LETO XXXI. ŠT. 25 Ptuj, 29. junija 1978 CENA 3 DINARJE YU ISSN 0040-1978 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA UUDSTVA IZ VSEBINE Iz dveh dobrih ena odlična (stran2) Slovo prve in prihod druge (stran 3) Po 40 letih spet v Španiji (stran 5) , Joj, kam bi del..." (stran 6) Med razkošjem in skromnostjo (stran 7) Ormož O pripravi novega prostorskega plana občine Po skupnem zasedanju zborov občinske skupiCine Ormož so dele- gati zbora združenega dela razpra- vljali o odloku o pripravi prostor- skega plana občine Ormož, s tem odlokom se prepisuje obvezni pri- stop k pripravam za izdelavo prostorskega plana občine, ki se mora pripraviti za obdobje od leta 1985 do leta 2000. Prav gotovo bo k tem pripravam pristopiti že sedaj, kajti prostorsko usmerjanje je pomembno za vsakogar, bodisi to krajevno skupnost ali združeno delo. Elemente za pripravo prostorskega plana vključujejo vse tiste samoupravne organizacije in skupnosti, katerih dejavnosti so neposredno vezane na zemljišča in proizvodnjo. Pri pripravi in izde- lavi prostorskega plana se upo- rablja začasna obvezna enotna metodologija in minimum obve- znih enotnih kazalcev prostorskih planov v SR Sloveniji. Izdelava prostorskega plana se poveri Zavodu za urbanizem Maribor, ki se mora prilagajati krajevnim in občinskim potrebam. V nadaljevanju zasedanja, zbori so na skupni seji razpravljali o gradivu in poročilu o delu občin- ske skupnosti za socialno skrbstvo in zdravstvo ter pregled analize poslovanja organizacij združenega dela družbenih dejavnosti v prete- klem letu, je zbor združenega dela 5e obravnaval in sprejel več odlokov. Tako je beseda bila o zvišanju stanarin, o povprečni gradbeni ceni stanovanj in povpre- čnih stroških komunalnega ureja- nja stavbnega zemljišča v občini Ormož. Enak dnevni red seje je imel tudi zbor krajevnih skupnosti. zk Novo vodstvo zveze sindikatov občine Ptuj Sindikati se prilagajajo ustavno opredeljeni družbeni vlogi Osnovna ugotovitev 13. skup- ščine občinske organizacije ZK Ptuj je, da sindikat vse bolj po- staja temeljni nosilec akcije za spreminjanje samoupravnih odnosov v združenem delu. Kljub temu pa v nekaterih sredinah najširši organizirani politični in akcijski sili delavskega razreda še premalo ,,priznavamo" funkcije, ki ji pripadajo. Skupščina je ob tej priložnosti tudi ugotovila, da je negativnih pojavov pri sindi- kalnem delu vedno manj. Prav tako pa bo potrebno izločiti iz ,,oblik" sindikalnega delovanja, ,,zlepljenost" sindikata s samou- pravnimi organi in drugimi organi v združenem delu, kjer ne redko prihaja iz omenjenih vzrokov do kompromitiranja sindikalnega dela. Na občnih zborih osnovnih organizacij sindikata v mesecu januarju so bili izvoljeni novi sindikalni funkcionarji, kar obeta nove smeri v metodah dela sindi- kalne organizacije. Seveda bo po- trebno nova sindikalna vodstva tudi primerno strokovno usposo- biti. To so uvodne misli iz raz- prave Janka Bezjaka, dosedanjega predsednika občinskega sveta ZS Ptuj. V nadaljevanju svoje razprave pa je govoril o tistih nalogah iz programa sindikalnih nalog pri katerih so bili do sedaj dosežen doseženi leminimalni uspehi. To so predvsem področja organiziranja združenega dela, svobodne menjave dela, dohod- kovnih odnosov, delitve po delu in podobno. Veliko več kot doslej bodo morali sindikati narediti na področju dohodkovnega odnosa: trgovina — proizvodnja. Posebno poglavje pa je zdru- ževanje sredstev za skupne na- mene. Tako namreč ni redek pojav, da delovne sredine razpo- lagajo z viškom sredstev za tekoče potrebe, primanjkuje pa jim lastnih sredstev za lasten razvoj. Janko Bezjak se je dotaknil tudi nalog na področju samoupravnega družbenega planiranja, družbeno usmerjene stanovanjske izgradnje in podobno. Ostali razpravljalci so v nadalje- vanju dela skupščine dopolnili uvodno razpravo predvsem z tistimi ugotovitvami, ki se nana- šajo na dosedanjo nedorečenost sindikalne aktivnosti. O bodočih aktivnostih sindikata je razpravljal Janko Mlakar. Predvsem se je zavzel za tako in hkrati učinkovito sindikalno delovanje, ki bo po svojih oblikah organizacijsko in vsebinsko najbljižjt delavcu in njegovemu delovnemu mestu. Sindikalnega delavca moramo usposobiti za aktivno upravljanje celotnega združenega dela. Skupščina občinskega sveta je ob tej priložnosti tudi razrrfila dose- danji občinski svet in nadzorni odbor ter hkrati izvolila nov 60- članski nadzorni odbor. Janko Bezjak, dosedanji pred- sednik občinskega sveta ZS Ptuj je na tej skupščini sklenil svoje predsednikovanje in ga predal Janku Mlakarju. Za njegovo aktivno in tvorno delovanje v sindikatih so ga udeleženci skup- ščine toplo nagradili. Janko Bezjak bo kljub temu še nadalje deloval v sindikatih, saj bo s svo- jimi bogatimi izkušnjami bogatil tudi druge. Po končanem zasedanju skup- ščine se je na prvi seji sestal novo- izvoljeni občinski svet in izmed svoje srede izvolil za predsednika Janka Mlakarja; za podpred- sednika Franca Klemenčiča in za sekretarja Danila Mastena. MG Udeleženci skupSčine med svojim delom foto: M. Ozmec Dan borca v ptujski občini PROSLAVA V LESKOVCU V krajevni kroniki krajevne skupnosti Leskovec bo odslej 4. julij pisan s posebnim črkami. Vsako leto bodo v spomin na ta dan v krajevni skupnosti pripravili praznovanje ob krajevnem prazni- ku. Prva svečanost ob prvem krajevnem prazniku bo v nedeljo, 2. julija. Krajevni praznik Leskoveca Sovpada s spominskim datumom 4. julijem - dnevom borca, zato so se pri občinskem odboru ZZB NOV Ptuj odločili, da bo osrednja proslava dneva borca v ptujski občini v okviru programa prazno- vanja krajevnega praznika Lesko- vca. Na proslavi bodo med drugim sodelovale tudi delegacije vseh 28 krajevnih organizacij ZZB. 10 borcev, dolgoletnih članov bor- čevske organizacije bo za svoje plodno delo ob tej priložnosti prejelo priznanja ZB. MG Ob dnevu borca „Moč Jugoslavije Je v junaštvu in trdnosti njenih narodov in naiodnosti, ki so se kalili skozi zgodovino in vzdržali največje preizkušnje velike osvobodilne vojne. " {Tito na XI. kongresu ZKJ) Prav začetku te največje preizkušnje, začetku oboroženega boja proti okupatorjem, povezanega z začetkom socialistične revolucije, je posvečen 4. julij — dan borca, praznik vseh Jugoslovanov, ki ga bomo svečano proslavili tudi v naših organizacijah, delovnih in krajevnih skupnostih. Ni odveč ob tem prazniku citirati to, kar smo zapisali v kongresnih dokumentih: ,,Zveza združenj borcev narodnoosvobodilne vojne, organizacija, ki je nastala v narodnoosvobodilnem boju in socialistični revoluciji, deluje kot nosilka revolucionarnih tradicij in je aktivna dejavnica pri uresničevanju vseh nalog, ki jih začenja zveza komunistov. V našem dosedanjem razvoju se je ZZB NOV potrdila kot politična sila družbe in pomemben dejavnik stabilnosti sistema, ustvarjenega v revoluciji. Revolucionarne izkušnje, politična in moralna moč posameznih članov in organizacije se morajo v prihodnje še bolj izkazovati, predvsem pri pritegovanju borcev v naš demokratični politični sistem, k reševanju vseh bistvenih vprašanj razvoja demokratičnih in družbenopolitičnih odnosov na temeljih socialističnega samoupravljanja in k sprejemanju družbenih odločitev v socialistični zvezi in delegatskih skupščinah. Zveza komunistov Jugoslavije se mora bojevati za družbeno angažiranje borcev v samoupravnem sistemu, predvsem v krajevnih skupnostih in delegatskem sistemu." (Teze za pripravo stališč in dokumentov XI. kongresa ZKJ) S sprejemom akcijskih programov, kako naloge sprejete na najvišjem dogovoru jugoslovanskih komunistov in nalog, zapisanih v resoluciji osmega kongresa slovenskih komunistov ter z njihovim doslednim uresničevanjem, bomo vsebinsko najboljše in najlepše proslavili naš skupni praznik — DAN BORCA. Zasedanje zborov skupščine občine Ptuj URESNIČEVANJE RESOLUCIJE VIII. KONGRESA ZKS Osrednja točka razmeroma obširnega dnevnega reda 3. seje skupščine občine Ptuj je bila razprava o uveljavljanju resolucije osmega kongresa slovenskih komunistov in dokumentov XI. kongresa ZK Jugoslavije na področju izvajanja delegatskega in delovanja skupščinskega sistema. O tem so delegati razpravljali na ločenih sejah. Družbenopolitični zbor se je sestal že v torek, zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti pa v četrtek, 22. junija. Delegati vseh treh zborov so poslali tudi pozdravno pismo XI. kongresu jugoslovanskih komunistov. V razpravi o nalogah, ki izhajajo iz resolucije osmega kongresa ZKS je bilo poudarjeno, da je treba predvsem videti, kako se v skupščini sprejeti dokumenti izvajajo v praksi, kajti sprejemati je treba take dokumente, ki jih bodo občani resnično sprejeli, ki jih bo moč izvajati in bo tudi zagotovljeno njihovo dosledno izvajanje. Gre tudi za samoupravno vsebino odločanja, če hočemo to zagotoviti, je nujno pravočasno, resnično, celovito in razumljivo informiranje. V skupščinskih odločitvah se morajo odražati interesi vseh temeljnih organizacij združenega dela in krajevnih skupnosti v občini. Naloge, ki izhajajo iz resolucije so delegati vseh treh zborov soglasno sprejeli, s poudarkom, da je to le osnova za sestavo konkretnih akcijskih programov za delo vsakega zbora posebej, izvršnega sveta in upravnih organov občinske skupščine. Ti programi morajo biti tudi rokovno opredeljeni s konkretnimi zadolžitvami, če hočemo zagotoviti njihovo čimprejšnje uveljavljanje. FF 2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO 29. junij 1978- TEDNIK 30letAGISA Leto praznovanj - leto velikih investicij Delovna organizacija Agis praznuje letos 30-letnico uspešnega dela. Trenutno združuje v omenje- ni DO delo prek 1700 delavcev, uvrščajo pa se med največje delov- ne organizacije ptujske občine. Odbor za pripravo aktivnosti ob 30-letnici Agisa je sklical pretekli petek svečan razgovor, ki so se ga poleg predstavnikov nekaterih TOZD, udeležili tudi predstavniki DPO občine, nadalje predstavnik SOZD Elkom, VTS Maribor in drugi. Slovesnosti v počastitev visokega jubileja se bodo vrstile skozi vse leto, osrednja proslava bo 1. septembra. Ze v naslovu smo zapisali, da je letošje jubilejno leto obenem tudi leto visokih in izred- no pomembnih investicij. V Agisu se zavedajo, da je za dosego uspe- hov potrebno mnogo naporov, odrekanja in vlaganja v novo tehnologijo. Nova, sodobna tehnologija pa zahteva tudi ustrez- ne proizvodne prostore, ki pa jih v Agisu, kot smo se lahko ob ogledu proizvodnih prostorov prepričali, primanjkuje. Sicer pa je najbolje, da podatke o investicijah posredu- jemo po vrstnem redu, kot smo o njih slišali na petkovem razgovoru. Poleg lastnih vlaganj posamez- nih TOZD, se v Agisu zavedajo pomembnosti investicij skupnega pomena. Tako so v lanskem letu s skupnimi sredstvi zgradili obrat družbene prehrane, nadaljevali so z asfaltiranjem transportnih poti in tako dalje. Ena dosedaj največjih skupnih investicij se je začela izvajati prav na dan omenjenega razgovora. Gre namreč za izgrad- njo novega skladišča gotovih izdel- kov, skupaj z zakloniščem. Potre- bo po takšnem skladišču so čutili že lep čas, vselej pa je ostala ob strani pomembnejšim vlaganjem v razširitev proizvodnje in odpiranje novih delovnih mest. Novozgraje- no skladišče bo mejilo na skladi- ščno cono industrijske cone I. Opremljeno bo s sodobno tehnologiio, pokrivalo pa bo površino 1000 kvadratnih metrov. Investicijska vrednost je 11 milijo- nov dinarjev, projektni in izvedbeni inženiring pa je prevzela SOZD ELKOM Maribor. Skladišče bo zgrajeno predvidoma do letošnjega novembra. TOZD TAP je nosilec investicije v višini 10 milijonov dinarjev. Tu gre za izgradnjo proizvodne hale v izmeri 2000 kvadratnih metrov. Izvajalec — Gradiš, TOZD Maribor se je zavezal, da bodo gradbena dela končana že v mesecu juliju, za ob- činski praznik pa bo stekla že redna proizvodnja. Nova vloga osebnega avtomobi- la, ki v zadnjem času vse bolj postaja potreba delovnega člove- ka, predstavlja velik problem servisni dejavnosti, za katero je ?mv.o, da se razvija veliko počasneje od gospodarske rasti. Trenutno tudi ni mogoče govoriti o reprodukcijski sposobnosti, saj se giblje po podatkih za lansko le- to okoli 5 odstotkov, v Agisu pa znaša 2,03 odstotka, kar ne zado- šča za kritje potreb panoge. Posledica tega je, da delavci bežijo iz panoge ali pa si zagotavljajo vire dohodka s popoldanskim nelegal- nim delom. Za takšno stanje bi lahko navedli več vzrokov. V Agi- su so se zato odločili za investicijo, ki jo bodo začeli izvajati že v leto- šnjem letu, zadnji rok dokončanja pa je maj 1979. Tu gre za izgrad- njo prve faze Zastava servisa in del prodajnega prostora. Investicija bo znašala okoli 8,5 milijona dinarjev pridobili pa bodo 900 kvadratnih metrov pokritih povr- šin, odprli bodo tudi 20 delovnih mest in izboljšali sedanje skoraj nemogoče delovne pogoje. V TOZD Gumarna združuje de- lo okoli 220 delovnih ljudi, ki pa se spričo velike konjukture, na drugi strani pa zaradi neprimernih proizvodnih prostorov srečujejo z delovnimi pogoji, ki so na meji kritičnosti, tako glede nesreč pri delu, poklicnih bolezni in normal- nih delovnih pogojev. Tem teža- vam se zaradi prostorske stiske pridružujejo še slaba organizacija proizvodnje, veliki stroški notra- njega transporta in tako dalje. Vse te ugotovitve narekujejo potrebo razširitve proizvodnih prostorov, racionalizacije proizvodnje in uvajanja sodobne tehnologije. Gradnjo novih proizvodnih prostorov predvidevajo v dveh fa- zah. V prvi fazi bodo do leta 1980 zgradili 2850 kvadratnih metrov proizvodnih prostorov, do leta 1982 pa dodatnih 1959 kvadratnih metrov. Novi prostori bodo omogočali hitro rast proizvodnje, saj pre videvaj o za leto 1987 že 1.140 ton predelanih zmesi, kar pomeni v primerjavi z letošnjimi 400 planiranimi tonami velik po- rast. Za uresničitev tega plana pa bo potrebna seveda tudi širša družbena in politična pomoč. Tako smo v grobem predstavili razvojne načrte delovruh ljudi ptujskega Agisa. Ustavili smo se le pri njihovih najpomembnejših nalogah, saj je v okviru te velike delovne organizacije kar sedem TOZD, nobeni izmed njih pa ne manjka velikopoteznih razvojnih načrtov. Za konec naj veljajo ob njihovem jubileju tudi naše iskrene čestitke. Pa mnogo delovnih uspe- hov pri izpolnjevanju nalog, ki ni- so majhne! JB Uveljavljanje samoupravnega sodstva Poročila o delu pravosodnih organov so bila v zadnjih mesecih predmet razprav na vseh sejah občinskih skupščin podravskega območja. Ni potrebno posebej naglašati, da so ta poročila bila predhodno v široki razpravi v vseh temeljnih delegacijah v TOZD in v krajevnih skupnostih. Delegati so imeli k poročilom precej pripomb, dali so precej pobud in predlogov, da bi bilo delo pravosodnih organov še boljše, bolj učinkovito in da bi bolj delovali preventivno. V začetku junija sta medobčinski svet ZKS Maribor in medobčinski svet ZSS podravske regije na skupni seji obravnavala probleme samoupravnega sodstva, zlasti poročila sodišča združenega dela, družbenih pravobranilcev samoupravljanja in sodnikov okrožnega gospo- darskega sodišča, ki delajo na registru organiza- cij združenega dela. Na tej seji so bili sprejeti številni sklepi, povezani z nalogami zveze komu- nistov in sindikatov pri uresničevanju ustavnega in zakonskega položaja delavca v združerjjjm delu. Ti sklepi so bili verificirani na razširjeni seji MS ZKS Maribor, ki je bila 28. junija (včeraj popoldne) v Slovenski Bistrici. Navajamo kratek povzetek teh sklepov in stališč: Enotna ugotovitev je bila, da so sodišče združenega dela in družbeni pravobranilci samo- upravljanja, ti organi samoupravnega sodstva so bili določeni v ustavi iz leta 1974, so že opravičili svoj obstoj in se uveljavili pri varovanju in razvi- janju samoupravnih odnosov ter varovanju družbene lastnine. Delovanje samoupravnega sodstva temelji na varovanju ustavno neodtujljivih pravic delavcev, od česar so odvisni vsi odnosi v razširjeni repro- dukciji, zato je zagotavljanje takih pogojev in družbenih odnosov osnovno izhodišče in praksa dela, na podlagi ustave in zakonov ter samo- upravnih splošnih aktov, organov samouprav- nega sodstva. Uveljavljanje določb zakona o združenem delu, je bila v zadnjem obdobju osnovna naloga družbenih pravobranilcev samo- upravljanja, ki so jo uspešno opravljali skupno z vsemi DPO, zlasti z ZKS in ZSS. Ob uresničevanju zakona o združenem delu ne smemo zapostavljati reševanja gospodarskih problemov in jih ločevati od uveljavljanja samo- upravnih odnosov, saj je uspešnost gospodarje- nja in razvijanje samoupravnih odnosov medse- bojno pogojeno. Prav zato ne sme biti dvotirno- sti in sklicevanja na to, da je treba prvenstveno reševati gospodarske probleme in šele nato uve- ljavljanje samoupravljanja. Družbenopolitične organizacije, zlasti sindi- kati, ZK, SZDL in ZSMS so se dolžne bolj anga- žirati za spremljanje družbenoekonomskih odnosov na temeljih zakona o združenem delu, posebno za dograjevanje samoupravnih odno- sov, varovanje samoupravnih pravic delavcev in občanov in tako zagotavljali z ustavo in zakoni določene pogoje v sleherni sredini. Teh nalog ni moč prenašati na samoupravno sodstvo. Prav tako je bilo v dosedanjem delu samoupravnega sodstva premalo čutiti delo družbenopolitičnih dejavnikov pri razreševanju vrste zadev, ki so jih obravnavali organi samoupravnega sodstva. To bi postopke v marsikaterem primeru poenostavi- lo in pocenilo. V sklepih opozarjajo predvsem na naloge, ki izhajajo iz resolucij osmega in enajstega kongre- sa, zlasti še na tiste, kjer so bile doslej opazne pomanjkljivosti, te pa pomenijo tudi kršitve samoupravnih pravic in odnosov. Dejstvo je, da vzpostavljanje družbenoeko- nomskih odnosov v smislu zakona o združenem delu in na podlagi združevanja dela in sredstev ne more biti realizirano, če niso urejeni odnosi na področju planiranja. Vse organizacije združe- nega dela, samoupravne organizacije in skupno- sti nimajo urejenih in sprejetih samoupravnih aktov, to je samoupravnih sporazumov o teme- ljih planov ter srednjeročnih in letnih planov. Urejanje teh aktov pomeni tudi urejanje osnov za združevanje dela in sredstev, za urejanje pridobivanja dohodka na osnovi skupnega pri- hodka in skupnega dohodka. To področje mora biti skupna akcija ZKS, sindikatov in družbenih pravobranilcev samoupravljanja. Nosilci izvajanja zakona o združenem delu morajo pospešiti uveljavljanje dohodkovnih odnosov, zlasti odnosov, ki se nanašajo na delež o skupnem prihodku v fazni proizvodnji, na podlagi združevanja dela in sredstev ter pravice delavcev do nadomestila in tudi osebnega dohodka iz naslova uspešnega gospodarjenja z minulim delom in svobodno menjavo dela med delavci temeljnih organizacij in delovnimi skup- nostmi skupnih služb. Poleg teh nalog je treba prednostne naloge opredeliti in urediti odnose na področjih: zago- toviti odvisnost sredstev za osebne dohodke od gibanja dohodka v temeljni organizaciji in, delovni organizaciji, določiti osnove za delitev osebnih dohodkov po prispevku delavcev z upravljanjem s sredstvi družbene reprodukcije in pravice do nadomestila, ko se poveča dohodek z inovacijami, racionalizacijami, novatorstvom in onemogočiti osebno ocenjevanje delavcev, ki predstavlja popoln subjektivizem. Pri nadaljnjem dograjevanju samoupravnih sporazumov in drugih samoupravnih aktov je potrebno v sleherni delovni organizaciji narediti količinsko in kakovostno oceno dosedanjega uresničevanja določil zakona o združenem delu in na podlagi tega pripraviti ustrezno politifug akcijo. Pri tem je treba oceniti dosedanjo uspej. nost uresničevanja nalog po programu uresniJe, vanja določil ZZD. Vse skupščine občin naj v naslednjem obdobju posvetijo posebno pozor, nost delovanju komisij za uveljavljanje določji ZZD. Glede na bližajoče se z zakonom določene roke predlagajo, da bi te komisije vsebinsko in organizacijsko dopolnili, da bodo naloženim nalogam resnično kos. Vse DPO, zlasti sindikati morajo v nasled. njem obdobju narediti znatno več pri usposab- Ijanju in vsebinskem dograjevanju samouprav- nih delavskih kontrol, da bi na ta način razbre- menili sodišča združenega dela z drobnimi opra- vili in s tem omogočili tej instituciji več sistem, skega delovanja. Vsa sredstva javnega obveščanja zadolžuje jo, da morajo v znatno večji meri delovati pri obveščanju in razčiščevanju vrste sistemskih nalog, saj bi tako v znatno večji meri pomagali pri spreminjanju in dopolnjevanju samouprav- nih socialističnih odnosov. Za uspešnejše in učinkovitejše delovanje organov samoupravnega sodstva je potrebno zagotoviti kadrovsko zasedbo v okviru sedanje sistemizacije del in nalog, da bodo lahko poleg sprotnega in hitrega interventnega delovanja delovali tudi preventivno, spremljali in preuče- vali družbene odnose, pojave in dajali OZD, drugim organizacijam in skupnostim, državnim organom, skupščinam samoupravnih interesnih in družbenopolitičnih skupnosti predloge za uresničevanje samoupravnega položaja in pravic delovnih ljudi. Obenem je potrebno takoj zago- toviti ustrezne delovne pogoje za vse oblike samoupravnih sodišč. Poleg kadrovskih izpopol- nitev sodišča združenega dela, družbenih pravo- branilcev samoupravljanja, seje potrebno zavze- mati še za ustrezno strokovno in družbeno-poli- tično izobraževanje teh kadrov. Dejstvo je, da v OZD niso povsod organi- zirani splošno pravni sektorji ali oddelki, prav tako marsikje nimajo potrebnih strokovnih kad- rov za opravljanje teh zahtevnih del. DPO v vsaki delovni organizaciji se morajo zavzemati za ustrezne kadrovske rešitve. Ker predvsem manjka diplomiranih pravnikov oba politična organa podravske regije podpirata prizadevanja višje pravne šole v Mariboru, da se ta preosnuje v visoko pravno šolo. Pri tem mora ta šola svoj učni program tako izpopolniti, da bo izobraže- vala takšen pravniški kader, ki ga naše gospodarstvo nujno potrebuje na sedanji stopnji samoupravnega razvoja. FF Slovenska Bistrica Pred ustanovitvijo občinskega združenja samostojnih obrtnikov v občini Slovenska Bistrica se te dni pripravljajo na pomemben ko- rak v smeri združevanja obrtnikov. Ves ta čas so obrtniki delovali ločeno, vsak za sebe po zmožno- stih, sposobnostih pa tudi veličini dohodka. Takšna neenotnost na področju samostojnega obrtništva v občini je povzročala mnogokrat neprijetne težave tako obrtnikom kot tudi organom skupščine občine pri pregledu aktivnosti in razvoja obrtništva. To so bili osnovni vzroki, da so se odločili tudi v bistriški občini ustanoviti združenje samostojnih obrtnikov. Njegova osnovna nalo- ga bo predvsem rentabilnejše poslovanje v smeri nadaljnjega razvijanja samostojne obrti v obči- ni ter njihovo organizirano vklju- čevanje v družbenopolitično življe- nje okolja in občine. V tej smeri nova organiziranost samostojnih obrtnikov v zadrugo predstavlja tudi večje možnosti po ustanovitvi svoje osnovne organizacije sindikata, v njenem okviru pa naj bi pričela delovati tudi posebna komisija za izobraževanje obrtni- kov. Na območju občine Slovenska Bistrica deluje okoli 300 obrtnikov od katerih so posamezniki že vključeni v podobne zadruge, ven- dar te delujejo izven bistriške obči- ne. Začeti cilji novoustanovljene zadruge v bistriški občini so tudi: združiti vsaj tretjino samostojnih obrtnikov, kar bi pomenilo zagotovitev rentabilnosti poslova- nja takšne skupnosti. Takšna obli- ka organiziranosti zaposlenih v samostojni obrti pa pomeni tudi izenačevanje delovnih razmer z razmerami delavca v združenem delu. V namen združevanja samostoj- nih obrtnikov občine v posebno zadrugo so pri skupščini občine Slov. Bistrica že zagotovljena tudi začetna sredstva. Tako je pričakovati, da bodo zadrugo ustanovili že v naslednjih dneh, še posebno ker ugotavljajo, da za takšno obliko združevanja vlada med obrtniki precejšnje zanima- nje. Viktor Horvat Integracija Izbire in Panonije IZ DVEH DOBRIH - ENA ODLIČNA Tako lahko utemeljeno zapi- šemo ob integracijskih prizadeva- njih dveh trgovskih delovnih orga- nizacij ,, Izbire" in Mercatorja ,,Panonija", ki se nameravata združiti v novo delovno orga- nizacijo. Skupna komisija je pripravila temeljito informacijo o prednostih, kijih bo prinesla zdru- žitev, med najpomembnejšimi pa je ta, da bo poleg TGA, Agisa, Perutnine in Kmetijskega kombi- nata postala nova trgovska delo- vna organizacija prav tako nosilec gospodarskega razvoja ptujske občine. O novi organizaciji oziroma združitvi bodo odločali delavci obeh kolekktivov na referendumu, ki bo koncem septembra, tako da bi pričeli z delom 1.1. 1979, v ko- likor bo mogoče pa bi sodelovali že takoj po referendumu, za kate- rega so predstavniki obeh delovnih organizacij dejali, da bo z goto- vostjo uspel. Katere prednosti bo prinesla združitev? Predvsem raciona- lizacijo poslovanja, optimalno izkoriščenost skladiščnih pro- storov, kvalitetnejšo ponudbo in večji asortiman, ne nazadnje pa sodobnejšo in cenejšo postrežbo potrošniku. Bojazen, da bo pri- dobila nova delovna organizacija monopol na tržišču je odvdi. Konkurenčnost ostaja, saj je bližina Maribora in večjih trgo- vskih delovnih organizacij v severovzhodni Sloveniji porok zanjo. Z boljšo organiziranostjo — nova delovna organizacija bo imela TOZD trgovina na veliko, TOZD trgovna na malo, TOZD Zaščita in Moda ter skupne službe, bo tako velika delovna orga- nizacija postala nosilec Merca- torjevega razvoja v tem delu Slovenije, tržišče pa se že sedaj razpreda tudi v sosednjo Hrvat- sko. Podporo združitvi so prav zaradi pomena, ki jo bo imela DO, dale vse družbenopolitične orga- nizacije v občini in regiji, prav tako pa Mercator, ki s svojimi TOZD zaposluje danes več kot 10.000 delavcev. O pripravah na integracijo so že sedaj obveščeni vsi delavci v obeh kolektivih, podrobno informacijo pa bo prejel vsak od njih. Aktiv- nost ob pripravah bo zajela, v kolikor že ni, vsakega posame- znika, ki bo imel možnost, da na zborih delavcev poda pripombe in tako vpliva na uspešen izid referenduma. Skupna komisija, ki je pri- pravila prvo informacijo, je v njej že nakazala glavne cilje združitve, ugotovila skupno nadaljnjo pot in razvojne možnosti. Združitev obstoječih trgovskih delovnih organizacij pomen pomeni na- stanek nove, zato tudi skupni razvojni program ne bo seštevek dosedanjih t?mveč dobro preteh- tana usmeritev nove delovne orga- nizacije, ki bo zaposlovala prek 1300 delavcev. Pri združitvi je zna- čilno to, da se je potreba po njej izoblikovala med delavci obeh kolektivov, da so z jasnimi zahte- vami željami in potrebami nastopili navzven zato dobili vso podporo. PosebncT je pomembno to. da že sedaj postavljajo potrebo po oblikovanju občinske konfere- nce potrošnikov, ki bi pomenila koordinacijski organ med sveti potrošnikov v krajevnih skupno- stih. Menijo namreč, da je vplW potrošnikov v trgovini premajhen, zato si žehjo njihovega sodelp" vanja, predvsem v samoupravnih organih nove delovne organizacij«- za katero še iščejo ime. Ob koncu le še misel — aktivnosti, ki so jo zastavili prC^ združitvijo v Izbiri in Panoniji b' se lahko zgledovala marsikatera delovna organizacija, ki pripravlja združitev, saj so predstavniki obC" kolektivov jasno povedali, da bojazni v uspeh referenduma. N. P' Skupna komisija za pripravo in proučitev možnosti združitve ol^n trgovskih delovnih organizacii Foto zk HC SO II Formin ^ Prevzem prvega agregata v četrtek, 22. junija popoldne so ob prisotnosti članov raznih komisij uspešno opravili strokovni prevzem prvega agregata v hidroelektrarni Sred- nja Drava II v Forminu. Ta agregat se je prvič poskusno zavrtel letos 2. februarja, poskusno pa obratuje že od prvega aprila naprej. Zvedeli smo tudi, da je na poti že drugi kaplanov gonilnik za agregat A. Cc bo izvajalcu del in kooperantom uspelo opraviti vsa spremna dela do dogovorjenih rokov, potem lahko pričakujemo poskusno zavrtenje agrega- ta A že koncem julija letos. Nasploh je pri gradnji objekta hidroelektrarne Srednja Drava II v For- minu prišlo do 6-mesečne zamude, ki je nastala predvsem zaradi nepravo- časno opravljenih del nekaterih kooperantov izvajalca del. — OM TEDNIK - 29. junij 1978 DELEGATSKA SPOROČILA - 3 Vlak bratstva tn enotnosti Velik odziv med nekdanjimi izseljenci Koordinacijski odbor za pripravo vlaka bratstva m enotnosti pri občinski konferenci SZDL Ptuj je doslej prejel že večje število prijav nekdanje kraje svojega izseljeništva. Vseh prijav je 46, vendar odbor priča- kuje, da sc bodo izseljenci 5e oglasili, odbor pričakuje, da se bodo izseljenci še oglasili. V organizaciji vlaka množično sodelujejo družbeno-politične organizacije, OZD, društva, KS in druge organizacije. Pri dosedanjih orga- nizacijah vlaka so le-ti vlagali velike napore, da je vsakokratna velika druž- beno-politična manifestacija tudi uspela. Po preteku 17 let, toliko let je namreč ,,star" vlak, so se pristojni organi odločili, da bodo že v letošnjem letu pričeli s podeljevanjem priznanj najboljšim pri organizaciji vlaka. Iz razloga, ker se bodo priznanja letos prvič podeljevala, bo na voljo večje Število priznanj. Koordinacijski odbor v Ptuju je o pravilniku za podelje- vanje priznanj razpravljal na svoji zadnji zadnji seji ter je soglašal z njego- vo vsebino. MG ZAVRNILI HITRI POSTOPEK Delegati zbora združenega dela so na zadnji seji razpravljali tudi o osnutku odloka o višini prispevka za vzdrževanje in obnavljanje po- sameznih komunalnih objektov in naprav skupne rabe. Izvršni svet skupščine občine Ptuj je predlagal delegatom zborov hitri postopek, da bi torej sprejemah predlog od- loka, ne pa osnutek. Delegati se s tem niso strinjali, predvsem zaradi nezadovoljive obrazložitve. Tako so zahtevali, da naj odlok temelji na ovrednotenem programu nalog, ki bodo uresničene z zbranimi sred- stvi po prispevni stopnji 1,24 % od bruto osebnega dohodka. Ugovori delegatov so bili upravi- čeni, čeprav s tem ni nič rešeno. S 1.1. 1978 so bila ukinjena sredstva ^proračuna za vzdrževanje in obnav- ljanje komunalnih objektov in naprav na območju ptujske občine. Od takrat pa do osnutka odloka je minilo pol leta. Ker je bilo znano, kakšne bodo posledice, bi lahko odgovorni pravočasno pripravili program in osnutek odloka, tako da bi vsi delovni ljudje razpravljali o njem. Ker bo odlok sprejet šele na naslednji seji, ki bo predvidoma 20. julija, bo potrebno prispevno stopnjo povečati za eno dvanajsti- no, ker to dejavnost trenutno financiramo s krediti. Kljub temu pa je ta primer dober poduk tistim, ki bi morali zadevo pravočasno urediti, obenem pa dokaz, da delegatski odnosi dobivajo resnično tisto mesto med delovnimi ljudmi in občani, ki jim gredo. N. D. Delegati za sindikalna kongresa Udeleženci 13. skupščine občinske organizacije ZS Ptuj so med drugim tudi izvolili delegate za 9. kongres ZSS in 8. kongres ZSJ. Pri upoštevanju danih kriterijev so bili kot delegati za 9. kongres slovenskih sindikatov izvoljeni: Janko Mlakar, Franc Toš, Marjan Stolfa, Drago Cater, Anton Gomilšek in Cirila Ivčetič. 8. kongresa jugoslovanskih sindikatov pa se bodo iz ptujske občine udeležili: Janko Bezjak, Tone Flor- jančič in Marija Horvat. _^............. > .< ^..........MG, Tudi za občino Ormož O osnutku odloka o organizaciji in financiranju družbenega pravo- branilca samoupravljanja občin Ormož in Ptuj, so v torek razpravljali na ločenih sejah vsi trije zbori skupščine občine Ormož. Delegati so se strinjali s predlogom, da imajo skupno s ptujsko občino družbenega pravo- branilca samupravljanja. Že v letu 1975 so skupščine podravskih občin ustanovile dru- žbenega pravobranilca samouprav- ljanja s sedežem v Mariboru. Glede na razvoj samoupravnega sodstva, opredeljen z zakonom, je skupšči- na občine Ptuj že imenovala svojega družbenega pravobranilca samoupravljanja, znano je, da od 1. januarja 1978 opravlja to dolžnost Franc Tetičkovič. Tudi občina Slov. Bistrica je storila enko. Upoštevajoč dejstvo, da je sedež pravobranilca v Ptuju občanom Ormoža bližji kot v Mariboru, je izvršni svet SO Ormož predlagal skupščini, po prehodnih dogovorih s predstavni- ki ptujske občine, da se organizira skupni družbeni pravobranilec samoupravljanja. V skladu s tem bosta obe občini tudi zagotovili sredstva za delo družbenega pravobranilca samoupravljanja. V počastitev 11. kongresa ZKJ Drugi dom za 120 otrok V petek, 23. junija je bila Na Obrežju v Ptuju slovesnost ob 11. kongresu ZKJ, ko je Franc Muzek, predsednik skupščine krajevne skupnosti Ivana Spolenjaka odprl novi vrtec, Milan Kneževič, sekre- tar komiteja OK ZKS Ptuj pa je sprejel v vrste komunistov 55 novih članov. Ob tej slovesnosti so malčki iz enot vzgojnovarst- venih ustanov v Ptuju pripravili prisrčni kulturni program, s katerim so predstavili svoje in delo vzgojiteljic. Za zaključek so s plesnimi točkami nastopili še pionirji osnovne šole Ivana Spolenjaka, sledil pa je ogled novega vrtca. Precejšnja množica, ki se je zbrala pred lepo urejenim objektom je z zanimanjem ogledovala sodobne in praktično urejene prostore, ki so jih s svojimi likovnimi deli okrasili malčki. Med pripomočki, ki so vzbudili zanimanje so tudi elementi Elanove ,,male telovadnice", ki je prilagoje- na za vadbo cicibanov. Prav gotovo ti elementi ne bi smeli manjkati v nobeni vzgojnovarstveni ustanovi, saj vemo, kako pomembna je telesna vzgoja za razvoj otroka. Slovesnost, s katere smo Ptujčani poslali tudi pozdravno pismo udeležencem 11. kongresa, so zaključili člani pihalnega orkestra iz Ptuja, od julija dalje pa bo v igralnicah vrtca odmeval razposajeni in veseli smeh malčkov, ki bodo v njem našli svoj drugi dom. N. D. Novega vrtca se najbolj vesele starši in njihovi malčki, ki bodo preživ^ali tam brezskrbne dni. Foto OM MDA SLOVENSKE GORICE 78 Delo na trasi je bilo težko, še težje je bilo slovo od brigadirskega življenja. Posnetek: M. Ozmec Vodstvo letošnje MDA SK '78 ( z leve):Slavko Dobnikar, pomočnik komandanta za ddovišče, Maiko Potočnik, komandant MDA, E^ianko Babosdc, ekonom in Boris Volaj, pomočnik komandanta za nasdje. Foto: M. Ozmec O delovanju Titovega sklada Prejšnji teden se je v Ptuju se- stala na osmi redni seji skupna komisija podpisnic samoupravnega sporazuma o štipendiranju učencev in študentov občine Ptuj. Obrav- navali so obširno poročilo o štipendiranju v ptujski občini, povezano z izvlečki iz informacije o izvajanju priporočil in sklepov skupščine SRS o štipendijski politiki ter o razpisih štipendij za šolsko leto 1978/79. Med drugim so razpravljali tudi o informaciji o delovanju Titovega sklada. Pri tem so ugotovili, da so kriteriji za pridobitev štipendije iz Titovega precej strogi, saj terjajo od kandidatov izjemen učni uspeh (odličen ali vsaj prav dober za učence za študente pa poprečno oceno 8), poleg tega pa še družbenopolitično aktivnost, kar je časovno razmeroma težko usklajevati. Tudi pogoji, ki jih mora štipendist izpolnjevati med študijem so precej strogi. Zaradi .tega je bilo ob koncu lanskega leta na območju Slovenije le 161 štipendistov Titovega sklada, iz ptujske občine pa so to štipendijo prejemali le 4 študentje. Letošnji razpis za pridobitev štipendije iz Titovega sklada obse- ga celotno območje Slovenije 50 štipendij za mlade delavce, ki se vključujejo v študij iz dela, 50 štipendij za mlade delavce za strokovno usposabljanje ob delu, 50 štipendij za otroke delavcev, redne učence srednjih šol in 50 štipendij za otroke delavcev, redne študente višjih šol in visokih šol. KoHko prijav bo z našega obmo- čja, še ni podatkov, saj rok za vloge poteče šele 30. junija. FF Prisrčen sprejem partijske delegacije Libanona in Tunizije V okviru številnih aktivnosti v času XI. kongresa ZKJ je bil prav gotovo najpomembnejši trenutek sre- čanje komunistov občine Slovenska Bistrica z delegacijami socialistične destur partije Tunizije in komunistične partije Libanona. Srečanje je bilo v sre- do 21. junija, pričeli pa so ga že v dopoldanskih urah, ko so gostje prispeli. Prvi jih je tukaj pozdravil sekretar OK ZKS Slovenska Bistrica, Adi Zunec skupno z najvidnejšimi družbenopolitičnimi aktivisti. Potem je za delegacije Libanona in Tunizije, ki jo je vodil Karim Marone, član politbiroja in sekretar CK Tunizije, sekretar OK ZKS Slovenska Bistrica pripravil poseben sprejem, na katerem so jih predstav- niki družbenopolitičnih organizacij in skupščine ob- čine Slovenska Bistrica ter nekaterih delovnih kolekti- vov, seznanili z znamenitostmi turističnega, ekonom- skega in družbenopolitičnega položaja. Za tem pa so se gostje odzvali še povabilu članov delovnega kolektiva IMPOL in se udeležili velikega mitinga, ki so ga v čast XI. kongresa in gostom pripravili v tem kolektivu. V času obiska delegacij v Impolu je bil dosežen tudi osnovni namen tega srečanja delegacije, ki je bil, da so se v konkretnem razgovoru z neposrednimi proizvajalci seznanili z oblikami samoupravljanja, njegovega izvajanja v praksi, položaju delavca v kolektivu in njegovem družbenem standardu. Iz vtisov članov delegacije v IMPOLu je bilo razbrati, da je obisk dosegel svoj namen, to je kar najširše seznaniti se z oblikami samoupravljanja. Delegacija je nato obiskala še Kmetijski kombinat KZ v Slovenski Bistirci, kjer se je prav tako seznanila s samoupravljanjem na področju kmetijstva, obiskali pa so tudi dolino Ložnice, kjer prav sedaj izvajajo melioracijska dela za pridobivanje novih kmetijsko obdelovalnih površin od katerih del že daje tudi prve proizvodne rezultate. Gostje so si ogledali še vinsko klet kmetijske zadruge, nato pa odšli še na obronke bistriškega Pohorja, kjer je kmetijska zadruga obnovila veliko površin vinogradov. Polni spominov in prijetnih doživetij so se pozno popoldne gostje vrnili v Beograd, kjer spremljajo XI. kongres ZKJ. Viktor Horvat SLOVO PRVE IN PRIHOD DRUGE IZMENE V brigadirskem naselju v Dornavi, kjer je sedež republiške mladinske delovne akcije Sloven- ske gorice 78 je bila v soboto 24. junija dopoldne skromna slovesn- ost ob zaključku I. izmene MDA SG 78. V prvi izmeni sta sodelovah brigada Danile Kumar iz občinske konference ZSMS Ljubljana - Bežigrad in brigada Kočevski zbor iz OK ZSMS Kočevje. Skupaj je bilo v prvi izmeni 79 brigadirjev. Mlade pridne roke so kljub izredno težkim delovnim pogojem dosegle odlične rezultate. Brigadi- rji so kopali jarek za položitev cevi vodovoda na odseku Juršinci - vodohram. Teren je bil ilovnat in v jarku je bila neprekinjeno voda, zato so brigadirji morah uporablja- ti škornje. Nemalokrat pa se je tudi že izkopan jarek sesul, tako, da so imeh dela še več. V prvi dekadi so brigadirji prve izmene dosegU 136 odstotni delovni učinek, na udarni dan pa so dosegli celo 192 odstotni delovni učinek, kar lahko štejemo za izredno uspešno. Tudi v interesnih dejavnostih so se brigadirji prve izmene izkazali zelo dobro. Vseskozi so pripravlja- li številne biltene in stenčase. Zelo dobro so se odrezali v tečajih in krožkih. Vse to je pogojevalo še boljše uspehe na delovišču. Seveda so vsak prosti trenutek izkoristili brigadirji za športne dejavnosti, ki jih zares ni manjkalo. Še' uspešnejša je bila druga dekada prve izmene. Produktivno- st brigadirjev se je še povečala in uspešnejši so bih na delovišču in v naselju. Brigada Danile Kumer je na udarni dan dosegla celo 255 odstotni delovni učinek, kar je že pravi rekord. Sicer pa je bil skupen delovni učinek brigadirjev v drugi dekadi 156 odstoten. Tako so brigadirji prve izmene izkopali na odseku Jiuršinci - vodohram čez 1200 m jarka. Cevi so položih v dolžini »00 m, ta odsek je že tudi obtežen in pripravljen za preizkus. To je glede na izredno težke terenske j pogoje izreden uspeh. Celoten učinek prve izmene je bil ocenjen ; pa 110.000 dinarjev. Tudi na sodelovanje brigadirjev z domačini ne smemo pozabiti. Nič manj uspešno ni bilo sodelovanje s krajani J ur šine, Cirkulan in Rogoznice. Preden pa so se brigadirji preteklo soboto poslovili od brigadirskega življenja, so prejeU številna priznanja. V brigadi Danile Kumer je prejelo 14 brigadirjev udarniške značke, v brigadi Kočevski zbor pa 9. Prav tokiko brigadirjev je prejelo tudi posebna priznanja republiške konference ZSMS Slovenije. Sek- retariat akije je za posebne uspehe podeUl posameznim briga- dirjem še 3 udarniške značke. Obe brigadi sta dobili najvišja priznanja, od priznanja udarnišivo udarnega dne in udarništvo obeh dekad do izrednega udarništva. Brigada Danile Kumar je prejela tudi najvišje priznanje - trak akcije. Marko Potočnik, komandant letošnje MDA Slovenske gorice je brigadirjem ob slovesu dejal: „S svojim delom ste dokazali, da ste živeli z nami, da ste dobesedno vrash v naše ptujsko okolje. Za veliko delo smo vam vsi hvaležni in prepričan-*em, da se boste še kdaj vrnili v Slovenske gorice, kjer ste dobili svoje žuljave roke, pustili mnogo znoja in morda tudi kakšno brigadirsko ljubezen.' Za tem je po Dornavi zadonel gromki brigadirski Z_D-R-A-V-0. zdravo, zdravo, zdravo! Obe brigadi so se zlih v eno. Objemi, stiski rok, tudi solze in obljube: „ŠE SE VIDIMO NA AKCIJI!" V nedeljo dopoldne so v brigadirsko naselje v Dornavi prispeU že brigadirji II. izmene MDA SG 78. Skupaj jih je 150. Prispeh pa so: brigada Bratstvo in jedinstvo iz občinske konference ZSMS Ljubljana - Center, ki šteje 48 brigadirjev; brigada Franio Golob iz OK ZSMS Dravograd, ki šteje 53 brigadirjev in brigada Srečko Kosovel iz OK ZSMS Sežana, ki šteje 49 brigadirjev. V nedeljo popoldne se je v ta namen v prostorih osnovne šole v Dornavi sestala na svoji drugi seji skupščina MDA SG '78, pod predsedstvom Franja Gnilška. Na skupščini so sprejeU program dela II. izmene in se konkretno dogovorih tudi o drugih obvezno- stih brigad. Tako so že vse tri brigade samoupravno konstituirane, izvo- ljena so vodstva in v ponedeljek 26. junija so tudi brigadirji II. izmene prvič zavihteli krampe in lopate na delovišču v Jiušincih. Prepričani smo, da bodo tudi oni dosegli tako dobre uspehe, kot njihovi predhodniki in pri ustvarjanju njihovih nalg in ciljev jim žehmo čim več uspehov! 4 - DELEGACIJE OBRAVNAVAJO 29. junij 1978 TEDNIK Dobitniki plakete^ in značke civilne zaščite v občini Ptuj Zvezni izvršni svet SFRJ in izvršni sveti slcupščin socialističnih republik ter avtonomnih pokrajin so se v dogovoru o razglasitvi 20. junija za Dan civilne zaščite med drugim tudi dogovorili o ustanovitvi plakete in značke civilne zaščite. Plaketo civilne zaščite podeljuje zvezni izvršni svet SFRJ, značko civilne zaščite pa občinski stab za civilni zaščito. Plaketo civilne zaščite Jugoslavije je ob letošnjem Dnevu civilne zaščite v občini Ptuj prejel Cveto PANTAR, dolgoletni načelnik oddelka ,za ljudsko obrambo skupščine občine Ptuj. Značko civilne zaščite je ob Dnevu civilne zaščite po sklepu občinskega štaba za civilno zaščito občine Ptuj prejelo 114 pripadnikov civilne zaščite, organizacij in društev. Na predlog štabov za civilno zaščito organizacij združenega dela so značko civilne zaščite prejeli: Stanko DEBELJAK, Oto ČELOFIGA in Jože HUZJAN, TGA „Boris Kidrič" Kidričevo. Ivica CEROVEČKI, Stanko BOROVŠAK, Francka PETROVIČ in Janez VREČER, Kmetijski kombinat Ptuj. Martin VEGAN, Erna RIMELE in Marija STRAUS, Mesokombinat Perutnina Ptuj. Miroslav DOBIČ, Marija CEH in Viktor VALENTIN, Mercator — delovna organizacija Panonija Ptuj. Ivan GAJZER, Stanko HVALA in Stanko SERONA, Agrotransport Ptuj. Franc HORVAT in Emil KORENJAK, Gradiš - TOZD »Gradnje" Ptuj. Ivan VIDOVIČ, Olga SEKA in Ignac RAŠL, Stavbar - TOZD „Drava" Ptuj. Jakob PETROVIČ, Stanko ROGINA in Anton ZAPLOTNIK, ,Cestno DQdjetje Maribor - TOZD Ptuj. Stanislav HORVAT, Anton PETERSIC in Franc TROP, Elektro Maribor - TOZD Ptuj. Irena PODPEČAN, Splošna bolnišnica dr. Jožeta Potrča Ptuj. Jožica PETEK, Zavod dr. Marjana Borštnarja Dornava. Karel STANISLAV, Služba družbenega knjigovodstva Ptuj. Na predlog štabov za civilno zaščito krajevnih skupnosti so značko civilne zaščite prejeli: Anton BRGLEZ, Anton HAJSEK in Vkia ZAVEC, krajevna skupnost Cirkovce. Ferdinand BENKO, M4rta,PISLAK in Anica SERUGA, krajevna skupnost Destrnik. Anton ČUŠ, Ivanka JANZEKOVIČ in Jože ZUMAN, krajevna skupnost Dornava. Štefka SIMONIČ, Anton ZOREČ in Anton ZPEŠAR, krajevna skupnost Grajena. Anton JURIČ, Mariia JAZBINSEK in Janko ZNIDARIČ, krajevna skupnost Gorišnica. Alojz BEDRAČ, Marjana VERONEK in Miroslav SAGADIN, krajevna skupnost Hajdina. Valter KOLARIČ in Branko SABATH, krajevna skupnost Kidričevo. Branko HORVAT in Franc MEDVED, krajevne skupnost Lovrenc na Dravskem polju. Ivanka HORVAT, Lučka TOPLAK in Martin PETROVIČ, krajevna skupnost Markovci pri Ptuju. Slavko DOBERŠEK, Jože SAGADIN in Danica RIBIČ, krajevna skupnost Majšperk. Milica GAJŠEK in Janez KUREŽ, krajevna skupnost Podlehnik. Alojz KOVAČEC^ Franc JANŽEKOVIC in Janez STARČIČ, krajevna skupnost Polensak. Anton ČUS, Ivica KRISTANIČ, Alolz KOROŠEC, Pavla LAH, Koloman LUTARIČ, Terezija MLINARIC, Anton MIHELAČ, Franc VERŠIČ, MUan ROSIČ, Dušan RANKOVIČ in Elizabeta SVENŠEK, krajevnih skupnosti meta Ptuj. Rudolf KOZODERC, Alojz LETONJA in Viliband ANGEL, krajevna skupnost Ptujska gora. Franc PETROVIČ, Imre VARJU in Janez SERUGA, krajevna skupnost Rogoznica. Jožefa CIGLAR, Jožefa OSENJAK in Iganc SODEČ, krajevna skupnost Videm pri Ptuju. Franc KOKOT in Ivan KOTOLENKO, krajevna skupnost Zavrč. Stanko VOGRINEC, krajevna skupnost Žetale. Na predlog občinskega štaba za civilno zaščito občine Ptuj so značko civilne zaščite prejeli: Krajevna skupnost Jožeta Potrča Ptuj, Edi KOZEL, Ivan KRAPEC, Jože VRATIČ, Albin PISEK, Franc PRIMC, st., Jože SOTLAR, Franc SAMOLJENKO, Janez REBERNAK, Ciril ŠATEJ in Stane ŠIROVNIK Na predlog občinskega odbora Rdečega kripa Ptuj so značko civilne zaščite prejeli: Aktiv krvodajalcev^ TGA „Boris Kidrič" Kidričevo, krajevna organizacija Rdečega križa Cirkovce, krajevna organizacija Rdečega kriza Hajdina in Krajevna organizacija Rdečega križa Ptin, Marija GLINŠEK, Vida LIPOVSEK, dr. Aljoša PLANINŠEK in dr. Jože UDOVIČ. Na predlog občinske gasilske zvze občine Ptuj so značko civilne zaščite prejeli: Gasilsko društvo Gorišnica^ gasilsko društvo Ptuj, gasilsko društvo Leskovec, gasilsko društvo Hajdose in gasilsko društvo Spuhlja, Marjan BERLIČ, Ivan GRAHL, Štefan VIDOVIČ, Heribert SOREC in Vlado ŠTUMBERGER. Plaketo civilne zaščite je po pooblastilu predsednika zveznega izvršnega sveta SFRJ izročil predsednik skupščme občine Ptuj dr. Cveto pOPLIHARj značke civilne zaščite pa je izročil poveljnik občinskega štaba za civilno zaščito občine Ptu^ Feliks BAGAR, na slavnostni seji občinskega štaba civilne azščite občine Ptuj v počastitev Dneva civilne, zaščite Jugoslavije, 20. junija 1978 v Ptuiu. Priznanje „Značko civilne zaščite so vsi imenovani prejeli v znak priznanja za dosežene uspehe na organizacijskem, strokovnem in praktičnem delu v enotah in štabih civilne zaščite oziroma organizacijah Rdečega križa in v gasilskih društvih, zato se k čestitkam nagrajencev: pridružuje tudi naše uredništvo. * j Prešli bomo na ekonomske stanarine D govarjanje o povišanju stana- rin in o uvedbi ekonomskih stanarin je v stanovanjskem gospodarstvu že dalj časa prisotno. Resolucija 8. kongresa in zak^učki 11. kongresa govorijo o nujnosti uvedbe stanarin, ki bodo zagotavljale enostavno in vsaj delno razširjeno reprodukcijo. Tako se v tem času Lntenzivno priprav^amo na oblikovanje druž- benega dogovora o prehodu na dconomske stanarine. V ptujski občini smo ob 4-kratnem povečanju obsega stanovanjske izgradnje v primer- javi z letom 1973, zgradili le 3,8 stanovanj na 1000 prebivalcev, slovensko povprečje pa je 8,2. V 29 % družbenili stanovanj živi 59 % vseh gospodinjstev v občini Ptuj, po čemer je sklepati, da obstaja močna prenaseljenost družbenega fonda. Od leta 1974 do 1977 seje povprečna mesečna stanarina v naši občini povečala za 2,6-krat, kljub temu pa bo potrebno takoj pripraviti vse potrebno za prehod na ekonom- ske stanarine. Vse izračune je potrebno pripraviti za javno razpravo v združenem delu, krajevnih skupnostih, na zbori^i občanov in v interesnih skupno- stih, saj je točkovati v stanarino še kotlovnice s 17 do 23 točkami glede na naprave in gorivo, , Ob uveljavjanju ekonomskih J stanarin pa je potrebno uveljaviti subvencioniranje stanarin po določbah zakona o družbeni pomoči v stanovanjskem go^o- darstvu, ki po sedanjih kriterijih zaradi nizkih stanarin še ni prišlo do izraza, V letošnjem letu dobiva subvencijo v ptujski občini le 57 nosilcev stanovanjske pravice. In kaj je ekonomska stanarina? To je družbeno priznana cena za uporabo stanovanja, ki jo določgo vsi prizadeti dejavniki ob upoštC' vanju splošne ravni cen in konkretnih potreb za enostavno in po možnosti tudi delno razširjeno reprodukcijo, sredstev potrebnih za dogovorjeno raven investicijske* ga vzdrževanja in stroškov upravljanja. Osnova za oblikovanje ekonomike stanarine ne morejo biti vsi stroški izgradnje, ki so delno tudi nekritično prevzeti v ceno stanovanja. Temelj za dconomsko stanarino je torej realna cena stanovanja, ki ne vsebuje apriori vseh stroškov. Zato ni ^rejem^ivo staUšče, da je ekonomska stanarina sama po sebi višja od ,,stroškovne" stanarine. Samoupravne stanovanjske skup- nosti zato ekonomske stanarine ne bodo določale tako, da bodo izhajale iz kupoprodajne cene stanovanj. Ekonomska stanarina omogoča vzdrževanje in obnavlja- nje stanovanj ter ohranjanje njihove stahie realne vrednosti. To pomeni, da je potrebno vrednost stanovanjskega sklada vsako leto ugotavjati in temu prilagajati višino stanarine, Z uvedbo dconomskih stanarin bi pospešiti oziroma dosegli: - da bo stanovanje v celoviti družbeni reprodukcgi delovalo kot ekonomska dobrina in bo tako tudi na stanovanjskem področju uveljavjpena delitev po delu in na podlagi rezultatov dela ; ~ neposredno zainteresiranost in odločanje stanovalcev v gospodarjenju s stanovanjskimi hišami, k čemer bo pripomogla večja materialna baza in interes za razširjanje samoupravnih odnosov na tem področju; - gospodarno vzdrževanje stanovanj dcih hiš. " relativno znižanje cen stanovanjske izgradnje zaradi neposrednega interesa stanovalcev in pričakovalcev stanovanj, saj se bo na osnovi le te oblikovala dconomska stanarina - določeno preusmeritev oseb- ne porabe, ki je sedaj značilno potrošniško usmerjena tudi zaradi neekonomske cene za uporabo stanovanja. Za dosego teh ciyev pa bo potrebno pritegniti k sodelovanju ne samo izvajalce, temveč tudi proizvajalce gradbenih materialov, ki neodvisno od dogovorov še vedno sredi gradbene sezone povišajo cene kritičnim materia- fom. Z drugimi besedami - brez zavzetosti za stabihiost celotnega gospodarstva tudi pri uv^anju ekonomskih stanarin in relativne- ga znižanja cene stanovanj ne bo moč doseči N. D. Miklavž pri Ormožu^ Proslavili krajevni praznik v soboto so krajani krajevne skupnosti Miklavž slavili svoj krajevni praznik. Ob td priložnosti so pripravili tudi proslavo ob 100-letnici rojstva Otona Zupančiča. Po svečanosti pri spomeniku NOB v Miklavžu so nastopili člani tamburaškega orkestra Miklavž in na svečani seji spregovorili o pomenu krajevnega praznika in o vlogi krajevne skupnosti v občini Ormož. Ob tej priložnosti so v krajevni skupnosti organizirali tekmovanje strelskih družin, ekip osnovnih organizacij ZVRS in nogometnih ekip. zk Ob dnevu civilne zaščite v ptujsici občini Udeleženci enodnevnega seminarja poveljnikov in načelnikov štabov CZ iz krajevnih skupnosti in organizacij združenega dela v novem gasilskem domu v Ptuju. S slavnostne seje občinskega štaba CZ občine Ptuj, na kateri so podelili plaketo in 114 značk CZ Jugoslavije v znak priznanja za dosežene uspehe na področju organizacije in razvoja civibie zaščite v občini Ptuj. Plaketo CZ Jugoslavije je Cvetu Pantarju v imenu Zveznega IS SFRJ izročil predsednik SO Ptuj Cveto Doplihar. foto: LANGERHOLC S skupščine enote za zaposlovanje Ptuj Delegati skupščine ptujske enote za zaposlovanje so se sestali v torek, 27. junija, da bi kar se da konkretno razpravljali o kratkem, pa vendar vsebinsko bogatem dnevnem redu. Zanimiva je bila informacija o predhodnem vpisu v štiriletne srednje in poklicne šole v mariborski regiji. Povsem pravjlna je že ugotovitev v gradivu za sejo, da je potrebno v bodoče posvetiti večjo pozornost poklicnemu usmerjanju, le-to pa je vezano na kadrovsko planiranje združenega dela, ki je podlaga usmerjenemu izobraževanju. Dobro pripravljeno gradivo Iz gibanj zaposlenosti v prvih štirih mesecih letošnjega leta je razvidno, da narašča hitreje kot je predvideno, nima pa za posledico večje produktivnosti. Kljub temu pa je rast zaposle- nosti v primerjavi z lanskim enakim obdobjem bolj umirjena, tako da ob koncu leta ne bo v veliki meri presegla planirane stopnje. Glede potreb po kadrih v letošnjem letu je ugotovljeno, da so delovne organizacije slabo planirale. Delni vzrok za to so neustrezno organizirane kadrovske službe, pa tudi kadra v teh službah, ki pogosto nima ustrezne izobrazbe tako glede stopnje kot glede smeri. Delegati so na seji sprejeli tudi finančni na- črt za letošnje leto. Posebnost načrta je v tem, da letos prvič v občutnem obsegu združujemo tudi sredstva za izvajanje nalog pri usposablja- nju in zaposlovanju invalidnih oseb. Povprečni stroški za usposobitev enega kandidata znaSajo okrog 26.000 din in obsegajo tudi usposabljanje v specializiranih zavodih in invalidskih delavni- cah. V ptujski občini je predvidenih za usposabljanje 50 kandidatov, zanje pa bo potrebno zbrati 1,114.000 din. N. D. Poslednjapot ing Jožeta Urbančiča v sredo, 14. junija smo se na mestnem pokopališču v Ptuju za vedno poslovili od naprednega ro- doljuba, izvrstnega gradbenika, is- krenega ptujskega prijatelja in znanca, priljubljenega in spoštova- nega občana Jožeta Urbančiča, dipl. gr. ing., v pokoju. Pokojnik se je rodil 19. julija 1887 v Ljubljani, kjer je tudi obiskoval osnovno šolo in gimnazi- jo, a maturiral je v Idriji. Kot dijak se je že seznanil z Ivanom Cankar- jem in Rudolfom Majstrom ter se od njiju navdahnil napredne in na- rodnostne miselnosti, sodeloval v raznih krožkih in organizacijah ter postal član preporodovcev. Leta 1908 se je podal na Dunaj in se tam vpisal v tehnično visoko šolo. Potem je moral v Trstu nositi av- stro-ogrsko vojaško suknjo in 1914. leta bil postavljen na fronto najprej v Srbijo, potem na rusko fronto, kjer je takoj prestopil na rusko stran ter vstopil v srbsko do- brovoljno divizijo. Po končani I. svetovni vojni, ki ga je premetavala sem ter tja po svetu, se je vrnil v domovino šele leta 1920, mu je bila prva skrb dokončati študij in napraviti diplomo gradbenega inže- nirja, kar se mu je posrečilo 1921. leta v Brnu na Češkoslovaškem. Najprej se je zaposlil na železnici v Mariboru, nato je leta 1925. v Ptuju zaoral v ledino gradbeništva, postavljal nove in popravljal poru- šene mostove po bližnji in širši oko- lici. Najdemo ga celo v Veržeju pri gradnji mostu čez reko Muro. Sko- raj vse takratne nizke gradnje so iz- vajali pod njegovim vodstvom in načrtovanjem. V drugi svetovni vojni so mu raz- bili družino, sam je moral v internacijo. Po srečnem naključju se je vrnil iz Dachaua leta 1945 v Ptuj, se sestal z družino in delal še na Reki, v St. Petru na Krasu, pri planski komisiji v Beogradu in končno pri železniški direkciji v Ljubljani, kjer je leta 1949 stopil v zasluženi pokoj. Toda še po upoko- jitvi mu ni dala žilica miru in je delal pri raznih podjetjih in ustano- vah v Ptuju in okolici, do starosti 85 let. Ker ga je, poleg moči, zapustila še njegova zvesta življenjska sopot- nica, seje 3. februarja 1975 odločil za vstop v Dom upokojencev, kjer je, kot skromen, miren oskrbova- nec preživljal večerne urice svojega življenja. Med oskrbovanci je bil priljubljen, vedno pripravljen pomagati bližnjemu z dejanji in modrimi nasveti. V Ptuju in okolici si je ing. Jože Urbančič pridobil veliko zaslug s svojim neumornim in požrtvoval- nim delom, si izklesal spomenik, ki osvetljuje njegove vrline in dobrine ter izžareva vrednote, ki jih zapu- šča neposredni okolici, ki ostajajo družbena last in za katere mu je skupnost hvaležna. Ob njegovi zadnji poti na ptuj- skem mestnem pokopališču se je pokazala pokojnikova priljublje- nost, ko se je zvrstila — poleg nje- govih svojcev — dolga vrsta Ptuj; čanov in okoličanov, ki so počastili njegov spomin. S pokojnim JoŽe- tom Urbančičem je legel v grob mož dela in poštenja, kar podaljšu- je trajnost njegovega spomina. JM TEDNIK -2aj""ij1978 SESTAVKI IN KOMENTARJI - 5 Samoupravna interesna skupnost za varstvo človekovega okolja za območje občine Ptuj že več kot eno leto je minilo od sklenitve samoupravnega sporazuma o ustanovitvi in organizaciji te skupnosti. Ko le na splošno prikazujem delovanje te nove skupnosti, flioram najprej poudariti, da se bori z mnogimi ^ačetniini težavami, zlasti organizacijskimi in finančnimi. Mnogi občani in tudi člani te skupnosti - podpisniki samoupravnega sporazuma - si niso bili na jasnem o nalogah in organizaciji te skupnosti. Zato sem v članku ,,Leto varstva človekovega okolja", objavljenem v Tedniku, dne 8. 9. 1977 prikazal splošne naloge in organizacijsko strukturo skupnosti. Glede na sestavljeni načrt programa dela skupnosti za leto 1977 je skupnost delovala na sejah izvršnega odbora. Obravnavala je predvsem razna soglasja za lokacije nekaterih uidustrijskih objektov v Dolanah in Kidričevem; prostorski plan. Po svojih predstavnikih je sodelovala z urbanistično službo SO Ptuj in bivšo KS Ptuj, v komisiji za zaščito interesov občine Ptuj pri gradnji hidroelektrarne SD-2. Zavzemala se je za pravočasno uresničevanje nujnih potreb in pravic delovnih ljudi in drugih občanov na področju varstva zdravega in varnega okolja. Prav tako je sodelovala v pripravah za izdelavo ureditvenega načrta za šurše območju ptujskih toplic vse do železniškega mosta vključno z obalo Studenčnice. Omenjeno sodelovanje predstavnikov skupnosti v raznih razpravah pa ni bilo sistematično, saj ni bUo podkrepljeno s stališči raznih komisij pri izvršnem odboru skupnosti. Težave in neskladne rešitve pa nastajajo takrat, ko se izvajajo razna komunalna in druga dela že pred sestavo ureditvenega načrta in brez javne razprave na zborih ah pristojnih organih krajevne skupnosti, kot se je to dogajalo v primerih postavitve lovskega strelišča, nesklad- ne graditve obdravskega nasipa pod muzejsko zgradbo in med cestnim in železniškim mostom na desnem bregu Drave. Na poziv OK SZDL Ptuj se je zastopnik skupščine skupnosti udeležil predavanj ob ljubljanskih ekoloških dnevih in razstave „tehnika in okolje* , pri čemer je bilo v razpravi še posebej poudarjeno, da je naša glavna naloga - ne v popravljanju škode v okolju, ampak v načrtni ^aditvi našega okolja za človekovo zdravo življenje z upoštevanjem dolgoročnih zasnov. V republiški reviji „Naše okolje" je podan pregled repubhških predpisov za varstvo okolja. Naša skupnost bi lahko organizirala v Ptuju predavanje, na katerem bi sodeloval referent za varstvo okolja pri Gospodarski zbornici Slovenije, vendar s tem še čakamo, ker tukajšnja skupnost za varstvo okolja nima prav nobenih finančnih sredstev, niti za najnujnejše potrebe poslovanja. V razpravi je bilo še poudarjeno načelo uveljavljanja preventivnega zdravstvenega varstva v okviru varstva človekovega okolja. Skupnost za varstvo okolja v Ptuju brez finančnih virov, ker še ni sklenila samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev, kar je prvenstvena naloga za uresničevanje programa. V tej zvezi bi skupnost potrebovala večjo oporo SO Ptuj. Lahko je namreč ustanoviti samoupravno interesno skupnost za varstvo okolja brez vsakih sredstev, hkrati pa opustiti samoupravno interesno skupnost za varstvo okolja brez vsakih sredstev, hkrati pa opustiti krize v reševanju zadev varstva okolja v ptujski občini, čeprav je bilo imenovano leto proglašeno za leto varstva človekovega okolja. Prav tako pa naše samoupravna interesna skupnost pričakuje v bodoče za leto varstva človekovega okolja. Prav tako pa naša samoupravna interesna skupnosti pričakuje v bodoče več intenzivn^a sodelovanja in razumevanja s strani organov SO Ptuj pri reševanju problemov glede skupnega programa skupnosti, zlasti v njunih primerih, glede skupnega programa skupnosti, zlasti v nujnih primerih. V pristojnih organih bo potrebno še temeljito obravnavati problematiko uporabe dravskega zbirnega jezera za motorne čolne, da ne bo pozneje prišlo do nesoglasij med občani zaradi morebitnega pretiranega hrupa in premočnega valovanja z ogrožanjem nasipov na škodo zdravega in varnega življenja občanov in gostov. Ustavna pravica varstva okolja mora čimprej postati tudi stvarnost s trajnim delovanjem vse družbene skupnosti. Nanizal sem bežno le nekatere misli v zvezi s tem potrebnim varstvom, ki mora zajeti vso občino, zlasti v delovanju krajevnih skupnosti in temeljnih organizacijah. Viktor KNEZ Aleksand^ Živadinovič - ACO Po 40 letih spet ¥ Španiji 2e leta 1936 je na pobudo komunistične partije Jugoslavije krenila na pomoč španskemu ljud- stvu množica prostovoljcev iz raz- nih krajev naše domovine. Skupaj z ostalimi prostovoljci iz skoraj vsega sveta so tudi prostovoljci iz Jugoslavije morali premagovati razne ovire s katerimi so policijski režimi posameznih držav onemo- gočali razvoj republikanske Špani- je. Kljub temu je okoli 1600 jugo- slovanskih prostovoljcev prihitelo na pomoč španskim borcem za osvoboditev izpod fašizma. V Španiji je v tistih letih našlo svojo drugo domovino okoli 560 Hrvatov, okoli 260 Slovencev, Sr- bov je bilo nekaj čez 200, Črno- gorcev le 35, ter Makedoncev okoli 20. Ostalo so bili pripadniki nacio- - nalnih manjšin v Jugoslaviji. Vsi j so bih hrabri borci, drug ob dru- gem so premagovaH velike napore, prešli številne fronte, katerih imena ne bodo nikoli zbrisana: Madrid, Harama ^ Guadalahare, Brunetle, Kinta, Berchitta, Ekstra- vadure, Levanta, Ebro in Katalo- nija. Tako je bilo takrat. Danes, po 40 letih so se zbrali skoraj vsi preživeli španski borci iz vse Jugo- slavije in odpotovali v današnjo Španijo. Med njimi je bil tudi Aleksander Zivadinovič-Aco, sedaj stanujoč v Ptuju. Takole nam je zaupal svoje vtise: ,,Potovanje, ki nam je po 40 le- tih obudilo, živo obudilo spomine na leta pred drugo svetovno vojno sem pričakoval z velikim entuziaz- mom. V organizaciji združenja španskih borcev Jugoslavije se je tega dogodka udeležilo 108 nekda- njih borcev, seveda večina od njih z družinami. Iz Beograda smo s posebnim letalom odpotovali 22. maja 1978, z nami pa je odpotova- la še ekipa RTV Skopje, dva člana federacije, trije generali, itd. Ko smo tisti ponedeljek popold- ne stopili po 40 letih spet na špan- ska tla v Madridu, je bilo navduše- nje nepopisno. Po namestitvi v ho- telu smo si prvi dan ogledali Ma- drid. Že naslednji dan smo si ogledali mesta, kjer so bile 1936 in 1937 najtežje fronte: okoli Madrida, Haraine, Brunette in drugod. Na- slednji dan, 24. maja smo z ogle- dom front nadaljevali, zvečer, ko smo se vrnili pa smo poslali po- zdravni telegram predsedniku Titu za njegov rojstni dan. Podpisali smo se vsi španski borci. Drugi dan smo bili na mestu, kjer je potekala fronta Berchitta in Kinta. To mesto je večno zapisano v zgodovini, kajti v fronti so sodelovali naši najboljši borci. Med njimi tudi Ivan Gošnjak, Ot- mar Kreačič ter Dušan Kveder- Tomaž. V fronti so bili obkoljeni in v obroču so se borili več kot leto dni. Spominjam se, to je bila stara cerkev in okrog nje je bila najhuj- ša borba. Naše borce so napadaU z artiljerijo in pri tem cerkev močno poškodovali. Danes je tam le še ruševina in okrog nje je vse pusto nihče ne stanuje tam naokoli. | Zanimivo je, da sem v Kinti sre- čal otroke, okoli 12 let so morali imeti in ko sem jih vprašal, če ve- do, kje je Jugoslavija so vsi priki- mali, da se v šoli to učijo. Vesel sem bil in jim podelil značke iz Jugoslavije. Dva sta ostala brez njih in užaljena sta zajokala. Se bolj pretresljivo je bilo, ko smo se srečali s tovariši — Španci, ki so bih takrat v republikanski vojski. Ko so zvedeli, da smo Jugoslovani so bili nepopisno nav- dušeni. Eden izmed njih je dejal, da bi mu bilo v največje veselje, če bi lahko dobil sliko tovariša Tita. Obljubili smo jim, da jim bomo poslali kar želijo. V četrtek, 25. maja smo si ogle- dali Barcelono, Pueblo Espanol in druga mesta v katerih smo bih zadnjič pred 40 leti. Naslednji dan smo odšli Torto- so, za tem smo si ogledali mesto, kjer je bila fronta na Ebru. Zatem smo si ogledali naslednji dan Valencijo s fronto Levante. V ne- deljo, 28. maja smo si ogledaU še Toledo in se vrnili v Madrid, kjer smo bili sprejeti v tamkajšnji naši ambasadi. Zadnji dan 29. maja smo si OgledaU še Madrid in popoldne odpotovali proti Beogradu." S tem potovanjem, ki je vsem španskim borcem pomenilo veliko, so gotovo pripomogli, da bo vsa jugoslovanska javnost in predvsem mlada generacija spoznala del tiste resnice, ki govori o zgodovini bor- be španskega naroda za svobodo in delež naših prostovoljcev v tej pravični borbi. M. Ozmec Špansiti borci na obhodu v Pueblo Espanol. Aleksander Živadinovič je tretji z leve. Usposabljanje potrošniških svetov v novoustanovljenih krajevnih skupnostih na območju Ptuja so bili oblikovani tudi potrošniški sveti. Predsedniki teh svetov so se sestali na skupnem posvetu, ki ga je sklicala OK SZDL in se podrobneje seznanili z vlogo in nalogami potrošniških svetov. Dogovorili so se tudi o organiziranju seminarja. Podrobneje so bili seznanjeni tudi s problematiko cen gostinskih storitev na območju ptujske občine. MG lODOVINSKO DRUŠTVO V PTUJU v torek, 20. junija 1978 je bila v restavraciji na Ptujskem gradu seja iniciativnega odbora za ustanovitev Zgodovinskega društva v Ptuju. Deset ljudi nas je kljub zaposleno- sti našlo čas, voljo in zanimanje za ponovno ustanovitev društva, ki je pred dvema letoma prenehalo delo- vati. Tako je izginila zadnja orga- nizirana povezava zgodovinarjev, muzejskih delavcev in vseh, ki jih zanima naša preteklost. Zgodovinsko društvo bo letos po zaslugi svojega predhodnika Muzejskega društva praznovalo 85- letnico delovanja. Morda se bo kdo vprašal čemu je potrebno ustanav- ljati društvo in to še povrh zgodo- vinsko? Koga še danes zanima zgo- dovina in zakaj je pomembna naša preteklost? Zgodovina zanima veči- no ljudi, vsakega po svoje, zanima otroke, zanima tujce, itd. Naša pre- teklost je pomembna zaradi seda- njosti, kajti še jablano je potrebno vsaditi včeraj, da danes rodi sad. Da lahko razumemo proizvodni proces, ga dogradimo, modernizira- mo, moramo poznati prvotni načrt. Prav tako je z našim Ptujem, ki je na veselje (aH tudi na žalost) glede na arheološko ali spomeniško varstveno problematiko — mesto- spomenik. Ta včerajšnji Ptuj, pre- preden z današnjim kažemo otro- kom, tujcem in sebi, in skušamo doumeti razvoj. Vendar premalo poznamo svojo preteklost in če ne- česa ne poznamo ali ne razumemo, potem tega tudi ne spoštujemo in cenimo. Iniciativni odbor je sklenil, da bo ustanovni občni zbor v začetku SEPTEMBRA, v času 70. obletnice znanih septembrskih dogodkov v Ptuju. Iniciativni odbor je že sogla- šal z nekaterimi akcijami za letoš- nje leto in s splošno programsko usmeritvijo za naprej. Društvo bi želelo počastiti dva osrednja jubileja 70-letnico septembrskih dogodkov in 85-letnico društva, nadalje prezentiralo širšemu krogu ljudi arheološko problematiko v sodelovanju s pristojnim zavodom, pripravilo predavanje o usmerje- nem izobraževanju in morda izvedlo strokovno ekskurzijo na Ptujsko goro. Glavna naloga zgo- dovinskega društva pa bi naj bilo izdajanje Ptujskega zbornika, vodičev in zbiranje gradiva NOB, etnografskega, kulturno zgodo- vinskega, arhivskega, knjižničnega, fotografiranje objektov in površin, ki se spreminjajo, sodelovanje v Tedniku, Kroniki, glasilih delovnih organizacij in šolskih glasilih. Vsi, ki želite sodelovati in prispe- vati svoj delež k popularizaciji naše preteklosti in k razumevanju seda- njosti VABLJENI k sodelovanju. Kristina ŠAMPERL Še o brezplačnih učbenikih v zadnjem času tudi v ptujski občini ugotavljamo, da družbena akcija za organizirano preskrbo OS z učbeniki ter postopno zagotavlja- nje brezplačnih učbenikov za učen- ce OS, beleži določene kakovostne premike. Podobno so na skupni seji ugotavljali skupaj s člani komi- sije za idejna vprašanja vzgoje, izobraževanja, kulture in znanosti pri občinski konferenci ZKS ter čla- ni sveta za vzgojo, izobraževanje, kulturo in znanost in celodnevno šolo pri občinski konferenci SZDL, tudi člani občinskega odbora sindi- kata delavcev vzgoje in izobraževa- nja. Pismena poročila o tem, kako potekajo priprave za zagotavljanje brezplačnih učbenikov je oddalo 12 šol iz ptujske občine. V večini ome- njenih šol potekajo akcije zbiranja učbenikov že nekaj let. Učenci torej ob koncu šolskega leta učbenike oddajo, vendar je pri tem opaziti, da se nekateri učenci v akcijo še ne vključujejo v zadostni meri. šole posojajo učbenike za minimalno izposojevalnino; zbrana sredstva pa se uporabijo za nakup novih uč- benikov. Ob vsem tem se tudi ugotavlja, da v šolskem letu 1978/79 še ne bodo celostno uresničene akcije po družbenem dogovoru za organizi- rano preskrbo šol z učbeniki, ki bi naj postopoma zagotovil, da bi učenci OS sprejemali učbenike brezplačno v uporabo. Tako bo po- trebno v naslednjem šolskem letu delovati v dveh smereh: šole spreje- majo obvezo zbiranja sredstev in ob morebitni participaciji staršev naročijo potrebno količino učbeni- kov in v krajih, kjer ni knjigarn, skupaj s knjigarnami organizirajo prodajo učbenikov in šolskih po- trebščin na šolah. Gre za pomembo družbeno akci- jo, katere pobudniki in nosilci so sindikati. Da bi čimprej vsem otro- kom OŠ zagotovili brezplačne učbenike, bo potrebno akcijo do- sledno izpeljati. V ptujski občini so se dogovorili, da se pri izobraže- valni skupnosti ustanovi posebna komisija z nalogo, da izdela akcij- ski načrt po katerem bodo v vseh OŠ v občini pričeli z ustanavljanjem knjižnic za zbiranje rabljenih učbenikov. MG Slovenska Bistrica Še vedno na začetku Kljub temu, da deluje pri OK SZDL Slovenska Bistrica posebni koordinacijski odbor za družbeni položaj invalidov občine Slovenska Bistrica, že od decembra 1977, se še danes srečuje z začetnimi teža- vami, čeprav je njegova organiziranost dokaj uspešna, nimajo ustreznih delovnih prosto- rov, primanjkuje pa jim tudi kadrov. Društvo se je ustanovilo z odcepitvijo iz stalne konference rehabilitacije invalidov Maribor, njegovi začetki pa segajo v čas, ko so v podobni obliki delovali skupno z občino Slov. Konjice. Sedanje društvo sestavljajo člani iz društva telesnih invalidov in društva za pomoč duševno nezadostno razvitim osebam. Skupno šteje okoli 120 članov, kar je daleč pod dejanskim številom občanov, ki bi lahko bili člani tega društva. Po predvidevanjih je na področju bistriške občine prek 1200 občanov, telesnih invalidov, ki še niso enotno združeni. Kljub temu, da sta društvi združeni zaradi pomanjkanja prostorov delujeta ločeno. Tako prvi delujejo v okviru ZZB NOV, drugi pa v okviru osnovne šole Namestnik Minka-Sonja v Slovenski Bistrici. V okviru kadrovskih in prostorskih možnosti si društvo prizadeva združevati kar največje število novih članov in jim nudi potrebno pomoč pri premagovanju težav ter urejanju statusa invalidov in pomagati staršem duševno prizadetih otrok. Pomembno vlo- go pri uresničevanju njihovih ciljev ima koordinacijski odbor, ki delu- je v okviru OK SZDL, k delu pa si prizadevajo pritegniti tudi SIS, delovne kolektive, družbeno- politične organizacije, RK, ZSMS in še druge. Z razširitvijo svoje dejavnosti, ta pa je odvisna od uspešnosti odpravljanja začetnih težav, predvsem prostorskih, nameravajo vključiti v svoj okvir tudi slepe in gluhe. Želijo si tudi doseči, da bi o statusu invalidov razpravljale obširneje tudi vse organizacije in društva v občini ter na osnovi tega sprejele tudi program sodelovanja. Viktor Horvat Boč Žilavo življenje bukve Planina Boč, ki z razglednim stolpom ima okroglo 1000 m nadmorske višine je primerna, da se na njej preizkusijo manj zahtev- ni planinci in zahtevnejši nedeljski izletniki.. Takšna ugotovitev je Povsem utemeljena, saj je Boč že dolga leta kraj kjer se shajajo številni prebivalci severovzhodne Slovenije, med gosti pa je vse več ^udi drugih obiskovalcev iz Slovenije pa tudi republike Hrvatske. Tega slovesa pa Boč ni dobil samo po manj zahtevnih vzponih. Njegovo bogastvo je raznolikost favne in flore. Saj tukaj uspevajo številne rastline, ki jih drugje po Sloveniji ni mogoče videti. Prostrane gozdne površine pa v svojem okrilju varujejo številno divjad. Vse te okolnosti, skupno z avtomobilsko cesto, ki gosta pripelje skoraj pred prag planinskega doma, privabljajo Vsako leto večje število obiskoval- ^v. Res ie zato postala ta planina nekoliko nemirnejša, kljub temu pa je na njej še vedno dovolj prostora za tiste, ki si želijo sproščenosti v naravi, vstran od vsakodnevnega trušča avtomobi- lov, delovnih strojev, saj je vrača- nje človeka v naravno okolje postalo že nenapisano pravilo. Med številne znamenitosti Boča lahko vpišemo tudi sožitje dveh bukev, v boju za obstanek pred močnimi vetrovi na skopi in kamniti skalni podlagi, kije posta- la zibelka njunega življenja. Res je ta zibelka zelo trda in neizprosna, takšna pa sta postala tudi njene ,,otroka" bukvi, ki sta se prilagodili okolju v katerem raste- ta. Za razliko od svojih vrstnic, ki uspevajo na mehkejših tleh so korenine teh dveh bukev prav mojstrsko razpredene po površini skal, kjer že več desetletij kljubu- jeta vsem vremenskim nevšečnos- tim te planine. Prav zato si velja ogledati tudi to znamenitost, na poti med planinskim domom in razglednim stolpom na Boč. Korenine v iskanju življenjskih sokov Besedilo in posnetek: Viktor Horvat 6-IZ NAŠIH KRAJEVi 29, junij 1978- TEDNIK Razprava o osnutku odloka o sejmih v občini Ptuj „JoL kam bi del..." Malokateri osnutek občinskega odloka je doživel tako živahno razpravo, naletel na tako odme- vnost kot osnutek odloka o sejmih v občini Ptuj, ki je bil v razpravi na zadnji seji zborov skupščine občine Ptuj. Zlasti velja to za zbor krajevnih skupnosti, saj so interesi kmetovalcev najbolj zastopani prav v tem zboru. V obrazložitvi osnutka odloka je navedeno, da je sejme v ptujski občini doslej urejal odlok iz leta 1970, ki je bil izdan na podlagi zakonov,ki danes niso več v veljavi. Delovne organizacije, ki odkupujejo klavno živino na terenu so predlagale, da se živinski sejmi na sejmišču v Ptuju ukinejo, saj odkupna mreža v celoti zago- tavlja odkup klavne živine na celotnem območju občine; sejmi pa bi naj bili le za plemensko živino. Drugi razlog za ukinitev sejmi- šča v Ptuju je novi prostorski načrt, ki ne predvideva več sejmi- šča na sedanjem prostoru ob Ormoški cesti, saj je to območje predvideno za industrijske cono. Zaradi modernizacije Ormoške ceste, so bili živinski sejmi v Ptuju začasno ustavljeni, ob tem pa se je pristopilo tudi k pripravi osnutka odloka. V odloku je predvideno, da bi naj v bodoče uredili sejmišča pri Lovrencu na Dr. polju, uprav- ljavec KK — obrat Kooperacija oziroma bodoča Zadruga. Po določilih ponujenega odloka bi naj bili sejmi za plemenska goveda in konje vsak prvi petek v mesecu, za pujske in prašiče do 50 kg pa vsak prvi četrtek pri Lovrencu in vsak tretji četrtek v mesecu v Moška- nicih. Glede tradicionalnih sejmov potrošnega blaga v Ptuju (Kata- rinin, Jurjev in Ožboltov sejem) osnutek odloka ne prinaša novosti. razen te, da dopušča možnost pro- storske omejitve prodaje rabljenih predmetov široke potrošnje. Vendar do tega najbrž ne bo prišlo, saj je delegacija KS Dušana Kvedra v Ptuju predlagala celo razširitev prodaje rabljenih pred- metov še na Bezjakovo ulico. Za sejem stare krame torej v Ptuju ni bojazni v splošno zadovoljstvo celotne delegatske baze, nasprotno pa se je ta baza krepko zganila glede živinskih sejmov. Zaradi vzdrževanja reda na sejmiščih in zagotovitve sanitarno higienskih pogojev, bi bilo k odloku potrebno sprejeti še dopol- nilna predpisa: sejemski red in veterinarsko sanitarni red. Toda urediti novo sejmišče tako, da bo ustrezalo vsem predpisom, bi zahtevalo investicijo najmanj 1 milijon (novih) dinarjev, lahko pa tudi do 3 milijone. Nastaja vpra- šanje, odkod denar za tako ,.slabo donosno" investicijo in ali je ekonomsko upravičeno iti v inve- sticijo dveh sejmišč? No, še precej vprašanj je v zvezi s tem, vendar bo javna razprava dala odgovor na marsikatero od njih. Navajamo le nekaj pripomb, ki so jih imeli delegati posameznih krajevnih skupnosti. KS 2nidariča: Občani, ki stanujejo v bližini sedanjega sej- mišča in ob Ormoški cesti komaj čakajo, da se sejmi tu enkrat ukinejo, saj ne spadajo v mesto. O tem je naša delegacija razpravljala že večkrat in zahtevala prestavitev sejmišča. KS Cirkulane: Sejmišče v okviru KZ Lovrenc na Dr. polju je preveč oddaljeno za nekatere krajevne skupnosti. Naša delegacija pred- laga, da naj bo samo eno sejmišče in to nekje pri Turnišču. KS Lovrenc na Dr.polju: Ne le plemensko živino, tudi klavno živino bi morali dovoliti prodajati na sejmih. V občini je sicer 35 dogonskih ali odkupnih mest za klavno živino, toda tudi ta so neurejena in v nasprotju s higien- skimi predpisi. Marsikje je namreč dogonsko mesto v neposredni bližini šole, trgovine, gostilne, pokopališča ipd. brez vsakega veterinarsko sanitarnega reda. KS Rogoznica: Eno od sejmišč mora biti na območju Slovenskih goric, saj je na tem območju živinoreja ena od glavnih panog, zato sodi sejmišče na to območje. KS Cirkovce: Živinski sejmi so za kmeta nujno potrebni, tu je možna izbira, primerjava itd. Sejem mora biti množičen, zato naj bo ena lokacija in to v nepo- sredni bližini Ptuja, saj skoraj vsak obiskovalec sejma želi tudi nekaj nakupiti v trgovinah. KS Leskovec: Naša delegacija je dala pismene pripombe v zvezi s sejmiščem, upamo, da bodo upoštevane. KS Videm: Naša delegacija odločno podpira predlog, da je na območju občine le eno sejmišče, lokacija pa naj bo na Turnišču. Vsekakor bo imel predlagatelj, to je oddelek za gospodarstvo in urbanizem ter izvršni svet SO Ptuj precej dela z usklajevalnimi postopki, predno bodo lahko to mnoštvo interesov kmetovalcev združili v predlog, ki bo ogromni večini najbolj ustrezal. FF Na sejmu v Ptuju Foto: Stojan Kerbler Desenci Prireditev zadan borca Tako kot druga leta tudi letos gasilsko društvo v Desencih pripravlja za 4. juUj prireditev s proslavo v počastitev dneva borca in spomina na znanega borca Franca Osojnika, ki je bil doma v Desencih. Letos so pripraviU program za v nedeljo, 2. julija. S sodeloanjem Aeroicluba Ptuj, krajevno skupnostjo Destrnik in s sosednjimi gasilskimi društvi ter ostalimi društvi bodo izvedh miting, ki bo obsegal parado, slavnostni govor in kulturni program, položitev venca k ^ominski plošči Francu Osojniku in gasilsko vajo. Prireditev bodo končali z zabavnim delom rn srečolovom. f Dober van den ielin. Gnes mi besede nekak ne grejo z jezika. Vete, urednik mi je naroča: ,.Lujz, napiši nekaj ob 30-letnici Tednika... " To pa neje hec. Razkopa sen po spomini no ugotova, da sen tudi jaz ie več kak 10 let vaš sodelavec. Kak se cajti no razvoji spodobi, sen od začetnega Prle- škega Lujzeka — pred por leti temeljni delegat Lujzek grota. V roke so mi porinoli kosilnico no rekli:,, Lujz zajpa plun i v roke no kosi..." Včosik se mi je kosilnica pokvorila. fčosik pa smo tudi kaj dobrega fkuper nakosili. Eni radi moj kot doj preštejejo, drugi pa provijo — ehškodaje papiraza takšne trotlarije. Obojnin sen hvaleien za tokšne ocene. Najvejkšo priznonje sen doba pred dobrima dvema letoma gdo je en brolec Tednika iz dalnje Ame- rike napisa: ,,Spoštovano uredništvo Tednika, če ne mislite več objovlati štorij prieškega Lujzeka, te mi več ne treba te pošilati Tednika... 'Seveda naš rojok najbri neje tak resno misla kak je napisa, meni pa se je vseeno lepo zdelo, da Tednik no ijin naša domača beseda segneta tudi čez vejko mlako, kiji ocean pravimo. Son pri sebi sen si reka, če ie iz ptujske občine nič drugega v Amerika ne izvoiama, te pač moremo vsaj cajtnge no Luj- zeka s kosilnico na dolarsko triišče spravti... Ja, marsikaj zanimivega se je v 30 letih izhajanja Tednika zgodilo. Ogromna smo po vojni novega zgradili. Na ruševinah smo siiule celili, na naše bregače elektrika napelali, nove tovarne na ceste zgradili no si srečno prihodnost zagotovili. Z nami je rosa tudi Tednik, ki nan je vsaki tjeden dosti novic prinesa. Ob Tednikaven jubileji bi se rad zahvala vsen dopisnikon, ki so mi večkrat zanimive štorije poslali na opisali. Saj vete kak provi tisti pregovor, da več ljudi več ve no fkuper spravi. Vete, enkrat pa sen skoro v zos padna. En prizadeti občan, ki sen ga mala preveč direktna za jegov greh v eni zgodbici opisa, mi je takoj s toiba zagraza. Saj vete, kak je, če mačaki na rep stopiš. Nazodjo je od taibe odstopa no srna gnes vejka prijatela. Tak je pač. Želin van vse najbojšezieljo, da bi vsaj še zlati Tednikov jubilej fkuper dočakati. VAS LUJZ Praznik krajevne skupnosti Poljčane Kljub temu, da so morali letošnje praznovanje iz objektiv- nih okolnosti prestaviti za dober teden pa vzdušje ni bilo nič manjše. Zopet so oživeli spomini na dogodek 15. junija 1941, ko so se v gozdovih Boca zbrali prvi domoljubi na posebnem organiza- cijskem sestanku, kjer so se dogovorili za organiztfan odpor proti okupatorju. Ze nekaj dni po tem dogovoru je bilo v Poljčanah Motiv iz Poljčan in okolici čutiti odporniško gibanje, žal le za kratek čas, saj so skoraj vsi udeleženci zbora na Boču bili izdani. Največ jih je bilo ustreljenih v Gradcu in tam tudi pokopanih. Na ta dogodek so prebivalci sklenili praznovati svoj krajevni praznik; letos ga praznu- jejo že šestindvajsetič. Letošnja osrednjo svečanost so pričeli v soboto 24. junija s tekmovanjem gasilksih desetin iz vse občine Slovenska Bistrica. Temu je sledila svečana seja vseh družbenopolitičnih ogranizacij KS Poljčane, kjer so najzaslužnejšim občanom podelili tudi posebna odličia za dolgoletno aktivno delovanje. Med prejemniki priz- nanj so bili LIO Poljčane, ZSAM Poljčane, PGD Poljčane in godba na pihala KUD Janko Zivko Poljčane. Med posamezniki pa Albin Černoša, Andrej Mesanč, .^Jiton Kovač, Alojz, Mohorko, Ivan Golob, st., Anton Kolar st., Janko Satler, Anton Nemanič, Rudi Knez in Marija Serbec. V kulturnem programu so sodelovali KUD Janko Zivko iz Poljčan, njegova godba na pihala, mešani pevski zbor in planinski oktet. V soboto^ zvečer so bili Poljčančani deležni še velikega manevra, ki so ga izvedle gasilske desetine iz skoraj vseh Msilskih društev občine Slovenska Bistrica, kot gostje pa so se svečanosti udeleževali tudi člani PGD Radvanje. V nedeljo, 25. junija so krajevni praznik združili s praznovanji 90. obletnice PGD Poljčane, ki je ob tej priložnosti prevzelo tudi novo gasilsko vozilo kombibus. Besedilo in posnetek: Viktor Horvat Taborniški odred »Boris Kidrič" PohodjLbazo 20 v Kočevju Taborniški odred Boris Kidrič iz Kidričevega vključuje v svoje vrste prek 200 članov, predvsem mladine. V zadnjem času so še posebej aktivni, saj se udeležujejo vseh večjih prireditev in delovnih akcij. Tako bodo v počastitev dneva borca organizirali pohod po poteh revolucije v bazo 20 v Kočevju. Po- hod bo v torek, 4. julija in bo trajal cel dan. Organiziran je prevoz z avtobusi, katerih odhod bo ob 6. uri izpred restavracije v Kidričevem. Vabijo vse ljubitelje narave, tabornike in planince, da se pohoda udeležijo v čim večjem številu. Stroški bodo minimalni, saj bo treba za osebo odšteti le 20 dinar- jev, v kar je vključena tudi hrana. Tisti, ki se boste odločili preživeti prazničen dan v Kočevju, se še pra- vočasno prijavite pri Ivanki Anžel iz Kidričevega 26. Prav je, da pro- slavite 4. julij, dan borca dostojno, ta pohod vam to zagotavlja. — OM Leskovec Prvi krajevni praznik Pobude za krajevni praznik so nastale že ob praznovanju občinskega praznika, ki je bil lansko leto v krajevni skupnosti Leskovec, je pripovedoval Jože Foltin, predsednik inciativnega odbora za pripravo krajevnega praznika. Predstavniki krajevne skupnosti so sodelovali z občinskim odborom zveze borcev, kjer so se skupno odločili, da bodo svoj krajevni praznik praznovali ob dnevu borca, 4. juUja. V letošnjem letu, ko v krajevni skupnosti praznujejo prvi krajevni praznik, so se odločiU za 2. juUj. Ob tej priložnosti bodo povezali praznovanje dneva borca, dan gasilcev občine in 50. obletnico domačega gasilskega društva. S praznovanjem bodo začeU že v soboto 1 .julija, ko bodo v osnovni šoli ob enajsti uri odprli likovno razstavo grafik učencev osnovnih šol občine Ptuj, popoldne bo tekmovanje v streljanju na glinaste golobe in nogometno srečanje med Leskovcem in Varnico. V nedeljo zjutraj bodo odprh asfaltno cesto Leskovec-Okič-Cirku- lane ter kasneje na slavnostni seji organov krajevne skupnosti in družbenopobtičnih organizacij podelili priznanja OF, občinske gasilske zveze in priznanja zveze borcev. Kasneje bodo gasilci še pripravili parado in namenu predali motorno brizgalno. zk Kidričevo Pred pomembnimi nalogami Minuli četrtek se je na svoji.41. redni seji sestal svet krajevne skup- nosti Kidričevo in razpravljal o nalogi, kako bo z zgraditvijo skupne kurilnice in kako je pote- kala anketa, s katero so se stano- valci naselja Kidričevo izjasnjevali o tem projektu. Poleg tega so dali še vrsto svojih pripomb in pred- logov, ki bodo še kako koristen napotek za nadaljnje delo KS. Na podlagi podatkov iz ankete so se člani sveta KS tudi odločili, da odobrijo idejni projekt za skupno kurilnico v KS Kidričevo, ki bo brez dvoma največji dosežek v dosedanjem delovanju KS, saj bo poleg zelo zmanjšanega onesnaževanja zraka dodobra grelo vse tiste, ki doslej še tega niso mogli biti deležni. Sldenilisp tudi, da bodo vse odgovore na vprašanja v anketi objavili v julij- ski številki tovarniškega glasila Aluminij. Na seji je tekla razprava tudi o vprašanju prenosa osnovnih sred- stev iz letnega kopališča na TGA, o zgraditvi transformatorske po- staje v Strnišču, o informaciji o odvozu rdečega blata iz halde TGA in še vrsti drugih vprašanjih. O tej pomembni seji lahko že z gotovostjo povemo, da so se člani sveta KS skupaj z vsemi stanovalci odločili, da gredo v smeri nadalj- nega razvoja KS in da tak program tudi v celoti podpirajo. To je samo dokaz več, da se prav vsi zavedajo tudi odgovornosti in koristi, ki jih bodo od tega imeli vsi krajani KS Kidričevo! France Meško Juršinski lovci vabijo Člani lovske družine Juršinci bodo v nedeljo 2. juhja, v počastitev dneva borca, pripravili že tradicionalno lovsko prireditev. Zjutraj ob 7.30 bodo na strehšču pred lovskim domom -- na meddružinskcm tekmovanju - najprej menh ravnino puškinih cevi v streljanju na umetne golobe. Popoldne se bo pričel slovesni del prireditve z govorom predsednika medobčinske zveze lovskih družin Miha Kolariča. V kuUumem sporedu bodo sodelovali mladi tamburaši iz Vitomarcev, člani SNG iz Maribora in pioniiji iz Juršincev. Od 16. ure dalje bodo za ples in razvedrilo igrah VeseU planšarji s pevci iz Ljubrane. V bogatem srečolovu vabi glavni dobitek _ letalska vozovnica iz Maribora v Turčijo in nazaj. Seveda tudi lovskih speciahtet in vinskega znoja iz bhžnjih goric ne bo manjkalo. V primeru slabega vremena, bo prireditev v soboto 8. julija. JOS Prvenci-Strelci Po poteh padlih kurirjev Prosvetno društvo Prvenci-Strelci je tudi letos organizator že tretjega pohoda po poteh padlih kurirjev. Prireditev bo v nedeljo, 2. julija ob 11. uri pred spomenikom padlim kuiirjem v Prvencih. Za v nedeljo popoldne pa pripravljajo pester zabavno športiti program, med drugim: hoja s hoduljami na 100 m, tek moških na 100 m po starostnih skupinah, tek žensk in podobno. Program pa bodo končaU z veliko vrtno veseUco. f Obvestilo Zaradi koriščenja letnih dopustov bo Kreditna banka Maribor, poslovna enota Ptuj, v poslovalnici Breg začasno poslovala za stranke in to: v času od 28 junija do 26. avgusta 1978: - od ponedeljka do petka od 7. do 13. ure — v soboto od 7. do 12. ure TEDNIK -29-junij 1978 KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 7 Slikar Vilko Gašparič; „IVIed razkošnostjo in sliromnostjo" Bili smo na šestem srečanju slo- venskih društev zahodne Evrope v frankfurtu. Dvorana Jahrhun- derihalle je bila pred dnevi Slove- nija v malem. Mirno lahko trdimo 10, kajti v tej velikanski in imenit- no funkcionalni dvorani se je zbralo veliko slovenskih delavcev, ki so na začasnem delu v tujini. Bilo jih Je nekaj nad tisoč. Med njimi tudi Vilko Gašparič iz Lever- kusna, sicer domačin iz Podgor- cev. Vilko Je slikar. Morda bi lah- ko rekli imeniten slikar domačno- sti in naive. No, in namesto velike reportaie s šestega srečanja Slo- vencev, Je nastal tale skromni in- tervju. Domačija v Podgorcih, kjer je doma Vilko Gašparič foto: zk Kdaj ste začeli slikati? ,,Ze dedek je slikal in reči mo- ram, da je v družini nekaj umet- niške žilice, občutek za barvo, smisel za glasbo in tako dalje, imamo v družini. Oče je bil sobo- slikar in rad je tudi slikal. Torej v družini je slikarstvo povsem do- mača stvar in tudi mene je prite- gnilo. Ze v otroških letih se je za- čelo..." Zaposleni ste v Leverkusnu, kaj delate tam? ,,Sem vodja žerjava in sem z delom v tem nemškem kraju zelo zadovoljen, vključen sem v nem- ško sindikalno organizacijo, V to- varni sem vodja na žerjavu in tu sem tudi že imel razstavo. Moje slikarije so uspele, vsaj tako sem razbral iz časopisov in predstavniki tovarne so me tudi pohvalili. No, od tistega časa sem nekaj svojih slik tudi prodal." Koliko časa ste zaposleni v tuji- ni? ,,Od leta 1966 sem že tu. Hotel sem ostati na kmetiji v Podgorcih, vendar sem takrat nisem mogel odločiti. Nekako šibek sem se po- čutil pred takšno odgovornostjo. kot je vodenje kmetije. Najprej sem bil soboslikar, delal sem v Ljubljani in sem tam spoznal Božidarja Jakca in Maksima Gasparija. Moja učitelja sta bila. Njune nasvete še danes upošte- vam." Kakšne tehnike izbirate in kak- šen slikarski moto vas spremlja? ,,Privlači me narava, starine. zgodovina. Stare narave ni več in moj moto je, pravzaprav postav- ljam si vprašanje, kako ohraniti staro. Na to vprašanje odgovarjam z barvo, s sliko in z risbo. Veliko motivov je nastalo v naravi. Izbi- ram naturalistične stvari. In sem zato naturalist, toda ne v pravem smislu besede. Z grafiko se ukvar- jam in mi je grafika poleg olja najbolj pri srcu. Moje barve so oker, rdeča, rjava, rumena, skrat- ka vse jesenske barve. Te barve človeka umirjajo, raztelesijo člo- veka. To je nekaj specifičnega in se ne da kar tako povedati z bese- dami. Oglejte si moje slike, potem boste vedeli kaj pomeni vse to, kar govorim. O, kako lepo je staro po- hištvo, tihožitja, svečniki, kozolci, ženske in portali starih hiš. Naj ob tej priložnosti povem, da sem raz- stavljal tudi v mestni hranilnici v Leverkusnu in v tovarni pločevi- ne." Kaj mislite o slikarstvu, o naivi nasploh in povejte razliko med hr- vaško in slovensko izpovedjo? ,,Mislim, da nisem predstavnik naivne umetnosti, temveč sem ne- kakšen naturalistični izpovedova- lec. Ko ocenjujem svoje delo, ne mislim in ne gledam samo sebe in svojih slik, prilagajam se ljudem, njihovim željam, potrebam, no- stalgijam. Ne maram trgovine. Razlika med slovenskim in hr- vaškim naivnim ustvarjanjem ob- staja veliko razlik. Hrvati so raz- košni, mi skromni. Jaz mislim, da sem nekje na sredi. Nekje med razkošno domišljijo in skromnim slikanjem." Kdo je bil pokrovitelj vaših raz- stav? ,,Nisem še imel pokroviteljstva, rad bi, da bi nad mojo razstavo nekega dne bdel slovenski pred- stavnik. Recimo Ljubljanska ali pa Mariborska banka. No, pokrovite- lja sem že imel in sicer so to bili predstavniki mestnih oblasti v Le- verkusnu, tudi sindikat." Kako ste povezani z domovino? ,,V domovino se vračam dva ali trikrat letno. Tudi v Ljubljano od- hajam, kajti tam imam dekle. Ne- kaj časa bom še ostal tu, kajti za pokojnino se mi gre. Te dni sem začel pisati knjigo, delovni naslov se ji glasi ČLOVEK V SVET. To Vilko Gašparič: Tudi domo- vina je slika ... je nekakšen avtobiografski zapis. Opisujem življenje od mladih dni sem, spomnim se, kako sem jokal, ko sem prišel v Nemčijo. Ja, težko je bilo. Danes se že bolje počutim. Vendar nikoli ne bom pozabil ver- za, ki je zapisan na prireditvi: TI SI NAŠA MISEL — DOMOVI- NA..." Kdaj odidete domov? ,,Ko bo tu življenja konec. Moja domovina je v Podgorcih. Nemec je drugačen človek kot Slovenec. In to je bistveno. Domov prav gotovo pridem." zk Zaradi tiskarskega škrata,^ ki nam je ponagajal v prejšnji številki ponavljamo OBVESTILO Ljudska in študijska knjižnica Ptuj, Trg Svobode l/II obvešča bralce, da bosta ljudski in mladinski oddelek knjižnice v mesecu juliju zaprta zaradi inventure. Študijski oddelek bo ODPRT za bralce in obiskovalce v mesecu juliju in avgustu ob delavnikih od 7. do 14. ure. Program kulturnih dejavnosti Delegati zbora uporabnikov in zbora izvajalcev kulturne skupnosti občine Ptuj so na seji v sredt) sprejeli program kulturnih dejavnosti in finančni načrt za drugo polletje letošnjega leta. Bistvenili pripomb k predlogu obeh dokumentov delegati niso imelL Vprašanja so bila predvsem, kako je s sofinanciranjem novogradenj in folklornih dejavnosti Velja ugotovitev, da bi razprava, ki seje v zvezi s tem razvila, po vsebini bo^ sodila na konferenco zveze kulturnih organizacij kot pa na sejo skupščine kulturne skupnosti. Skupščina, t, j. oba zbora sta tudi sprejela sklep o novi prispevni stopnji za kulturno dejavnost, ki bo 0,98 odstotka od bruto osebnega dohodka. Od tega bo treba odvajati za skupni program republiške kulturne skupnosti 0,53 % za uresničitev občinskega programa pa nam bo ostajalo 0,45 odstotka. Ob koncu zasedanja skupščine je bila beseda še o oblikovanju skupnega računovodstva vseh zavodov na področju kulturnih dejavnosti, o ureditvi fasade gradu v Dornavi in o sodelovanju kulturne skupnosti občine Ptuj pri izvedbi letošnjega občinskega praznika. Kot smo že poročali, bo osrednja proslava ob prazniku občine Ptuj letos v Cirkovcah. zk Ptujska kulturna srečanja v petek so se sestaU člani organizacijskega odbora VI. ptujskih kulturnih ' srečanj. Sprejeh so predlog programa prireditev, ki se bodo zvrstile v mesecu avgustu in septembru. V avgustu bo 7 raznih prireditev, v septembru pa kar enajst. Program zajema razne razstave, gledališke predstave, koncerte, nastope folklornih skupin in literarni večer. Posebej velja opozoriti, da v okvir ptujskih kulturnih srečanj spada 10. jubilejni festival domače zabavne glasbe Ptuj '78, ki bo od 25. do 27. avgusta na letnem prireditvenem prostoru v Ptuju, V času kulturnili srečanj tako v Ptuju tudi ne bo manjkalo razvedrila. N. D. OKROGLA MIZA V MARIBORU Arhivsko društvo Slovenije je 14. junija 1978 pripravilo okroglo mizo na temo VARSTVO AR- HIVSKEGA GRADIVA PRED PRIHODOM V ARHIV ali tako- imenovana ZUNANJA SLUŽBA. Pri okrogli mizi so sodelovah ar- hivski delavci in delavci, zaposleni v arhivih po delovnih organizaci- jah. Nepričakovano velika udeležba, je po eni .strani presene- tila organizatorje, po drugi pa dala vedeti, da je problem zelo aktua- len. Poleg domačih arhivskih delavcev so prišli tudi gostje iz Makedonije, Srbije in Hrvatske. Ta, en dan trajajoča okrogla miza je bila kot naloga postavljena že lani na kongresu slovenskih zgodovinarjev v Kočevju. Uvodni referent dr. Žontar (Ljubljana) je nanizal poglavitne probleme pri nastajanju arhivske- ga gradiva po delovnih organizaci- jah, kjer nastaja masa gradiva, od katerega le neki del obdrži opera- tivni pomen, manjši, odbrani del pa obdrži svoj trajni pomen. Izraz ,.trajni" ima dvojno vsebino. Na eni strani označuje gradivo, ki je pomembno za raziskave in dobi svoje novo mesto v arhivih — ab- solutno trajno gradivo, na drugi strani pa je pojem trajnosti v delovnih organizacijah razumljen v smislu praktične rabe. Avtorju je v prvi vrsti šlo za gradivo absolutno trajnega pomena. Pred vse delavce arhiva se tu postavlja vprašanje, katero je to gradivo in kako ga določiti. Da se sicer ugotoviti s ka- terimi vprašanji se ukvarjajo razi- skovalci v najširšem smislu in iz tega bi lahko ugotovili katero gra- divo je pomembno, vendar se moramo zavedati, da na vsa vpra- šanja ne bomo mogli odgovoriti in torej ne izdelati doslednih in večno veljavnih predpisov o vrstah gradi- va trajne vrednosti. Dosedanja metodologija varstva gradiva: zakon ščiti vse gradivo in sčasoma se od tega gradiva odbere neki del, ostali pa uniči. To delo je zaradi malega števila arhivskih delavcev in neizdelanih kriterijev izločanja počasno in včasih se porazgubi ali uniči najdragocenej- še gradivo. Zgodi se tudi, da v ar- hiv prihaja manj pomembno gra- divo, pomembnejše pa ostaja po predalih odgovornejših ljudi in ar- hiv nima pregleda nad tem gradi- vom. Največji problem je, kako doseči združitev vsega gradiva pomena in ločiti od ostale mase gradiva, posebej še, če arhiv nima pregleda. V bodoče bo treba dose- či, da bo v arhive prihajalo le gra- divo ABSOLUTNO TRAJNE, VREDNOSTI, to je mala količina; po svetu znaša do 5 % ali nekaj več, odvisno od vrste delovne or- ganizacije. Vse škartiranje bi se moralo opraviti zunaj delovne or- ganizacije, vendar bi za tako delo morali biti izdelani kriteriji kate- gorij gradiva, ki imajo pomen za raziskovalce in uporabnike. Te kriterije bi naj izdelali na podlagi dogovorov med delovnimi orga- nizacijami in arhivi. Torej klasična vloga in delo arhivov se bo morala umakniti bolj odprtemu in dinamičnemu delu, tudi na terenu, kajti mase papirja, ki nastajajo, to zahtevajo. Vendar se arhivi otepa- jo z dvema problemoma: pomanj- kanje kadrov in ustreznih šol. Prav tako je po delovnih organizacijah, kjer se včasih znajde v arhivu člo- vek, ki ne zmore opravljati druge- ga dela. Ravnatelj višje upravne šole iz Ljubljane je pravilno ugotovil pozneje v diskusiji, da imajo manj problemov v zvezi z arhivi delovne organizacije, ki imajo dobro in dosledno uvedeno in izvajano or- ganizacijo dela, če ta teče, potem tudi gradivo ni zanemarjeno in ne- razporejeno. Se zanimivejša je bila pripomba gosta iz Makedonije, češ, da ima npr. vsaka SDK izdelano klasifikacijo svojega gradiva, prav arhiv, ki hrani dragoceno gradivo vseh mogočih institucij pa tega nima. V Makedoniji je klasifikaci- ja zakonsko predpisana. Vsak dokument takoj ob nastanku dobi šifro, ki pove za kakšno kategorijo gradiva gre. Veliko število usposobljenih arhivskih delavcev se ukvarja samo z zunanjo službo v Sloveniji pa prav ta služba zelo šepa. Koreferent (Ljubljana) je ugoto- vil, da v nobenem slovenskem ar- hivu ni človeka, ki bi se ukvarjal samo z zunanjo službo. Drugi ko- referent (Ljubljana) je načel pro- blem valorizacije (vrednotenje) ustvarjalcev gradiva. Vendar je težko reči, katera delovna orga- nizacija ustvarja pomembnejše gradivo. V Sloveniji so vse delovne organizacije kot ustvarjalci enako- vredne. Naslednji koreferent (Lju- bljana) je govoril o valorizaciji gradiva, kar je seveda primarno, kajti arhive bi moralo zanimati le gradivo trajne vrednosti. Arhivski delavci po delovnih organizacijah so takoj dodah, da oni sami ne morejo, ne zmorejo in ne vedo izločati. Mnogokrat jih pestijo neustrezni prostori, pomanjkanje razumevanja pri vodstvenih kadrih in pomanjkanje učbenikov. Torej pomanjkljivosti so na obeh straneh in arhivsko društvo si je zadalo nalogo, da bo s sodelo- vanjem delovnih organizacij in pristojnih arhivov izdelalo tipske sezname KATEGORIJ GRADIVA TRAJNEGA POMENA. Potrebno bo mnogo sodelovanja in dobre volje ter poznavanja problematike, da bo zastavljena naloga lahko iz- vršena. Kristina ŠAMPERL _ VIDA ROJIC. ] UPORNE SLOVENSKE GORICE (53. nadaljevanje) RAZVEJANA MREŽA SODELAVCEV OF LETA 1942 V PTUJU V Ptuju so priskočiU leta 1942 na pomoč Osvobodilni fronti poleg že omenjenih sodelavcev še mnogi drugi, ki so zbirah potrebščine predvsem za Slovenskogoriško četo. Pomembna je bila njihova pomoč tudi in t ern Irancem, kamor so po.šiljah živež in perilo. Navajam sodelavce OF, za katere so zbrani podatki o njihovem delovanju. Ti so bih: gospodinja Štefka Berlinger: Jože Rašl, prometnik na železnici; Mirko Križe, bivši podoficir J V, trgovski pomočnik Pavel Budja, Ivan Skočir in njegov prijatelj Jože Grobler, oba zaposlena v vinarskem podjetju v Ptuju, študent Tonček Brenčič, oskrbnik Franc Kaučevič, pekovski vajenec Jože Kaučevič, šiviljski vajenki Katica Kojc in Anica Pere, trgovska pomočnica Irma Jošt, Ivan Fečur, zaposlen v trgovini Snoj-Urbančič, Stanko Gerlevc, zaposlen pri vodni upravi ter njegovi sestri; Stane Sprah, zaposlen, tudi pri vodni upravi; Kondrad Lah, skladiščnik na železniški postaji. Stane Šprah je imel zvezo z Osojnikom, saj je bil njegov bratranec. Povezan pa je bil še z Ivanom Fečurjem, ki je stanoval pri Joštovih v Volkmerjevi uUci. Ivanu Fečurju zaposlenem v trgovini in Stanetu Sprahu je pošiljal vojaško opremo Karlek Jošt, Irmin brat, zaposlen na železniški postaji Wiener Neustadt. Tu je bilo zaposlenih več Slovencev, povezanih v OF, ki so iz vojaških transportov jemah municijo, orožje in drugo opremo. Največ blaga so od tu pošiljaU Kamniški četi. V jeseni 1942 je okupator razredčil razvejano mrežo sodelavcev OF y Ptuju. Posebno veliko Ptujčanov je zaprl po bitki pri Mostju. Upornike je mučil v ptujskih in borlskih zaporih tei na sedežu gestapa v Ptuju. Od tu jih je pošiljal na morišče talcev m v konceiitracijska taborišča. Med talci v Mariboru jeseni 1942 so padh- Ignac Žgeč (39), ekonom, Jože Vrbnjak (28), krojaški pomočnik, Adolf Murko (25) tudi krojaški pomočnik, Maks Murko (30), krojaški mojster, Olga Meghč (32), pletarska pomočnica, Franc Kaučevič (52), oskrbnik; Ivan Frankovič (41), ključavničar v železniških delavnicah Ivan Ceh (36) drevesničar in Jože Cernezelj (34), pismonoša. V izgnanstvu so padh med talci dijaki Dušan Novakovič (18), njegov brat Boško (17) in Libko Ribič (19) ter Tomo Majer (42) gozdarski uradnik in Lovrenc Krajnik (57) trgovec. V Mariboru pa so Nemci ustrelili Ptujčane: Hermana Stožerja (29), učitelja; Franca Majcenoviča (22), čevljarskega pomočnika in Dušana Pahorja (23), urarskega pomočnika, ki so bili med okupacijo zaposleni izven domačega kraja. V izgnanstvu so ustaši zastrupili devetletno Francko, hčerko Toma Majerja iz Ptuja, ker je partizanom prenašala pošto. V taboriščni so leta 1942 umrh Ptujčani: čevljar Štefan Andrič ter gospodinji Antonija Hrenič (59) in Marija Zavec (50), mati partizana. Zaradi nemškega nasilja so bile pretrgane po boju v Mostju vezi Osvobodilne fronte v Ptuju, saj so ostah na prostosti le še redki sodelavci. Leto 1942 je bilo leto najhujšega nemškega nasilja med okupacijo. Mnogi domoljubi so objokovah nasilno .smrt svojcev, mnogi so z grozo mislih na svoje drage, odpeljane v taborišča lakote in bolezni. Kljub hudemu nasilju pa so bili zavedni Slovenci pripravljeni na nove žrtve v boju za svobodo. Iskah so znova povezavo z organizacijo. Nekateri so jo nash na pomladi 1943, drugi pa pozneje. UPORNIKI V PTUJSKEM OBMOCJU SLOVENSKIH GORIC LETA 1942 Leta 1942 se je osvobodilni boj v ptujskem območju Slovenskih goric najbolj razmahnil. K temu je največ prispevalo rojstvo slovenskogoriške čete, ki je delovala na tem območju ter prisotnost komunistov Lacka, Krambergerja, Osojnika in Rajšpa, ki so tu podžigaU k uporu že od vdora okupatorja dalje. Z ustrehtvijo Franca Rajšpa z Dohča, 23. junija 1942 v Celju, so hoteli Nemci preplašiti ljudstvo, da bi prenehalo z uporom. Znova so opozorih upornike, da ne poznajo milosti, ko so ustrelih 30. julija 1942 v Celju sedem talcev iz ptujskega območja Slovenskih goric. Oktobra so ustrelih iz tega območja 23 talcev, novembra pa devet. Ko se je mudil v ptujskem okrožju, menda aprila 1942 Sergej Kraigher, sekretar pokrajinskega komiteja KP, je dal na sestanku s člani j okrožnega komiteja KP v Lackovi rojstni hiši'na Kicarju - navodila za ; usnavljanje odborov OF. Žal, je bila ta naloga zanemarjena spričo glavne i naloge, skrbeti za zanesljive postojanke partizanov. Junija pa so tudi j aretacije partizanskih sodelavcev zavirale njeno izpolnitev, kar se je nadaljevalo do zadnje bitke slovenskogoriške čete. Ko so uničili Nemci j avgusta partizansko četo in množično zapu-aU njene sodelavce, ni bilo več možnosti za ustanavljanje odborov OF. Povrnimo pa se nazaj v čas živahnega delovanja OF leta 1942 v Slovenskih goricah! (Nadaljevanje prihodnjič) i Franc Kaučevič, oče sekretarke SKOJ za ptujsko okrožje, je bil ustreljen 2. olrtobra 1942 v Mariboru. Antonija Hrenič, roj. 1980 je umrla v tabo- rišču leta 1942 Herman Stožer iz Ptuja, ustreljen 2. oktobra 1942 v Mariboru Lepak o streljanju talcev v Celju leta 1942 na stavbi, kjer je imela v Ptuju sedež varnostna policija. 8 - NAŠI DOPISNIKI 29.iunii1978- TlPSfI]| OBRAMBNI DAN Ura je nekaj pred peto zjutraj. Iz daljave se sliši rohnenje letalskih motorjev. NAPAD! PREPLAH! Sirena nas je vrgla iz toplih postelj. Mirno in brez panike smo v trenutku zapustili naselje in konec napada počakali v zakloni- šču. Ponoči smo ujeli tudi diverzante, ki so skušah narediti zmedo med prebivalstvom in uničiti vodstvo. Po napadu smo se zopet vrnili v naselje, nato pa po zajtrku odšli v ptujsko kasarno, kjer so nas vojaki prisrčno sprejeli s krajšim kulturnim programom. Po predavanju in ogledu filmov so nam pokazali še protitankovsko orožje in v nas se je še utrdilo zaupanje v JLA, ki se stalno usposablja, da brani domovino in njeno samoupravno socialistično ureditev. Popoldne pa smo se razdelili v skupine in se pomerili v streljanju, metanju bombe in v oritentaciji. Brigadirji brigade ,,Kočevski zbor" Razburljiva noč, zračni napad Pri večernem spuščanju za- stave, po prihodu z udarniške akcije v Cirkulanah, kjer smo utrjevali bankine nove ceste, smo zvedeli, da so se v Sloveniji izkrcali številni diverzantje, ki želijo zavzeti oziroma izvesti diverzantske akcije naspomemb- nejše objekte, v našem primeru naselja MDA. lakoj po spustu zastave smo se zbrali v klubski sobi, kjer smo se domenili da okrepimo dežurstvo z dveh na štiri osebe. Istočasno smo organiziraU tudi patrolno enoto, ki se je razdelila v tri skupine s po dvema članoma, ki so kot izvidnica krenile v različne smeri od naselja. Dobili smo tudi napotke, kam naj bi patrulje vodile brigadi v primeru zračnega napada. Ker smo bih obveščeni, da se napad lahko prične po polnoči, smo svoje moči branih do te ure. Okoli polnoči smo večkrat shšaU in videli vozila, ki so se pomikala skozi vas mimo naselja. Razdelih smo se in odšh na prvo patruljiranje. Nič .. Drugo patruljiranje zopet ... ne, iz smeri cerkve in pokopahšča sem zaslišal glasove in tek. Odhitel sem v to smer, da bi pomagal pri morebitnem lovljenju diverzantov. Res je bilo tako. Eden nam je ušel, drugega pa smo ujeli v hlevu, kjer seje hotel pritajiti. Od tedaj nismo več nehali s patruljiranjem in ravno to je bilo odločilno, da smo vse hitro polovili. Dežurni, ki je stal v temi poleg skulpture „Mi hočemo" nam je dvakrat zapored naznanil, da se nekaj okrog žive meje premika, a ob obeh predelih nismo našli ničesar. Morda so bUe žabe, ki jih je bilo ravno to noč (tako se nam je zdelo) največ. V tretje gre rado in tako je ena naših patrulj po pravilnem opozorilu dežurnega ujela dva diverzanta na kmetiji preko žive meje. Ko sem jim tekel na pomoč, sem zashšal desno tiho govorjenje. Postal sem pozoren in ,še enkrat prisluhnil, nato pa sem pokUcal še ostale patrulje in stekel v smeri glasov. Ker nisem imel baterije nisem opazil diverzanta, ki je ležal tik za plotom in stekel sem proti onemu, ki sem ga videl in ki se je skril za hišo. S pomočjo kolegov smo ga ujeli, ob vračanju pa se je na naso srečo spotaknil ob svojega kolega m tako nam je padel v roke tudi drugi diverzant. Vse ujetnike smo zaprU v klubsko sobo, kjer smo jih zasUšah. Že po nekaj ,ostrih vprašanjih smo izvedeU, da se skriva še en diverzant. V tem trenutku pa so ga patrolniki in požarni že tudi pripeljaH. Tako se je zaključila diverzantska akcija na naše naselje. Naše pazljivosti pa še ni smelo biti konec. Po prevzemu dežurstva ob 4. uri sem ostale patrolnike pustil spati, sam pa sem pazil na morebiten letalski napad. Že prej sem od namestnika naselja Borisa dobil povelje, da na hodnik postavim ročno sireno, ki na nesrečo ob napadu, ki je prišel kot strela z jasnega, ni začela delati. Zato smo zaklicaU „uzbuna" in brigadirji so dokaj hitro in brez prerivanja zapustih naselje. Brigadi smo odpeljah na že prej domenjeni mesti, kjer smo počakali na konec napada. Umik je trajal minuto in 35 sekund, s čimer ie bil Boris zadovoljen. Poudaril pa je, da bi bil lahko rezultat še boljši, če ne bi gledali letal. Naša taktika je bila v tem, da z razcepitvijo brigad pritegnemo sovražnikovo pozornost na eno brigado in s tem damo možnost za umik drugi brigadi. Tako je bila brigada Danila Kumar uničena, MDB Kočevski zbor pa je v redu preživela napad. Dušan Miklavčič Udarniška akcija v petek smo poleg dela na trasi planirah tudi delo v Cirkulanah. Zaradi te udarniške akcije smo delo na trasi končali eno uro prej, da smo lahko pravočasno prišli na kosilo in nato odšh v Cirkulane. S seboj smo vzeU lopate in jih naložUi v avtobus. Po kosilu so se vkrcali in odpeljah. Vožnja je trajala debelo uro, saj smo morah po daljši poti zaradi mostu, ki ni prenesel takšnih težakov, ko smo mi. KS Cirkulane nas je s svojimi predstavniki prisrčno sprejela. Po kratkem govoru, so nas odpeljah na odsek ceste, na Katerem naj bi uredih bankine. Obe brigadi sta se razporedih ob cesti in pričeU z delom. Naš zagon je bU v tohki meri, da smo v težnji, da bi vehko naredih pozabih gledati še na kvahteto, gledah samo na metre, ki so ostajaU za nami. Zato smo ob povratku morah po ceh dolžini popravljati Mislim, da smo v zelo kratkem času vehko naredili. Na trasi nas je obiskal tudi predstavnik občinske konference Bežigrad. Po obilni večerji pa smo prisostvovah še dobri nogometni tekmi med našo izmeno in domačini. Naši kljub dobri igri dolgo niso mogh doseči zadetka, vendar so vseeno zmagah. Bih so boljši v streljanju penalov. Po tekmi smo izvedh kulturni program ob tabornem ognju. Kopici skečev in recitacij so se nasmejali tudi domačini, ki so nas nagradih z dolgim iskrenim ploskanjem. Program bi se še nadaljeval, če ga ne bi prekinil grozeč znak siren. Mi smo nadaljevah, kajti ob prvem pisku smo mishh, da je namenjen nam v pozdrav. Toda, ko je takoj zapiskalo še drugič, smo preplašeni oddirjah k avtobusu. Tam smo zvedeU, da res nekaj gori. Tudi sami smo zagledah uničujoče plamene ognja, ki so se videh zelo daleč in mishh smo, da gori gozd. Komandant je postrojil obe brigadi in iz vsake izbral deset ljudi, ki bi priskočih na pomoč pri reševanju, vendar se je zaradi nediscipline ostahh vse skupaj ustavilo, saj nas je bilo v trenutku trideset v avtobusu. Zaradi te neposlušnosti smo se odpeljah proti domu. Vozili smo počasneje in glaiali počasi ugašajoče plamene. Videh smo lahko, da ne gori gozd, zato naša pomoč najbrž ne bi bila potrebna. Med vožnjo domov smo zaspah, le nekateri so se še ukvarjah s pesmijo. Ko smo prišli domov, smo se pripravih na obrambni dan, ki se je začel ob 24 uri, tega in končal ob 24 uri naslednjega dne. Nekateri smo to noč kljub utrujenosti prebedeh in skrbeli za varnost drugih. Tudi obrambni smo dobro izvedh, saj smo polovili vse diverzante in brez prakse zapustili še eno dragoceno izkušnjo. V bodoče se bomo vsi trudih, da bo še bolje kot do sedaj, tako delo na trasi kot tudi interesne dejavnosti, saj smo že kar dobro ugreti. Stari Moj dan Zjutraj vstanem in se umijem, ves zaspan odhitim v zbor, ter zeham in se pretegujem, na zajtrk odhitim, repete naročim. Nato v avtobus na traso odhitim, tam delat sem začel, se z vodo napajal in namakal, da se ne bi ohladil, zopet delat sem začel. Pavze sploh nisem poznal, malice sploh nisem okusil, da se ne bi ohladil. Komaj čakal eno uro popoldne, da okopa I bi se, da leie pel in skakal bi, da na kosilo bi šel, da repete pojedel bi. Sem v šolo prišel, sem pivo popil, da boljše volje sem bil, in iejo gasil. Zvečer na večerjo sem šel in repete sem naročil, sem cigareto pokadil, sem se spat spravil in tranzistor si prižgal in lepo sladko sem zaspal. Silvo Hušič Žeja Steklenica. . . V steklenici voda . . . V vodi strup . . . In usta iejnega strastno sesajo grenko tekočino Bolečina v jetrih, smrt... I in padla je nova irtev, \ irtev najhujšega strupa_ j ALKOHOLA. \ Poletni dan Lep je dan poletni, ko hodiš bos zjutraj po rosi. Lep je dan poletni, ko vdihavaš zrak poln vonja razcvetenih roi. Lep je dan poletni, ko sonce te greje s svojimi toplimi žarki, ko občutiš vso toplino sonca in zemlje. Lep je dan poletni, ko vidiš vso zemljo lepo zeleno in razcvetelo, vso njeno lepoto in sijaj. Vladimir Srnec Roža od punce Ko priden fant sem bil, sem rožico dobil, en lepi rdeči nagelj in rekla je, da zgubiti ga ne smem, da drugače konec bi bilo najine ljubezni in spravil sem ta lepi rdeči nagelj, ker bal sem se, da konec ne bilo bi najine ljubezni. Zvečer prinesel sem ji jaz lepi beli nagelj, da ljubezen bi ji vrnil, da tudi ona spomni se najine ljubezni, ki preživela sva jo skupaj v teh lepih Slovenskih goricah. Silvo Hušič Moje marjetice Marjetice na trasi sem nabral, v brigadirko sem jih dal. Ko v šolo sem prišel, jih v vazo spravil, jih drugi dan punci dal, te lepe bele marjetice. Ona jih je sprejela, in poljub sem dobil od nje za lepe bele marjetice. Ona jih v vazo je dala. in vsak dan gledala jih je. Ona spomnila me je, da večkrat prinesel sem ji te lepe bele marjetice in vedno se spomnila je name. Silvo Hušič Slovenska Bistrica^ Razstavna dejavnost šolarjev Zadnji dnevi šolskega ^ leta pomenijo tudi obdobje, ko učenci vseh šol na območju občine Slov. Bistrica prikazujejo vrstnikom, staršem in tudi drugim občanom, svojo celotno aktivnost, ki so |o razvijali na področju svobodnih dejavnosti, predvsem na področju spretnosti ročnih del, fotografi- ranja, izdelovanja tehničnih, praktičnih in okrasnih predmetov iz lesa in kovine, slikanja, šivanja, pletenja in drugih področij. Svoje izdelke razstavljajo naj- večkrat kar v prostorih sole. V posameznih primerih, ti pa postajajo vse številnejši, se učenci odločajo prikazati svoje šolske aktivnosti v delovnih kolektivih in to tako, da v njihovih sredinah pripravijo razstave svojih del. Prav te dni razstavljajo svoja dela učenci osnovne šole Minka Namestnik-Sonja iz Slovenske Bistrice v delovnem kolektivu Konstruktor TOZD Granit Slovenska Bistrica. S to razstavo se učenci osnovne^ šole tudi zahvaljujejo za pomoč in celotno sodelovanje kolektiva^ Granit, ki ima tudi patronat nad šolo. Besedilo in posnetek: Viktor Horvat Razstave prikazujejo domišljijo in voljo najmlajših občanov ZA VEČJO OBZIRNOST ŠOFERJEV Pred dnevi se je pri meni oglasOa starejša ženska in obrazložila problem, ki ni samo njen. Med drugim je dejala, da jo že precej zapušč^o noge, zato ,ne more urno steči čez cesto. Gre namreč za cesto pri spomeniku Borisu Kidriču v smeri trgovine Mercator-Panonija. Delavci TGA „Boris Kidrič" ob 15. uri, ko odhajajo s svojimi vozili z dela namreč popolnoma zaprejo cesto za pešce in kolesarje. Razumljivo je, da se vsakemu mudi domov, vendar bi od časa do časa le morali pokazati toliko razumevanja, da bi lahko pešci prečkali cesto, enako velja za kolesarje, saj se tudi tem mudi domov, ne pa da morajo čakati kar četrt ure, predno se pretrga avtomobilska kolona delavcev, ki so končali z delom. Naj delavci tega ne smatrajo za očitek, temveč le kot prošnjo, da naj pokažejo vsakih nekaj minut razumevanje tudi za tiste, ki žele priti domov peš ali s kolesom in morajo prečkati cesto. „Upam, da moja prošnja ne bo ostala glas vpijočega v puščavi" je s tresočim glasom končala ženica svoje pripovedovanje. France Meško Kdo bo odgovoren? Pri avtobusnem postajališču v Majšperku pri tovarni (nekdanji sindikalni dom kulture) leži strešna opeka čez vodovodni žleb in najbrž čaka, da pade na kak avtobus, ali pa kateremu od potnikov na glavo. Ali se zavedamo posledic, ki bi jih lahko to imelo? Nadalje na tem postajališču ni nobene kante ali vsaj košare za smeti, zato potniki kak odpadni papir in podobno mečejo kar na tla, tudi pri najboljši volji ni kam drugam, to še velja predvsem za malčke, ki v poletnih dneh radi ližejo lučke, komete ipd. Besedilo in posnetek: Konrad Zoreč Sindikalni dom kulture v Majšperku, buija v soboto pa je najbrž že odpihnila tisto grozečo opeKo, pa tudi „pometla" prostor ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dobrega in skrbnega moža, očeta in sina STANISLAVA POLANEC se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi prerani zadnji poti, mu darovali cvetje ter nam bili v pomoč v težkih trenutkih. Hvala članom kolektiva TGA Kidričevo za lepo organiziran pogreb in nudeno pomoč, hvala kolektivom in članom IMP - EKO Ptuj, IZBIRA - ŽIVILA Ptuj, učencem in učiteljem OŠ Grajena, KO SZDL Grajena, DTV Partizan Grajena, predstavnikom KS Grajena ter g. župniku in predstavnikom župnije Vurbek. Posebna hvala pevce MPZ TGA Kidričevo, MPZ Grajena in cerkvenega pevskega zbora Vurberk ter godbi TGA Kidričevo za izvajanje žalostink. Hvala tudi vsem govornikom za izrečene poslovilne besede. Žalujoča žena s sinovoma Brankom in Stankom, sin Janez in hčerka Štefka z družinama ter oče. Dolžnost nas vseh je čuvati naravo Veliko se je že pisalo in govorilo o čuvanju narave, da je divjad del narave same, zato ne pose- gajmo po mladičih divjadi, predvsem ne po srnjih mladičih! Kaj se navadno zgodi s srnjim mladičem če ga otroci ,,rešijo pogina", kot se navadno njih starši pozneje bahajo, ko ga najdejo na robu gozda same- ga, ali v katerikoli drugi poljski kuUuri? Takšen srnji mladič je skoraj gotovo izgubljen za naravo, ker ali zaradi neveščega hranjenja navadno pogine, ali pa žalostno konča v loncu kakšnega lačnega mesojedca, srna pa kateri je odvzet mladič, tudi zboli, morda celo pogine, ker se ji vname vime, ko nima več mla- diča, da bi posesal mleko! Izgovor, da se je mladič izgubil, da ga je mati-srnja pustila, je prazen, kajti gotovo bo prišla srna mladiča iskat v bližino, kjer ga je pustila, ko je sama šla iskat hrano, da bo imela dovolj mleka za svoj mladi rod, navadno srna poleže dva mladiča, bolj redko enega, še bolj redki primeri pa so, ko srna poleže tri mladiče. Pobiranje srnjih mladičev je krut zločin nad naravo in kakšno kazen oredvideva ODLOCBA o odškodninskem ceniku za povračilo škode na divjadi, (Urad. list SRS, 7/78) za namerno pokončanega polj- skega zajca din 1.000.- za fazana din 600.-, za srnjad pa celo din 6.000. Te cene veljajo za kos divjadi, ne glede na spol, starost in kakovost! S tem, da sem citi- ral cenik za povračilo škode na divjadi, hočem opozoriti tiste, ki nepremišljeno poberejo srnjega mladiča in kot sem že omenil, da navadno takšen nepravilno hranjeni mladič pogine, ; alipajeizkatere- gakoli drugega vzroka izgubljen, odgovarja materi- alno in moralno (kazensko) lovski družini, na katerem terenu je bil mladič odvzet materi — srni! Lovske organizacije imajo že precej simpatizerjev v kmečkem prebivalstvu in marsikateri kmet nas je že opozoril na kršitve državljanov, ko pa smo zahtevali srnjega mladiča, kot svojo lastnino, je bila grozna zamera, češ to smo mi hranili in podobno. Vse primere odvzema srnjih mladičev bomo v bodoče registrirali postaji milice in v primeru, da je bil mladič izgubljen iz kakršnega koli vzroka, bomo po sodišču izterjali škodo, pa če tudi bo zamera! Tu še hočem opozoriti vse lastnike psov na ODREDBO oddelka za gospodarstvo in urbanizem, ki je izšla v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj, da zaradi varstva divjadi v času poleganja, valjenja in vodenja mladičev, to je od 15, aprila do 15. julija, morajo imeti lastniki pse zaprte ali privezane, vendar opažamo nasprotno, zato naj ne bo zamere, če bo moral kateri štirinožni prijatelj — pes umreti zaradi malomarnosti lastnika! Dolžni smo, da ohranimo zanamcem vsaj avtohtono divjad v naravi! Konrad Vela^ ŠPORT IN DRUŠTVA - 9 Slovenska nogometna liga Deseto mesto za Dravo s srečanjem Drava-Železničar ,-j-0) se je končal tekmovanje v jl^venski nogometni ligi selekcij, ^glekcija občine Ptuj, Slovenska gjstrica in Ormož, ki je nastopala od imenom Drava, je ob koncu ^j^edla deseto mesto. Z ozirom na yse težave, ki so moštvo spremljale j|,ozi sezono, je to dokaj realna V ptujski selekciji je v tej sezoni nastopilo kar 23 igralcev iz j\luminija, Drave, Gorišnice, Vidma in Zgornje Polskave. Pravzaprav to ni bUa selekcija v pravem pomenu, temveč izbor najboljših igralcev. Prave selekcije lahko pričakujemo šele čez tri leta ali več, ko bodo v peto selekcijo (člansko moštvo) prispeli igralci sedanjih prvih in drugih selekcij, ki jih sedaj načrtno vzgajamo in usmerjamo. Zato v tem pre- uvrstitev. Tega pa po igrah ne bi mogli trditi. Če primerjamo igro ekip, ki so na lestvici pred Dravo, je mesto ptujske selekcije nekje v sredini. Dejstvo pa je, da so bile ekipe, ki so se ob koncu uvrstile med tretjim in desetim mestom, dokaj izenačene, kar potrjuje tudi končna lestvica: hodnem obdobju ni bilo moč pričakovati kvahtetnejših srečanj. Konferenca Nogometne zveze Slovenije bo potrdila tekmovalni sistem za sezono 1978/79. Sicer Selekcija Drava po srečanju proti Železničarju. Od leve —_prva vrsta: Valter Skačej (zdravnik), Emeršič, Ogrizek, Žgeč, Ivanuša, Podplatnik; — druga vrsta: Marjan Lenartič (trener), Hvaleč (kapetan), .Tanko Repič (predsednik), Verdenik, Simunič, Čeh, Matjašec, Skok, Golob, Miran Zorčič (tehnični vodja). - foto D. Klanjšek bo odvisen od prijavljenih petih selekcij, ki imajo vse pogoje po strokovno-pedagoškem pravil- niku, ki dopušča le deset (izjemoma 12) člansko repubUško ligo. Iz tega sledi, če bo več prijavljenih, ki izpohijujejo po- goje, bo liga deljena. i. kotar Občinska nogometna liga Ptii[ Tekmovanje je zaključeno S srečanjem Markovci - Skorba (2:8) seje končalo tekmovanje v občinski nogometni ligi Ptuj za sezono 1977/78. V treh skupinah je tekmovalo 25 ekip. Končne lestvice: 1. Aluminij Skupina A: ^ ^ ^^^^7 33 iHajdina 18 15 1 2 67:25 31 3. Skorba 18 10 4 4 57:31 24 4.Gorišnica 18 7 3 8 41:42 17 5-Videm 18 7 3 8 34:52 17 Drava 18 6 2 10 32:36 14 '.Grajena 18 3 6 9 33:54 12 °-Ptuj 18 4 3 11 41:60 11 9. Kidričevo 18 4 3 11 24:70 11 10. Markovci 18 3 4 11 36:65 10 l.SIovenjavas Skupina B: ^4 ^ 2 39:17 23 IStojna 14 9 2 3 43:21 20 3.Gerečjavas • 14 8 1 5 40:22 17 Lovrenc 14 7 3 4 30:26 17 S.Apače 14 6 2 6 26:25 17 S.Kungota 14 6 2 6 32:35 14 7.Dorhava 14 3 1 10 17:38 7 I Skupina C: •Mladinec *^ 14 9 2 3 31:23 20 ^•Bukovci 14 8 2 4 37:25 18 j-Draženci 14 7 3 4 39:29 17 J-Varnica 14 7, 2 5 41:32 16 J-Zavrč 14 6 2 6 46:23 14 Tržeč 14 5 3 6 39:39 13 ^•Uskovec 14 5 O 9 17:34 10 "•Sela 14 2 O 12 16:64 4 Pogled na lestvico kaže, da so bile ekipe v vseh skupinah dokaj "Jenačene, razen vodilnih. To je tekmovanje naredilo še bolj zanimivo, '^uminij. Slovenja vas in Mladinec so v svojih skupinah zasluženo osvojili P^a mesta in bodo prejeli pokale občinske zveze za telesno kulturo, kije godila tekmovanje. Tekmovalna komisije je imela veliko nehvaležnega ^ela. Zaradi nepremišljenega napada na sodnike je nekaj igralcev ■^novanih z doživljenjsko prepovedjo igranja. Tako je prav, saj tern jjeodgovomim posameznflcom moramo preprečiti takšna dejanja, ki ^iijo odnose v klubih in mečejo temno senco na nogomet. Poglavje zase so sodniki. Po njihovi „zaslugi" se Je tekmovanje končalo mnogo ^sneje kot je bilo predvideno. Zakaj? Tovarišem v cmem se enostavno U' ljubilo soditi in tako v zadnjih treh kolih večina aečanj ni bila ^Jii^anih. Delegirani so bili trije sodniki, na srečanje pa je prispel eden *^ pa še tega ni bUo. Domača in gostujoča moštva so v teh primerih POPolnoma opravičeno negodovala, saj je bilo z organizacijo in prevozom Ja Srečanja precej stroškov in izgubljenega čas. O tem se bomo pred *^etkom jesenskega dela tekmovanja moraU temeljito pogovoriti. . Tekmovalna komisija je na zadnji seji razpravljala tudi o ^kmovalnem sistemu za prihodnjo sezono, ko bo vsa tekmovanja vodila ^edobčinska nogometna zveza Ptuj. Predlog je za štiri lige, sai e sedaj na ^''močju občin Ptuj in Slovenska Bistrica tekmovalo 34 ekip. Tri Icupine bi bile teritorialno razporejene in sicer v ptujski občini vzhodna ^ Zahodna ter Uga v občini Slovenska Bistrica. Predlog predvideva tudi ^j^občinsko Ugo v katero bi bila vključena najboljša moštva iz obeh 1 "Cin, o tem bo potrebno temeljito razmisliti, saj moramo poskrbeti za ^jše razdalje in cenejše tekmovanje. 1. kotar Motokros \ Orehovi vasi je bila v nedeljo dirka v motokrosu v kategorijah do 125 ccm in do 50 ccm. Dirko so ves čas motdi močni nalivi, zaradi česar je bila tudi proga zelo blatna in težka za vožnjo. Spet smo bili priča nelogične- mu sklepu organizatorja, da v kategoriji do 50 ccm ne smejo nastopiti tekmovalci mlajši od 16 let. To pa so vsi Ptujčani razen Darjana Vesenjaka, ki kljub odhčni vožnji ne more vsega storiti sam. Zanimivo je to, da tekmovalci do 50 ccm mlajši od 16 let lahko vozijo za repubUško prvenstvo, v državnem pa jim to pravico kratijo. Govorimo, daje v motokrosu potrebno večje število mladih tekmovalcev, ko pa te imamo, jim prepovemo nastop. Upajmo, da obstaja v AMZJ kakšna komisija, ki bo to vprašanje na osnovi večine pozitivno rešila, saj se tako resne zadeve ne morejo urejati individulano. Organizator zasluži vso grajo tudi zaradi tega, ker je prvotno povabil na dirko_ nasa mlada tekmovalca Mirana Šegulo in Prsteca, na diriki pa so jih zvrnili, češ da sta premlada (oba imata po 15 let). Sama dirka je bila zelo zanimiva. V kategoriji do 50 ccm se je Vesenjak uvrstil na 14. mesto. Vozil je dobro in drzno, vendar to pot bolje ni šlo. Hud boj se je vnel tudi v kategoriji do 125 ccm. V obeh vožjah je zmagal domačin, državni prvak Predan. Zelo zanimiva je bila posebno druga vožnja, ko je bil Cuš tretji, Simon Habjanič peti in Janez Habjanič osmi. Posebej pohvalen je uspeh novinca v kategoriji Janeza Habjaniča, ki je z dobro vožnjo osvojil osmo mesto kar je nedvomno velik uspeh, ki kaže, da imamo tekmovalca, na katerega v bodoče lahko računamo. Od ostalih Ptujčanov se je Pajnkihar slabše uvrstil, Frangež pa je imel spet težave z motorjem. Dirko je vozil z starim izposojenim motorjem, zaradi česar neuspeh ni mogel izostati. Končni rezultati v kategoriji do 125 ccm: 1. Drago Predan, Orehova vas; 2. Branko Mežnar, Tržič; 3. Rajko Cuš, Ptuj; 7. Simon Habjanič, Ptuj; 10. Janez Habjanič, Ptuj. Besedilo in posnetek: Rode Bojan Simon Habjanič (27) v borbi s Štrafelom ZASTAVUENE NALOGE MORAMO URESNIČITI Selekcije V nogometu Tekmovahii sistem v slovenskem nogometu za sezono 1978/79, torej za to jesen in naslednjo pomlad, bo potrdila konferenca Nogometne zveze Slovenije na predlog izvršnega odbora in strokovne komisije. Po novem sistemu izpadanja iz ,lig ni več, lahko pa posamezne selekcije odpadejo, če ne izpolnjujejo vseh pogojev, ki jih predvideva pravilnik o strokovnem in pedagoškem delu. Zato so predstavniki NZS v pretekUh dneh obiskah vse nove medobčinske nogometne zveze in se pogovorih o dosedanjem delu ter prihodnjih nalogah. Medobčinsko nogometno zvezo Ptuj sta obiskala predsednik NZS Jože Snoj in predsednik strokovnega sveta Janko Križnik. Na območju občine Ormož, Ptuj in Slovenska Bistrica, kjer bo usmerjala in vodila delo medob- činska nogometna zveza, smo pristopih k uresničitvi sistema selekcioniranja, vendar bo pre- teklo še vehko časa, da bo ta sistem popobioma zaživel. Ustvari- ti moramo takoimenovane pirami- de, kjer so zajete selekcije od prve do pete. Največja množičnost je v prvi in drugi selekciji in nato perspektivni igralci prehajajo v kadetsko, mladinsko in nato v člansko selekcijo. Takšna usme- ritev je edina pravilna, saj mora biti težišče na delu z mladimi, kar prej ni bilo in posledice tega najbolj čutimo ravno sedaj, ko taicoimenovana selekcija veriga še ni sklenjena. Zato tudi nižja kvahtetna raven v članskih in mladinskih selekcijah, kar je predmet kritike posameznikov, ki ne razumejo ah nočejo razumeti novega sistema. Na razgovoru smo shšali zanimivi podatek, ki pravilnost nove usmeritve še bolj potrjuje. Razmerje med delom ^ mladimi in starejšimi je sedaj 1:14 v korist mladih, prej pa je bilo le 1:2. Tako 95 odstotkov stroko- vnih kadrov dela z mladhni in le 5 odstotkov s člani. Pri delu s selekcijami nastopajo predvsem kadrovske težave in še nerešen status. Predlog je, da bi se selekcije naslonile na klube, ki pa se morajo vsebinsko preoblikovati, organizi- rati po delegatskem principu v okviru piramide v tekmovalni skupnosti. Za dvig strokovnosti in večje število kadrov bo potrebno pripraviti in izvesti seminarje za vaditelje, najbolje po področjih in ne centralno za celotno republiko. Pozornost bo potrebno posvetiti tudi rekreaijskemu delu, njegovi organiziranosti izključno znotraj tekmovalne skupnosti. Prav tako bo potrebno zagotoviti nemoteno delo v šolskih društvih in delo medobčinskih nogometnih zvez, kijih marsikje še ne priznavajo. 1. kotar Split gostitelj 31. športnega prvenstva JLA Okrog 1200 športnikov bo sode- lovalo na 31. športnem prvenstvu JLA, ki se je pričelo 26. junija v SpUtu in bo potekalo vse do 1. Plezanje po vrvi — ena Izmed naj- bolj atraktivnih disciplin vojaškega mnogoboja julija, ko se bo s slovesnim zborom vseh udeležencev, prvenstvo tudi zaključilo. Športniki so prišli na prvenstvo dobro pripravljeni, zato je pričakovati zelo zanimive šport- ne boje. športno prvenstvo JLA pa ni pomembno samo zaradi športnih dosežkov, temveč ima svoj pomen tudi kot veUka družbeno-politična manifestacija. Split je toplo pozdravil svoje goste, podobno vzdušje bo tudi ostale dni prvenstva, ko bodo športniki stremeli za čim boljšimi rezukati v vojaškem mnogoboju, atletiki, plavanju, košarki, odbojki, rokometu in streljanju. Tekmovanja bodo potekala na športnem poligonu v Lori, bazenu Mornarja in na strehšču Kukuzo- vac. Naj spomnimo tudi, da so bili najboljši na minulem 30. športnem prvenstvu JLA, ki je bilo v Maribo- ru, športniki, ki so sestavljali ekipo Ljubljanskega armadnega območ- ja. MG Končane 4. igre obrtnikov in delavcev Slovenije Množična udeležba - solidni rezultati v organizaciji Zveze združenj samostojnih obrtnikov Slovenije in Združenja samosojruh obrtnikov Liutomer, je potekalo 4. športno srečanje obrtnikov in delavcev Slovenije. Iger se je skupno udeležilo 47 ekip; v ekipni konkurenci je zastopstvo ptujskih obrtnikov pristalo na zelo sohdnem 17. mestu. V posameznih športnih discipUnah so ptujski športniki dosegali zelo razUčne rezultate. Med največje uspehe štejejo 3. mesto v kegljanju v moški konkurenci in 3. mesto v sahu, ki so ga osvojile ženske. Skupno se je iger udeležilo čez 50 aktivnih športnikov. MG Zaključek seminarja za košarkarske vaditelje Kadri pogoj za nadaljnje delo v soboto je tečaj za inštruktorje košarke uspešno končalo 11 članov košarkarskega kluba Drava. Semi- nar je vodil profesor Janez Drvarič, priznani slovenski košarkarski stro- kovnjak. V klubu je tako sedaj 17 strokovnjakov, ki bodo vodih tečaje in treninge mladih na osnov- nih šolah in v selekcijah. Košarkarski zanesenjaki v ptuj- ski občini so si program izvajanja smernic razvoja telesne kulture pra- vilno zastavili in pričeli z mladimi na osnovnih šolah, v takoimeno- vanih prvih in drugih selekcijah. Tu je baza njihovega dela in le tako se da doseči kasneje kvaliteta in mno- žičnost. Sadove njihovega dela ne moremo pričakovati čez noč temveč mora preteči določen čas, da bodo sklenili takoimenovano selekcijsko verigo v občini oziroma tekmovalni skupnosti in prispevah svoj delež k republiški verigi. Program, ki so si ga zastavih, predvideva, da bo vsak košarkarski krožek imel svojega trenerja. Tako bodo njihovi mladi strokovnjaki, ki si znanje pridobivajo na semi- narjih kot je bil pravkar zaključeni, že to jesen vodili kar 24 krožkov na osnovnih šolah V začetku bodo izvedli selekcioniranje, nato uvedh redne treninge in v januarju pričeli s tekmovanji po liga sistemu. Takšni so načrti za to jesen. Tre- nutno pa so pred njimi priprave na košarkarski tabor, ki bo v Ptuju od 3. do 8. julija. Sodelovali bodo mladi prvih in drugih selekcij, pers- pektivni pa bodo nato nadaljevali v tretji, kadetski selekciji in se udele- žili področnega tabora v Mariboru. Takšni tabori bodo v SR Sloveniji štirje. Ugodni pogoji, uspešno in dobro zastavljeno delo v košarkarskem klubu, so vzpodbudiU vodstvi pio- nirske in kadetske reprezentance Slovenije, da so si za priprave, ki bodo od 27. do 31. juhja, izbrali Ptuj. Tako bodo prispevali tudi k popularizaciji košarke na tem območju, kjer mladi strokovnjaki pripravljajo trdne temelje za kas- nejše delo. 1. kotar Solidna uvrstitev ptujskih strelcev Na državnem prvenstvu v streljanju na ghnaste golobe, ki je bilo v Banja Luki, so sodelovali tudi ptujski strelci. TekmovaU so v ekipi Mercatorja. SestavljaU so jo: Janko Rožmarin, Rudi Rakuša, Tomaž Krajnc in Franc Muzek. V konkurenci najboljših jugoslovanskih strelcev so se uvrstili na soUdno 5. mesto. Glede na uspehe, ki so lih dosegh na repubhškem prvenstvu, je bilo pričakovati, da se bodo strelci uvrstui na najboljša mesta. Kot je povedal vodja ekipe, strelci niso prenesli vrveža prvenstva. V posamični konkurenci je med 54 tekmovalci Janko Rožmarin dosegel 9. uvrstitev. MG Sodelovanje z brigadirji Turnir v Dornavi Preteklo sredo je bil v Dornavi turnir v malem nogometu, ki so se ga udeležile ekipe Ptuja, Dornave, JLA in mladinske delovne brigade z akcije Slovenske gorice 78. Pri- pravila ga je telesnokulturna skup- nost občine Ptuj. V predtekmova- nju je ekipa jugoslovanske ljudske armade premagala Dornavo z 1:0 in Ptuj brigadirje s 5:0. V srečanju za tretje mesto je Dornava s 3:1 premagala brigadirje. V finalu sta se pomerih ekipi Ptuja in JLA. Sre- čanje se je v regularnem času kon- čalo 1:1, po sedemmetrovkah pa so bili boljši igralci Ptuja in zmagali s 3:1. NAMIZNI TENIS Zaključek šolanja Občinska zveza za telesno kultu- ro Ptuj je pretekli teden podelila priznanja sedmim pionirjem, ki so uspešno končali dveletno šolo namiznega tenisa. Invalidski šport Dobri rezultati Ptujčanov Na finalnem tekmovanju sloven- skih invahdov v streljanju z zračno puško, ki je bilo v Ljubljani; pripravilo ga je domače društvo Invalid; so z uspehom sodelovah tudi ptujski invalidi. Pravico do nastopa so si športniki pridobili že na predhodnih podobnih tekmova- njih, ki so potekala po posameznih področjih in na katerih so dosegli najboljše rezultate. Uspešni so bih ptujski športniki v kategoriji E (ženske), v kateri je Šmigočeva zasedla tretje mesto; v kategoriji F (paraplegiki) pa so vsa tri prva mesta zasedh Ptujčani: Majcenovič, Fogec in Kostevc. MG Mladi ribiči so združili koristno s prijetnim. Po predavanjih so se pohioštevilno udeležili ribiškega tekmovanja. Posnetek: M. Ozmec Skrb za mlade ribiče v zadnjem času posveča ribiška družina Ptuj vse več pozornosti izobraževanju in vsebinskemu oblikovanju mladega človeka. Pionirsko mladinska sekcga ima pri tem vse pomembnejšo vlogo. Tako so za svoje najmlajše člane pripravili v soboto, 24. junija tradicionalno šolo v naravi, kije potekala ob podlehniškem ribniku. Sole v naravi seje udeležilo lepo število mladincev in pionirjev, ki so najprej poslušali uvodne besede Dimčeta Stojčevskega, predsednika te sekcge pri RD Ptuj. Govoril je o etiki, varovanju okolja in o pravilnem ribolovu. Peter Zmazek je za tem predaval o gospodarjenju z vodami, Zvonko ' Petek in Milan Trbuc pa sta mlade radovedneže obogatila še z izkušnjami in nasveti za praktični ribolov. Ker je bilo letošnje srečanje posvečeno 4. juliju - dnevu borca, je o pomenu tega praznika pionujem in mladincem govoril še Janko Vogrinec, predsednik občinskega odbora ZZB NOV Ptuj. 55 mladincev in pionirjev-ribičev se je za tem še pomerilo v 2 urnem tekmovanju v ^ortnem ribolovu, ki je prav tako dobro u^elo. Med mladinci je imel največ sreče Franci Murko, med pionirji pa Darko Dobnikar. Najbolje uvrščeni so prejeli tudi praktične nagrade - knjigo Ribolov slovenskih vodah. Tako bodo svoje znanje doma lahko čez počitnice še izpopohijevah. Seveda tudi tokrat ni šlo brez podelitev počitniških ribolovnic, teh so bili m bdi ribiči gotovo n^bog veseh, M. Ozmec S skupščine občinske organizacije sindikatov Ormož Slavko Kačičnik predsednik sindikata Sklepi 8. kongresa zveze sindikatov Sloveni- je so bili izhodišče, da je občinski sindikalni svet pa tudi vse osnovne organizacije sindikata sprejemal napotila za delo, organiziranje in izvrševanje zadanih nalog. Ormoški sindikati so bili v preteklem obdobju zelo uspešni. Vse dogovorjene naloge so v preteklem letu opravili, in kar veljala bo ugotovitev skupščine, da ormoški sindikati še doslej niso tako angažirano in uspešno delovali. Kljub vsem prizadevanjem pa moramo tudi kritično ocenjevati delo v vseh sredinah družbenega življenja. Ob tem je potrebno sprotno ocenjevanje učinkovitosti dela in načina organiziranosti, zlasti pa doslednega uveljavlja- nja položaja in vloge sindikatov v razvoju samoupravnih socialističnih odnosov. In kot je poudaril dosedanji predsednik sindikata Rudi Peršak, osnovne organizacije sa- me ugotavljajo, da je bilo delo sindikata usmerjeno v preteklem obdobju k temeljnim interesom delavcev in dosti manj k drobnim vprašanjem, s katerimi se je sindikat poprej ukvarjal. Kljub takšni novi vsebini dela, je še vedno nekaj osnovnih organizacij sindikata, ki se ukvarjajo samo z raznimi prireditvami, nabavo ozimnice itd. No, tudi takšni problemi sodijo v aktivnost osnovnih organizacij, niso pa edina in glavna naloga. Bistveno pri vsem je, da pri delu upoštevamo interese delavcev in prisluhnemo njihovim problemom. Prav tako ne smemo zanemariti kmeta, združevanje kme- tov in njihovo vlogo pri kreiranju celotnega našega družbenega planiranja. In usmeritve za delo sindikata v prihodnjem obdobju? Veliko nalog je na področju uveljavljanja in uresničevanja zakona o združe- nem delu, socialni politiki, kukure, izobraževa- nja, ljudske obrambe in ne nazadnje na informiranje, kateremu bi v Ormožu morali posvetiti več pozornosti. Ob koncu so člani skupščine še izvolili novo vodstvo. Za predsednika ormoških sindikatov so izvolili Slavka Kačičnika iz Središča ob Dra- vi, za podpredsednika Maksa Antoliča iz Kmetijskega kombinata in za sekretarja Borisa Polaka. Na skupščini so imenovali tudi delegate za 9. kongres slovenskih sindikatov in 8. kon- gres jugoslovanskih sindikatov. Na 9. kongres bodo odšli Anica Rajh in Maks Antolič, na 8. kongres pa Rudi Peršak. zk POJAVI PRI ZDRUŽEVANJU SREDSTEV IN DELITVI DOHODKA To področje je na skupščini ob- činske organizacije ZSS Ptuj podrobneje obravnaval pomočnik direktorja SDK v Ptuju Ivo Gran- da. Svoje ugotovitve je podkrepil s podatki, da se razpoložljiva de- narna sredstva neracionalno upo- rabljajo, kar ima za posledico, da je združevanje sredstev tako na ravni OZD kot na ravni širše družbene skupnosti premalo pri- sotno. Stanje na ZR gospodarstva in družbenih dejavnosti je bilo le- tos ob koncu maja 455 milijonov dinarjev, od tega pri gospodarstvu 357 milijonov dinarjev. Kakšne so ugotovitve pri združevanju sredstev v okviru OZD? Ivo Granda je o tem povedal naslednje: ,,Osnovna ugotovitev je, da je v največ primerih združe- vanje sredstev v rokah finančnih služb. Prav tako se sredstva združujejo brez konkretnih pro- gramov; obenem pa so odtegnjena kontroli samoupravnih organov temeljnih organizacij. Ta trditev velja tudi za sredstva rezervnega sklada in sklada skupne porabe. Tudi za združevanje teh sredstev velja isti postopek kot za sprejem samoupravnih aktov. V ptujski občini doslej še ne beležimo prime- ra združevanja sredstev za skupne naložbe na področju gradnje novih proizvodnih zmogljivosti, saj vsa vlaganja potekajo na osnovi last- nih in kreditnih sredstev. Združe- vanje dela in sredstev izven OZD z udeležbo pri skupnem prihodku tudi v občini ni prisotno. Vse kaže torej na močno prisotnost podjet- niške miselnosti pri samem gospo- darjenju in tudi na pomanjkanje kakovostno, sporazumno dogo- vorjenih razvojnih programov." V zadnjem času veliko govorimo tudi o zmanjšani likvidnosti gospodarstva in reprodukcijske sposobnosti. Kaj lahko rečemo o tem? ,,Nelikvidnost se zlasti pojavlja ob zapadlih obveznostih, predvsem pa ob izplačilih OD. Nelikvidnost je le navidezna in obenem kaže na slabo povezanost med prelivanjem sredstev med banko in združenim delom. Večina izplačil OD je nam- reč vezana na hranilne vloge, po drugi strani pa ostaja večji del prispevkov na zbirnih računih in še nepotrošenih. Z drugimi besedami, sredstva ostajajo, le da se pojavljajo v isti kakovosti na dru- gih računih", je zaključil tov. Granda. Za konec še vprašanje kako je s porabo tekočega dohodka? ,,Na podlagi podatkov iz periodičnih obračunov smo izdelali posebno informacijo, v katero smo zabeležili, da tudi letos delitev ni takšna kot smo jo zapisali v doku- mentu. Ugotovili smo, da vse obli- ke potrošnje hitreje naraščajo kot smo to predvideli v planskih izho- diščih. Podobno lahko zapišemo za področje rasti OD v prvih petih mesecih letošnjega leta, saj so le-ti izredno porasli. Ob tem je po- trebno povedati, da je tu močno prisotna prenesena rast iz drugega polletja leta 1977. Opozorila, dana ob obravnavi zaključnih računov niso zalegla. Tako se neskladje med rastjo potrošnje in produktiv- nosti ter družbenega proizvoda prenašajo iz enega obdobja v dru- go. Moram poudariti, da za tako razdeljevanje dohodka ni prav nobenih opravičil. Rešitev iz tega je le v skladnem upoštevanju sprejetih planov in resolucij ter usklajene delitve po le-teh," je med drugim povedal Ivo Granda. Pripravila: MG 8. srečanje rezervnih starešin Jugoslavije Obisk iz bratskih republik in avtonomnih pokrajin Tradicionalno srečanje rezervnih vojaških starešin bo tokrat v Slo- veniji in to že drugič. V goste bo prispelo okrog 1700 udeležencev srečanja iz vseh socialističnih republik in avtonomnih pokrajin. Srečanje bo potekalo od 2. julija in se sklenilo z veUko republiško proslavo dneva borca in 35. obletnice ustanovitve prvih petih slovenskih partizanskih divizij, 7. in 9. korpusa in 4. operativne co- ne. Proslava bo 4. juUja v Pred- strugah v krajevni skupnosti Vi- Videm—Dobrepolje v občini Gro- suplje. Udeleženci srečanja iz bratskih republik in obeh avtonomnih po- krajin bodo gostje v posameznih občinah naše republike. Gostje iz SR Srbije bodo dva dni preživeli v severovzhodni Sloveniji. Dva avto- busa udeležencev bosta prispela v ptujsko in ormoško občino. Goste ptujske občine bodo 2. julija popoldan na Gorci pri Pod- lehniku sprejeli predstavniki skup- ščine občine, družbenopolitičnih organizacij in občinske konference ZRVS. Predstavili jim bodo obči- no in njene uspehe na gospodars- kem, družbenopolitičnem in osta- lih področjih. Predvsem pa bo beseda tekla o zvezi rezervnih vojaških starešin in vlogi njenih članov na področju obrambnih priprav. Po sprejemu bodo gostje položili venec k spomeniku poslednjega boja Slovenskogoriške čete v Mostju. Naslednji dan bo dopoldan sledil ogled kulturnozgo- dovinskih znamenitosti Ptuja in okolice. Popoldan pa se bodo gostje s svojimi gostitelji odpravili na Osankarico. Ogledali si bodo prizorišče poslednjega boja legen- darnega Pohorskega bataljona pri Treh žebljih, muzej in priložnostni kulturni program. Na dan borca, 4. julija, bodo gostje skupaj z gostitelji, rezervni- mi starešinami in borci odpotovali na osrednjo svečanost v Predstru- go, kjer se bo po pribUžni oceni zbralo okrog 50.000 udeležencev. Slavnostna govornika bosta pred- sednik republiškega odbora ZZB NOV Janez Vipotnik in predstav- nik JLA, general — polkovnik Dušan Korač. Srečanje rezervnih vojaških starešin z borci in mladino bo po- memben prispevek k oživljanju tradicij NOB in ponovna potrditev trdnih vezi bratstva in prijateljstva jugoslovanskih narodov'in narod- nosti. 1. kotar TUDLTO PREBERITE! Da bi bile počitnice res počitnice... Huraaa, šole je konec! Počitnice so tu! Veselje šolarjev je nepopisno. Veseli so tudi ti- sti, ki imajo v izkazu nekoliko slabše ocene, saj bodo cela dva meseca prosti. Kot ptička na veji, edina skrb jim bo hrana in seveda higienske obveznosti, čeprav največkrat niso nič kaj prijetne. Pa je to dovolj? Prav je, da najprej naredite red v svojem kotičku za knjige in zvezke, da vrnete sošolcu izposojeno knjigo. Ce vam bo dolgčas, stopite v knjižnico in si izposodite kakšno dobro delo. Poletje je tu in slej ko prej se boste s svojimi starši ali pa tudi sami podali na tiste prave počitnice, od doma. Brezskrbni dnevi se bodo začeli. Vse lepo in prav. Želim vas opozoriti na nekaj drugega, na ti- sto, kar sami večkrat pozabite. Mladostna pre- šernost v igri lahko otroka v trenutku potisne v usodni trenutek, ki pa se lahko konča tudi zelo tragično. Ne bom ponavljal tiste črne številke, ki govori koliko mladih življenj je ugasnilo v lanskem letu prav v tistih najlepših dnevih počitnic. In da je vse še bolj zaskrbljujoče, v zadnjem času je vse več prometnih nesreč, kate- rih povzročitelji so včasih nehote, drugič predrzno — otroci. Nič kaj radi ne slišimo tiste mamine besede: ,,pa pazi, ko boš šel čez cesto, da te ne bo av- to. . ." Čez nekaj trenutkov pozabimo na to in zbere se nas skupina. Jure prinese žogo in tako se začne. Zoga pade na cesto, pogumnež jo ho- če na vsak način prehiteti, takrat pa zaškriplje, votlo zadoni in takrat. . . takrat je že prepozno. Zapomnite si tole in naj vam počitniška razposajenost ne izbriše iz spomina: Kadar sem na cesti kot pešec: ne tekam, ne skačem in se ne igram na cesti. Kadar sem potnik v avtobusu: sedem na se- dež, če je prost, če stojim se obvezno držim opore. Kadar sem v osebnem avtomobilu: sedim na zadnjem sedežu, spredaj sedim le, ko bom starejši od 10 let. Vselej si bom pripel varnostni pas! Kadar sem na cesti kot kolesar: se bom vozil le v spremstvu staršev ali odraslih — če nimam kolesarske izkaznice. Ce pa jo imam se bom vo- zil samostojno in se bom vedno ravnal po cest- no — prometnih predpisih. Zmeraj se zavedam, da cesta ni poligon za. spretnostno vožnjo! In še to: v času počitnic se v letoviških kra- jih število prebivalcev večkrat poveča, zaradi potovanj na počitnice je promet skozi mesto bolj gost, zato moram biti v počitniških mesecih na cesti še toliko bolj previden! Za sodoben cestni promet so otroci potrebni vzgoje in zna- nja, ki mu ga ne more dati le šola, temveč tudi in predvsem starši ter okolica v kateri živi. Zatorej starši! Bodite otrokom za vzgled pravil- nega ravnanja na cesti, kot vozniki, kolesarji in pešci. Tega ne pozabite tudi tedaj, ko se vam mudi na nujen opravek, ko peljete družino na izlet, ko hitite na delo. Ne pozabite na stari pregovor v katerem je vse več resnice: počasi se daleč pride in spet drugi: bolje pet minut pozne- je, kot nikoli! M. Ozmec Novo mladinsko vodstvo Jutri bodo mladi občine Ptuj na volilno programski konferenci izvolih novo vodstvo ter sprejeh nove programske usmeritve. V predsedstvu občmske konference socialistične mladine Ptuj bo 23 članov, ki bodo delovali na razhčnih področjih družbenega in političn^a dela. Za sekretarja so evidentiraU Branka Novaka s Ptujske gore, za predsednika a Dragico Vodo iz Grajene. Na jutrišnji konferenci bodo mladi precej pozornosti namenih delu mladih v osnovnih organizacijah krajevnih skupnosti in združenem delu. Delegatski odnosi so na osnovi izpeljane reorganizacije mladinski organizaciji omogočih popolno odprtost m vključevanje mladine v vse organe KS, družbenopohtične organizacije in društva, s čimer se je začel spreminjati tudi delo in oblike dejavnosti in organiziranosti mladine. Danes ni osnovne organizacije, ki delegatsko ne bi bila povezana z vsemi dejavniki v krajevni skupnosti in združenem delu. Ob tej priložnosti bodo mladi morah spregovoriti tudi o dejavnosti v novonastalih KS mesta Ptuja. Nujno bo potrebno obhkovati 00 ah aktive, ki se bodo s svojim delom, s svojimi problemi vključevah v krajevno skupnost. zk Seminar za samoupravljalce Perutnine Hiter razvoj samoupravljanja zahteva nenehno izobraževanje \ detovnih ^udi, predvsem tistih, ki so nosilci raznih zadolžitev. V ptujski ; Perutnini se tega še posebej zavedajo. V sodelovaiiju konference OOS pri i Perutnini z Delavsko univerzo Ptuj bodo organizirah dvodnevni seminar ; za delavce samoupravjalce v Mesokombinatu Perutnina Ptuj, ki bo 30. ! junga in 1. jul^a 1978 v Narodnem domu v Ptuju. \ Na seminar so povabili vse člane delavskega sveta, odborov in I komisij v delovni organizacgij enako tudi predsednike delavskih svetov, j izvršilnih odborov OOS, sekretarje 00 ZKS Perutnme in predsednike i aktivov mladih v TOZD. Na seminarju bodo sodelovah tudi člani odbora : za SLO in družbeno samozaščito, predsedniki konferenc delegacij m j vodji delegacij, praktično vsaki 15, perutninar. Pomembne in zanimive so teme, ki jih bodo obravnavah. Med '. drugimi bo govora o položaju kmetijstva v SFRJ, nalogah delavskih j kontrol, vphv produktivnosti na ustvarjanje dohodka, o SLO in družbeni \ samozaščiti, nalogah sindikata in DPO v samoupravljanju in delegatskih ! odnosili, zaključno predavanje pa bo zakon o delovnih razmerjih v^ vsakdanji praksi. Poleg domačih predavateljev in Zajka iz Maribora naj omenimo, daj bodo ] predavau Miran Potrč, podpredsednik Zveze sindikatov Slovenije, | Hinkd BratuJ-Oki, republiški sekretar za notranje zadeve SRS in IvoJ Marenek, repubUSci sekretar za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Znani strokovnjaki, ki bodo predavah ui vodih razgovore ter^ načrtno izbrane teme zagotav^ajo, da bodo samoupravljale! Perutnine i lahko pridobih mnogo prepotrebnega znanja in n^otkov za svoje; nada^nje delo. L. C, ČRNA KRONIKA Izsiljeval prednost Do nesreče je prišlo tudi v sredo, 21. junija, ob 5.55 na Potrčevi cesti v Ptuju. Voznik osebnega avtomobila E. H. iz Kidričevega je pripeljal iz Potrčeve ceste in zavijal proti zdravstvenemu domu na levo. V tistem trenutku je iz nasprotne smeri pripekal voznik kolesa z motorjem Franc Duh iz Kicaqa 83. Voznik osebnega avtomobila mu je zaprl pot in prišlo je do trčenja, pri čemer je dobil voznik kolesa z motorjem lažje telesne poškodbe. Na vozilih je za okoU 10.000 dmarjev materialne škode. Stekel na cesto Huda prometna nesreča se je Z«)dila v soboto, 24. junga, ob 12,40 na cesti II. leda v Bukovcih. Voznik osebn^a avtomobila Roman Kostanjevec iz Male vasi 33 je vozil proti Bukovcem. Pri hiši št 101 je z dvorišča na cesto nenadoma stekel otrok R. S. iz Bukovcev 101. Voznik je zaviral, hotel se je tudi umakniti, a je vseeno zadel otroka, ki je pri tem dobil hude telesne poškodbe. -OM vreme do nedelje 9. juhja 1978 Mlaj bo v sredo, 5. juhja ob 10.50. Napoved: Za četrtek in petek 29. in 30. junija bo spremenljivo, predvsem deževno vreme. V soboto, 1. juhja in v nedeljo, 2. juhja bo lepo in rahlo vetrovno. V drugi polovici prihodnjega tedna bo lepo in vroče z nevihto ob koncu tedna. _Alojz CestnU^ RODILE SO: Majda Zorko, Gorišnica 32 - Andreja; Marija Hanžel, Babrc 11, Gornja Radgona - Dominika; Ljudmila Prosnik, Frankovci 52*" Danijela; Terezija Petrovič, Lin hartov trg 2 - Klavdijo; Dangela Vinkler, Preša 31 - Marka: Kristina Petrovič, Stcjnci 13/b - dekhco; Marija Borko, Pušenci 26 - Bojanaj Marta Stemad, Mostečno 51 - Reneja; Milena Maučec, Ciril-Metodov dr. 14 -* dekhco; Sabma Zlatnik, Pušenci 17 - dečka; Ivanka Vidovič, Gerečja vas 13/a - dečka- Marga Uievec, Zakl 29 - Viktorijo Danica Meško, Pobrežje 60 — dečka; Ana Kelc, Pohorje 14 - dekhco. POROKE: Božidar Varnica, Videm pri Ptuju 1 in Marija Babrovec, Dravinski vrh 59; Martin Mezna- rič, Strelci 4 in Marija Amuš, Podvinci 43; Viktor Kok, Kranjčica 27 in Manana Sitar, Barislovci 18; VUi Postružnik, Zagorje ob Savi, Kidričeva 1 l/a in Darinka Fine, Stuki, Žgečeva 1; Franc Frangež, Fram 29 in Katarina Fmgušt, Zg. Jablane 16. UMRLI SO: Marko Peklar, Belšakova 1, roj. 1905, umrl 18. junija 1978; Terezija Zelenko, Janežovski vrh 16, roj. 1897, umrla 14. junija 1978J Neža Bezjak, Spuhja 78, roj. 1948, umrla 19. junija 1978. TEDNIK izdaja zavod za časopisno in radijsko dejavnost RADIO-TED- MIK 62250 Ptuj, Vošnjakova 5, poštni predal 99. Ureja uredniški odbor, glavni urednik MIHAEL GOBEC, odgovorni urednik FRANC FIDERŠEK. Uredništvo in uprava Radio-Tednika telefon (062) 77-079 in 77-226. Celoletna naročnine znaša 150 dinarjev, za tujino 250 dinarjev. Žiro račun SDK Ptuj 52400-601-10649. Tiska ČGP Mariborski tisk. Ma podlagi zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu spada TEDNIK med proizvode, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.