Poštnina plačana v gotovini. Posam«*na številka Din 1*—. LETO IV. IMODNI DNEVNIK. Izhaja vsak dan opoldne, izviemSi nedelje in praznike. tfosočna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20'—, inozemstvo Din 30'—. Neodvisen političen list UREDNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 23. UPRAVNIŠTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 3. TELEFON ŠTEV. 552. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.633. ^ o našem evropskem škandalu. V,a^0 časopisje je silno ogorčeno, ker ^ Je opozicija s četrtkovo demonstracijo ‘°si-am°tila našo skupščino P o vsem svetom. To vladno časopisje Pravi, da je imela druga fred- jva m da ji ni bilo treba kompromitirati ®kupggine Bodi odkrito povedano, da tega mnenja ne. delimo, temveč da smo narobe silnd pesimisti, da ne verujemo v dpSf1103' niti drastične in edinstvene \T„'>IVSt!!aciie z nagim človekom. peJa^^ oro^e poslanca je inter-Doa ra* sarju Sckoloviču, W Vt« S®” i 51' ,w". . u’ Ker je ta pretepel do i uglednega mostarskega trgovca, še a° danes rešena. Kak0 brez uspeha so pri nas interpei-lia^e ^rast'čno tudi slučaj posl. aret°Vl6a-‘ Za časa 'volilnega boja je bil interni?- ^ 'dv'a drii zaPrt in ko je vsled javil h dr' SPah0 notr- min., je ta iz- > a se ni zgodilo nič protipostavne- 6epP^ je posl' Šumovič osebno Patrdu pravilnost vseh navedb interne- • Notranji minister in z njim vladal sM h?1 80 ve^ verie'i obdolženi policij-mn n i4 ko Pa obtožujočemu narodne-rmZ^ Tn' mojemu tovarišu. Kdo najin terpeiaoi^0^ §e ,V6rUie V u9peŠnost i« P^° ^asoPi*je je ogorčeno, ker se rS1 PfTlameil,tami princip, da je pri- pokazal°sv5r m Sej° skupščine in da Je nisi ni nrnv r*?6' ^oda to Vladno ČaiSO-pisje ni prav mč ocor^«« x ■ ■ seji zaklical policijski urad t,J a z-a 1 rodnemu poslancu Ko,kanOVlv!, j ^ poslanec! OVlcu, da ne bo Sicer pa v skupščino prinegeni lioi?\rni 'bil dru>?eSa’ ko živ c»rpu8 de. se T>r! , dlla večina trdi, da ni nasilja, da tudi na^odv* po zakonu in £e nastopl ne J' , Poslanec kot pnoa, se mu Sumovifa’ t ^ je dokazal 3lu^j P?5L no nrin i- a je bilo torej v škupsci- ftod udf CCTi>Us delicte in če ta ni umrl Dač živi P°^cij«kega uradnika, potem taJ*"?*1 lreba' ,da !e vladna večina onemela? m,>^an’ je Mesto da je vladna v«?i„ x >i raje premisli tole: Ves tede^0^11*’ gorilo o obtožbi proti notranje^f J6 8JS in vsakdo bi pričakoval, da Se ™: b0 tik ’Pred razPrav° v skupini ni pripetil nič nrotizakonitega. Tn^o b0 n1’.tlk Pred razpravo v sikup§6ini ne pred Uo niS protizakonitega. Toda na do i ' 6^er razprave je bil sredi Beograda ^ t ^ Pretepen človek in pretepel ga je »k- navadni žandar, temveč policij-* uradnik. In pri taki nezaslišenosti J človeku ne zavre kri? razno govoren je je, da bo vsled nage ^avn011^™^'6 Padei ugled države. Ze ° ve vsa tujina, da pri nas pre- Seja mariborske oblastne skup&ine Maribor, 26. febr. Včerajšnja seja oblastne skupščine se je. bavila z najrazličnejšimi predlogi, ki jih je pripravilo predsedstvo in pa razne politične sitran-ke. Največ dela se je posvetilo novemu poslovniku. Ta je v glavnem delo SLS, vpoštevale pa so se tudi želje opozicije. Dnevni rcn(lon’ 26- februarja. >Daily Express< ! ša°ghaja, da je v kratkem priča- f.*J>r6d Šanghajem velike in obločil-vlt '?vemo ™ južno kitajsko flKai|task armada v hitrih poho-d.h neprestano pr^ha proti g ju Te dm so prišli v Šangaj parniki polni vojske, ki gre na pomoč vojski pobeglega generala Suna. Oblasti v Šangaju%o tujcem naročile, da se pripravijo na obrambo. Tujci so začeli z organizacijo ob- rambnih sredstev v svojih koncesijah. General Li je ukini izjemno stanje. "sovjeti priTFravuajo vpad v MANDŽURIJO. London, 26. februarja. Neka brzojavka iz Tokija javlja, da so rdeče čete s severa koncentrirane na meji Mandžurije. Te čete dobivajo neprestano ojačenje iz evropske Rusije. Protiboljševiški krogi zatrjujejo, da pripravljajo rdeče čete vpad v Mandžurijo. Namen tega vpada bi bil, preprečiti akcijo generala Čangsolina proti Kantoncem. tepavajo ljudi, že davno pa ve tudi tujina, da se nič ne stori, da bi se ti škandali nehali. In zaradi tega je naš ugled že Padel in bo še bolj padel če bo ostala celo ednistvena demonstracija v četrtek brez efekrta. In ta nevarnost obstoji in je vedno več-ja čim bolj se vladna večina razburja onimi, ki so pokazali rane pretepe- nega državljana, mesto da bi ise razburjala nad onimi, ki so pretepali in ki so edini pravi krivci. Sicer pa: marsikaj smo pričakovali od vladne večine, toda tega, da bo ona pričela braniti ugled parlamenta, nismo nikoli pričakovali. Sedaj smo doživeli še to in slika je sedaj popolna! Hrupna se;a skupščine. Beograd, 26. februarja. Sinoči ob 6. je nadaljevala skupščina razpravo o obtožnici proti Boži Maksimoviču. Prvi je govoril dr. Stanko Šibenik, ki je imel petčetrturni govor. Navajal je posamezne točke obtožbe in pričevanja svedokov. Radikali so pogosto prekinjali govornika z medklici. Predsednik ga je večkrat pozval naj govori k stvari. Dr. Šibenik je obdolžil Božo Maksimoviča med drugim tudi, da je ita pred volitvami dal službenim organom, zlasti srezkim poglavarjem in občinskim belež-nikom ukaz, z vsemi sredstvi delati na to, da bi HSS pri volitvah imela čim manj uspeha. Dr. Šibenik je zahteval, da se vsa zadeva .izroči preiskovalnemu odboru, kjer se bodo lahko vse podrobnosti ugotovile. Za vsa nasilja je sokrivec Boža Maksimovič kot intelektualni povzročitelj. Dozdaj smo imeli troje parlamentarnih volitev in sedanje oblastne volitve. Pri vsakih volitvah so se nasilja proti svobodni volji vclilcev večala. Mi smo podali1 dokaze za našo obtožbo in po teh dokazih je notranji minister direktno prekršil določila o ustrejstvu no Iran j ega m inistr stva. Za Šibenikom je imel krajši govor poslanec Agatonovič. Demetrovič je med njegovim govorom zaklical: »Tu »vladajo So kolo vici.« Nato je spregovoril predsednik vlade Uzuncvič, ki se je najprej bavil z dogodki prejšnjega dne in najstrožje pograjal Demokratsko zajednieo, ki da je kriva teh dogodkov. Pri tem je prišlo do velikega nemira, tako, da govornika ni bilo mogoče slišati. Za Uzunovičem sta zahtevala besedo Agatonovič in Demetrovič. Toda podpredsednik Subotič jima je ni dovolil. Petem je govoril dr. Zanič. Ko je bilo v skupščini preglasno, stenografi niso pisali. Vprašani cd opozicije, zakaj ne pišejo, so jim odgovorili, da jim je prepovedano vpisovati medklice. Nastal je zato še večji nemir. Predsednik neprestano zvrni. Ker se zbornica ne more umiriti, predsednik za 10 minut prekine seje. Seja je bila nato še enkrat prekinjena in se zaradi nemira ni mogla nadaljevali. V ZAGREBŠKI OBLASTNI SKUPŠČINI JE PRIŠLO ZOPET DO NEMIROV. Zagreb, 26. februarja. Na včerajšnji seji zagrebške oblastne skupščine je prišlo zopet do novih incidentov o priliki debate o poslovniku. Posebno ostro so se spopadli radi določila o tisku. Pirišlo je do incidenta med predsednikom skupščine in komunistom Horvatinom, ki so ga na koncu vrgli iz dvorane. Poslovnik je bil sprejet s 66 glasovi proti 7. Danes se seja nadaljuje. DIPLOMATSKI ODNOŠAJI MED LON*. DONOM IN MOSKVO SE NAJBRŽE PREKINEJO. London, 26. februarja. Angleški poslanik v Moskvi Johnson, ki se sedaj mudi v Londonu, se ne povrne več na svoje mesto, ako bi angleška nota Rusiji ostala brez uspeha. V Rusiji računajo z možnostjo, da se prekinejo diplomatska od-nošaji. Oni so dvignili vse svoje depozite v višini okrog dva in pol milijona funtov iz angleških bank. GRADJANSKI v KAIRI ZOPET PORAŽEN. Kairo, 26. februarja. Gradjanski je hil včeraj v tekmi z reprezentanco Egipta zopet poražen s 8 : Ž. Kri« zdravstva. V srbskem zdravniškem društvu iv Beogradu se je vršila zanimiva razprava o beograjski bolnici. Dotični »izveštaj« je bi! ob-javljen 8. februarja 1&27 v beograjski # litiki«. Kritizirali so ostro razmere v tej bolnici. Ministrstvo za narodno zdravje je na {o ■poslalo popravek »Politiki«, ki ga je 27. februarja 102/ objavila. Ker so ti podatki jako 'iistruktivini in kažejo ikako bogato je Opremljena^ beograjska bolnica z vsem v primeri z našo ljubljansko bolnico, bo naše občinstvo gotovo zanimalo, aiko objavimo te podatke. V poprej citiranem »izveštaju« na sestanku srbskega zdravniškega društva je posebno naglašenio bedno stanje prestolniške državne bolnice, tako v pogledu dobave zdravil, kaikor v pogledu ostalih materijainih potrebščin. Državna bolnica v Beogradu ima 1200 postelj, od teh je približno zasedenih dnevno 1000 postelj. Obvezi] je porabila bolnica 1. 1926: 2935 k« fine $runseve vate, navadne vate 5)08 kg, papiftiate vate 8025 kg. Hidrrtiilno gaze 154 223 metrov. Povojev 152.628 komadov. Seruma proti difteriji je porabila 1750 ‘komadov, proti griži 293 komadov, proti škrlatinki 1826 kohiadov, Rekord-briigaln je dobila 458 kontador različne velikosti, tako da pride na visacega drugega bolnika ena brizgalna. Perila in obuval je prejela veliko tisoč komadov. Za materijalne izdatke je v proračunu 1926-27 predvideno 8,303.200 Din. Hrana je po dnevnem izveštaju zdravnikov »dobro pripravljena in okusna«. Dnevno dobiva Okoli 200 bolnlikov posebno speci j el -no izbrano hrano. Za popraila poslopij se je v zadnjih letih izdalo 6,132,000 Din, za diozi-davanje ginekološkega oddelka preko en milijon dinarjev, za razširjenje prosekture 700.000 Din in za zgradbo novega internega paviljona 9,302.000 Din. V kratkem se bo otvonila najbolj moderna bolnica za infekcijske bolezni, z 250 posteljami in bo veljala okoli 26,000.000 Din. Pritožbe so se tudi glede zdravniškega osobja navedle. Da so te pritožbe neutemeljene, naj pojasnijo številke. V beograjski državni bolnici, ki ima dnevno okoli 1000 bolnikov: 21 primarijev, 90 sekundarjev, 15 brezplačnih sekundarjev in 116 stažistov, to- raj skupngo 24% zdravnikov. Apotekarjev je v bolnici 16. Uradnikov 11, /vanionikov 37, strežništva in služiteljev 324, tako, da pride na pet bolnikov 1 zdravnik in na 4 bolnike en strežaj. Pomankljiva je kuhinja, perilnica in ekonomske zgradbe. K4K0 JE PA V LJUBLJANSKI BOLNICI? Ta bolnica ima 750 ptostelj, in oskrbuje dnevno preko 600 bolnikov. Beograjska bolnica je toraj samo za eno tretjino večja. Porabilo se je za obvezila 1926: 441 metrov Kalikot - blaga, 2073 kom. Kalikot-povojev, 176 kg; fine Brunsovg vate, 75 kg, navadne vate 390 kg, vate v legah. 16.756 metrov hli-drofilne gaze, 6272 komadov hidrofilnih gaze-pevojev, 1076 kg staničnine špirita 780 kg. Osebe: 7 primarijev, 2 honorarna primarija, 8 sekundarijev, 17 stažistov, 81 redovnih sester, 3 služitelji, 13 moških in 15 ženskih dnevničarjev, 1 zvaničnik. Lekarna, ki oskrbuje vse državne bolnice iin državne humanitarne zavode z zdravili ima: 2 lekarnarja, 2 laboranta (1 zvaničnik in 1 služitelj), 2 dveničarld. Uprava: Pisarna, duhovni urad, kuhinja, pralnica, sušilnica, kotlarna, ključavničarska in mizarska delavnica. Gospodarstvo: 9 ekonomskih in arhivarskih uradnikov, 1 tehnični uradnik, 12 zvaničnikov, 22 služiteljev, 56 dnevničarjev. V nedeljo 27. t. m. se vrši skupno posvetovanje vseh upravnikov in ekonomov državnih bolnic v Sloveniji. Baje pride tudi načelnik v ministrstvu za narodno zdravje dr. A . Štampar k tej konferenci. Priporočamo, da se ta razlika med beograjsko in ljubljansko bolnico na konferenci razpravlja; ne bo težko ugotoviti, zakaj je ljubljanska bolnica v stalni krizi. liočemo, hočemo! Hotela je le, da hi z nasilnim proporcem potegnila nas, kar ji pa ni uspelo. Mj se bomo točno držali naše izjave, da bomo vsa!ko stvarno, smofreno, nestrankarsko delo lojalno podpirali, StS je' pa talko« na prvi seji jasno pokazala, da ji md za taiko 'delo nego le za strankarstvo. Zato se je hotela rešiti prave kontrole tu® še V odsekih Hotela je imeti v odsekih kontrolo le po svoji milosti Mi pa stojimo na stali&to', da trna vsaka skupina pravico do kontrole im smo iato ponudili mesto v enem odseku tudi socijalistom. KAK EVFEMIZEM! »Do leta 1925 so državnopravne borbe vezale vse pozitivne sile naroda pravi »Jutro«. Je popolnoma točno in mi smo to že davno trdili in se zato tudi borili proti temu neplodnemu državnopravnemu boju. Pa se nam je reklo, da smo zgagarji! Bojimo se, da bD čez leta napisa! še drug nepotreben evfemizem, tki se bo glasil: do leta... so borbe med klerikalci in liberalci vezale vše pozitivne sile naroda. Zakaj mora vešndar spoananje pri|i rvedno prekasno? NERESEN OVITEK. »Slovenec je našel, da je bilo naše poročilo o prvi seji 1'ubijanski oblastne skupščine neobjektivno. To utemeljuje »Slovenec« s tem, češ, da smo prinesli iz;avo dr. Kramerja do-slovino, izjavo dr. Breclja pa le v 'izvlečku-Trditev »Slovenca« je grda neresnft#, ker Fu" di Kramerjeve izjave nismio prinesli dos^’ no in naj zato gospodje prihodnjič naS bolj natančno čitajo. Iz zgodovine kranjskega deželnega zastopstva. Beograd 1200 postelj Zdravniki 242, Aipotekarji 16 Administr. osolbja 324 Ljubljana 750 postelj 34 2 217 Obvezila v 1. letu. Brun sove vate 2935 kg 176 kg Druge vate 3931 kg 1541 kg Hidrof. gaze 154.223 m 16.756 m Povojev 152.628 kom. 8.345 kom. Zgradbe 44,000.000 Din — Politične vesti. — Včerajšnja seja skupščine je bilai še čisto pod tisom četrtkove nazorne demonstracije. Napetost med opozicijo in vlado ni niti naj-manje ponehala, temveč se je narobe še stopnjevala. Opozicija ima zlasti močno stališče, ker se njenim napadom upirajo samo radikali, dočim so poslanci Jugoslovanskega kluba mirni in se vidi, da bi najraje nastopili z opozicijo proti terorju, ki ga izvajajo razni vladni organi. — Včerajšnja seja se je pričela ob pol enajstih. Ko je stopil notranji minister na govorniški oder, ga je opozicija ljuto napadla. Čuli sio se klici: Morilec 1 Odstopi! in slično. Še predno je pričel Maksimovič odgovarjati na obtožbo radičevcev, je vložil posl. fcanič (hrv. fed.) nujno interpelacijo, da se oddajo dela pri zgradbi Nairodne skupščine domačim tvrdkam. Minister trgovine je priznal predlogu nujnost. — Takoj nato je pričel Masimovič svoj obrambni govor. V svojem govoru se Maksimovič ni dotaknil četrtkove demonstracije, temveč je govoril le o postopanju upravnih lorganov za časa zadnjih volitev, Dejal je, da temelji obtožba proti njemu le na nedokazanih delih in da ni v obtožbi podan noben konkreten slučaj nasilja. Zatrjeval je, da niso policijski organi nikjer zagrešili nobenega nasilja. Če so kje nastopili, potem se je zgodilo le na podlagi zakonitih pred-pisov. Radičevski 'kandidat Haireka je bil pijanec in policija ga je morala aretirati. Niti enega čuvarja skrinjic m policija preganjala. Izvajanja Maksimoviča je opozicija motila z ogorčenimi medklici. Zlasti radičevci šobili v tem oziru aktivni in je bil mestoma tako velik hrup, da ministra sploh ni bilo slišati. Dr. Pernar je zaklical Maksimioviču: Ne delajte dovtipov! Če imate za' to talent, idite za urednika k zagrebškim »Koprivam«! Seja je ob dveh popoldne bila zaključena in se je popoldne nadaljevala. — Opozicija zahteva demisijo vlade. V imenu vse opozicije je zahteval Davidovič, da mora notranji minister taikoj tcbžalovati dogolike In nato demiisijonirati, da mora biti policijski uradnik Sokolovič suspendiran, kazensko odpuščen iz službe in izročen sodišču, da mora vlada izvajati iz teh dogodkov konsekvence. Če vlada ne bi hotela tem zahtevam ugoditi, potem napoveduje opozicija obstrukcijo. — Vlada ni na zahteve opozicije dala še nobenega odgovora. Pto vsej priliki pa vlada upa, da si bo ohranila večino. Tudi Maksimoviča ne misli vlada žrtvovati, temveč se je izrekla z njim solidarnim. = Dr. Korošec o incidentu. Dr. Korošec^je izjavil dopisniku »Novosti«; »Tu sta dve težki stvari. Težka stvar je, da se je pretepalo človeka. To je škandal! Enako pa je težak slučaj tudi to, da ae privede tega flovaka v skupščino pred sejo. Obžailovati moram eno ko drugo. Strašna je taka stvar pred Evropo. Diplomatska loža je bila polna' In še dame so bile tam. Treba je kaZraovati krivce za en in za drug slučaj. Treba taJco} reči, da B. Maksimovič za to stvar ni vedei.t j = To so posledice. Beograjski listi poro- ; čajo, da je policijski komisar Sokolovič pred j meseci v isti kavarni na Topčideru pretepal j nekega uglednega trgovca iz Mtostara. Zaradi . tega »o vsi radikalni poslanci vložili na notranjega ministra Maksimoviča interpelacijo, v kateri so zahtevali, da se Sokolovič odstavi in kaznuje. Toda na interpelacijo ni Maksi-inovič odgovoril 'in Sotkoloviču se ni nič zgodilo. Tedaj se je govorilo, da uživa Sokolovič posebno zaslombo pri Pašiču in da se mu zato nič ne more zgoditi. In to je po vseij priliki mislil tudi g. Sokolovič. Pa je prišlo do četrtkovega škandala. — Še nekaj podrobnosti. Pretepenega Rističa niso hoteli pustiti orožniki v skupščinsko poslopje, ker ni bil v spremstvu poslanca. Ko je slišal demokratski poslanec Rafajlovič njegov prepir z orožniki, ga je spremil v skupščino in ga odpeljal v demokratski klub. Tu je pozval Rističa, da sleče in da pokaže svoje rane. Med tem so se pričeli v klubu zbirati poslanci in novinariji, ki so se logotrčeno zgražali, ko so videli vse modiro in krvavo telo Rističa. Slišali so se klici: V dvorano z njim! Poslanci so nato odšli v dvoranto in ko jih je hotel zadržati sedaj že odpuščeni policijski uradnik Milivojevič, toda poslanci so ga potisnili v stran in vdrli v dvorano, v njih sredi pa so nosili, pretepenega Rističa. Masimiovič je ravno govoril, ko so prinesli poslanci. Ri-ističa pred njega, mu vzdignili srajco in pokazali težke rane na njegovi zadnji strani. Učinek je bil nepopisen. Vladni poslanci so bili zaprepaščeni in so bili nezmožni za vsako a‘k-cijlo. Maksimovič in drugi ministri so takoj odšli, le Uzunovič je v stilni jezi kričal: To so tisti, ki ščitijo parlamentarizem! Opomoija pa je divje kričala: morilci! doli nasilniki! Sele polagoma so prišiti radikali k sebi in neki radikal je že začel kričati, da je opozicija Rističa namazala z jodom. To je ogiorčenje opozicije še povečalso. — V splošnem hrupu je nato predsednik prekinil sejo skupščine. — Bodi zabeleženo še to, da je izjavil Sokolovič, da je bil on tepen od Riističa. Vpričo dveh policajev je bil torej Sokolovič tepen. Ka;r smili se nam! = Kantonska ofenziva na Šangaj se nadaljuje z viso odločnostjo. Kantonska armada je prišla v Kašing in se bliža v požurnem pohodu Sungkiangu, ki leži 50 km pred San-gajem in kjer je zadnja lobrambna črta Šan-gaja. Tu je zbranih okoli 50.000 mož severne armade. Po mnenju strokovnjakov pa je njih vojaška vrednost silno majhna in jih bodo k:t n tonske čete, čeprav so mnogo manj številne, sigurno premagale, če bio sploh prišlo do boja. — V Šangaju so napovedale strokovne organizacije 24 uren-štrajk prehrane. Noben Kitajec ne sme prodajati hrane. Štrajk naj bo protest proti severni armadi. — Zopet zmaga angleške delavske stranke. Pri nadomestnih volitvah v Stourbridge-u, kjer je bil d'0- sedaj pri vseh volitvah izvoljen konservativni kandidat, je prodrl delavski kandidat Welloch s 3000 glasovi večine. Pri prejšnjih volitvah je dobil konservativni kandidat še 2000 glasov večine. Delavska stranka je v glavnem nastopala v voli vnem boju proti kitajski politiki vlade in proti njeni socialni politiki. POTEGNJENI KMETIJCI ALI NAIVNA SLS? Iz krogov SKS smo prejeli sledeče pojas- Volitve v odseke oblastne skupščine so razburile duhove mogočne SLS. Iz tega sledi, da je potem, ko je SLS prevzela vso odgovornost- za delo in uspeh oblast, skupščin na svoja ramena s tem, da je zasedla vsa imesta v oblastnem odboru in v predeedništvu skup^ ščine, hotela oslabiti še tisto malenkost ikom-trole'v odsekih. Iabrala je za odseke nasilen proporc, ki se ne uporablja v nobeni skupščini. iNi res, da je bilo SLS zato, da se izloči SDS iz odseloov. Saj ije na 'vprašanje poslanca dr. Puca ali hočete, da tudi mi sodelujemo: ves klub SLS euodušno odgovoril: IV. Leto 1848. in deželni stanovi. je dovolil avstrijski cesar pod pritiskom marčne revolucije tiskovno svobodo itn obljubil narodom ustavo, mu je poslal odbor kranjkih stanov adreso, v kateri je bilo izrečeno upanje, da bo dovolil vladar stanova m pravico določitve davkov, nadzorovanja državnega gospodarstva in sodelovanje pri, zakonodaji. Upali so tudi, da postane pravo-sodstvo javno, da se uredi kmetijsko vprašanje, da se bo preoenovala občinska uprava in Zboljšal “pouk ljudstva. Odbor sam je pozval v svojo sredo nekaj ljubljanskih advokatov in profesorjev in naprosil tudi kmetijsko družbo, na jimenuje tri zastopnike 'kmetov. Šesterim zastopnikom meščanov v stanovskem odboru pa niso hoteli dovoliti dostopa v zbor, a ko je javil Županov .namestnik, da se je v tem slučaju bati neprijetnih razprav v dež. zboru, so stanovi odnehali. Tako se je rušilo zidovje, ki je obdajalo dolga stoletja stanovski dež. zbor. Ko je pričelo 6. aprila zborovanje dež. zbora, šo sedeli zraven zastopinkov dUhOvskega, gosposkega in viteškega stanu tudi zastopniki meščanov in kmetov. Ljubljana je imela dva zastopnika dr. Čuberja in dr. Kavčiča, Metliko ‘je zastopal Guštin, Kamnik Hafner, Črnomelj Hanng, Novo mesto Germ, Kranj Florian, Višnjo goro Mtiller in Lož Lah. Začasno so bili pozvani v zbor A. Wurzbach, Jan. Blei-weis, Fid. Terpinc, M. Smole, Lukman in Ma-ver. Zastopnika kmetov, ki jih ie poslala kmetijska družba, so bili Mužan, Kotnik in Burger. A še predno je zboroval deželni zbor je prejel odbor adreso 44 dunajskih Slovencev, ki so prosili stanove kot zakoniti organ centralne slovenske pokrajine, naj zagovarjajo pred vladarjem eledeCe zahteive: zavarova- nje slovenske narodnosti na Kranjskem. Primorskem, štajerskem in Koroškem, pomno- ŽiIau ACnnunih Sni iinnliimA ______ deželnemu zboru prošnjo s sledečimi zalit^-vami: mestom naj se da samouprava, kmet]® naj dobijo zastopstvo v dej. zboru, cenkVenO imetjje naj dobi država iri' haj plačuje d«Ii°v' nike. Država naj odškoduje gosposko za ■kmetske davščine. Odpravi naj se loterija, zniža ceno soli, uvede natj se spJošna vojaška dolžnost, ohrani naj se narodnost glede notranje in zunanje uprave Kranjske iri V višjih in nižjih učilnicah, t Ljubljani naj se ustanovi univerza. Adresa Slovencev in prošnja imesta Kranja sta obležala pri dež. odboru. Deželni *bor sam pa je razpravljal in sklepal o sledečih zadevah: Glede rzasirjenja deželnoziborskega zastopa po odbornikih nezastopanih mest, neplemenitih graščakov in kmetov ni prišlo do končnega sklepa,— Sklenjena je bila peticija do cesarja, da je treba urediti podložništvo m desetino proti primerni odškodnini opravi* Sencem. — Zniža naj se zemljiški davek to uvede imovinski davek. — Pravosodje bodi javno in ustmeno. Sklene se peticija za pom-nožitev in zboljšanje šol; v ljudske šole naj se uivede prirodopis, poljedelstvo in 'dr. — Učitelji osnovnih šol naj Obiskujejo posebna učilišča, za učitelje osnovnih šol na tkmetnh naj se ustanovi slovensko učiteljišče. Stavljen je bil predlog, (J. Bleiweis) naj se uvede slovenščina kot izključni učni jezik v ljudskih šolah; v normalkah naj se poučuje slovenski in nemški. Uradniki na Kranjskem morajo biti slovenščine popolnoma vešči. — Sklenjena je bila peticija za .poslovenjenje vseh zakonov in ukazov. — V Ljubljani naj # ustanovi realka, podkovska, živino-zdravniS^ in rokodelska šola e slovenskim učnim je1'* kom. — Deželni zbor naj si izvoli ,sam SVO" jega predsednika. Zahteve kranjskih deželnih stanov so bil0 torej dokaj ponižne. Sianovi so bili brez narodnega, brez državnopravnega programa. Zastopniki centralne sloverieite pokrajine nf- žitev osnovnih šol, vpeljavo slovenščine v šo- so bili zastopniki slovenskega naroda, se ni-le in urade, nameščanje slovenščine popol- so postavili za zedinjeno Ssovenijo, katero noma zmožnih uradnikov, ustanovitev realke so zahtevali dunajski in graški Slovenci 10 in kmetijskih šol, ustanovitev kredi,tnih za- ( pod njihovim tuplivom tudi Bleivveis. Novi vodov, ureditev kmetijskih razmer in zni- j čas je šel mimo kranjskih deželnih siainov-žanje zemljiškega davka. t Ostali so ./Kranjci« v najožjem zmislu. Tudi mesto Kramj se je oglasilo in poslalo 1 " (Dalje prih.) Pravilnik o organizaciji in funkcijoniranju oblastnih skupščin. Čl. 19. Iz okratjnega proraC-una izvirajoče posle Za fevrSittev nalogov za izplačilo likvidiranih dokumentov, vodstva računov in v.išine kreditov ter ostalih zakonskih pogojev bo opravljal šef okrajne finančne uprave po predpisih, 'ki veljajo za izplačila iz državne bla-gajne. Polno veljaven doikument za izplačilo je pobotnica in računska MUura. Da je dokument polnoveljaven, mora vsebovati te pogoje: a) vsoto, ki se ima izplačati in ki mora biti izpisana s številkami in besedami ter naznačena v denarju, v katerem se plačilo izvrši; b) na čegavo ime in na kateri podlagi se izplačilo izvrši; podpis prejemnika ali njegovega pooblaščenca ; č) kraj izdaije in datum, dne, meseca in leta; d) predpisane takse na dokumentu po taksnem zaikonu. Čl. 20. . Pri stavhnih in drugih^ veliikih delih se mora zahtevati pri izplačevanju iz samoupravne blagajne, da bo poleg pobotnice o prejemu denarja vpisano tudi situaoijsiko poročilo s .sledečimi pogoji: a) da je v zaglavju situacijskega poročila označeno, če je po delu, terminu ali po stvari omejena; b) da je v tekstu zapisano, na katere stavbe ali delo tse nanaša, številko pogodbe, na podlagi [katere je delo oddano in pogoji, pod katerim še vrši; c) da se iz situacijskega poročila podrobno vidi izvrševanje dela po objektu in po označenih cenah glasom pogodbe; č) da se vidi skupna vsota dogovorjenui del in delna vsota, ki se jo prejme; d) da je napisan datum in (kraj, da je podpisano od podjetnika in overovljeno od nadzorujočega inženirja, ki nvora potrditi točnost podatkov o veličini dela, cene in pravilne izvršitve dela. Čl. 21. Vse postopanje o izvrševanju samoupravnega proračuna oblasti in okraja mora biti vpisano v knjige, ki se morajo za ta posel tako urediti, da bi se vsak hip moglo videti in kontrolirati stanjeh teh poslov. iZaradi tega se mora takoj uvesti blagaj-nižni dnevnik, v katerega mora biti vpisana vsaka svota dohodkov, ki pride v Magajno in všaika vssta izdatkov, ki gre iz blagajne. Poleg dnevnika treba voditi tudi spis d0" hodkov in izdatkov po proračunskih .postaV* kah (Partialmh prihoda i razhoda), v katerega se bodo vpisovale posamezne postavke dohodkov in izdatkov tako, kakor so ,po proračunu odobrene in na katere se mora redno v dnevniku nanašati vsak dohodek, 'ki pride in vsak izdatek, ki gre iz blagajne, da se more takoj videti koliko je od predvidenih dohodkov po proračunu doseženo in ko-liko je na račun dovoljenih kreditov izplačano. Istočasno se bo vodila tudi knjiga o pr?" jemanju novcev in depozitnih posojilih. Dalje se bo vodil še inventar, depozitni dnevnik in partialnik. Poleg teh obveznih 'knjig bo samouprava z ozirom na značaj posla vodila še drug0 knjige, ki imajo ta cilj, da pregledno pokažejo stanje vseh poslov. Kakšne bodo W knjige, bo določil značaj posla in organizacija službe, za kar bo skrbel ter določil primemo obliko odbor. Čl. 22. Koncem vsakega meseca bo izvršil sanno-upravni odbor kot naredbodajalec kontrolo blagajne ter se prepričal o pravilnem postopanju z denarjem ;itn vrednostnimi oblasti. O izvršitvi kontrole blagajne se moja 110 napisati protokol, tki ga gajnik in naredbodajalec, **' ^ , kontrole blagjne poslati do 10. v prihodnjem mesecu finančnemu ministru. Za 'kontrolo blagajne po okrajnem proračunu veljajo predpisi, po katerih se vrši kontrola državnih blagajn in to kontrolo izvrše državni organi, kadar pregledujejo državne blagajne v kraju. (Dalje priih.) ŠAHOVSKI TURNIR V NEWY0RKU. V. kolo. V četrtek je bilo odigrano peto in zadnje kolo prvega turnust. Capablanca je porazil Aljehina, NienvcO" vič Vidmarja, partija Sp i elm ann-Ala rshall P3 je končala remis. . ■. Stanje po V. kolu: Capablanca 3K-Niemcovič 2 'A (1), Spielmann 1 'A (2), VF mar \'A (1), Aljehin 1 (2) in Marshall 1 JV. Včeraj so bile odigrane viseče partij. Capablanca : Vidmar; Niemcovič : Sp1 . .mann; Spielmann : Aljehin in Aljehin Marshall. Rezultat Se ni znan. Žalostno poglavje o Gosposvetskem polju, K razpravam o s]>ora3!umu z Nemci. Moj mili simpatični drug v manjiiju>'koin 'ielu, g. dr. Jos. C. Oblaik, je predaval v >So-{u (koliko spominov ‘tekom 60 let spojeno s ,®m imenom!) o svojem potovanju v Berlin. *6l sem bil poročila o tem predavanju v •^arodnem Dnevniku«, kajti dejal som si: Mo pametnih nazorov idealnega rodoljuba. ~g. Oblak je potem v > Narodnem Dnev-i jc *• 111 ■ pokvaril moje veselje z na-aeanjim popravkom: ^Olede vprašanja zbližan ja z Nemčijo sem Posebno povdoril kot pogoj istega razčiščenje "^kega (delitev Koroške in poljskega (podčrtal jaz) vprašanja. Zbližanje gre le pre-silo'nat • e katere veliko Jculturno sk6-^a2ai Politični prodanci na škodo slovan-YAL*a 'Prašanja tudi pri nas še zanikujejo, sood TPreiemljivo tezo glede Koroške go-0^ ki ni da bi jo ponavljal, sem Ne ™*aTrni|. (Podčrtal on).« ti8te ?orem povsem točno vedeli, katere so brin iTte' ^ jih je krepJoo zavrnil, ali naj-i tnoiim'116 varani. a ko rečem, da ne soglaša sveti P^aovno izraženimi nazori o Gospo-igrai- in »kralvi Venus., ki sta žal Potoo ] na^e,n koroškem vprašanju u-sode-viteij V>- Gospod dr. Oblaik pa je ustano-dow >^asPOHvetskoga Zvona«:, kar je bila ustanova, ki 6em jo pa jaz Realni naffibTja 1fi'M?Waka 80 v<>clm 0(11110 »C TpKL?«fess iKo: S*WiQ»l» Rg- dr. Korošec in dr. 2.^1'-,'^ Jnza naivno vest, da bomo imeli Slovenci Proti severu proste roke, da kar s prstom P^ažemo na zemljevidu bodoče naše meje, “9 konec debate. Ta sirašina raca je pod-1Mm i^es^'s,e Gosposvetskega polja, da so liko k! I04 bodoče meje nad Celovcem. Veki je imel takral tudi S- (!r- Hre^' Hm Vr,7,,i 'Potegniti državne meje tik za svo-eni «tr„kem' tam nekje še za Mostičem. l>o Oblak. n ,®®&i brumrui idealisti & la dr. vrahZ n? w«enjake (dr. Vošnjak), na i® vrednost;113 in gosposvetske pravljice (veČ-neerečni P° dru^i »tram pa krat merodaj-neriti se jim našo nesrečo Prepri^anio an|U- Tako Je m°je S1(>boiko huje obsodi’ in v ?' dr- Oblak še tisofikrat sessrt*^^*^ *»• te teze tudi niso od danes kra^6^6' P^opii Jugoslaviji«, potem v >JutraUh No-^Uh’: m ves cas v »Narodnem Dnevniku« Wem vedno ^to Pesem. Ali se g. dr. Oblak sr6^?mi:nia mojih krepkih zavrnitev ne-Celovca da bodo glasovali za Ju-vrail fot ogorčenim sarkazmom sem za-°!}?5lano Pi»rijo in svaril pred ne-naio merJdi-li!1 z tn om, ki je bil obsedel vse Takrat so vodili našo IZJAV A DR politiko sami kratkovidni optimisti, ki so verjeli vsaki floski 'kakega politika med srečnimi zmagovalci, ki so si bili že takrat vedno bolj v laseh in polni medsebojne ljubosumnosti. In tako smo dobili smernice v obliki gosposvetskih sanjarij in peti nam je začel gosposvetski zvon pogrebne pesmi. Zaman vsi opomini in vsa svarila, da je nevarnost silno velika, da se na velike zaveznike ne smemo preveč zanašati, da .je med njima sko-ro več simpatij za Avstrijo, nego za Jugoslavijo, da imamo zlasti enega jako nevarenga sovražnika itd. Vse zaman. Obsedlo nas je čisto navadno megalomanstvo, da smo nasedli italijanski poslovici: mangiiando viene 1' appetito. V takem nečuvenem optimizmu smo dopustili razdelitev Koroške v tri cone: majhen del je takoj pripadel Jugoslaviji, ostala dva dela sta tvorila dve coni. Ako plebiscit odloči v prvi coni za nas, tedaj se bo vršilo glasovanje tudi v drugi coni. In naši kratkovidneži so bili popolnoma prepričani, da je zmaga v prva coni zagotovljena, dasi so pritegnili v .to prvo cono daleč gori do Brii-ckla celo vrsto občin, kjer je bflo komaj do 10 odstotkov Slovencev, pa še ti niso bili glede zavednosti vredni počenega groša. In ali naj ponavljam, da je bilo vse ravnanje oku-pačnlh oblasti naravnost škandalozno, tako da je celo mnogo dobrih Slovencev govorilo v duši: le čakajte hudiči, pride dan os vete, in — prišel je v našo nesrečo in našo sramoto. Takrat so vladali v Avstriji socijalni demokrat je dr. Renner, dr. Bauer, Seitz itd., o katerih se ni moglo reči, da so naši nasprotniki. Oni so želeli z Jugoslavijo prijateljskih odaiožajev in vedeli so, da je Koroška sporno jabeJko med nami. In predlagali so ponovno silo pametno poravnavo, da si vzamemo prvo cono mi brez plebiscita, a druga naj {rstane Avstriji, še par dni pred zloglasnim plebiscitom so ponujali tako rešitev', a vse zaman. Naši megalomani so bili prepričani, da dobimo vsaj 65 ostotkov. Celo pokojni prof. Cvijič je tik pred glasovanjem predlagal, naj se glasovanje vsaj odgodi. Ali ne, naši najivneži so bili drugačnega mnenja, dopustili so glasovanje in dosegli ravno obratno število glasov od tistih 65 odstotkov. Nikar se ne sklicujmo na zlorabe itd., kajti mi smo imeli vse v rokah, pa smo vse sami zapackali in zakrivili; o zlorabah govore največ tisti, ki imajo slabo vest na tem groznem neuspehu. Ponavljal sem te znane reči, da pokažem, kako smo zapravili Koroško prvič, ko nam je u>oda nudila priliko, da si osvobodimo koroške brate, in baš ta naša polemika dokazuje, da smo danes tako daleč v svoji poli-liški pameti, da si koroške brate zapravimo tudi drugič in morda definitivno. In med temi, ki nam Koroško definitivno zapravljajo, je tudi moj dragi idealist dr. Oblak s svojim j Gosposvetskim Zvonoma (z veliko in malo začetnico). A. G. (Dalje prih.) Prosveta. 0BI:MT^,!lSt•p'sc^^i“•'“0,1SK, V svojem imenu in Alojzija Goričana kot članp0^«?^ Ca M». stranke ££ m zagotavljam, da se bo borila Nakano radikalna stranka naše pokrajine, ka-sila* ^^°Pa v 'tej zbornici, z vsemi svojimi m ‘n razpoložljivimi sredstvi, da se sa-Miftrtof’ ^a.!ero emo s tem. dosegli, čim-i^ušena ^ raz^ir'- Verna svojemu pre-čuvala 11111 8es^u: naroda za narod; bo svojih ^rav-*co ljudstva, da samo odloča o s» am ^^l>enskih vprašanjih ter da ki i«^Ui P01^1^ m. “Pravni centralizem, no II 6V?J1 f0Sedanjl petletni praksi jas-^ Pokazal, da je najvedja ovira konsolida- Sk“^«a svobodnega državnega življenja. smatrala^0’ katero 6mo Oborili, ,bo Narodno radikalna stranka za pra- smo danes oivorili, ,bo ''i m refmiZT*“u radikalna stranka za pranega ožen ji izraz severnega dela sloven-bivalstvn i • Jn 23 oni organ njenega predevati v’ ^ i°aj reiuJe ali vsaj skuša re-__ °e lokalne probleme, v prvi vrsti strankerniK.*mi0- °b ja vili deklaracije vseh stranke, ^re^a^V^1^0 radiJcaln1e deklaracij ustvari avojo Sbolj glasovne gradacije. Posamezni igralci so pokazali dovolj dobre volje. Gospa Saričeva je vlogo Mare ustvarila z lepimi kvalitetami; če izvzamemo gdč. Vido in gdč. Debel jakovo, so dame dialektično izgovarjavo večkrat motile, kar je storil tudi gospod Rogoz, ko je napačno poudarjal stavke. Skoraj nespodobno je, da je treba take nedostatke omenjati v recenaiji; morali bi biti popravljeni že pri prvi skušnji. Narodno gledališče je osla vilo dramatika. Želeli bi, da hi mogli konstatirati v njegovem delu več umetnosti, kot smo ugotovili sestavin in rutine. F. M. Koncertno prednaznanilo. Tekom meseca marca se nam obeta več jako zanimivih koncertov in sicer: ob priliki spomina stote obletnice Beethovnove smrti, ki jo praznuje ves kulturni svet koncem marca letošnjega leta se bode izvajalo v Ljubljani eno aajve^fth simfoničnih del in sicer IX. Beethovnova simpfonija za soli, zbor in veliki orkester. To epohalno del« izvajata v Ljubljani kar dva faktorja in aicer dirigira prvo izvedbo ravnatelj opere g. Minko Polič z opernim orkestrom, orkestrom orkestralnega društva Olj#-bene Matice z raznimi privatnimi godbeniki in » pevskim zborom ljubljanske Glasbene Matico. Izvedbo istega dela pa je pripravil tudi višji kapelnik dr. Josip Carin s pevskim zborom mariborske Glasbene Matice, dalje a ljubljansko in mariborsko vojaško godbo tar člani orkestralnega društva Ulanbeoe Mwo> Natančnejše datume obeh izvedb javimo. 14. marca ima klarviraki večer pianistka Jadvig« Poženelova, '23. pa slavni francoski Lortat Pevski zbor >Graiiiux pa aaaUpl s sodelovanjem vojne muzike 90. marca t. 1. Slednji trije koiicerti so v Filharmonični dvorani, prva dva pa v Unionski. Predprodaja vseh vstopnic v Matični knjigami. BKPEBTOAR NARODNEGA GLEDAU&CA V LJUBLJANI. Drama. ■ Začetek ab 80. ari avetor. Sobota, 26. februarja: Zaprto. Nedelja, 27. februarja ob 20. uri avečer: »Dane* bomo tiči.t Ljudska predstava po KU-žanih cenah. — Izven. Pondeijek, 28. februarja: »Gobaak. — JtadiL Torek, 1. marca ob 16. uri popoldne: »O* nes bomo tiči.< Ljudska predstava fri znižanih cenah. — laven. Sreda, 2. marca: Zaprto. Opera. Začetek ob pel 80. ari aveiee. Sobota, 26 februarja: »Prodana »veta.« — Red E. Nedelja, 27. februarja ob 18. «ri popoldne: »uroiica Marieer.i Ljudska pr«d*tava pri znižanih cenah. — laven. Pondeljek, 28. februarja: Zaprto. Torek, 1. marca: Zaprto. Sreda, 2. marca: »TannhSuser.t — Red B. »Grofica Marica« SO-tič na Na pustno nedeljo, dne 28. t m. popoldna ob 15. uri se poje v operi tride- setič Kalmannova opereta »tiralica Mariaaa. Pole« »Prodane neveste« in »Gorenjakaaa slavčka« mi na nniem odru še nobeno dalo doseglo v razmeroma kratkem Času tolikega števila predstav. Velika večina na&ih članov, ki je zaposlena v tej opereti, praznuje a to SO. prdstavo tudi svoj SO. naatop v tej opereti in naše občinstvo se jim mora rahvailrt za marsikateri vesel iremitek, ki so ga dati na naših deskah. — Istega dne avečer s* ponovi v drami Neairoyeva veseloigra *D*nss bomo tiči«, ki je pred dvema letoma kaj toplo užgala. Obe predstavi sta ljudski pri anl-žanih cenah. Predprodaja vstopnic pri dnevni blagajni v operi. NARODNO GLEDALIŠČE V MAJUB6SV. Repertoar. Sobota, 26. februarja ob 20. uri zvečer: »Tovariša.« Ab. B. Kuponi Zadnjikrat. Nedelja, 27. februarja ob 15. uri popoldne: »Cigan baron.« Zaiieae eeas. Kuponi. Nedelja 27. februarja ob 20. uri zvečer: »Grofica Marica«. Jubilejna predstava. PondeJjek, 28. februarja: Zaprto. Torek, 1. marca ob 18. uri zvečer: »Vesel« vdova.« Jubilejna predstava »Gretic* Mari«*« v Mariboru. To nddeljo, 27. februarja ah 20. asi svečer se vrši v mariborskem gisdslitfti jn* bilejna (25.) predstava največjega operetnega »šlagerja«, Kalmanove »Grofice Marice«. Vsak obiskovalec te predstave, ki ai oskrbi vstopnico že pri dnevni blagajni« dobi iis*sV s številko. Oni, ki bo imel iste Številko kot jo bo izvlekla mala Sarika pred drugim do-ianjem, dobi klavirski izvleček te operete, v katerem bo vpisan slovenski tekst pod vsa važnejše muzikalne točke. Nedelja v maribsnkaa gledališč«. T« nedeljo, 27. februarja se vrtita zopet dve predstavi : popoldne prekrasna opereta »Ctgsa baron« pri znižanih cenah, zvečer pa jobSs^ na (25.) predstava >Grofica Mariče«. 66 Spomini francoskega vojnega detektiva. vaijT kojto« 80 uam d°^° in dr««o mii.sk o- “egativui v®^111181’ bl.b* Uepopobli- Se ne Jaz tovarna je tu točno popisana. V kflr debel° ?ledal! Kak’° smo mo8U biti l»i osnemu da “?*U da“ Ob«- ie ***** ' r<>k0' — Nimamo • , . . io „ . Ti načini uničevanja so bili ZPi„ .’ ,.. ■ v ne^ie začudenje sem slišal, da m S enostav- ^kor 2 uničenjem električne oeS^i^Jjs^ n'a ^SJŽ,to 50 meuda dose?i 111 . Oberst nam je naložil ves načrt, in tudi .povedal ‘ere električne centrale je treba najprej uničiti. s Ko boste pokončali te centrale, se boste vmUi ln«aj, da Vam dam nova navodila. — Kaj pa razstrelivo? sem vprašal. b;ja 7~ K411- ^ tič« razslreljiva je že vse urejeno. Do-o^ta zadostno število majhnih petard, ki ne vse- ljujejo več kod 150 do 500 gramov silno močnega razstreliva. Na zunaj izgledajo te petarde kot konzervne šk&t-lje in možno jih je pernati v zrak samo s pomočjo vii-galne vrvice, ki jo bosta privezala nanje v potrebnem trenutku. Odpotovala bosta takoj. Gospod Meyer Vama bo dal še natančnejših podatkov. Nato nama je dal roko, rekoč: — Oprostita mi, toda v važni zadevi moram naglo ^Prej. Želim Vam veliko srečo. N«-to a© je obrnil k Meverju ter mu dejal: — Trenotek prosim. Stopila sta v kot, se nakaj časa tiho pogovarjala in naju pri tem večkrat pogledala, potem pa nama je Oberst se enkrat pomignil z roko v pozdrav in izginil skozi vrata, ki so bila skoraj nevidno izdelana v zidu. Jaz sem pomigal svojemu tovarišu v tem trenutku z očmi in on mi je pokimaL Ko je James Meyer zaprl vrata, za katerimi je bil izginil Obersrt, sva skočila nanj, ina ga po divjem boju, krepko povezala. V usta sva mu vtaknila robec in jih z drugim robcem povezala t«,Vn da ni mogel kričati. poglavje. Srečen slučaj. Nato sem se obrnil k svojemu tovarišu ter mu dejal: j — Šel boš v Carouge na orožniško postajo in boš | v imenu gospoda N., šefa švicarske vojaške policaje, | prosil orožniškega poveljnika, naj se takoj pod« M. Ob istem času boš pa tudi šefu telefoniral. — Ali mu naj povem, sakaj gre? — Seveda. Povej mu tudi, da sem tu čisto sam v gnezdu nemške špijonaže in da je velika nevarnost, da pridejo Nemci in da na ta način mene ujamejo. In ko je odhajal sem mu še dejal: —Pazi, kje stopal, kajti kot vež, so po pod us> stavljene pasti. Moj tovariš je odprl vrata, dolgo gledal v offi, ter opazoval dvorišče, tako, da so se slednjič njegove oči navadile na temo in potem ie odšel. Jaz sem se pa vrnil k Jamesu Meyerju, ki se je kakor črv zvijal po tleh in se skušal osvoboditi svetih vezi. Ko je videl, da j* le predobro povenm, je dal mir, jaz sem mu pa dejal: — Ker smo na švicarskem ozemlju n^m-m noben ti pravice, da te sprašujem. To bodo storili drugi, isda če mi bočeš kaj zaupati, sem ti popolnoma na raipo-lago... — Ne? Nočeš? Tem alabfte zate, kajti v tem slutajn bi bil prosil svoje tovariše, naj milostno postopajo s teboj. Ker sem videl, da ne bom od njega ničesar sredei sem sedel za mizo in začel pregledovati papirje, tem pa nisem izgubil iz oči svojega ujetnika (Nadaljevanje Dnevne vesti. t Ji IfcAJ PRAVITE NA TO G. MAKSIMOVIČ? ^'četftkovi lnlk upwiyriega oddelenja po- Pjfc&iilffŠ 'lioka tio vič je zato zaklical •novi-' narjisfifr-nft&kanj novinarji so to, ki dopuste, da^j^^fajih.-foži policija?« Nato proti teinu proroMČirmiBi Davidovič.. ■■■ ' Ated^Skoj' milo zapusti ložo, vendar pa- za~' kliče''pfed 'evčfjim odinodom . poslancu Koka-novfSu^,'*'vs •••'» i' - -•••*- — >Šflidar."te®T»e boš poslanec!« • • Ali iHar pPi nas policijsti delajo poslančes da g: Ačic, kdo - bo prihodnji« izvoljen in kdflfodlagi katerega bi bili prisiljeni mladoletni izpod 18 let obiakavati tečaj o lahkomiselnih ljubezenskih' zvezah. I’o absolviranju tečaja bi morali kandidati položiti celo izpit. 1'redlog ni bil sprejet. Konteirenca pa je usvojila predlog, da naj zdravnik ne bo primoran, temveč samo upravičen, da ovadi posamezni' slučaj spolne bolezni. — 600.000 žemljic prodajo dunajski peki manj na dan, kot so jih prodali prejšnja leta. Teinu je krivda v prvi vrsti »moderna li- •nija«,današnjih žensk, ki hočejo biti sloke in spori, za katerega v splošnem debeluharji niso sposobni. Dunajski peki so to ugotovili na zborovanju, ki se je vršilo pred par dnevu. Da se radi tega razburjajo, je naravno, pa bo že bolje: Morda se bo izprehienšla, »moderna linija« in šport bosti izginila, buj-norasle ženske iii krepki možakarji bodo prišli zopet v modo in peki bodo prodali zopet vei .žemelj..’ ^ i -r. 44'liriio tedensko delo bodo vpeljali v Melbournu (Avstralija). S tem bo rešen dolgotrajen priiicipielen spor med strokov riimi/orgahizačijami in delodajalci. 1 — Mati, nažgala zapeljivcu isvoje hčere hišo. V Kutinicu pri Mostaru je pobegnila hčerka Jova Lasiča z mladeničem Iličem. Ko 'je to njena mati izvedela, je pozvali svoji drugi dve hčerki ter skupno ž njima zažgala Jovino hišo. Škoda je za kmetske razmere velika. — Vsled razburjenja umrla. Pred zagrebškim sodiščem se je zagovarjala te dni ločena Žena kočijaža Marija Držnič radi 'krivega pričanja. Ker je nastopala zelo arogantno, jo je predsednik discipliniral s 24-urnim aaporom. Komaj so privedli žensko v celico, se je onesvestila in izdihnila. Zdravnik je ugotovil, da jo je zadela vsled razburjenja kap. -j-t Zakonska drama. Trgovca Johanna Schlenka na Dunaju in njegovo soprogo eo našli te dni v njiju posteljah mrtva. Plinska cev je bila odprta, na mizi pa je ležala škatljica z napisom »strup«. Zena je bila že dalje časa bolna na srcu,, možu se je pa sušil hrbtni mozeg. Ce sta izvršila zakonca skupen samomor ali pa je žena nenadoma umrla, nakar je izvršil mož iz žalosti samomor, bo ugotovila ohdukcija. DANES zvečer" posetite vši^našo III. PRIREDITEV ,.GRAFIKE" ki bo v prostorih ,K A Z I N E“ Začetek ob 8. uri. .Vstopnina 15 Din. Pic* do zore. — Akt linčanja na Poljskem. Iz Lodza poročajo: V selu Lengnievo se je pripetil slučaj surovega linčanja. Nekega Burczyna so zasačili pri tatvini konj. Razjarjeni kmetje so ga zvezali, položili na klop ter bili tako dolgo po podplatih, da mu je viselo meso v cunjah od nog. Nato so ga'pogreznili v rolko. Ko se,je onesvestil,.so ga položili med dve Kiimtneriek si je dalo te dni napraviti neko dekle »bubisopf< 6 tako-^vanimi »trajnimi kodri i. Za delo, ki je tra--jhlo dve uri, je zahteval frizer 93 šilingov (okoli 744 Din). Ker je imela prijateljica deč- i je trizure in kodiov pri .sebi samo 8 šilingov (okoli 64 Din) je zastavila Mzerju ročno tor-! bico in par zlatih uhanov z biseri, mu dala | svoj naslov in izginila. Naslov je hi) napačen, uhani so bili iz medenine, ročna torbica pa pnrvtako nd bila nič vredna. Frizer je dekleta izsledil ter ga ovadil. Kar pa je najbolj zanimivo: Dekle je bilo obtoženo radi — »ceh-prelenje«. Da se pojasnijo še nekatere po-; frobnosti, je bila obravnava preložena. 1 — Pretep statistov na gledališkem odru. V gledališču San Cario v Neaplju je prišlo te dni do nenavadnega incidenta. Predstavljati bi se bila imela Verdijeva opera »Aida«., Ko pa se je dvignil, zastor, je prišlo med statisti, ki so predstavljali zmagovite Rhadamsove čete in nuibijci-ujetniki do prepira in -pretepa ker so ee zmagovalci norčevali iz ujetniških oblek svojih kolegov. Pri tem je ranil eden od ' zmagovalcev enega od ujetnikov s sulico na nosu. Vsled silnega kričanja se je splašil konj, ki je stal na odru. Konj se je vspel, jel okrog - sebe brcati ter poškodoval enega od walistov -zmagovalcev. — Častna alera dveh bivših avslroogrskih višjih oiicirjev. Vsled neke časopisne polemike se je čutil v Innsbrucku stanujoči bivši avstroogrski polkovnik Hiltl od znanega branitelja Bukovine, generala Edvarda Fischerja žaljenega, radi česar je pozval generala po dveh na Dunaju stanujočih olicirjih na dvoboj. General Fischer je imenoval kot svojega zastopnika nekdanjega avstroogrskega voj. ministra feldmaršallajtnanta Krobatina in generala Auffenberg-Komarowa. Kot se Čuje, se vrše med nasprotnimi zastopniki pogajanja ter izgloda, da med starinama ne pride do prelivanja krvi. — Najveselejši večer lahko preživiš danes v Kazini na plesu »Grafike«. — Sokolsko društvo Šoštanj uljudno vabi na veliko maskerado, ki se vrši mi pustno soboto, 26. t. m. v Sokolskem domu in ki obeta prekositi i po lepoti in številu mask i po družabni zabavi vsa pričakovanja. Dvorana se je pod vodstvom ravnatelja hr. Koritzkyja že očarujoče svatovsko oblekla, veselični odbor je pridno na delu z zadnjimi predpripravami, zagotovljena je tudi prvovrstna Jazz-band godba, naše vrle gospodinje pa so se, kakor vedno, odzvale za preskrbo drugih dobrot. Na pustno nedeljo popoldne ob dveh pa bo zarajala deca v kostumih, s plesi, ra-jalnimi in šaljivimi nastopi. Pridite, ne bo Vam žal, vabi Vas princ Karneval! ’ Ljubljana. 1— Recitacijski večer. Dne 8. marca se i» j vršil v dram snem gledališču iredtacijski ve- j čer pesmi Srečka Kosovela. Pokroviteljstvo j večera je prevzela častna dvorna dama, gospa j Franja dr. Tavčarjeva, iiodelovali pa bouo ga. j Mila Saričeva g. Slavko Jan in g. Ciril lJe- , bevec. Ker je čisti dobiček namenjen za izdajo Kosovelovih pesmi, opozarjamo ze j danes na to prireditev in apeliramo na vso I kulturno javnost, da se je v dostojnem številu ' udeleži. — Odbor za založbo Srečko Kosovelove literarne ostaline. i 1— Slovensko zdravniško društvo ima danes 26. februarja ob 20. uri zaupen sestanek. 1— Komite natakarjev in kavarniških uslužbencev je povodom veselice, ki se je vršila 10. februarja 1927 daroval Din 500 (petsto) za mestne reveže ljubljanske. 1— Splošno žensko društvo v Sloveniji je preložilo svoj občni zbor na nedeljo 6. marca. V sredo 2. marca ob 5. uri popoldne je važna odborova seja. 1— V društvu ».Soča« predava danee v soboto 26. t. m. v restavraaiii LjulMjanalu dvor g dr Josip Volavšek *> zelo interesantnem predmetu: >Kako postane »tar — in ostane mlad«. — Udeležite se ga polnoštevilno. l;o predavanju piosta zabava. Začetek ob pol 9. uri zvečer. Vstop prost. Vabljeni člani in prijatelji društva. 1— Pustna nedelja, ponedeljek in torek. Tri dneve se vsakdo veseli in uživa vsakovrstnega veselja. 0 — dobra srca! vedite, da mi stradamo, zategadelj prosimo, in kličemo Vam: Spomnite se! nas najbednejših in ko se bodete najbolje veselili takrat nabirajte za nas bedne slepe in darujte Podpornemu društvu slepih, Ljubljana, Wolfova ulica štev. 12. 1_ Nesreča na gorenjskem kolodvoru. Preraikaču Matevžu Berčecu iz Zelene jame je vlak odrezal sinoči ob 6. uri na gorenjskem kolodvoru štiri prste z leve noge. Berčeea so prepeljali z rešilnim avtom v bolnico. 1— Film o Fordovih tovarnah. Prosvetni odsek Delavske zbornice priredi v ponedeljek 28. februarja ob pol 8. uri zvečer v Mestnem domu predavanje o znanih Fordovih ameriških tovarnah. Predavanje spremlja film, ki kaže ves delovni proces v teh tovarnah. Vstopnina 1 Din. 1_ policijski drobiž. Policija je aretirala sina Naceta, ki je grozil svojemu očetu s smrtjo. Dalje je aretiran neki Lojze T., ker je pokradel ljubljanski cestni železnici za 1860 Din pločevine. Policija beleži več tatvin in šest cestnih poročil. Anica Ahčinova, ki jo pred kratkim pobegnila z doma, se je sedaj t srečno vrnila. ! 1- Nevaren tat pod ključem. Policija je 3 aretirala 41-letnega delavca- F. ki je po- 1 kradel železniški nakup- :&adrugi večje koliciu ne živil.-Pri njem so našli na stanovanju sladkorja za skoro 2000 Din m več drugih živil Dalje so odkrili pn njem tudi kolo, ki jo ' bilo decembra mesca ukradeno mizarju j Arharju v Zgornji Šiški. Rale je trdi, da ko-! lesa ni ukradel, nego ga je kupil od nekega ' neznanca. „ , , . , . , ■ > i_ gleparček. Pred dnevi je neki 23-leaii -I Jože Logar ogoljufal trgovca Kmeta v Zgornji j šiški za 4 in pol kg gosjega puha in ga za-: menjal pri trgovcu Preskerju na Sv. Petra ! cesti za nekaj obleke. S pomočjo naročumn listkov trgovine Trohove na Kodeljevem pa je izvabil od trgovca Mencingerja za 200 Din kave, od Vnovčevahiice za meso in mast pa za 220 Din salame. Ga: Trohova je seveda izjavila, da tega blaga ne plača. Enako je poskusil ogoljufati tudi tvrdko Meinl za- 4 kg kave, pa mu je izpodletelo. 1— Nevarno igračkanje 7, orožjem. Vojaki v vojašnici kralja Petra so zelo razposajeni. Kor ljubijo orožje in streljanje, so si izbrali za cilj okno stanovanja mesarja Cuzaka, kateremu so pobili eno šipo. — Za Koslerjevim zidom V Hi voli ju je nekdo oddal več strelov, nato p« zbežal, da ga stražnik ni mogel zapisati. 1— Tatvine. Starinarko Antonijo Kiljevo je nekdo, ki se je predstavil pod napačnim imenom France Novak, ogoljufal za 300 Din vreden črnobel pierot. — Več stran na Zaloški cesti je ovadilo nekega starca, da jim je ukradel iz drvarnice drva in premog vrednosti 300 Din. 1— Danes vsi na Vič v Sokolski dom n“ maškarado »V mikadovem carstvu«. Dvor*', na okusno opremljena. Maske dobrodošle- Mo slavje v Motni. Najvefja in najlepša predpustna prireditev bo maškerada Ljubljanskega, Sokola na pustni torek, dn« 1. marca. 1927 v vseh prostorih Narodnega doma. — Vstopnice v predprodaji' v odborovi sobi v Narodnem domu od 6. do 8. ure ave^er Din 20.-—; pri blagajni Din 25.—. Maribor. m— Spomladansko porotno zasedanje s® prične pri mariborskem okrožnem sodišču dne 7. marca 1927. Kot prve razprave pridejo slučaji: uboj, poneverba, umor, žalitev uradne oblasti in več tatvin. m— Zahvala. Navdaja me čustvo dolžnosti, da se najiskreneje zahvalim za vse pismene, brzojavne in ustmene čestitke, za lovorjeve vence, cvetke in danove ter za vse ostale dokaze simpatije o priliki mojega petindvajsetletnega ljubileja. V prvi vrsti se zahvaljujemo onim, ki so mi pripravili ta večer in to: upravniku narodnega gledališča g. dr. Rado vanu Brenčiču, ravnatelju opere g. Andri Mitroviču, vsem 9oLis‘om, moškemu in ženskemu zboru, statistom, tehničnemu osobju; mariborskemu mestnemu odboru >U-druženjs gled. igralcev«, gdč. Elviri Kraljevi, gg. R9' du Železniku in Jošku Koviču. Nadalje se Z1' hvaljujem bratskemu mest. odboru »Udruže-nja gledaliških igralcev« v Ljubljani, njega predsedniku Juliju Betettu, kakor tudi gg-Antonu Danilu in Lojzetu Drenovcu, ki sta se osebno udeležila moje proslave in mi izročila pozdrave, čestitke in darove ljubljanskih tovarišev. Končno naj sprejmejo 'mofo zanvao tudi vsi posamezniki in korporacije ter m vse spoštovano občinstvo, ki je napolnilo gledališče ter s tem dokazalo, da se strinja * mojim delom za procvit in napredek naše oderske umetnosti. — Pavel Rasberger. ni— I druženje Vojnih invalidov odsek za mariborsko oblast ima v nedeljo dne 27. t-m. ob 10. uri dopoldne v Gamibrinovi dvorani izredni občni zbor, katerega se morej? udeležiti samo oni člani, ki so plačali člani' rino 7-a leto 1926. Pri vstopu v dvorano # mora vsak član izkazati z legitimacijo. '~ KRATKE VESTI. V Skadru :je bil izkrcan večji oddelek ital1: jansfeih karabinerjev, ki so odšli v italijanski konzulat in jih je nato italijanski konzul dirigiral v albanske vojašnice. Predsednik nemškega parlamenta Loebe je obolel na slepem slepiču in je moral biti takoj operiran. Med Avstrijo in Holandsko je potni vizum odpravljen. Maršal Sun-čuan-lang je bil po vesteh iz Šangaja ubit od dveh dijakov in enega delavca. Vest še ni potrjena. Med francosko, angleško, belgijsko in holandsko vlado je bil dosežen sporazum, po katerem ee uvede v vseh teh državah 'letni čas dne 9. aprila ob 11. uri ponoči. Stalna manjšinjska komisija pri Zvezi narodov je pričela obravnavati vprašanje tirolske nemške manjšine. DrOETKER- JELV1M rackinom 'modeli Ljuba Jurkovič: iiyLJENJE IN DELO NA NAŠI UNIVERZI. (Nadaljevanje.) 2. Menza. Vzajemno dijaško podporno društvo je gorato radi uvedbe strastne m brezkom-IffOnuBne borbe v njegovi upravi likvidirati znatnim deficitom, ki še )ni saldiran). 'Snovali sta fie dve zasebni imenzi: prva katoliška in druga liberalna. V te menze so Pnptišženi le oni študenti, tki pripadajo akademskim društvom posameznih Skupin; kdor ?e -ne opredeli za eno od obeh skupin in takih dijakov je mnogo, ta mora stradati. Ta .praksa, »strankarsko separiranje študentov celo pri kosu krulia, enako, kakor tudi drugih ustanov. 3. Kolegij. k«W?'ko Lm a mio iv Ljubljani tudi dva (krat ^rv' Je večji ih udobnejši (demo-_ atsin), drugi pa manjši (katoliški) in na-i« iienJe za omei6no število dijakov. Jasno orvi avSf- kolegija v glavnem namenjena v slfimin i • p*jwtašem posameznih političnih 1 vzfiržu'Je,jo kolegij. T>ri £*■ en®.?^rail;ke eo tudi tu, enako kakor ‘Jpendijah in menzah, spoznale, da so n « •* ,®8a prav malo koristna sredstva m«a®1 . lJ°> da niti ne govorimo o njihovi pralni etram. Stranke, ki jim moramo pridati pravico, da agitirajo pri študentih si morajo v to svrho poiskati ideaLnejših sredstev in ie taka sredstva jim bodo koristila, ‘e taka 'sredstva bodo študente navdušila ter asla mnogo boljše in stalnejše pristaše. Za mladino idealna sredstva! i,. Pr«istavništvo m državna uprava, ki bi zlasti bila dolžna, da obilno subvencionira te socialne ustanove, po primeru vseh modernih držav in to še v večji -meri kakor te! 4. Bolniška blagajna. £a bolne študente ee pravzaprav nihče ne star*'® n’j ne 'VCK^ nihče evidence, niti talilo8*®1®' Edino kar je, je to, da javlja črna jafe) V aV^' 'ia^-0 smrt; nekoliko bližjih pri-iožn V *n tovarišev gre za pogrebom, po-j. ,e venec, drle nagrobni govor, potoči se Ka solza, kale srčen nekrolog po časopisih, Jesen križ na grob z napisom, ki se hitro ;™bnš0.. . To 'je vse, v najboljšem slučaju kajti nekateri še tega nimajo, vse, ni V-6 *>wi za naše nesrečne -kolege. Nikogar še’ ^ resnično poiskal zdravil, da jim. dokler še ni prepolno, nudi in jih >da reži prer&in6 smrti. (Nadaljevanje sledi.) Ljubljanska parata. BRANKO PINTAR OBSOJEN NA SMRT. Med vsemi porotnimi razpravami letošnjega pomladanskega zasedanja v Ljubljani, je Sila včerajšnja porotna razprava gotovo naj-interesantnejša in najbolj napeta. Na porotni klopi je 6edel Branko Pintar, obtožen, da je umoril v noči med 4. in 5. novembrom 53-letn. sejmarja Karla Primožiča v njegovem stanovanju v Rožni ulici in odnesel njegovo listnico z vsebino 9300 Din. Umor Karla Primožiča je postavil ljubljansko policijo pred skrivnostno zagonetko, ki pa jo je, kar je v svojem govoru, povdarjal tudi državni pravdnik, izvrstno rešila ter tako znatno dvignila svoj renome. Poselne zasluge pri izsleditvi ima pol. nadzornik Žajdela, ki je fungiral pri porotni razpravi kot ena glavnih prič. Zanimanje za to porotno razpravo je bilo v Ljubljani ogromno, ker se Ljubljančanje drže najbrže antičnega gesla »panem et circen-eesc. Circenses je bila tokrat razprava proti Pintarju. Od časa, ko so kruha lačne množice čakale pred pekarnami in tobakarji pred trafikami, menda še ni bilo takih prizorov, kakor včeraj pred justieno palačo. Po dvoje in dvoje skupaj v dolgi vrsti so čakali ljudje pred vratmi in strogi stražnik jih je le polagoma spuščal v dvorano, seveda le one, ki so imeli vstopnico. Nekaj sadističnega mora biti v teh ljudeh, ki se tako bore za tak precej problematičen užitek. iDopoldne so polovico dvorane zasedli gojenci orožniške šole. Razpravi je predsedoval sod. svet. Janša, votirala sta sod. svet. Eberl in sodnik Velu-ščeJt, državni pravdnik je bil dr. Mastnak, obtoženčev branitelj pa dr. Anton Švigelj. iBranko Pintar je rojen 4. septembra leta 1905. y Kamniku, v šolo je hodil najprej v Kamniku, nato pa v Ljubljani in na Rakovniku. Za^ šolo ravno ni bil nikoli kaj nadarjen. Po šoli se je izučil mesarske obrti, nazadnje pa služil kot mesarski pomočnik pri mesarju Mikulčiču v Lokvah pri Delnicah v Gorskem kotaru na Hrvatskem. 'Po Mikulči-čevi simrti je prevzel njegovo mesarijo ter hkrati tudi njegove dolgove. Imel pa je veliko smolo. Prvo kravo, ki jo je kot novopečeni mesarski mojster kupil in zaklal, ni mogel razprodati in se mu je meso pokvarilo. Prosil je očeta, naj mu posodi 5000 Din, ki mu jih pa ta ni mogel poslati. Koncem oktobra lanskega leta je prišel Pintar^ v Ljubljano, v namenu da osebno govori z očetom ter ga preprosi, naj mu pomaga iz strašne zadrege. Ni pa prišel do tega, ker se je vdal v Ljubljani pijači ter pričel z znanci popivati po raznih gostilnah. V nekem takem lokalu 'je naletel tudi na Primožiča, is katerim se je poznal že od leta 1923. Dne 4. novembra ga je povabil zvečer Primožič, naj gre spat na njegovo stanovanje, češ, da ima predaleč. Kaikor pravi Pintar sam, je že poprej slutil oziroma sumil, da je Primožič v gotovem oziru abnormalen in da mu je pravil, kako so na fronti vojaki občevali s tovariši kot z ženskami. Ko ga je Primožič usodnega večera povabil k sebi, mu je Pintar dejal, da gre, toda le, »če ho miren«. Ponoči se je med Pintarjem in Primožičem odigrala razburljiva scena, ki se je obravnavala ob izključenju občinstva iz dvorane. Pintar je v jezi nad nadlegovanjem pograbil -sekiro in vsekal z njo Primožiča i>0 glavi, nadaljnje tri udarce pa mu je dal, kakor izpove pri razipravi, iz usmiljenja, da mu prihrani smrtne muke. Kje je dobil Pintar sekiro, ni povsem gotovo. Pintar trdi, da jo je imel Primožič v stanovanju in da je sekal ž njo drva. Obstoji pa tudi verzija, da jo je Pintar sam prinesel iz sosednje drvarnice. Zločin je bil dolgo časa neodkrit ter ga je .razkril šele 10. novembra, torej čez pet dni, pol. nadzornik Žajdela, ki je tudi eruiral tekom par dni krivca — Pintarja, ki se je ta čas že vrnil Lolt_v®' ’po umoru je Pintar odnesel iz nom^eeve“a stanovanja listnico z vsebino JdOO Dm. V Ljubljani si ;je takoj 'kupil novo obleko in klobuk. Bil je prepričan, da ga ne razkrinkajo. V Lokvah je poravnal svoj dolg in si kupil še eno kravo za 2280 Din. Ko ga je aretiral nadzornik Žajdela, je našel pri njem samo še 1090 Din. Po prečitanju obtožnice vpraša predsednik Pintarja: »Pintar, se čutite krivega?« Pintar: »Jaz... sem... ga...!« Pintar pripoveduje svoje življenje. Že od nekdaj je bil silno jezljiv in razburljiv, za vsako najmanjšo stvar je bil takoj v ognju. Drugače je trezen in tudi ne kadi. Predsednik vpraša: »Ali naj se denar in orodije izroči dedičem?« »Denar lahko in tudi orodje, če ga ho-čejo!« Sledi izpoved izvedencev in prič. Pintarjev oče se odpove pričevanju. Med pričevanjem pol. nadz. Žajdele skriva Pintar'obraz v robec in tiho joče. Priča sejmar Simončič izpove, da mu je Pintar usodnega dne tožil o svojih slabih gmotnih razmerah. Pintarjev vajenec Sturm izpove, da je 'bil Pintar, ko se je vračal v Lokve prav dobro razpoložen in da je pravil, da je denar dobil. Pri možiča mu ni omenil. Razprava, ki je bila mestoma tajna, se je ob 2. popoldne prekinila ter se je nadaljevala ob štirih popoldne. Prav zanimivo je bilo mnenje psihijatrov o duševnem stanju Pintarja. Inteligenčno preizkušnjo je Pintar pr^v dafero prestal. Znal jim je našteti živali v Afriki: lev, slon, kamela, žirafa, krokodil. Znal ije na primer tudi povedati vsebino »Desetega brata«, vedel je, da je Noe vinsko Uto sadil po vesoljnem potopu. Razločeval /e tudi številki milijon in milijarda itd: Vprašanja. Po dokazovanju stavi senat porotnikom štiri vprašanja: 1. Glavno vprašanje: ali je Branislav Pintar v noči med 4. in 5. novembrom, v namen uusmrtiti ga, tako ravnal, da je štirikrat s Sekiro udaril po glavi Primožiča, radi česar je nastopila njegova smrt? 2. Dodatno vprašanje, za slučaj, da se prvo glavno vprašanje potrdi: Ali je imel Pintar pri tem namen, da se s silo polasti Primožiče vega denarja? 3. Eventualno vprašanje, za slučaj, da se prvo glavno vprašanje zanika: Ali je Branko Pintar kriv, da je pri tem v sovražnem namenu tako ravnal, ne sicer v namenu usmrtiti ga, vendar pa tako, da je sledila njegova smrt? 4. Eventualno vprašanje, za slučaj, da se drugo dodatno vprašanje zanika, ali pa tudi pi>vo, oziroma tretje: Alj je vzel Primožičev« listnico z vsebino 9300 Din, torej, ali je izvršil tatvino v skupni vrednosti nad 1000 Din, toda ne nad 10.000 Din? Krivdorek in sodba. Pq p^ldrugournem nestrpnem čakanju publike' se vrnejo porotniki iz dvorane. Ob napeti pozornosti prečita njihov pnvomest-nik krivdorek: Prvo vprašanje radi umora se potrdi z 8 proti 4 glasovom. Med publiko nekdo za-šepače: »Vislice!« Drugo dodatno vprašanje radi roparskega umora porotniki soglasno zanikajo. Tretje eventualno vprašanje radi uboja je odpadlo. Četrto eventualno vprašanje radi tatvine porotniki soglasno potrde. Ko prečita zapisnikar Pintarju krivdorek, se fa prve trenutke ne zave; ko pa sliši, da sia dve vprašanji, drugo in tretje, odklonjeni, se nekako topo zasmeje in očividno ne razume, da je nad njim smrtna obsodba iže izrečena. Državni pravdnik predlaga zakonito ka- I zen v smislu členov 134, 135, 136 kazen-, skega zakonika. Branitelj predlaga, naj se sklepa o postopanju, primernem načinu krivdoreka porotnikov. Branitelj ima namreč v mislih, naj senat sklepa o priporočitvi za pomiloščenje, ker so porotniki spoznali Pintarja krivim le z 8 glasovi. Senat se poda v posvetovalnico ter se vrne v razmeroma kratkem času. Predsednik senata sod. svet. Janša prečita nato razsodbo, glasom katere se Pintar obsodi na smrt. Branitelj s toplimi besedami ponovi prošnjo za pomiloščenje, sklicujoč se na obsojenčevo mladost. Predsednik vpraša: »Pintar, kaj Vi tudi prosite?« Pintar: »Da... prosim... prosim..!« Občinstvo, ki je tekom razprave že deloma simpatiziralo s Pintarjem, odide potrto iz dvorane. Vsa ugibanja, da .bo Pintar dobil le gotovo šteV}lo let, «o se raziblinila. * Razprava proti Pintarju je bila zadnja v tem zasedanju. Razprava proti Ledererju radi uboja je preložena na nedoločen čas, ker je Lederer težko bolan. ŠPORT. Iz mednarodnega ringa. Češkoslovaški bok-serski prvak v polutežki teži Frank Rose je bil premagan od 23-letnega Svobode. Rose, ki je imel 4 kg nad predpisano težo, je za-dobil že v 3. rundi teiek udarec, v četrti pa je oibležal knock-out na tleh. — Za evropske raamere izredno visoka nagrada se je določila za zmagovalca v boks-matchvi Phil Scott -Diener, ki se vrši 4. marca v 'Berlinu. Die-her bo namreč prejel samo za ta boj 28.000 mark (350.000 Din). Nemški bokserski krogi označujejo to postopanje kot škandal in hudodelstvo napram ostalim nemškim bokser-jem, ki se večkrat bojujejo »napitnino« in morajo za to nuditi napete in zanimive boje. Dienerjev nasprotnik Phil Scott dobi pa polovico, torej 14.000 mark. Zadnje športne vesti. V Parizu so 6e vršile tekme v dviganju uteži za parištko pr-, venstvo, ki so pokazale prav lepe ^uspehe. Tako je Francoi9 Roger (lahka sr. teža) obo-jeročno ■tezno dvignil 97.5 kg, Rolet (težka sr. teža) pa je oboj e roč n o sunil 132.5 kg. — Švedski tekač Edvin Wide je startal pri neki halski prireditvi v Portlandu (U. S. A.) na 3000 m, ki jih je pretekel v izbornem času 8:45, torej za 20 sekund manj, kakor je rabil pred 2 leti na isti progi za to daljavo Finec Nurmi. — Amerikanski savez je povabil Edvin Wide-ja, da starta 1. maja v Harvardu. Prireditelji nameravajo 60% vstopnine odstopiti amerikanskemu, 40% pa švedskem« olimpijskemu komiteju. Wide je obljubil svojo vdeležbo pod pogojem, da v to privoli švedski savez. — Pri smuških tekmah za lvovsko prvenstvo je zmagal proti pričakovanju Poljak Buiak v teku na 18 km v 1:12:38 pred Švedom Lindstromom (1:12:44). Zato pa je Llndstr&m bil prvi v skokih iin je dosegel 36 m; drugi je bil Šved Stolpe, 3. Poljak Lankosz. V kombiniranem teku pa je zasedel 1. mesto zopet Šved Lindstrom, ki si je priboril tudi lvovsko prvenstvo za leto 1927._______________________________________ Gospodarstvo. X Važno za vinarje, viničarje in šole. — Letak »Grozdni sukač« v obliki brošurice, ki ga izda Vinarski in sadjarski od6ek Kmetijske družbe v Mariboru, je gotov; manjkajo samo še podobe v barvotisku, ki se dnevno pričakujejo iz inozemstva, nakar se nemudoma prične s razpošiljanjem. Cena letaku bo samo okoli Din 5.— s poštnino vred. Priporočajo se skupna naročila, n. pr. po Kmetijskih podružnicah, ki dobe brošurico brezplačno na ogled. Naročila sprejemata navedeni odsek in direkcija 6rednje vinarske in sadjarske šole v Mariboru. Ako vreme dopušča, naj se trsna rez 'le obavi, Še druga dela proti škodljivcu po navodilih v letaku se lahko obavijo tudi po že izvršeni rezi. Direktor Andrej Žmavc. BORZE: Zagreb, 25. febr. Devize: Dunaj izpl. 801 —804, " Berlin ižpf. 1348—1351, Italija izpl. modno pismo. Letošnji spomladanski plašč. Suvajo novi modeli kot tajnost v iavnoSr^a&?dar |e priŠt° ^ in apartnmn §krhMjasst, -Zanimiva je kombinacija gladkega n ^arirast^i ma-•terijala pri angleškem ka- terega se vidi ozek pas obleke iz istLa bla. Ka. Res apartni niansi pa sta do]Ka r)]..4x„ * Pasi. Nežna oprema iz leopardove Ju p* bicr??alf (teličkove) kože s primerno tor. mlidi ^%‘nalna ter se bo uporabljala spo-niaa ptl „ajrazli5nejših oblačilih. Najbrže - - plasc s pasom zopet jako priljubljen za dočirn se bodo uporab-za večerne zabave. 247.21—249/21, London izplačilo 275.976— ■276.776, Newyork ček 56.75—56.95, Pariz izplačilo 222.5—224.5, Praga iz.pl. 168.3—169.1, Švica izpl. 1094—1097. Ciirih, 25. febr. Beograd 9.1325, Berlin 123.25, Ne\vyoiik 520, London 25.2225, Pariz 20.3425, Milan 22.625, Praga 15.40, Budimpešta 90.93, Bukarešta 3.125, Sofija 3.75, Varšava 57.50, Dunaj 73.25. NENAVADNE SMRTNE NESREČE. V neki garaži v Cambridge-u -so našli te dni pri enem od avtomobilov mladega mo- ža v nenavadni poziciji. Bil je Sklonjen nad motorjem, tako da ee je dotikal železa z nosom, ganil se pa ni, ko so ga poklicali. Ko ga je eden od prišlecev stresel za ratme, je opazil, da je mrtev ter pritrjen s kravato na motor. Sprva se je domnevalo, da gre za Ziločim, ko pa je prišla na lice mesta komisija, je ugotovila, da gre le za nenavadno nesrečo. Ponesrečenec, neki visokošolec, ee je zapletel s kravato v mO'tor, ki je kraivato tako močno zadrgnil, da se je dijak zadušil. Očividno je hotel pri motorju nekaj pogledati, •medtem ga je zgrabil motor za kravato in zadavil. Kravata je bila tako. močna, da so jo morali odrezati, predno so mogli po-' laeerečenca odstraniti. Podobna nesreča se je pripetila nedavno nekemu 24 letnemu dekletu v Sideupu v , groiiji Kent.. Njen brat jo je našel mrtvo v kopalni sobi ih sicer pravtako v nenavadni poziciji. Njeni dolgi lasje so bili oviti okoli I pipe, z grlom pa se je dotikala roiba banje. Ker ni imela nobenega povoda za somomor nLti bi ga sigurno ne bila izvršila na tako kompliciran in nenavaden način, se je pripetilo po mnenj,n uradne komisije sledeče: Deklica 9e 'je sklonila nad banjo, da bi si natočila kozarec vode. Medtem se je nena- doma onesvestila ter padla. Med padcem &o se ji zapletli dolgi lasje v pipo, vsled česar ni mogla pasti dalje kot na rob banje. Padla je pa tako nesrečno, da se je pritiskala roba banje z grlom. Ker je visela navadol ter se pritiskala z grlom roba banje z vso težo svojega 'telesa, se je zadušila. Nenadna smrt je doletela tudi nekega ri: biča. Ko je korakal z dolgo ribinico: vesel po cesti, je prišel s palico po naključju V dotiko z močno električno napeljavo, veled česar ga je električni tok na mestu uhtt< Njegova desna raka je bila popolnoma s6* žgana. P.. Britten Austin: Pariška obleka. Nikjer pa ni bilo niti najmanjšega dokaza za soudeležbo tega moža pri tatvini draguljev. Stanovanje v Rue Royalu je bilo od našega odhoda do aretacije St. Georgeja strogo zastraženo. 'Pisma, 'ki 90 prišla z jutranjo pošito, so bila preiskana. Bila so le navadna poslovna pisma. St. Georges ni poslal nobenega pisma ter ni ves dan ničesar telefoniral. Telefon je bil namreč na centrali strogo nadzorovan. Uslužbenci so prišli ob poil desetih in eden med njimi je odnesel ob deseiih paket na pošto. Policist je uslužbenca ustavil in preiskal paket. B-ila je to le škatlja z Obleko, ki jo je naročnik nujno zahteval. Policist je pregle-gledal obleko in se prepričal, da ne vsebuje nobenega sporočila. Ker je gospod St. Georges gotovo slutil, da ga najhrže aretirajo in če je imel komplice, katerim bi rad sporočil, kje so diamanti, potem gotovo ne bi uporabil kratkega časa v .svobodi zato, da sešije obleko. Sedaj je bil v zaporu. Krivdo na umoru, radi katerega je bil osumljen, je hladnokrvno in premišljeno zanikal. Tak je bil položaj. Naprošeni emo bili. naj prisostvujemo naslednjega dne prvemu zasliševanju pri preiskovalnem sodniku. IX. Čakali smo potrpežljivo, gospod Dieulafoy, Quentiu Quayne in jaz. Gospod St. Georges je stopil notri v spremstvu nekaj policistov. Na vprašanja osornega in sovražno razpoloženega preiskovalnega sodnika je odgovarjal s trpko in cinično roonšalanso. Bila je samo kaprica pravi, da je v prodajalni gospoda Dieulafoya navedel napačno .ime Dufou-rier, — kaprica je bila samo, da je 'trpel razmerje med svojo ženo in juvelirjevim pomočnikom, — kaprica je bila končno,- da je dal gospodu Momnieru denarna sredstva na razpolago za njegove strasti. Ali ne sme morda imeti kapric? »Trdim, da ste imeli namen, da dobite gospoda Monniera v svojo roko, da ste ga pripravili v to, da je oropal svojega šefa, da ste skrili ukradeni zaklad in končno, da ste umorili še isti večer gospoda Monniera, da zabrišete vsako sled za seboj.« Preiskovalni sodnik je grmel nanj, glas in obraz sta mu bila strašna in pest muje padala trdo na mizo. Gospod St. Georges je dvignil obrvi. »To je sicer vaša trditev, gospod sodnik, se je vljudno smehljal, »vložil bom tožbo proti oblastem radi protizakonitega omejevanja osebne svobode«. ■»Kje so diamanti?« »Res, kje? Zakaj ne vprašate kakega pripovedovalca pravljic? Ta bi vam mogoče povedal, da obstojajo le v domišljiji velecenjenega gospoda Dieulafoya.< To je bilo tudi največ, kar smo mogli spraviti iz St. Georgesa. Dve uri je preiskovalni sodnik zaman grmel proti njemu, ki je non-šalantno dv.igal obrvi, se ponosno smehljal in hladno zavračal vse obdo-lžitve. Na koncu je bil zopet odveden v zapor. Gospod Dieulafoy je bil obupan. Bil je že prepričan, da so ti neprecenljivi, nenadomestljivi diamanti za večno izgulbljeni. Za zadevo so zvedeli tudi že časopisi — in čeprav niso mogli navesti točnih podaHkov — vendar je bila to senzacija dneva. Zadeva pa je vsebovala tudi vse sesiavine, — rop, strašno zaroto, morilca dame iz polsveta in končno še enega mrliča, ki je bil ravnotako lahko samomorilec, kakor tudi žrtev umora, — da se je zdelo vsem pariškim reporterjem kot darilo z nebes. Sproženi eo bili vsi mogoči načini fantastičnih hipotez in na mizah gospoda Dieufaloya in policije pa se je nakopičilo cele kupe inič imanj fantastičnih domnev številnih amaterskih detektivov. Medtem sva oba, šef in jaz, vztrajno delala noč in dan pri vseh mogočih možnostih, toda brez vsakega uspeha. St. Georges je oči- Naiboliši šivalni stroj in kolo J«k edino le dom> obrt ln lndu»W|* •m tmH opromah. (stotom pletilni stroj DUBIID M » rvMk kt ulitim. V oftotna garancija Btbmrica sa p«prtvtta. Bzk« MM, tu« m tbrtkt. Josip Peteline * Ljubljana TRIKO - PERH.O Ml ooik«, ten« to otroke, volno v raft barvah, rokavic«, ■ijrriiT dokolenlco, nahrbtniki sa Marte la love«, deSnlkL klott, JaaCo, Čevljarje, ta twrlv« attw la vat hrdM JOSIP K1UBI.JANA i—»«—»hmmmmmmmm MALI OGLASI. Za vsako besedo »e plaža 50 par. Za debelo tteaao pa Din 1.—. Kurivo! Pogačnik, Bohoričeva 5, (Tabor), Telelon 406. Oddam »obo za 2 gospoda. Ei« trična luč. Kje { jv> uprava tega lista. Drva - Čebin Woj!ot» l/II. - Tele!. M Proda *© ce»» kompleta!' nem»ko-angl» jki »lovar la nekaj angle adh knjig. — Nailov pi> ve uprava Nar. Dnevniki Oglašujte v Narodnem Dnevniku. M tovarna vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana, nudi najlinejšl In najokusnejši namizni kis I* vinskega Rls»- S ZAHTEVAJTE PONUDBO! Tehnično Irt hlgljenlčno najmoder-neje urejena klsarna v JugoslavlJl-^ Pisarna i Ljubljana, Dunajnka ce*«n It 1«, U- nadrtropje, Knjlgovodklnja bilancistka, samostojna m«i z večletno prakso, vešča korespondence in strojepisja išče službo v mestu ali na deželi. Nastopi takoj. — Ponudbe prosi na upravo lista pod >Točna<. .iil!!llllllllllilllllllllllllllllllllllllilllllllUlllillllh>. - - Širite ■ -»Narodni Dnevnik"! ■niiiiiiiiiiiiiiiiiilllllllllllllllllllllllllllllllllllllll'1' vidno prekinil vse svoje zveze, ko je"0, mr. Quayne,< pravi, »(kaj mislite o temle?« Izročil nama je pismo, o katerem je ravno-govoril s policijskim komisarjem. Preči tal sem ga preko šefovih ramen. »Gospodu policijskemu ravnatelju! (Dalje prih.) ■UHDERWOOD“ pisalni stroj je dosegel svetovni sloves, nad 2,000.000 strojev je v rabi in prometu, nedosegliv v trpežnosti ter najcenejši. Zastopnik LUD. BARAGA, Ljubljana Šelemburgova ulica 6/1. — Tel. 980. LjUBLlANSKA KREDITNA BANKA . « Oeliifta iliiflin Hii 5I.H1.WI'-Shme ninve nd ffii 1B.1I1.IU'- Central LJUBLJANA, DUNAJSKA CESTA. Podružnice : betice, Celje, Črnomelj, K»«nJ, Maribor, Met-k0rl£, Novi Sad, Ptm, Sarajevo, Spil«, Gorica. XQBNC1}A: Logatec. Se priporoča vse bančne posle. Se priporoča za tisk vseh trgovskih, obrtnih, industrijskih in uradnih tiskovin. Lastna knjigoveznica TELEFON ŠT. 652 TISKARNA MERKUR TRGOVSKO • INDUSTRIJ*** D. O. UUBUANA, Simon Gregoržiževa ulica 13. Tiska časopise, knjige, brošure, cenike, tabelo, Statute, vn-bila, letake, lepake, posetnice i. t. d. ( TELEFON ŠT. 552 — Dnjaji VUdžatlr Sv« tak. — 3U tiskano >Metan o