz Carigrada: Na otoku Prinkipos v Marmarskem morju je Izbruhnil požar v vili Trockega. Trockij se je z družino vred rešil. Dognano je, da požar ni bil podtaknjen. Dovolitev popusta na železnici Beograd, 2. marca. AA. S sklepom prosvetnega ministra so odobreni popusti za polovično vožnjo na mednarodno razstavo »Otrok, njega higljena in vse, kar zraven spada«, ki bo od 1. maja dalje v Budimpešti. Popust velja za odhod od 25. aprila do 28. maja, za povratek pa od 1. maja do 5. Junija. Za blago velja železniška tarifa XIII. Zopet strupena megla v Belgiji ..Bruselj, 2. marca. AA. Nad TiUeurjem in Selessinom, Južno od Ličgea, se Je pojavila v soboto strupena megla. Po uradnih podatkih še ni znano, kako Je megla nastala. Do večera so prepeljali 30 oseb z znaki zastrupljenja v bolnico. Nekaj bolnikov se bori s smrtjo. Drobiž z vsega sveta Varšava, 2. marca. AA. Bolgarski slikar Sre-tan Dobrov je razstavil v prostorih varšavskega »Slovanskega društva« krajinske slike iz Bolgarije in Češkoslovaške. Od tam odpotuje Dobrov v Jugoslavijo, kjer bo takisto priredil razstavo svojih slik iz slovanskih krajev. Gothenburg, 2. marca. AA. Tu se Je potopil avto, ki je vozil preko zamrznjenega Jezera. Ker je bila ledena skorja pretanka, se Je vdrla. Pri tem je utonila neka gospa s tremi otroci, ki so bili v avtu. . .Buenos Aires, 2. marca. AA. Da se prepreči državljanska vojna, Je peruvijsko vojno bro-dovje zahtevalo, naj vodi provizorično vlado Cerro in uvede vojaško diktaturo. VREMENSKA NAPOVED. Dunaj, 2. marca. d. Večerna vremenska napoved meteorološkega zavoda za jutri: Zboljšanje vremena bo le kratkotrajno. Zjutraj hud mraz. Skupščina največje sokolske župe Saveza SKJ Izčrpna in lepa poročila župnih funkcijonarjev — Sokolska župa Ljubljana ima 52 edinic in nad 12.000 pripadnikov — Sokolska ideja se širi v vseh plasteh našega naroda bil izredno dobro obiskan in bo rodil gotovo lepih sadov. Mnogo pažnje je župna uprava posvečala Ljubljana, dne 1. marca. Sokolska župa Ljubljana, ena največjih in najstarejših v Savezu SKJ je imela danes na sokolskem Taboru svojo I. redno glavno skupščino ob polnoštevilni udeležbi društvenih delegatov. Od 52 edinic so manjkale samo 4. Zlasti razveseljivo pa je bilo dejstvo, da so bili na skupščini navzoči tudi delegati nanovo se snujočih društev oziroma čet. Točno ob 9. je otvo-ril glavno skupščino starosta br. dr. Pipenba-cher, ki je po uvodnih formalnostih najprej pozdravil zbrane delegate, zlasti pa saveznega odposlanca b. Branka asivkoviča iz Beograda, kateremu so zborovalci prirejali burne ovacije. Pred pričetkom dnevnega reda je bila med viharnim aplavzom odposlana pozdravna brzojavka starosti SKJ Nj. Visožanstvu prestolonasledniku Petru. Starosta se je nato zahvalil vsemu naprednemu časopisju za naklonjenost sokolskemu delu, nakar je v lepem in globoko zasnovanem programatičnem govoru pozval zbrane delegate na složno delovanje v znamenju sokolske požrtvovalnosti za dobrobit sokolstva ln države. Po govoru brata staroste se Je oglasil burno pozdravljen k besedi saveznl delegat br. Branko Zivkovič, prinašajoč pozdrave savezne uprave. V svojem zanosnem govoru je Izrekel laskavo priznanje sokolski župi Ljubljana, ki Je bila dolgo vrsto let jedro vsega sokolskega delovanja na slovanskem jugu. Govor brata živkoviča je bil sprejet z dolgotrajnimi ovacijami. Po pozdravu saveznega delegata, se je pred prehodom na dnevni red starosta br. dr. Pi-penbacher s pljeteto spominjal umrlih bratov ln sester, zlasti pa nepozabnega brata Maleja, ki je v izvrševanju sokolskih dolžnosti položil svoje mlado življenje na oltar domovine za čast sokolstva in naroda. Sledila so nato poročila župnih funkcijonarjev. Tajniško poročilo je podal zelo izčrpno neumorni tajnik brat Stane Flegar. Uvodoma je orisal delovanje župe po ustanovitvi SKJ, setavo In delo župne uprave. Župna uprava je Imela pravni, organizacijski, gradbeni, gospodarski, zdravniški, narodno obrambni in statistični odsek. V letu 1930 je bilo 11 rednih, 2 izredni in 1 odborova seja, poleg tega pa večji sestanek vseh ljubljanskih ln okoliških društev. V svrho še boljšega spoznavanja dela posameznih društev je bila župa razdeljena na 6 okrožij. Upravno poslovanje župe in društev je bilo prav živahno in z malimi Izjemami dokaj točno. Največja župna prireditev Je bila župni zlet v Ljubljani o blnko-štnih praznikih, ki je dosegel lep moralen uspeh, gmotni pa, z ozirom na to, da je bil čisti dobiček namenjen kot podpora za ekspedicijo telovadcev v Beograd, žal zelo minimalen. Vseso-kolskega zleta v Beogradu se Je udeležila v zelo častnem številu. Deputacija župne uprave se je udeležila čajanke na dvoru, meseca avgusta pa je bil br. starosta dr. Pipenbacher v avdijencl na Bledu pri ministrskemu predsedniku, kjer so mu sokolski zastopniki predložili težnje in potrebe sokolstva. V častnem številu se Je župa udeležila sprejema g. ministrskega predsednika 9. novembra v Ljubljani. Mednarodne tekme v Luksenburgu se je udeležila vrsta, sestavljena večinoma iz telovadcev ljubljanske sokolske župe. Krasen uspeh naših tekmovalcev pa je grenila nenadna in tragična Izguba nepozabnega brata Maleja, ki se Je ponesrečil pri tekmovalni telovadbi. Sokolstvo na domači zemlji mu Je priredilo sijajen pogreb. V zgodovini sokolstva bo njegovo ime vklesano z zlatimi črkami za večno. Slava borcu br. Maleju! Nadaljnih prireditev se je udeležila župna uprava: proslave 80-letnlce predsednika C SR br. T. G. Masaryka, vseslovanskega gasilskega kongresa v Ljubljani, odkritju Cankarjevega spomenika na Vrhniki, razvitja praporov jugoslovanskih polkov v Beogradu ter sprejema zastave 40. pešpolka v Ljubljani. Novemu banu br. dr. Marušiču in novemu komandantu dravske divizije generalu Bogoljubu Iliču se je poklonila posebna župna deputacija. Proslave 1. decembra ln rojstnega dneva NJ. Vel. kralja se je župa udeležila v katoliški in pravoslavni cerkvi po deputaciji v kroju. V minulem letu se je vršil tudi 14-dnevnl prednjaškl tečaj, ki je ustanavljanju novih sokolskih društev in sokolskih čet. Opaža se veliko zanimanje za sokolsko stvar po deželi, zlasti v takih krajih, kamor je bil dosedaj Sokolu precej težak dostop. Veliko pomoč ln razumevanje so nudili posameznim sokolskim edinlcam sreski načelniki, med katerimi delujejo nekateri kot aktivni sokolski delavci (Kamnik, Litija in Kočevje). Izredno naklonjena Je bila sokolstvu tudi banska uprava ln mestno načelstvo v Ljubljani. Sokolska župa Ljubljana je štela z ustanovitvijo SKJ 34 društev, obnovljena so bila 3, od novomeške župe pa se je priključilo 1 društvo. Vrše se priprave za omnovitev 3 društev, nonovo se snuje 7 društev oziroma sokolskih čet. Vsa ta društva ln čete čaka trdo delo in bo treba z dejanji in delom pokazati uspehe in napredek in to predvsem v telovadnicah In na prosvetnem polju. Upravno poslovanje župnih društev se Je mnogo izboljšalo tako, da lahko prištevamo skoro dve tretjini društev župe med najboljša. Poročilo načelnika brata Vrhovca. Župno načelnlštvo Je štelo 15 članov ln članic. Vse delo je bilo posvečeno pripravam za župni zlet ln vsesokolskl zlet v Beogradu. Zupnl zlet se je vršil v Ljubljani o blnkoštlh, ki je pokazal napredek v primeri z nastopi v prejšnjih letih. Zal, da ni bila udeležba taka, kot bi morala biti z ozirom na največjo župo saveza SKJ. število telovadcev in telovadk pri prostih vajah ni zadovoljilo, tudi povorka po mestu bi bila lahko številnejša. Izvedba prostih vaj Je bila pri vseh oddelkih v splošnem dobra. Vsesokolskega zleta v Beogradu se je udeležilo 120 naraščajnikov in 60 naraščajnic, glavnih zletnih dni pa okoli 500 članov in 200 članic, od teh 186 telovadcev in 150 telovadk. V sprevodu je korakalo z godbo Sokola I na čelu 245 članov, 126 članic ln 21 praporov. Tekem se je udeležilo 51 naraščajnikov, 30 naraščajnic, 73 tekmovalcev in 31 tekmovalk. V tekmi za slovansko prvenstvo je zasedel 8. mesto br. Malej, član Sokola I., meč kralja Aleksandra pa si je priborila pri tekmi v višjem oddelku vrsta Ljubljanskega Sokola. V savezni tekmovalni vrsti na mednarodni tekmi v Luksenburgu je bilo 7 bratov. Uspehi so bili zelo častni, dasl je neizprosna usoda iztrgala iz tekmovalne vrste br. Maleja. Bratom tekmovalcem Iskrena zahvala, blagopolcojnemu bratu Maleju, sokolskemu borcu, pa večna slava. Med letom sta se vršila župni prednjaškl tečaj in smučarski tečaj, ki sta oba prav lepo uspela. Društvenih javnih telovadnih nastopov Je priredilo 26 društev, ki so uspeli prav zadovoljivo. Župna statistika z 31. decembrom 1930 izkazuje, da telovadi 805 članov t. j. 13% in 435 članic t. J. 22%. Skupno je telovadilo v 1245 urah 21.119 oseb, povprečno 101 oseba na uro. Zupnl prednjaškl izpit Je položilo 4 bratje in 1 sestra, društveni Izpit pa 17 bratov ln 4 sestre. S pozivom na vestno pripravo za vsesokolskl zlet v Pragi in čim večjo štednjo je zaključil br. načelnik svoje lepo poročilo. Prosvetno delo v župi. Obširno poročilo o prosvetnem delu je podal prosvetar br. inž. Lado Bevc. Po navodilih saveznega T. O. je župni p. o. organiziral proslavo Masarylcove 80-letnice, češkoslovaškega narodnega pi'aznika ln državnega in sokolskega praznika 1. decembra. Zupnl prosvetni zbor se Je vršil 4. maja ob polnoštevilni udeležbi. Proslava 1. decembra se je vršila pri vseh župnih društvih. Statistična poročila o prosveti Je predložilo 31 društev. Iz teh poročil je razvidno, da so imela društva 113 prosvetnih sej, 339 nagovorov 'pred vrsto, 148 predavanj, 99 zabav in 104 izlete. V knjižnicah teh društev je 2324 knjig strokovne in 10825 drugačne vsebine. Župni p. o. je stopil v stik z oddajno postajo Radio Ljubljana zaradi omogočanja sokolskih predavanj po radiu. Ta predavanja so se uvedla v mesecu aprilu in so trajala do vsesokolskega zleta v Beogradu, enkrat tedensko. Sokolska društva so imela živahne stike tudi z ZKD v Ljubljani, ki jih je podpirala s predavatelji In filmi. V splošnem se more trditi, da je bilanca prosvetnega dela pokazala trdno voljo do trajnega napredovanja. Statistika župe. Sokolska župa Ljubljana Je imela dne 30. junija 1929 po mali statistiki 32 društev in 2 odseka, tedaj 34 edinic z 6420 pripadniki. Po statistiki 31. decembra 1930 pa 46 edinic z 11.701 pripadniki ln sicer 8056 članov in članic, 1276 moškega in ženskega naraščaja ter 2369 oboje dece. Poročilo gospodarskega odseka. Gospodarski odsek župe pod predsedstvom br. dr. Kambiča je bil osnovan z namenom, da ima v stalni evidenci vse možnosti župnih dohodkov, ki naj omogočijo redno izvrševanje župnega delokroga, kateri se je z ustanovitvijo SKJ znatno razširil. Kot prvo pomoč župi je naklonila kr. banska uprava 30.000 Din, ki je s tem omogočila tehničnemu odboru župe, da se je z večjo vnemo posvetil vzvišeni nalogi za telesno vzgojo. Tudi iz proračuna banske uprave za leto 1931-32 je obljubljena župi denarna pomoč za širjenje sokolstva med najširše plasti našega naroda. V splošnem Je finančno stanje društev precej težko, zaradi plačevanja obresti In amortizacijskih obrokov dolgov za sokolske domove. Lastne sokolske domove ima 19 društev v vrednsti 18,000.00 Din, katero lmovlno pa bre-mene dolgovi v znesku 6,632.460 Din. Sokolska župa je predložila Savezu obširen elaborat in poseben načrt »Pravilnika o konvertiranju in konsolidaciji dolgov sokolskih domov. Celokupni promet župe je znašal 1,219.587 Din. Sledila so nato poročila gradbenega odseka, predsednik brat inž. Albert Poženel, zdravniškega brat dr. Franta Mis ln narodno obrambnega brat dr. Riko Fux. Vsa poročila so bila z zadovoljstvom sprejela na znanje. Po poročilih župnih funkicijonarjev, ki so bila vsa soglasno sprejeta, je podal v imenu revizijskega odbora poročilo brat Franjo Medič, izrekel pohvalo župni upravi, br. blagajniku in bratu knjigovodji ter predlagal absolutorij, ki je bil soglasno odobren. Skupščina Je nato soglasno odobrila župni porez In po daljši debati proračun za leto 1931. Zatem je povzel besedo savezni delegat br. Zivkovič, ki je v daljšem govoru pojasnil razne gospodarske zadeve saveza, žup in društev ter je zlasti povdarjal, da je vsesokolskl zlet v Beogradu uspel v moralnem in gmotnem oziru. Glede prireditev v letu 1931 je bil na predlog načelnika brata Vrhovca soglasno sprejet predlog, da se župni zlet ne vrši, pač pa se bodo vršili 3 tečaji in župne tekme na orodju in v lahki atletiki. V letu 1932 pa bo župni zlet, na katerem bo župa pokazala v koliko se je pri-na katerem bo župa pokazala, v koliko se je pripravila za zlet v Prago, kamor bo šla v čim večjem številu. Nadalje Je bilo odobreno, da župa nastavi stalnega župnega prednjaka z mesečnim honorarjem. Nato je bila soglasno odobrena nova župna uprava, ki bo predložena savezni upravi v potrditev. V upravi so sledeči bratje ln sestre: starosta br. dr. Pipenbacher, I. namestnik staroste br. Milko Krapež, II. br. dr. Riko Fux, načelnik Lojze Vrhovec, načelnica Adela Muži-nova, namestnik načelnika Tomo Burgstaller, namestnica načelnice Mica Kržetova, prosvetar inž. Lado Bevc, tajnik Stane Flegar, blagajnik Fran Slana, člani uprave: Dermelj, Erbežnik, dr. Kambič, dr. Kandare, dr. Šubic, inž. Poženel, Ludvik, Milost, dr. Mis, šaplja, Štravs, podpolkovnik Knez, namestniki dr. Kuhar, Kogovšek, dr. Mole, švajgar, Pogornik, Rus ml., Arko ml., dr. Karba, Klemenc in dr. Papež, nadzorni odbor: Medič, Kocijan, Franke, Lovšin, Pa-ternost, dr. Krvelj, Tavčar, Rozman, Koch in Zidarič, častno razsodišče bratje dr. Dragotin Treo, dr. Vladimir Ravnihar, dr. Stanko Lapajne, Josip Janša, Andrej Rape, namestniki dr. Fran Lokar, Janko Bleiweis in dr. Albin Kandare. Pri slučajnostih so stavili bratje delegati celo vrsto vprašanj in predlogov, ki so pokazali, da je vsem pri srcu razvoj in prospeh sokolstva v ljubljanski župi. Soglasno je bil sprejet tudi predlog, da se vrši spominska svečanost ob 10-letnlci smrti br. dr. Oražna kar najsvečaneje po vseh društvih, v Ljubljani pa bo slovesnost v nedeljo 15. t. m. na pokopališče pri Sv. Krištofu. Debata je bila vseskozi stvarna in mirna ln so bili vsi sklepi soglasno odobreni. Brat starosta se je nato zahvalil vsem delegatom in zaključil ob 13. I. glavno skupščino. Zdravo! Poslužujte se za oglašanje »Jugoslovana«! Obisk Hudožestfveniliov (Reviitor, Bela garda v Ljubljani). Kadarkoli nas obiščejo Rusi s svojo gledališko umetmositjo, vs3lej je majhen praznik za na«. Zal'nam je, da nimamo več prilike, videti Moskovski Hudožestvenii teater v celoti, kakor se je pred leta oglasil pri nas. Toda Rusi nam vedno prinesejo dovolj vsega: videti samo igro Pavlova ali pa Grečeve, je nekaj tako izrednega in dragocenega, da moramo biti Rusom hvaležni za vse. Prvi večer so naut dali Gogoljevega Revizorja v režiji G. Rakitina. Dasi smo to komedijo že nekajkrat videli v domači uprizoritvi in v gostovanju Rusov, je vendar občinstvo popolnoma napolnilo gledališče; Revizor pa je tudi v resnici delo tako globokega in večnega pomena, da se ga človek nikoli ne bo mogel utruditi. Lik mestnega načelnika, ki ga je poda'. Pavlov, se je nad vsemi vzpenjal do višin taike neposredne, resnične umetn-osti, s kakršno pač nismo razvajeni; enako nas je razgibala in navdušila G r e č e v a kot njegova žena. Vsak njurn pojav na odru, vsaka njuna gesta in poteza je navdala gledalce s tisto zamaknjeno pozornostjo, ki je lahko pač najlepše plačilo za vsa umetniška dejanja. )rugi večer so igrali Bulgakovo Belo gardo, dramatizacijo po romanu izza dni ruske revolucije. Bela garda nas je zanimala zlasti še zavoljo svoje zgodovinske snovi; pred nami se je razvijal fragment velike, siilne tragedije, ki se je odigrala v največjem slovanskem narodu z borbo proti stari in za novo obliko sveta. Vsa igra, ki smo jo gledali (režija Gireč), je vemo in intimno dihala vso težko tragiko, ki so fo preživeli oficirji belih gard, ves brezup njihovega boja in njihove ljubezni in vso neizbežno nuji! st revolucije, ki je čeznje pn»ia. Izmed igralcev je najbolj ogrel mladi Al ek in, ki je kreiral študenta Lariosiika in pa nemškega majorja von D usta, potem Zdanova in na Svoboda (kapitan Miši ejevski). jčinstvo je oba večera napeto sledilo dejanjem in ruske umetnike nagrajalo z obilnimi aplavzom. Frl. lutke v Narodnem domu (Prireditev Sokola in Čsl. obce). V nedeljo zvečer se je v dvoranici v Narodnem domu vršila tutkova predstava za odrasle in sioer je bila na sporedu Poceijeva fantastična igra Zdravnik, smrt in vrag. Dvorano je napol nilo domače razpoloženo občinstvo, med ostalim mnogo Cehov s konzulom g. ing. Ševčikom mi gos[>o. Predstava se je vršila pfi pogrnjenih mizah; v odmorih jii g. Jirnsek na klavirju občinstvo lepo kratkočasil. Lutkovna odseka ljubljanskega Sokola in Če-»koslovensike obce sta se s prireditvijo lepo postavila. Poctjeva igra je po svoji zgodbi In po svoijh sentencah tako lepa, živa im sodobna, da lahko nudi užitek tudi odraslemu in v kulturnih rečeh izbirčnemu .človeku; grobarjeva pesem na pokopališču je nekaj tal«) lepega, da človeka spominja na Shakespeareja in na popevke iz RUchmerjevLh dram. Inscenator se (e skrbno potrudil, vse scenerije so biile odlično lepe, prav tako lepe in izrazile so bile figure Več pozornosti pa bi bilo moralo vodstvo igre posvetitii tekstu — prevod je bil na nekaterih mestih kar hrapav in antigramatikalen — in pa recitaciji. Umetniško je ustrezal samo recitator doktorja Bacilaureusa. ki je bil v resnici skrbno naštudiran in poooln, in pa recitatorja Marice in grobarja. Ostali so bili več ali manj brez individualnega tona in brez finejšega razumevanja rtvari. Če bodo prireditelji poslei odpravili te n od o staitke — in z malo dobre volje in malo požrtvovalnosti se vse da — bodo s svojo lepo, vesetki umetnostjo nudili še mnogo dragocenega užitka in zabave. —r. REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI Drama. Začetek ob 20. uri zvečer. Torek, 3. marca: Zaprto. Sreda, 4. maroa: »Mereadetc. Red E. Opera. Začetek ob 20. uni zvečer. Torek, 3. marca: »Svanda dudakc. Red E. Sreda. 4. marca: »Nina nana, punčka moja...« Balet Figitnine. Red A. NARODNO GLEDALIŠČE V MARIBORU Torek, 3. marca ob 20. uri: »Bela garda«. Izven. Cu.id.tt.: Furnmcp Homan 13 Vedela je, da mu s takim načinom še najbolj impo-nira. Gotovo se je jezil v svoji notranjosti, da je moral nanjo misliti. In resnično: sam pri sebi jo je imenoval nesramno koketko. Na majhni, poleg stoječi mizici je začel igrati z vicontom Clerinontom ecarte, ne da bi se dalje zanimal za Villaflora in njegove naslednike. V ecarteju je bil mojster. Nikdar poprej bi mu ne bilo prišlo na misel, igrati v bližini lady Vavasourjeve in njene klepetajoče okolice, ker je bil zelo ljubosumen na svoj sloves najboljšega igralca v ecartčju in se je bal, da bi ta njegov sloves utegnil kaj utrpeti. Toda istočasno pa ni maral pokazati, da ga ni najmanje ne moti njen srebrni smeh in njeno koketno, vznemirljivo obnašanje. Igral je z gotovosjjo in tako premišljeno, da je lady Vavasourjeva za hip podvomila o svoji moči, zakaj skrivaj ga je opazovala. Naslanjajoč se na hrbet stolice je nepremično gledal v karte, kakor da je vse misli osredotočil v igro. To je nečimerno in zmage vajeno žensko dražilo in žalilo njen ponos. Sreča je bila naklonjena vicomteju, toda Farnmo-rovo izvrstno igranje je nasprotnikove dobre karte izpodbijalo. Vsi, ki so se zbrali okrog majhne mize, da prisostvujejo temu dvoboju, so morali priznati, da lord Cecii daleč nadkriljuje svojega nasprotnika. Najslabše karte je znal tako zrabiti, da se je izid igre nagibal k njemu vkljub njegovemu neugodnemu položaju. Zmaga je bila odvisna samo še od enega meta, ko je lady Va-vasour nenadoma vstala s svojega naslanjača ter se sklonila nad njegovo roko, kakor bi hotela prisostvovati njegovi zmagi. Pri tem se je z ustnicami tako približala njegovemu licu, da je čutil njen dih. Dvignil je oči in se srečal z njenim pogledom, ki ga je izpreletel kakor električen tok in omamil njegove čute, kakor da se je zrak hkratu napolnil s težko, omamno vonjavo. V nepazljivosti je vrgel iz rok nepravo karto in izgubil igro. V teku mnogo let je Farnmor prvič izgubil v ecartčju. Dasi je bila stvar sama na sebi brezpomembna, van-dar je v tem trenutku silno zasovražil žensko, ki mu je razvnela živce in ga zmedla. Bilo mu je, kakor da je padel madež na njegovo čast. Toda niti mišica se ni zganila na njegovem obličju; samo v očeh se mu je zabliskala jeza s tako strastve-nostjo, ki je bila znak njegovih prednikov. Celo zasmejal se je, ko je dejal: »Moj poklon, Clermont. Izvrstno igrate; potolkli ste mojstra. V Jokeyskem klubu vam r:e bodo hoteli verjeti.« Naslonil se je na hrbet stolice. »Vendar ni lepo od vas, lord Cecil, da ste me osramotili s svojim porazom, ko sem vendar pristopila, da vidim vašo zmago. Mislila sem, da ste najboljši evropski igralec v ecartčju,« je rekla zlobno lady Vavasour ter rahlo zmignila s svojimi snežnobelimi rameni. Izgovo- rila je te besede tako mirno in preprosto, dasi je dobro vedela, da je samo ona povzročila vso nesrečo. »Odkar je Bog raj ustvaril, milady,« je odgovoril z zateglim glasom, s katerim je vselej zakrival notranjo razburjenje, »je nastop ženske prinesel moškim izgubo.« Sama pri sebi se je nasmehnila. On je igro izgubil, ona pa jo je dobila. Farnmor ni vstajal zgodaj. Rad je videl, da so mu prinesli čokolado k postelji, in medlem ko jo je počasi srebal in kadil svojo jutranjo smotko, je pregledal došla pisma ali prelistal najnovejši roman. Navadno je bil med zadnjimi, ki so prišli k zajtrku. Toda tisto jutro po svojem prihodu v Vernonceaux je naredil drugače. Ko je Diaz prišel v njegove sobe pripravljat kople, je sveži jutranji zrak napolnil njegovo spalnico z vonjem vinogradov, jelkovine in rožnatih vrtov, da se je oblekel ter šel ven po stopnicah, vodečih naravnost iz njegovih sob na prosto. »Ah,« je pomislil, ko je stal na sivih kamenitih stopnicah in gledal preko parka, »tam doli v gostem grmovju so čakali nekoč ognjeviti občudovalci ljubezni željno grajsko gospo, dokler jim ni dala znamenja, da so šinili po tem skrivnem potu v njeno naročje. Obdajala sta ga poživljajoč hlad in tišina. Ni bilo slišali glasu razen gruljenja gozdnih golobov in šepetanja vetriča. Farnmor je vedel, da ni ob tej uri še nihče zbujen, ali da so vsaj vsi še v svojih sobah, izvzemšl služabništvo. Zato je bil presenečen, ko ga je, mimoidočega, pozdravil s terase dobro mu znani čisti glas. 5000 obiskovalcev na kuharski razsiavi Slavnostna otvoritev. — Kuharske umetnine prvega slovenskega kuharskega mojstra Forška. — Številen obisk z dežele. Ljubljana, 2. marca. Včeraj dopoldne se je vršila v Unionu slavnostna otvoritev II. kuharske razstave. Otvoritve »o se udeležile mnoge odlične osebnosti. Pokrovitelja razstave bana dr. Marušiča, ki je bil službeno zadržan, je zastopal podban dr. Pirkmajer. Prisotni so bili: pokroviteljski damski odbor: častna dvorna dama Franja Tavčarjeva, gospa soproga ministra za Sume in rude Gabrijela Sernečeva, gospa soproga podbana Marija Pirkmajerjeva in gospa županja Olga Pucova, dočim je gospa poslanika Anči Kramerjeva poslala pozdravno brzojavko, komandant Dravske divizijske oblasti general Ilič, komandant mesta general Popovič, predsednik višjega deželnega sodišča dr. Rogina, prorektor univerze dr. Dolenc, župan dr. Puc, konzularni zbor z generalnim konzulom dr. Pleinertom na čelu, načelnik za trgovino in obrt pri banski upravi dr. Marn, ravnatelj banovinskega odseka za tujski promet g. Velikonja, generalni tajnik zbornice TOI dr. Windischer, tajnik Delavske zbornice Uratnik, predsednik Zdravniške zbornice dr. Rus, poštni ravnatelj dr. Gregorič, predsednik gostilničarske zadruge Kavčič, predsednik trgovskega doma Jelačin st. in predsednik Zveze obrtnih zadrug Rebek. Vse zbrane zastopnike je v imenu poslovnega odbora pozdravil referent Delavske zbornice g. Kopač in prečital pozdravne brzojavke pokrovitelja razstave bana dr. Marušiča iii ministra sa trgovino Demetroviča. Z otvoritve sla bili nato poslani udanostni brzojavki Nj. Vel. kralju ip ministrskemu predsedniku generalu Živko-tižu. Po govoru g. Kopača je podban dr.Pirkma-]er čestital odboru k razstavi in želel, da bi prireditev v polni meri uspela. G. podban je nato proglasil razstavo za otvorjeno. Široka vhodna 4rata v dvorano so se na stežaj odprla, godba Dravske divizije pa je pod osebnim vodstvom tlžjega kapelnika podpolkovnika dr. Čerina zaigrala državno himno. Skozi špalir 12 lepo oblečenih mladih kuharic, ki so visoko pokrižale ogromne kuhalnice, so se gostje podali v dvora- 00. Mala Emil in Anica Babinek sta izročila pokroviteljicam krasne iopke. Razstava obsega vse tri sprednje prostore: glavno, belo In varandno dvorano. Razstavile so tvrdke, o katerih smo že poročali. Za danes se omejujemo le na razstavo naših kuharjev. Na odru, nad katerim Je med zelenjem postavljen Up kralja aleksandra, Je razslav. banket union. restavratorja g. Rista. Unionsko kuhinjo vodi raiomiraul kuharski mojster Babinek, ki mu pomagajo gg. Seidenglanz, Dolinšek, Špindler la Pobeiin. Po razstavljenih kuharskih umetninah sodeč se nam obeta izvrsten kuharski naraščaj. Največjo pozornost vzbujajo jedila, prirejena r.a tri bankete ob priliki bivanja ministrskega predsednika Zivkoviča v Ljubljani. Tik pod odrom Je razstavil mizo svojih specialitet prvi slovenski kuharski mojster Josip Foršek, doma izpod Grma pri Novem mestu. G. Foršek ima za seboj zelo pisano kuharsko živ-^enje. Izučil se je v Unionu pod Fialo, nakar se je udejstvoval v Novem Sadu. Od tam jo je mahnil v Francijo, kjer je bil uslužben v prvovrstnih hotelih. Deloma kot šef kuhinje, deloma kot kuhar se je naš mojster udejstvoval z velikimi uspehi v Nemčiji in v Švici. Iz Švice ga Je gnalo v Beograd, kjer je služil več let kot lef kukinje in kot kuhar v hotelih Ruski car ta Srbski kralj. V Beogradu je v kratkem po-srtal znana osebnost na kuharskem področju. Na kuharski razstavi v Beogradu 1. 1927. — te razstave so se udeležili najimenitnejši kuharji v državi — je odnesel II. nagrado. Kjer je bilo treba kaj posebnega pripraviti, so poklicali našega mojstra Forška. G. Foršek Je služboval kot šef kuhinje še v toplicah Doberni, pri Slonu * Ljubljani in nazadnje v Skoplju v hotelu Pa-vdz, ki ga ima v nujemu Slovenec Črne z Gorja pri Bledu. Na naši kuharski razstavi je razstavil mojster Foršek scampit z majonezo, hrbet srne na ori-jentalski način, Štajerski poulard a la Bristol, jastog a la Belleue, gosko a la Monte Carlo in šunko v aspiku obloženo. Vse te kuharske umetnine vzbujajo na razstavi največjo pozornost občinstva. Nasproti Forškove mize je razstavil krasno jedilnico g. Wund, Sef kuhinje pri Slonu. Ob-Stnetvo se najbolj zanima za umetniško izdelano masleno pašteto na tuluški način. Kuharske izdelke je še razstavil najmlajši gostilničar ljubljansko okolice g. Anton Duša, Id vodi skupaj z ženo Marico, bivšo kuharico Mikličevega hotela, znano gostilno Krušič v Zeleni janii. Razstavila sta: morskega pajka, divjo raco, laks salato, prekajeni hrbet na meščanski način in gnjat z maslom. S finim, umetniškim kuharskim okusom prirejena jedila kažejo, da se tudi naši gostilničarji v predmestjih trudijo, da zadoste zahtevam najbolj razvajenih ljubiteljev kuharske umetnosti. G. Anton in Ma rica Duša si pač nista mogla omisliti boljše reklame, kot jima nudi kuharska razstava. Razstavo je obiskalo včeraj okoli 2000 obiskovalcev, danes pa približno 1000. Številen je bil danes poset raznih gospodinjskih šol iz Ljubija. . te, z dežele ter ceJo iz Maribora. Prireditelji b 11. in popoldne ob 17. godba Dravske divi-e pod osebnim vodstvom višjega kapelnika g dr. Čerina. Jz Dravske banovine Cenjenim naročnikom! Današnji številki smo priložili vsem našim cenjenim naročnikom položnice poštne hranilnice in jih prosimo, da se jih čim preje poslužijo za plačilo tekoče in zaostale naročnine. Uprava. * d Kraljevska banska uprav« Dravske banovine razglaša: Glede na ponovne primere trgovanja s koncesijami za periodično prevažanje oseb se javnost opozarja, da obrtne koncesije, ki so podeljene le na ime prosilca, niso tržni predmet. »Nakup koncesije« ne ustvarja pravice do nje izvrševanja im tudi ne prejudicira prosti odiločbi oblastva, ali naj se kupcu, ki mora zaprositi za koncesijo na lastno ime, ta podeli aii ne. d Krajevnemu odboru Rdečega križa v Ljubljani je nakazalo »Društvo državnih poiliciijsikih nameSčenoev in upokojencev« Din 50, katere je daroval naši človekoljubni organizaciji gosp. Kretič Ivan, stražnik I. razreda. Iskrena hvala! d Prva seja poslovnega odbora Obrtne banke, podružnice v Ljubljani. V nedeljo 1. marca t. 1. se je vršila prva seja poslovnega odbora Obrtne banke, podružnice v Ljubljani, na kateri e bil izvoljen za predsednika g. Engelbert Fran-chetti, brivski mojster v Ljubljani, za podpredsednika pa g. Josip Rebek, ključavničarski mojster v Ljubljani. Centralna uprava je na podlagi predlogov, ki jih je stavila skupščina delničarjev iz Slovenije, imenovala poleg zgoraj omenjenih še kot člane uprave gg. Miroslava Urbasa, Karola Vidmarja, Lovra Pičmana, Jakoba Zadravca, Franja Bureša in I. Holebarja. Za ravnatelja podružnice je bil predlagan g. Rajko Ogrin, sedanji ravnatelj podružnice Obrtne banke v LjutomeiV. Obleke in klobuke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna Jos. Reich. 398—3 d Stavbinski delavci ca svoje pravice. St.iv-binski delavci so bili doslej prepuščeni samim sebi. Nihče se ni brigal za njih usodo, kar jih je drago stalo. Na vseh koncih in krajih so jih tziabljali. Posebno so to čutili naš’ domačini v 1 jubljani ob času stavbinske se.vje velik naval nekvalificiranega delmtva je dajal stavbenikom možnost, da so dobil! za najnižjo mezdo delavca. Ni se vprašalo za strokovno '..'tanje, ne za sposobnost, plača je bil faktor, ki je odločeval v glavnem. Stavbinski delavci Ljubljane in njene okolice so si pri Narodno strokovni zvezi ustanovili poseben »Odsek stavbinsVjh delavcev«, ki bo skušal urediti tudi pereče vprašanje tega delavstva. Odsek ima svoj poseben odbor, v katerem so samo priznani stavbinski delavci, ki jamčijo, da bo odsek imel uspeha. Stavbinski delavci pozivajo vse svoje še ne organizirane tovariše, da se čiinpreje organizirajo. V ta namen naj se zglasijo pri Narodno strokovni »vezi v Ljubljani, palača Delavske zbornice, II. nadstropje nad knjižnico Delavske zbornice, vogalni vhod. ARBOllIN preizkušeno in splošno priznano najboljše sredstvo za pomladansko zatiranje raznih škodljivcev in bolezni na sadnem drevju, dalje CEPILNO SMOLO najfinejše kakovosti priporoča sadjarjem in vrtnarjem tvrdka: »Chemotechna«, družba z o. z., Ljubljana, Mestni trg 10. d Franc Derwuschek umrl. Na svojem domu v Košakih pri Mariboru je v nedeljo popoldne nepričakovano umrl g. Franc Derwuseliek, mestni stavbenik in lastnik lajteršberške opekarne. Po kratki bolezni ga je Naj višji poklical k sebi v 67. letu. Pokojnik je bil v Mariboru in okolici mana osebnost. Kot stavbeniškega strokovnjaka so ga povsod visoko cenili. Zapušča žalujočo soprogo in hčerko, poročeno z inž. Rudolfom Kiffmanom. Pokopali ga bodo danes ob pol 16. V kapeli mest. pokopališča v Pobrežju bodo truplo blagoslovili, nakar ga polože v rodbinsko grobnico. N. p. v m.l Žalujočim sožalje! b Skupščina Istranov. Prosvetno podporno društvo »Istra« v Zagrebu je imelo svoj gluvni občni zbor v nedeljo, ki je potekel v najlepšem edinstvu in slogi. Na skupščini so zborovalci izrazili zahvalo nadškofu dr. Anti Bauerju zaradi okrožnice za obrambo pogaženih cerkvenih pravic našega ljudstva v Julijski krajini. d Vreme. Včeraj je kazal barometer v Ljubljani, termometer 0-6, relativna vlaga 00% milino, oblačnost 8. V Mariboru je kazal barometer 752'5, termometer —2, relativna vlaga 90%, »mer vetra N, oblačnost 10. Snežilo je v Zagrebu ta Sarajevu, deževalo pa v Beogradu im Skoplju. V Ljubljani Je bila najvišja temperatura 6-6, najnižja —‘8, v Mariboru —2, v Zagrebu 1, v Beogradu 1, v Sarajevu —1, v Skoplji! 4. Vsa opazovanja olb 7 uri Cjubljaaaa Torek, 8. marca 1931, Kunigunda. Pravoslavni: 18. februarja Sv. Lav. Nočno službo imata lekarni T r n k o c z y na Mestnem trgu in R a in o r na Miklošičevi cesti. * ■ Danes 8. marca ban Dravske banovine g. dr. Drago Marušič ne bo sprejemal strank. ■ Z občnega zbora pevskega druStva »Slavec«. Na sobotnem občnem zboru pevskega društva »Slavec« eta bila izvoljena za Častnega člana Jz drugih banovin 77.000 Din ji je izmaknil 1 V trgovini Gabaj v Knez Mihajlovi ulici v Beogradu se je pripetila v soboto nenavadno drzna tatvina. Žrtev premetenega tatu je bila nakupovalka v trgovini Ana Dadjanski, po poklicu poslovodkinja v neki beograjski trgovini. V soboto dopoldne bi morala izplačati neka menico za 75.000 Din. Zaradi tega je zjutraj dvignila v Narodni banki 77.000 Din in se na- Eotila v hranilnico, da bi izplačala menico. — 'enar je spravila v torbico poleg drugih papirjev in listin. Ko je prišla mimo trgovine Gabaj, se je domislila, da mora nakupiti neke predmete in je takoj stopila v trgovino, v kateri je bilo tedaj več kupovalcev. Razkazali so ji različno blago in med tem ko ga je ogledovala, je pozabila na torbico, katero je položila na mizo. To njeno nepazljivost je izkoristil neki lopov, ki je prišel v trgovino najbrže krast. S svojo tatinsko roko je izpraznil torbico na mizi. Ko je prišla Dadjanskijeva v hranilnico, je pred blagajnikom skoro okamenela, ko je opazila, da je njena torbica prazna. Vsa se je tresla in nervozno iskala po torbici, toda zaman. Uslužbenci so jo tolažili, češ, da je pustila denar kje doma, tedaj pa je Dadjanski padlo v glavo, da je bila okradena najbrže v trgovini, kjer je kupovala. Lastniku trgovine seveda ni bilo posebno dobro pri duši, ko mu je povedala, da so ji v njegovi trgovini izmaknili kar 77.000 Din. Po trgovini so vse preiskali, toda lopov je med tem že odkuril. Zločin varanega stražnika V soboto se je odigrala v Zemunu krvava družinska tragedija. Redar zemunske policije, Rudovan Vujič, je umoril svojo ženo Milko s tremi streli iz samokresa. Po zločinu se je Vujič sam prijavil policiji, ki ga je razorožila, zaslišala in zaprla. Vujič je izjavil, da se je oženil z Milko pred sedmimi leti. Milka mu pa že v začetku ni bila pokorna in je nadaljevala svoje staro življenje, ki ni bilo popolnoma neoporečno. Mož jo je karal, Milka mu je pa sicer obljubila, da se bo poboljšala, toda ostalo je samo pri obljubi. Radi ženine nepokorščine je prišlo v rodbini dostikrat do prepira in do pretepa. Končno se je Vujič odločil za ločitev od žene, ki mu je delala sramoto, kakor je izjavil. Pred dvema mesecema sta se res ločila in žena je zapustila Vujičevo hišo. Odtlej je možu, če je le mogla, nagajala. Kadar je Vujič imel službo, se je šetala nalašč pred njim s svojim ljubimcem, smejala se mu je v obraz in ga obkladala z nelepimi besedami. Vujič je zaradi tega mnogo trpel, ker so se mu prijatelji smejali. Zato je dejal na to, da bi Be njegova ločena žena izselila iz Zemuna in mu ne delala več sramote. Milka pa o vsem tem ni hotela nič «i'5ati in je živela naprej tako, kakor doslej, V soboto je prišetala s svojim fantom zopet mimo moža in se mu smejala. Vujič je nato odšel k njeni materi in Ji prigovarjal, naj svetuje hčeri, da se bo spametovala. Medtem je prišla domov tudi Milka in ker je redarja razburila s svojim jezičenjem, je Vujič vzel iz žepa samokres in ustrelil trikrat na svojo ženo. Vse te krogle so jo zadele v prsa in zrušila se je na mestu mrtva na tla. Vujič je bil v službi vesten in priden in njegov zločin je iznenadil njegove predpostavljene in vse njegove prijatelje. b Zveza bančnih in zasebnih uradnikov. V nedeljo so zborovali v Novem Sadu člani Udru-ženja zavarovalnih, industrijskih in trgovskih uradnikov v Vojvodinji in so sklenili, naj s<; njih udruženje spoji z Zvezo bančnih uradnikov kraljevine Jugoslavije v Zagrebu. Tako bo zastopala vse bančne, zavarovalne, industrijsko in trgovske uradnike v Jugoslaviji velika zveza s sedežem v Zagrebu. b Trije poskusi samomora v Subotici. V nedeljo Je imela subotiška rešilna postaja opravka kar s tremi ženskami, ki so hotele v smrt. Prva Je bila 15-letna Ilonka Bertič, hčerka učitelja ▼ Subotici. Zaradi nesrečne ljubezni je izpila neki strup. Odpeljali so Jo v bolnico, kjer se bori b smrtjo. Tndi Cakič Agata, ki je pa za 50 let starejša kakor Ilonka, je izpila večjo količino strupa v samomorilnem namenu, pa so ji Se pravočasno izprali želodec in jo rešili. Končno je hotela v smrt še neka Tereza Horvat, stara 25 let. Ker se je sprla s svojim fan toni, je izpila časo solne kisline. b Nesreča na Vrbasu. Gostilničar Boško Mihljevič v Banji Luki ima poleg svoje go stilne ob Vrbasu čoln, s katerim se prevažajo iz obrežja k drugemu obrežju njegovi gostje. V nedeljo ga je prosila neka neznana ženska, naj jo prepelje s čolnom čez reko. Gostilničar je poslal svojega fanta, naj opravi ta posel, ker se pa dolgo ni vrnil, je Sel gledat, kaj se ji zgodilo in je videl, da je neznanka padla v re ko in so jo z največjo težavo reSili. h Pekarski delavci sa odpravo nočnega de la. V nedeljo je zborovalo v Zagrebu okoli 400 pekarskih delavcev iz zagrebških pekarn. Raz pravljali so o zakonu, ki Je bil izdelan leta 1922 in s katerim je inšpekcija dela za Hrvat-sko in Slavonijo prepovedala nočno delo ▼ pe karnah. To prepoved so lastniki pekarn upošte vali leto dni, potem so pa zopet uvedli nočno delo. Delavci so poslali ministru sa socialno po litiko in banu Savske banovine resolucijo, v kateri prosijo oblast, naj prepove nočno delo v pekarnah, ker Je Škodljivo tako za delavca kakor za konsumenta. gg. Frančiška de Schiavi in skladatelj jubilant p. Hugolin Sattner. Pri volitvah je bil izvoljen naslednji odbor: predsednik Krajner Mirko, odborniki Gradišar Josip, Hofler Edvard, Jager Stanislav, Drnovšek Drago, Roš Boris, Berginc Mirko, Neret Ivan, Zupančič Srečko, Zupančič Alojzij, in Vončina Julij; revizorja: Blažil- Vladimir in Bizjak Ferdinand; odbornice: ga. Roti Roševa, gdč. Mira Otrinova, in gdč. Pavla fieinova. Zastavonoša je g. Boris Roš, namestnik g. Ludovik Logar, gospodar pa g. M. Per-les. ■ Valčkov večer priredi Sokol Ljubljana II, v soboto, 14. t. m. v veliki dvorani Kazine. — Godba prvovrstna. Vstopnina 10 Din. ■ Poljska drama na našem odru. V soboto 7. t. ni. bo premijera dratme »Dom osamelih lena«, ki jo je napisala polijska (pisateljica Nail-kmvska. Dramo režira gospa Marija Vera in ima izključno samo ženske vloge. i Danes sc ponovi prvič v letošnji sezoni »fevamda dudaik«, ki je dosegel kot pri nas, tudi na drugih večjih opernih odrih velik uspeh. Letošnja zasedba gUa-vmih partij je deloma spremenjena. Kot ropar Bab in sik y se predstavi g. Marčec, močno komično vlogo gilavarja-vraga poda g. Zupan, ostala zasedba kot pri preimijeri- ga Poličeva, ga Thienry, gg. Janko, Zupan, Ruirapel, Mohorič in drugi. Dirigent ravnatelj ravnatelj Polič. AJbomna E. ■I V sredo se vprizori zadnjič v tej sezoni »Nina nana, punčka moja in Figurtae«. Dirigent g. Štritof. Abonma A. — V četrtek 5. m. se vpri-sori po večletnem presledku krasna Charpen-tterova opera »Luiza«. Delo francoskega komponista Je polno melodijozne, zelo učinkovite glasbe, pretresljive dramatične visebiine, slika taiko bednega kot veselega pariškega nočnega življenja. Imena ravnatelja Poliča ta dr. Gavella amčita za prvovrstno izvedbo. Naslovno partijo poje priljubljena ga. Gjungjenac-Gavella, njenega partnerja lepo se nazvijajotSi g. Gosli?, očeta izvrsten interpret g. Primožič itd. Nove toulise so napravljene po načrtu g. Uljamiščeva. Po skušnjah in deilu sodeč, bo to ena izmed majjačjih v tej sezoni vprizorjenih opernih predstav. Vstopnice so v predprodaji. I Pevski večer najodličnejše koncertne pevke bo v petek 6. t. m. v Filharmonični dvorani. Ime koncertantke ge. Pavle Lovšetove je v vsakem pogledu absolutno jamstvo, da bo koncert na zredili umetniški stopnji. Znano pa je tudi, • kako srečno roko izbira gospa iz sklada svetovne literature svoj vsakoletni koncertni program. Vsakdo bo prišel na svoj račun, bodisi, občudovalci izredne tehnik« njenega glasu bodisi ljubitelji večno lepili melodij. Vstopnice so te v predprodaji v Matični knjigarni. ■ Del pevskih zborov, ki so včlanjeni v Hubadovi pevski žuipi bo koncertiral na velikem koncertu, ki bo pod vodstvom župnega pevovodje v nedeljo 8. t. m. popoldne ob 15. uri v veliki dvorani ljubljanskega Uniona. Trinajst Bborov nastopi pod vodstvom svojih dirigentov i iziazito jugoslovanskim sporedom. Polna dvorana naij bo delno plačilo pevcem, ki pridejo ta dan iz vseh strani v Ljubljano. Vstopnice od 80 Din navzdol prodaja Matična knjigarna. ■ Odprta noč in dan so groba vrata. Umrla je Helena Grilc, rojena PodbevSek, 71 let stara, zasebnica, Krakovska ul. 29. V bolnici so umrli: Ivan Kuštrin 74 let star, višji inšpektor državne železnice z Jesenic, Franc Pavlin, 14 let star, posestnikov sin iz Radomelj, in Pavla Feldstei-nova, 45 let stara, žena stavca Narodne tiskarne, Razpotna ul. 8. ■ O novem osnutku zakona o socijaliiein zavarovanju in njega nevarnosti za nameščence govori drevi ob 20. uri v salonu restavracije »pri Levu« na predavanju Društva zasebnih ni avtonomnih nameščencev poddirektor pokojninskega zavoda g. dr. Janko Vrančič. K temu važnemu in zanimivemu predavanju vabimo vse interesirane. Vstop prost. ■ Razburljiv dogodek na Karlovški cesti. Na Karlovški eesti Je pretepal sodarski pomočnik T. Emil svojega, v tovorni voz upreženega konja z blčevnikom tako neusmiljeno, da so ee pasanti nad trpinčenjem konja ugraSalt. T. so prijavili policiji. ■ Spored misijona v Ljubljani v vseh župnih eerkvah: V »oboto (14. marca): ob zvečer litanije z blagoslovom, nato »Pridi Sv. Duh« in uvodni misijonski govor. Ob nedeljah (15. in 22. marca) in praznikih (19. in 25. marca) bo zjutraj in dopoldne služba božja z misijonskimi govori kakor po navadi; popoldne v vseh župnih cerkvah ob pol 4. sv. križev pot, nato misijonski govor. Ob delavnikih: ob 5. zjutraj tiha sv. maša, ob pol 6. misijonski govor, nato sv. maša z blagoslovom, nato misijonski govor. V stolnici bodo.ob delavnikih tudi popoldne ob pol 4. misijonski govori in litanije. Po večernem govoru bo vsak dan zazvonil misijonski zvon ta vabil k molitvi za srečen izid misijona. Sklep »isijona bo na praznik Marijinega oznanjenja ob 4. popoldne. K obilni udeležbi vabijo ljubljanski župniki. Vabila bodo zaupniki (ce) prinesli vsaki družini. ■ Preprečen samomor. V nedeljo dopoldne Je bila rešilna poslaju telefonično obveščena, da se je na Lončarski stezi pod Grajsko planoto obesil na drevo neki moški. Člani reševalne postaje so takoj odhiteli na Lončarsko stezo in našli pod drevesom ležečega neznanca. Vrv, na katero se je obesil, se je namreč med tem odtrgala. Samomorilnega kandidata, v katerem so spoznali 37-letnega mestnega delavca Antona Z., so z rešilnim vozom prepeljali v bolnico, ker ga p« tam niso hoteli sprejeti, domov, kjer se je popoldne že zavedel. Torek, 3. marca 1931. a ►*. ’___________________ ■» vl» m Mestno načelstvo v Mariboru poziva vse v mestu stanujoče vojaške obvezance rojene v letih 1881 do 1905, ki so bolni in se čutijo za vojaško službo nesposobne, da se prijavijo med uradnimi urami od 2. do 7. t. m. pri mestnem vojaškem uradu na Slomškovem trgu štev. 11. Vsakdo naj prinese s seboj vojaško izkaznico in domovnico, da bo mogoče ugotoviti njegovo pristojnost. Invalidom in stalno nesposobnim ni potreba priti. in Zgodovinsko društvo v Mariboru, šesti večer mariborskih zgodovinarjev bo jutri v sredo 4. t. m. ob 20. uri v mitli sobi restavracije Narodni dom. Na dnevnem redu bo predavanje Zedinjene države Severne Amerike, njih nastoj in razmah do svetovne velesile. Vsi člani društva in vsi prijatelji zgodovine vljudno vabljeni. m Ilmložestveiiiki. Nocoj bodo odigrali Rusi Bulgaikovega dramo »Bela garda«, jutri pa, ako bo dovolj zanimanja, še Volkenštajnovo »Rusijo na .razpotju«. m Občni zbor Olepševalnega društva. V soboto zvečer je imelo tukajšnje Olepševalno društvo pod vodstvom predsednika g. dr. Lipolda svoj letošnji obrni zbor v Narodnem doinoi. Iz poročil doznavamo, da je društvo sodelovalo pri ureditvi kopališča na Mariborskem otoku, dobilo v upravo paviljon pri Treh ribnikih, dosegel se je sporazum s ISSK Mariborom radi razširjenja teniških igrišč, dobilo v upravo Denvusclikovo parcelo ob Prešernovi in Maistrovi ulici, ki jo bo ogradilo in zasadilo s cveticami, nadalje poslopje bivše kavarne »Park«, kjer bo prirejalo tudi cvetlične razstave itd. Po poročilu tajnika g. Kolarja šteje društvo 916 članov. Nadaljna poročila so podali blagajnik g. Knop ter preglednika gg. Boltavzar in Petrič, ge. Sohvvarzovi pa je bila izrečena topla zalivala za njeno neumorno delo. Pri volitvi je bil v splošnem izvotljen dosedanji odbor. m Rdeči križ. V soboto zvečer je bil v hotelu »Orel« letošnji redni občni zbor mariborskega Rdečega križa. Olvoril in vodil ga je podpredsednik g. dr. Vekoslav Kukovec. Po poročilih tajnika g. dr. Zorjana in blagajnika g. dr. Ko-vačeca ima društvo 91 rednih članov in 31.000 Din premoženja. Ferijalni koloniji na Pohorju, pogorelcem v Beli Krajini itd. je društvo izplačalo lani 12.000 Din podpor, v n oveni poslovnem letu pa bo posvečalo največ pažnje propagandi potom tilma. Pni volitvi so bili v odbor izvoljeni: dir. Jančič kot predsednik, dr. Kukovec in dr. čemič kot podpredsednika in drugi. |||.III.l93t VNEBOVZETJE** | m Poslovanje rešilne postaje v februarju. V mesecu februarju je poslovala rešilna postaja v 158 primerih in sicer pri 65 nesrečah in nezgodah, pri 57 obolenjih in 36 porodih itd. ter pri 1 samomoru In 1 poskusu samomora. V istem času je rešilni avtomobil prepeljal 112 oseb v bolnico, porodnišnico in sanatorije. Gasilci so bili trikrat alarmirani. m Mariborski Šahovski klub poziva svoje člane, da se danes popoldne polnoštevilno udeleže pogreba podpredsednika lndustrijca g. Franca Derwuschka. m Za Počitniški dom kraljice Marije pri Sv. Martinu na Pohorju bo priredilo Slov. žensko društvo 3. majnika, kakor je bilo že v jeseni javljeno, dobrodelno tombolo. Čisti dohodek se bo uporabil za zgradbo prepotrebnega kopališča pri tej lepi mladinski napravi. Društveni odboir se bo te dni obrnil na meščanstvo s prošnjami za prispevke z darili in pričakuje, da bo naletel povsod na uvideven, ugoden odziv. m Poroke. Pretekli teden so bili v Mariboru poročeni: Valter Blazina, zasebni uradnik in Ema Zel inska; Ivan Obran, ključavničar in gdč. Marija Sohrottova, gospodinja; Ivan Mamič, kovinar in gdč. Frančiška Meškova, šivilja; Stojan Kovač, inž. poročnik in gdč. Areta Tonvin-šikova, zasebnica ter Franc Poseb, delavec in gdč. Marija Dvoršakova, delavka. Bilo srečno! m Nalezljive bolezni. V času od 22. do 28. februarja je v Mariboru obolelo 27 oseb na nalezljivih boleznih, in sicer 22 na hrupi, 3 na da-viei in 2 na šenu. Umrl ni nihče. m Poplave. Zaradi tal en ja snega in deževja je reka Pesmica prestopila bregove in poplavila velike komplekse travnikov in polja ter e tem napravila precejšnjo škodo. Prav tako poročajo, da grozi nevarnost poplav ob Dravi v spodnjem toku in ob Muri v Prekmurju. f>cicvcxi2je po zvezdi večernici 3. Raketo so postavili v veliko, z vodo napolnjeno kotanjo, da je v njej plavala, od brega do vrat pa so položili desko, po kateri naj bi potniki prišli v njeno notranjost. Profesor Kozorog je skrbno pregledal vse naprave, odredil to in ono in se, spremljan od navdušene množice, napotil k poslovilni večerji v JUGOSLOVAN Stran 5 axs3Eaammm €p