as Cene inseratom : ïhi
uaoatolnai »atitma vrua tunU oglasi po Dla.l'— In D la. V 50, veliki oglasi aađ 45 mm т!< klas po Din. i -, postaM t* po D », i —.
Prt Ttijsm «arodOo m«at>
lehala vsak dan 1«тмтМ
"ODcdeijka in dneva «o prav nlkn ob î. art ijntra).
Ро1ш'ша plačan л lotDîlat
Siev. 79.
■■11 ii Nanteiu BH xa državo BHSi do preklieai S) ne »o^tt aesetue Ma 11 k. dostavl|aa > aa doa
mesečni...... „ U
ca inozemstvo i
■e-«Ćao.......Dir П
as Sobotna izdaja, m
v Jngo«la»lJJ.....0<a M
* mosematva...... 4*
HentnjfliKhMU
Posamezna Številka stane 1 Din.
v lmm, v mm min i apnu m
......
МГ VredBliiTO |e t KepUar|er> alioi itev 6/Ш. aetefisi se ae vračate; aelnattrane pisma se м «jre|«ms)o. (Irsda. teleL itv. SO. «prava. itv. 318.
Političen list za slovenski larol
Oprava |e v iop-»ar|evi al. 6. — SUâan poitn« tiran. ЧаМјаозкв it. 850 sa naročala;» ta it. 34;- sa oglase, lagreb 39.011 agrafer / >53, pra'i ts <n dua*'. 24.797
Temelji avtonomijskega gibanja.
Maloštevilni liberalni Intellgentl, ali pa, točnejše rečeno, voditelji demokratske stranke v Sloveniji, se v službi belgrajskih velesrbeklh centralistov na vse kriplje trudijo, da bi ubili slovensko narodno misel, kakor pravijo, v interesu države. Pri tem si izmišljajo razne plemenske, nacionalne in državne teorije, ki pa imajo vse to . slabo stran, da druga drugo pobijajo. Vzrok je ta, da so vse te teorije vzete iz sraka in ne slone na dejanskem življenjskem razvoju.
Neutajljivo dejstvo Je, da so v naM državi združeni Slovenci, Hrvati in Srbi in da imajo vsi ti trije faktorji — naj se potem imenujejo pleme, narod, nacija ali, če hočete, tudi klan, aul itd. — vsak svoje posebno jezikovno, kulturno, versko, zgodovinsko, gospodarsko-geografično obilež-}e. V kaj se razvijejo tekom časa, ni danes naša stvar. Lahko postanejo po zgledu Nemcev eno v smislu skupnega imena, kulture in književnega jezika, kakor Bavarci s Prusi in Saksonci, ne da bi se bili odpovedali plemenski samoupravi. Mogoče pa, da po zgledu Ukrajincev, oziroma enega dela njih, ohranijo svoj lastni jezik, svojo kulturo, svojo književnost, ne da bi se pri tem hoteli ločiti od življenjske skupnosti z Veliko Rusijo, toda le kot svoja čisto osobita narodnost in zvezna država- Lahko se kot Lahi in Španci narodno, kulturno in politično-upravro popolnoma ilijejo, tako da se ohranijo samo neke pro-vincialne malo bistvene posebnosti, kar pa ni verjetno; zopet pa s tem ni rečeno, da se ne bi mogel pozneje kdaj ta provin-cializem vnovič razvijati v smislu posebnega kulturnega in političnega nacionalizma, kakor vidimo to danes n. pr. pri Ka-taloncih. Sploh so tu mogoči najrazno-vrstnejši asimilacijski in aiferenciacijski
Erocesi, ki gredo, kakor ve zgodovina, ta-o daleč, da se morejo čutiti kot ena celota celô popolnoma raznorodni narodi, pri Čemer se lahko zgodi, da pri različni upravi sprejmo v enem oziru eno kulturo ln jezik ter državnost (Amerikanci), aH pa ostanejo narodno, versko, kulturno in politično-samoupravno čisto samosvoji, io pa po lastni volji ena država z drugimi (muslimanske kompaktne skupine v Rusiji). Tu je nebroj kombinacij. Kaj se izvrši pri nas, je odvisno od cele vsote nepre-računljivih ln od naše volje v mnogem oziru neodvisnih dejstev.
Eno pa je gotovo: da se danes s silo ničesar n« doseže, da morejo narodi tvoriti eno celoto, pa naj bo ta kakrSnakoli, lt po lastni odločbi, da mora država biti osnovana na načela ravnopravnosti ne samo poedincev, ampak celih etničnih, socialnih, verskih itd. skupin, in da s sirovo rilo prevladajočega elementa ne sme biti, [>a naj se združijo med seboj enorodni narodi in plemena, ali pa različni narodi b naj obdrže svoja imena ali pa si ustvarijo nova, naj govore en jezik ali pa deset, naj se ti jeziki imenujejo jeziki ali narečja, naj obdrže vsak svojo kulturo ali pa ustvarijo novo ali pa sprejmo kakšno višjo ali nižjo — kakor se že razvije — nasilja ne sme biti, nobene na sirovi moči sloneče hegemonije ali pa gospodarskega izrabljanja enih na škodo drugih, in samoodločba nobene skupine se ne sme potlačiti!
That is the question, gospodje nacionalistični teoretiki in špintizirarji!
Glavna reč, za katero pa gre, je denar In način, kako se porablja. Čistokrvni an-leški izseljenci v Ameriki so se ločili od inglije, ker so lordi požirali dohodke olonij, ne da bi jim vrnili ficka. Avstralci Kanadci so si priborili samoupravo, ker iso hoteli biti eksploatacijski objekt in-lustrijskih baronov materinske zemlje; arodnostno vprašanje ni igralo tu nobene (loge, ker so vsi Itak ene krvi ali pa se kalo brigajo za nacionalne teorije, kakor ' pr. Kanadci. Danes, ko te dežele niso č kakor Indija molzna krava Angležev, e vse v redu in Britanija niti po na-lennskih vojskah ni bila tako mogočna, lidna in bogata kakor je danes, dasi je
Eolitično-upravno najbolj rahla zveza svo-odnih narodov, kar jih je sploh na svetu.
Pri nas je vprašanje popolnoma isto. Od samega navdušenja pa ne živi nobena «nacija«. Kjer eni druge izrabljajo, se tudi nobena nova kulturna in politična skupnost ne razvije, pa naj profesorji pišejo o tem še tako lepe razprave. Poglejmo Romunijo! Danes se tam bije Ijut ustavni boj, tako da se piše malodane o revoluciji. In kdo je tam v opoziciji? Najbolj čistokrvni Romuni, narodno najbolj zavedni, kulturno najvišje stoječi, namreč sedmo-graški Romuni! Vodi jih pa V a j d a , to je oni Vajda, ki je kot prvi ministrski predsednik Velike Romunije podpisal sen- j žermensko in nejilsko pogodbo! Mari je Vajda zato veleizdajalec?.Ce je Vajda veleizdajalec, potem so razun Bratiana in njegove maloštevilne vlaške klike vsi Romuni veleizdajalci. Ta Vajda je te dni zaklical v bukareškem parlamentu, da niti Tisza ni z Romuni delal tako kakor sedanja nacionalna vlada! Ta vlada je namreč vlada kraljevinskih vla-ških bojarov, to je, najbolj pokvarjenega elementa v Romuniji, ki je romunske kmete stoletja tiščal k tlom in izstradaval, kar dela danes v novi državi s podvojeno silo in si polni svoje bisagse. Vse seveda pod geslom enotne države, patriotizma in narodnega edinstva.
Vse tako kakor v Belgradu!
Ta politika pa je, dasi se imenuje «jugoslovanska«, tudi popolnoma neslovenska. Jugoslovanstvo brez slovenstva pa je tak absurd kakor okrogli četvero-, kotnik. Se večji absurd pa je «jugoslovanstvo«, katero odbija celô jugoslovanske Bolgare. To jugoslovanstvo je sploh samo finta za velesrbski separatistični nacionalizem, kateremu so sploh vsa jugoslovanska plemena razun Srbov «quantité négligeable« in katero nikoli ne bo moglo združiti v svojem okvirju vseli Jugoslovanov, kaj še da bi se povzpelo do kulturne edinice z ostalim slovanstvom sploh! To «jugoslovanstvo« se sploh po slovanskih kulturnih vidikih ne ravna, ampak zgolj po vidiku ozkih interesov klike, kateri je Bukarešt ravnotako blizu kakor Praga ali Varšava ali Atene ali Pariz ali Moskva, da le porodici nese političen in gospodarski dobiček. Ta klika mora v interesu slovanske kulture in bodoče slovanske kulturne skupnosti izginiti, šele potem se bo moglo govoriti o jugoslovanstvu!
To si naj naši liberalni nazadnjaki zapišejo za ušesa in naj si zapomnijo, da bo ideja o federativni zvezi jugoslovanskih narodov, ki je realna, tako dolgo živela v naših glavah, dokler se ne uresniči.
Protižidovske demonstracije v Varšavi.
Varšava, 7. aprila. (Izv.) Velike demonstracije, ki so se vršile v Varšavi ob priliki protestne skupščine proti izvršitvi smrtne obsodbe nad prelatom Butkiewic-zem, so izrabili antisemitje v svojo korist in uprizorili takoj po protestnem zborovanju velike protižidovske izgrede. Demon-strantje so udrli v židovska predmestja in tam izropali skoro vse židovske trgovine. Vojaštvo in policija sta komaj napravila red. Vojaške patrulje so imele službo celo noč.
SEIPEL — MUSSOLINI.
Dunaj, 7. aprila, (Izv.) V svojem odgovoru na zahvalno brzojavko dr. Seipla je odgovoril Mussolini, da se zahvaljuje za izraze hvaležnosti dr. Seipla in bo to sporočil tudi kralju. On ne dvomi, da bode Seiplov obisk znatno pripomogel k obnovi dobrih odnošajev med Italijo in Avstrijo.
RAZPUST SPANSKEGA PARLAMENTA.
Madrid, 7. aprila. (Izv.) Kralj je sprejel vladno izjavo na znanje in podpisal odlok, s katerim se sedanji parlament raz-pušča. Nove volitve bodo 29. t. m. ■iBBiiiHiiiaiiBHiBiiiiii
V ponedeljek zvečer koncert
»LlHfcljane«.
Politične počitnice.
Belgrad, 7. aprila. (Izv.) V vsem političnem življenju je veled pravoslavnih velikonočnih praznikov nastalo popolno mrtvilo. Danes dopoldne se je vaš dopisnik razgovarjal s pravosodnim ministrom dr. Lazo Markovićem, ki je med drugim iz avil, da jo položaj ostal na tem, da med prazniki vse stranke razmišljajo, kaj bodo ukrenile, da bi se po praznikih pričela pogajanja, ki bodo imela namen doseči sporazum in rešiti sedanjo krizo. Po praznikih bodo imeli vsi klubi seje, na katerih bodo definitivno določili svojo taktiko.
Pašič demisionira?
Belgrad, 7. aprila. (Izvirno.) Današnja «Pravda« poroča iz radikalnih krogov, da namerava Nikola P a i i ć , ako se mu ne posreči sestaviti nove vlade, predati dne 15. t, m. svojo demisijo. Na ta način bi se 16. t. m. odgodila seja narodne skupščine z objavo, da je vlada predala ostavko. V tem slučaju bi se parlament še-le po sestavi nove vlade sestal.
VELJA POPOVIč KOT POSREDOVALEC.
Belgrad, 7. aprila. (Izv.) »Novi list« poroča, da je v Zagreb odpotoval radikalni poshnec in bivši šef kabineta ministrskega predsednika g. Velja Popovič. Namen njegovega potovanja je, pogajati se Stjepanom Radičem.
j 4.	NEMŠKI KLUB.
4t Belgrad, 7. aprila. (Izv.) Danes dopoldne sla obiskala poslanca od nemške stranke Schuhmacher in Moser tajnika radikalne stranke dr. Janiča in se informirala o političnem položaju. Nemški poslanski klub bo imel svojo sejo po pravoslavnih velikonočnih praznikih. O svojem držanju bo klub sklepal še-le po seji radikalnega in demokratskega poslanskega kluba.
Protlć kot sodnik.
Belgrad, 7. aprila. (Izv.) Današnji »Radikal« objavlja senzacionalen Protičev članek pod naslovom »Martovska vrtoglavica«. V tem članku se Protič peča z vsemi znanimi politiki od Nikole Pašiča do Stjepana Radiča. Ugotavlja, da je v Bel-gradu, Zagrebu, Ljubljani in Sarajevu nastala velika zmešnjava radi rezultata volitev od 18. marca. Radikali, pi ani zmage, ne najdejo orientacije in širijo po svojih listih najrazličnejše vesti o svoji nadaljnji politiki. Tako med drugim zahtevajo amputacijo in se zaganjajo vame, češ, da sem jaz to prvi predlagal. To je res, a je to zloraba. — Demokrati, oplašeni radi slabega volivnega izida, se trudi o, kako bi na vsak način čim več izvlekli iz radikalov. — Radič si je to pot izbral najlažje stališče. Pozablja na hrvatski sabor, na 29. oktober, na 1. december, na vse svoje delovanje in na vse svoje dosedanje izjave. Radič misli, da Je sporazum mogoč na podlagi, katero si postavlja, ali vsaj računa s tem, da mu bodo te volitve omogočile ustvariti sporazum na njegovi podlagi v bodočnosti. Pri Radiču so zmešani pojmi o državi in njeni ureditvi. Ako hoče Radič sporazum s Srbi, si mora vzeti svetovalca, ki to stvar razume, in se mu mora popolnoma zaupati. Zahtevati absolutno finančno samostojnost Hrvatske, se pravi, mlatiti prazno slamo. Sporazum se more doseči samo na podlagi unitarizma, kakor ga času primerno umeva anglosaška demokracija i velikimi samoupravami. Do takega sporazuma bo prišlo, če bodo le Srbi pametni, — Nato udari Sto'an Protič še po dr. Korošcu in pravi: Čudim se, da je dr. Korošec izgubil ravnotežje. (Motite so. g. Protič! Op. ured.) Morda se je zbal onih dveh Radičevih mandatov v Sloveniji. Če dr. Korošec misli, da ima pravico' tako govoriti o upravi Srbije in o pošteni upravi Slovenije, ga moram spomniti na uporabo plebiscitnega fonda /a Koroško, katerega sem mu jaz odobril (se je pravilno uporabljal. Op. ured.), aH na afero Praprotnik-?eriiv v Jadranski banki, ali na ministrovanje tfg. Žerjava ?n Кгптогјч v Bel^mdu, ali na trgovino Slovenije radi pasivnosti
na račun Srbije in nazadnje na veliko tihotapstvo, ki se je vršilo na slovenskih mt-ah. Na koncu članka pravi Protič, da sklepov «l 29. oktobra in 1. decembra 1918 ne more nihče več uničiti,
Eagatela g. Stojastaviča.
Belgrad, 7. aprila. (Izv.) Finančni minister dr, Stojadinovič je objavil v «Politiki« članek o državnem dol^u in konsta-tiral, Ja znaša breme predvojnega državnega dolga letat» 312 milijonov dinarjev, bremî povojnih zunanjih in notranjih posojil pa 250 milijonov dinarjev letno, teda? skupno samo 562 milijonov dinarjev. Dr. Stojadinovič ugotavlja, da so v primeri s proračunom od 7 milijard dinarjev in v primeri z 12 milijonskim prebivalstvom te anuitete minimalne. Kot razlog, da je to breme neznatno, navaja dr. Stojadino-vič, da so vsa zunanja posojila zajamčena z dohodki monopolov, železnic itd. Samo dohodki monopolov znašajo letno 1 milijardo 700 milijonov dinarjev, medtem ko moramo za zunanja posojila plačevali na leto samo 312 milijonov dinarjev.
Italija prediap za nadaljevanje podajanj Rim.
Belgrad, 7, aprila. (Izv.) Italijanska vlada je predlagala našemu rimskemu poslaniku Antonijeviču, naj se pogajanja z& konstituiranje reške države, ki so se začela v Opatiji, nadaljujejo v Rimu. Kot' razlog zu premestitev pogajanj navaja italijanska vlada velik vpliv neinteresirane okolice na člane komisije. Poslanik Anto-nijevič je o tem obvestil našo vlado. Danes jc Antonijevič dobil od zunanjega ministrstva naročilo, naj takoj pride v Belgrad, kjer bo dobil navodila za nadaljnja pogajanja z Italijo.
RAZSELJEVANJE KOMITATSKIH NA' SELBIN.
Belgrad, 7. aprila. (Izv.) Med našimi in bolgarskimi delegati se bodo vršili dogovori o predaji koniitaâev. V ta namen je zunanje ministrstvo zbralo potrebne podatke za pogajanja. Po vesteh iz Sofije je bolgarska vlada začela razseljevati komi-taške naselbine ob bolgarsko-ugoslovan« ski me L Pri tem je prišlo do oboroženili spopadov, ki so zahtevali žrtve na obeh straneh.
IZ PORUHRJA.
Mainz, 7. aprila. (Izv.) Iz Wôrmsa prihajajoč avtomobil, na katerem je bile 3 milijarde mark za zasedeno ozemlje, so Francozje zaplenili.
Pariz, 7. aprila. (Izv.) Loucheur se j» danes vrnil iz Londona. Pri svojem po vratku je izjavil, da angleškim listom on ni dal nikakega povoda, pisati proti interesom Francije,
Najnovejše
pretteerkvene metode
boljševlkov.
Sovjetska vlada je ustanovila po vseh
mestih Rusije >komiteje za likvidacijo cerkva«, ki imajo dognati, jeli cerkev v doti$-nem kraju sploh potrebna, jeli obstoja pogodba med faro in državo glede najema, jeU duhovnik in verniki med službo božjo (1) izpolnjujejo sovjetske naredbe ali kakšen je njihov pravec sploh, ali se plačujejo vse verozakonske pristojbine, ali se krščanski nauk morda tajno podučuje, itd., itd. Po teh instrukcijah imajo ti odbori pravico cerkve na svojo odgovornost zapreti, kar ?e žo v mnogih krajih vrši. V Odesi so izmed 7 zaprtih cerkva 2 spremenili v gledišča, v Orlovski guberniji so 67 cerkva spremenili v komunistične klube, čitalnice, muzeje itd., v Alatyru so samostani prelvorjeni v sovjetske urade itd. Na ta način mislijo vse mesta paganizirati, kajti na vaseh se komunisti ne upajo svojega dela vršiti. Zapirajo se pa cerkve brez ozira na kult. tudi utolia-mctlanski mcdSeti in judovsko sinagogo. I* tega se vidi, da jo bila velika antisovjetske demonstracija Varšave do krivici naperjene
SLOVENEC, dne 8. aprila 1928.
stran Ï.	________________ _________________
proti judom, ki kot narod niso nič krivi na I sovjetski protiverski politiki. Judi se namreč ravnotako kakor kristjani ločijo v verne in brezverne in pravoslavni apostati niso nič menj strupeni od judovskih. — Vlada hoče 11. aprila, to je na četrti dan pravoslavne Velike noči, nadaljevati proces proti patriarhu Tihonu. To pa zato, ker se potem vrši »vesoljni ruski cerkveni sobor«, ki so ga sklicali apostati od »žive cerkve« in ki nameravajo patriarha tudi cerkvenim potom obsoditi. Ni pa izključeno, da ee razprava zopet odgodi, ker se sovjetisti vseeno boje javnega mnenja in neprijetne intervencije Evrope. Vlada je tudi odredila, da se imajo na Veliko noč povsod vršiti predavanja proti cerkvi, veri in duhovščini. Te Odredbe kažejo, da sovjeti vidijo v cerkvi svojega najopaanejšega nasprotnika, ki se' ga morajo silno bati, ko segajo po uprav rimsko-cezarskih metodah proti nji. ч
Seja višjega šolskega sveta
DNE 5. IN 6. APRILA.
Seje so se udeležili vsi člani. Člani predsedstva: dr. Beuk, predsednik; učitelj Franc Škulj, podpredsednik; nadzornika srednjih šol dr. P o 1 j a n e c in W e -eter; nadzornika osnovnih šol G a b r -šek in G a n g 1 ; upravne^ podarska poročevalca dr. K a r i 1 n in dr. Majcen. Zastopniki raznih korporacij: zastopnika Cerkve (katehetov) kanonika V r a b e r in N a d r a h, zastopnika profesorjev dr. Pivko in J e r a n , zastopnik učiteljev Jelene, Gnus in T o m a ž 1 б, zastopnik staršev Stane Vidmar, zastopnik zdravstvenega odseka dr. M a y e r , zastopnik oddelka za socialno skrbstvo dr. G o r š i č (namestnica gospodična Š t e b 1) in zastopnik oddelka za kmetijstvo V o d 6 iz Komende. Zastopnika staršev je imenoval bivši komisar dr. Senekovič. Stane Vidmar je ljubezniv gospod, pa je zastopal tiste stariše, ki hočejo imeti v šoli sokolsko vzgojo. Mestni zastop ljubljanski pa je na svoji seji dne 6. t. m. izbral za zastopnika staršev dr. G o-s a r j a, ki je pristaš krščanske vzgoje. Kdo bo na prihodnji seji zastopal starše, ne vemo. Slovensko ljudstvo nima v v i š j e m š o 1. s v e t u nobenega zastopnika. Njegove težnje zastopata zastopnika Cerkve.
V začetku poroča predsednik dr. Beuk o raznih ukrepih šolskih oblasti: Premestni izpiti na srednjih šolah so odpravljeni, dovoljeni so pa ponavljavni izpiti iz dveh predmetov. Nižjetečajni izpiti (matura na koncu nižje srednje šole) se ne bodo vršili. Določbo za vi-jjetečajne izpite (zrelostne izpite) so nekoliko spremenjene. Prepovedalo se je dijakom nositi znake; dovoljeno je nositi samo znake Ferijalnega saveza in Pomladka rdečega križa. Tudi profesorjem in učiteljem se je priporočilo, da znakov v soli ne nosijo. Pokrajinska uprava }e prepovedala dijakom članstvo pri Orjuni. Svetniku Janezu Kalanu se je dovolilo predavati na šolah o abstinenci.
Pred tem poročilom se je g. predsednik spomnil dr. Tavčarja in dr. Verstovška in omenil odhod Hribarja in dr. Baltiča.
Samostojna predloga in interpelacija. Ravnatelj Gnus predlaga naj se naroči pomožnim učiteljem, da napravijo usposobljenostni izpit, če so že zadosti dolgo v službi, če ne, pa maturo. Drugače naj se pred začetkom šolskega leta 1923—24 odpuste. Po kratkem razgovoru se sklene sledeče: Pomožni učitelji, ki po treh letih svoje službe ne napravijo uspo-eobljenostnega izpita, se odpuste.
Kanonik Nadrah predlaga, naj dobe vsi Člani višjega šolskega sveta v roke ukrepe šolskih oblasti, namenjene vsem šolam ali
Prvi zemljanl na mescu.
Čudežni doživljaji dveh Angležev. 48 AngleSki spisal H. G. Welle. — Poslovenil —e—.
(Dalje).
XX.
Bedford sam v brezkončnem vsemirju.
Kakor da bi bil nenadoma umrl, tako se mi je zdelo. Zares, domišljujem si, da take počutke mora imeti človek, ki ga je zadela krogla v srce in ki se prebudi onstran mej zemeljskega življenja.
Pred trenutkom še poln groze in strahu, — in v hipu tema, tihota krog mene, brez solnca, brez zvezd, brez življenja, — neizmerna, tiha večnost —. Četudi sem vse to okusil že pri poletu na mesec, sem vseeno podlegel temu vse moje bitje prešinja-jočemu čuvstvu.
In polagoma sem splaval proti sredini oble in prtljaga je splavala za menoj in veriga in drogi —. Mesečna privlačnost je odnehala, visel sem v obli, v temi, kakor breztelesno bitje —.
Kako dolgo, — tega ne vem. V obli fte je zemeljski pojm časa še bolj izpreme-nil ko na mesecu. V otrpli, nemi neobčutljivosti sem ždel, v rahli nezavednosti, kakor v mirnem snu brez sanj —.
Nekaj mehkega ee je dotaknilo moje ■ч>ке, zbudil sem se —.
»Ne smem spati!« sem si dejal. »Na potovanju po teh neznanih potih bi mi
kaki posebni vrsti šol. Kanonik Vraber pristavi, naj sc splošni odloki, tisoči se verskega pouka in verskih vaj pošiljajo tudi obema ordinariatoma. Predsednik obljubi, da se bo tem upravičenim zahtevam urtrezalo.
Kan. Nadrah interpelira zaradi nekega pravoslavnega profesorja, ki je nadzoroval katoliške učence pri nedeljski maši in vsto-pH'med božjo službo pokrit v kapelo. Dr. Beuk zagotovi interpelanta, da se to ne bo več zgodilo.
Zelo dolga in živahna debata se je razvila o predlogu predsedstva, naj se upokoje vsi ljudsko- in meščansko-šolski učitelji po dovršenem 86. in srednješolski profesorji po dovršenem 32. službenem letu.
Učitelji osnovnih šol imajo pravico do polne pokojnine z 82 služenimi leti. V Sloveniji je sedaj učiteljev z 32 do 84 službenimi leti okoli 52, s 35 do 39 okoli 100, s 40 do 49 okoli 85, s 50 in več 2.
Nič kaj prijeten referat o tem predlogu Je imel dr. M a j c e n. On ln drugi, ki so bili za predlog, so ga utemeljevali s sledečimi razlogi: Ni nobenega upanja, da bi država dovolila plače za večje število učiteljev, kakor jih je sedaj. Zato se mladi učiteljski naraščaj ne bo mogel nastaviti in tega bo letos nad 200. Če bodo mladi učiteJji ostajali brez službe, starši svojih otrok ne bodo več pošiljati na učiteljišča, in tisti, ki se bodo še oglasil za te šole, bodo za učiteljski stan malo sposobni. Če ne bo dobival učiteljski stan redno dotoka mladih moči, se ga bo lotil marasmus senilis.
Večina je bila n a č e 1 n o za to, da se starejši umikajo mlajšim, zlasti ker se učiteljstvo samo poteguje >». skrajšanje službene dobe, z ozirom na sedanje razmere pa se je izrekla proti predlogu. Kan. N a d r a h se je izjavil proti predlogu: a) ker so starejši učitelji splošno boljši vzgojitelji kakor mladi, ki bi sami še potrebovali temeljite vzgoje; b) ker ne gre, da bi osebe, ki so 36 let delale za narod, kar čez noč vrgli iz njihovih (naturalnih) stanovanj in jih izročili bedi; c) ker je praznih še zadosti mest za učiteljski naraščaj, ko je morala šolska uprava kar 120 učiteljskih služb oddati nekvalificiranim učiteljem in učiteljicam in se mora vlada prisiliti, da plača zadostno število učiteljev. — Ravnatelj Jelene je zlasti poudarjal, da bi bili z nasilno upoknjitvijo prizadeti posebno moški in bi imeli po več krajih skoro same učiteljice. Iu kaj bi rekli ljudje, če bi videli 55 let stare, krepke in zdrave moške brez dela pohajkovati in živeti od davkov! — Nekateri so menili, naj se učiteljice upokoje, ker se pri njih prej pokažejo znaki starosti, učiteljem pa naj «r prizanese. G. Škulj in drugi priporoeaipr naj se upokoje samo tisti, ki so fizično ali psihično za pouk nezmožni po sodbi nadzornika ln zdravnika. Kan. Nadrah zahteva, naj bo merodajna samo sodba zdravnikova, ker so sodbe nadzornikov politično pobarvane, zdravnikova sodba pa je pod nadzorstvom drugih zdravnikov. — Nadzornik G a n g 1 : »Nadzorniki so prisegli na ustavo, zato se mora njihova sodba smatrati za pravično.« Nadrah : »Tudi ministri so prisegli na ustavo, pa vendar evojevoljno odpuščajo politično nasprotne uradnike.«
Pri glasovanju je večina predlog predsedstva odklonila in se bodo upokojevali samo telesno ali duševno nezmožni.
Predlog o upokojitvi profesorjev je referent nato umaknil.
Nadzornik dr. P o 1 j a n e c poroča o razpisu nekaterih meščanskošolskih učiteljskih mest in o disciplinarni zadevi nekega učenca. Deček, star okoli 14 let, je naredil neko otročarijo. 0 grehu v teološkem pomenu ni pri tem niti govora. Dva priznano izvrstna jurista sta se na seji izjavila, da dokazilni materijal ni zadosten, in za sub-
jektivni moment ni bilo dokaza. Vendar je
večina učenca lokalno izključila. Je pač govorila »porota«, toda s tem razločkom, da porota pri sodišču večkrat oprosti, ko bi človek pričakoval obsolbe, tu pa Je obsodila, ko je bilo pričakovati oprostitve.
Nadzornik W e s t e r je predložil zanimivo preglednico učnih uspehov v I. semestru šol. 1. 1922—23 za srednje šole in učiteljišča. Najboljše uspehe med srednjimi Šolami je dosegla škof. gimnazija v Št. Vidu s samo 17.4 odstotka negativnih redov, najslabše pa realna (II.) gimnazija v Ljubljani z 49.16 odstotka. Srednješolska ravnateljstva so sporočila mnenje profesorskih konferenc o vzrokih slabega napredka, ki so: vožnja v šolo po železnici, premajhno zanimanje staršev za šolo, prepičlo znanje i« ljudske šole, pomanjkanje učnih knjig i. dr. Kanonik Nadrah je pripomnil, da je vzrok slabega napredka tudi to, ker se za mladino zunaj šole nihče ne zmeni. Čim bolj je prepovedan obisk kake predstave, tem večja je udeležba šolske mladine. Ljudskošolski učenci kade po ulicah, pa nI nikogar, ki bi jim branil. »Kokoš jajce zleže, potem pa na njem sedi, da se zvali pišče. Mi pa samo jajca ležemo, pa ni nikogar, ki bi valil.« —= Dr. P o 1 j a n e c : »Jajca ležemo, pa — ko-kodakamo.« — Dr. Beuk in drugi so nato pojašnjevali, da je nemogoče v LJubljani nadzorovati mladino. Edino policija bi tu lahko nekaj storila, pa se zdi, da v tem oziru ne vrši svojih dolžnosti.
Nadzornika G a n g 1 in G a b' r š e k sta poročala o oddaji učiteljskih služb. Dva krajevna šolska sveta sta protestirala proti nastavitvi oseb, ki ne Izpolnjujejo verskih dolžnosti. Sedanja večina je mnenja, da tudi take osebo lahko uče in odgajajo !roke vernih katoliških starišev. Zato pa mora katoliško ljudstvo na ves glas zahtevati, da se njemu da odločilna beseda v šolskih zastopih, da bo ono samo odločevalo, kdo bo učil njegove otroke, ne pa možje, ki ne zastopajo ljudstva.
Dr. Karli nje poročal o disciplinarnih zadevah učiteljstva. O teh zadevah se javnosti ne sme poročati. Čisto jasno Je pa, da se sme poročati o načelnih razgovorih, ki se včasih razvnamejo ob raznih konkretnih slučajih.
Disciplinarne zadeve so pokazale, kako kvarno Je za šolo, ker se je vanjo vrinil dvojni telovadni naraščaj in s tem strankar-stvo in politika. Zato moramo vedno in vedno klicati: »Ven iz šole s politiko!«
Pri nekem disciplinarnem slučaju se Je razvila debata o sokolstvu v šoli. Kanonik Nadrah je opozarjal na to, da se civilizirani narodi po svetu povsodi skrbno varujejo, da bi ne žalili verskih čutov v ljudstvu. Kako previdni so v tem oziru n. pr. nasproti poganskim narodom. Pri nas pa učitelji silijo otroke peti sokolsko himno, ko vendar vedo, da je to proti verskemu prepričanju staršev in otrok. Jugoslovanski škofje so soglasn j obsodili sokolstvo in vse k katoličan se mora ravnati po navodilih svojih škofov. Predlaga, naj se sokolska himna več ne poje v šoli. — Glas iz zbora: »Jaz sem tudi Sokol, pa zato menda ne bom pogubljen!« — Odgovor: »Lahko da bote pognb-ljeui če ne bote Cericve ubogali.« — Kanonik Nadrah naglasa nadalje, da morajo pet proti svojemu prepričanju. Mi ne maramo take nasilne šole, mi zahtevamo svobodno šolo, zahtevamo, da se staršem pusti svobeda, pošiljati otroke v take šole, kjer se bodo vzgojevali v krščanskem duhu, Vam pa tudi puščamo svobodo za Vaše otroke, da jih pošiljate v šolo, v kateri se vzgaja v sokol skem duhu. Mi smo veliko bolj napr dni kakor Vi. Vi hočete šolo, v kateri se usiljuje sokolski duh, mi pa hočemo za vse enako svobodo.« — Nadzornik
Rtov. TV,
Gangl poudarja, da je sokolska himna od
minstrstva potrjena za šolsko rabo in jo nato prebere ter vpraša, kaj je v njej proti-verskega. — Kan. Nadrah: »Kaj je bolj nedolžnega kakor barve v laški trikolori? In vendar bi se g. nadzorniku ne godilo dobro, če bi si jo pripel na prsi in s njo korakal po mestu. Ravno tako Je s sokolsko himno: nekak simbol je sokolatva, izpoved in proslavljanja sokolstva.« — Ravnatelj Jelene: »Saj Je lepo biti Sokol, saj Je to čast!« —■ Nadrah: »Čast za Vas, za nas ne ! Mi hočemo svobodo. Zakaj silite otroke delati proti prepričanju?« — Nadzornik dr. Poljaneo poudarja, da so nadzorniki uradniki, ki se morajo ravnati po obstoječih postavah in odredbah. Naloga posameznih političnih strank pa je, da s postavnimi sredstvi uveljavijo svoje zahteve, in ko bodo zakoni uravnani po načelih SLS, bodo uradniki (nadzorniki) ravnali po teh novih zakonih. Nikdar pa ne smemo nikogar navajati k temu, da bi se upiral zakonom. — Nadrah: »Mi imamo postavo, ki je večja kot so državne postave in se glasi: Oportet Deo magis oboedire quam hominibus.« — Dr. Polja-nec: »Je pa tudi zapoved: Dajte Bogu, kar je božjega, in cesarju, kar je cesarjevega. Prvi kristjanje prav idealno spolnjevali državne jxwtavo-.-» — Nadrah: Resnica je, da so bili kazNovacd s smrtjo kot prestopniki državnih jkkî^ ki so velevale častiti malike.c —: Da j« y razpravo posegel tudi g. Jeleno ln trdil, pristaši SLS sploh ne izpolnjujejo postav in se upirajo vsem postavam, ker se vežejo z Radičem, je samo ob sebi umo?eo.
Da na podlagi te razprave ne bo kdo krivo sodil gg. višješolskih nadzornikov, poudarjamo, da imajo v sedanjih razmerah silno težko stališče in da se njim nikakor ne more šteti v krivdo, če kje sokolsko učiteljstvo usiljuje sokolekega duha.
Iz referata dr. Majcna na konca omenjamo ustanovitev katehetskega mesta v Dol. Lendavi, ustanovitev šole pri Sv. Jofitu nad Vrhniko In več upokojitev.
Politične vesti.
4- Radiée vi poizkusi ▼ Sloveniji.
Radičev »Slobodni dom« poroča, da je bila 22. maroa sklicana seja glavnega odbora Radičeve seljačke stranke v Poljčanah na Štajerskem, na katero sta prišla iz Zagreba dr. Maček, podpredsednik HRSS in tajnik dr. Stj. Košutid. Razgovarjali so ee o organizaciji Radičeve stranke v Sloveniji, tako na Štajerskem kakor na Kranjskem, ki bo-postavila pri bodoeih volitvah svoje liste. ^ obeh okrožjih. Za vodstvo organizacije je bil izvoljen kot predsednik Andrej Kelemina, kot 1. podpredsednik A. Luc, kot 2. podpredsednik Franc Mikša, kot 1. tajnik Matko Kelemina, kot 2. tajnik Pavao Bernobič, kot vodja je pa bil izvoljen Stjepan Radič. Radič je dobil fi pomočjo prekmurskih mažarov in maža-ronov pri zadnjih volitvah v Sloveniji dva mandata, če pa misli na kake velike uspehe v Sloveniji, se bo bridko varal. Kar je dobil pri zadnjih volitvah ob hrvatski meji, so bili glasovi samostojnih in drugih političnih frakcij, katerim so se njihovi pristaši izneverili. SLS je povsod v teh krajih napredovala za 100 odstotkov in več. Slovensko ljudstvo se bo pa v bodoče še v večjem številu zbralo v taboru slovenskega ljudstva. To povdarjamo, da si ne bo kdo do-mišljeval, da SLS ni sklenila kooperacijo s hrvatsko opozicijo iz taktično utemeljenih razlogov, ampak morda iz kakega strahu pred Radičem. Stvar političnega okusa je pa seveda, če smatra g.
čin! Naj se Je zgodilo Kavorju karkoli najsi je bil še tudi živ, pomagati mu nlsen mogel. Tamle spodaj Je bil, temni kraj© meseca ga Je zakrival, in tam je mora ostati, dokler se nisem vrnil In mu porine sel pomoči.
Ali mu jo bom mogel prinesti? Dobei namen sem imel. Vrniti sem se hotel m zemljo kakor hitro mogoče. Tam sem hote stvar dobro premisliti, razodeti skrivnos1 oble in kavorito nekaterim dovzetnim, spo sobnim ljudem in skupno z njimi pripra viti nov pohod na mesec, ali pa ohraniti skrivnost zase, prodati zlato, nakupiti orožja, živil, najeti pomočnika in se vrniti na mesec ter jjrisiliti slabotne selenite, da nam vrnejo Kavorja, ako je še živ, na vsak način pa naložiti zadostno množino zlata, ki bi naj služilo kot zdrava trdna podlaga za nadaljna podjetja-
Toda do tega je bilo še daleč in naj prvo sem moral nazaj na zemljo.
In kolikor sem spoznaval, sem seda letel proč od zemlje in k solncu.
Nisem zvezdoslovec in malo vem nI pa nič o potih, ki jih hodijo nebeški sve tovi. Moje misli o tem, kako naj priden nazaj na zemljo, so bile preproste in ne uke. Da bi ee bil bolj zanimal za Kavor jeve račune, ko sva potovala proti mesecu Pa sedaj je bilo prepozno za kesanje, skusiti sem moral, kar se mi je zdelo, da je prav in — prepustiti sem se moral usoj di in svoji sreči —.
utegnila moja zaspanost postati usodna! Z nečem, s čimerkoli se moram zamotiti! Moje oči morajo nekaj gledati, morajo oetati odprte, sicer se mi zaprejo za vedno —. Prižgal si bom luč ali pa odprl okno!« — In tudi zeblo me je.
Tipal sem okrog po prtljagi in po dolgem iskanju našel Kavorjevo žepno žar-nioo.
Prižgal sem si luč — in tedaj sem opazil, kaj me je zbudilo iz mojega nezavestnega spanja. Številka Lloydovih novic je bila , ki sem jo vzel seboj pri odhodu z zemlje.	- '
Nasmejal sem se. Ta malenkost mi je zbudila zavest, da sem zemljan, da hočem nazaj na zemljo.
In s to zavestjo so se vrnili tudi telesni občutki.
Zrak v obli je bil slab in redek. Spet sem iskal med prtljago, odprl železni stožec s kisikom in pripravo za obnovo izdihanega zraka ter si ga osvežil. Nato sem si prižgal drobno električno peč, da bi se se-grel. Tudi jedel sem nekoliko, pa brez posebnega teka.
Ko sem tako okrepčal in spet spravil k življenju svoje otrple čute, se mi je zahotelo, da bi zvedel, kod plovem.
Nerodno in nevešče sem tipal po gumbih.
Klik —. Okno se je odgrnilo. Pa naglo sem ga spet zagrnil in za nekaj časa sem tiho obvisel, ves oslabel in omočen od
silne solnčne svetlobe, M Je zadela moje
oči-
Bil sem torej žezunaj temne mesečeve noči.
Nekaj časa sem premišljeval in pre-udarjal, nato pa sem odprl okno, ki je bilo pravokotno nasproti prvemu.
Orjaški prvi krajec mesečev se je bli-ščal in za njim manjši krajec, — mati zemlja. Polovico je je bilo v noči, polovico pa je osvetljevalo solnce.
Čudil sem se, da sem že tako daleč od meseca. Po vsem, kolikor sem razumel o celi stvari, sem računal, da bom odletel od mesečeve pokrajine v gotovo dvajsetkrat manjši brzini nego svojčas od zemlje in bal sem se, da še visim kje nad krožnim gorovjem, na robu noči in solnčne svetlobe. Meto tega sem že gledal pod seboj celo, četudi še vodno ogromno ploščo polu-meseca.
In Kavor — ?
Neizmerno drobna točka v nebeškem prostoru se mi jo zdel.
Skušal sera si predstaviti, kaj se je z njim zgodilo. Drugega ni bilo mogoče, ko da je mrtev. Zdelo se mi je, da ga vidim, polomljenega nekje v modrikasto se ble-stečih globinah meseca in krog njega stoje seloniti in strmijo v njegovo mrtvo truplo.
Pod dotikom z Lloydovimi novicami sem postal spet vsakdanji človek ln moje misli so se obrnile k zemlji.
Na zemljo moram nazaj, na vsak na-
itev. 79.
SLOVENEC, Al« в. »prti» 1988.
Stre *
Radié čas, ko je ž njim SLS kot zastopnica slovenskega naroda v dogovoru, kot »riinercn za organizacijo svoje hrvatske »tranke v Sloveniji.
-f Imenitno! Včerajšnji »Narod«
Biše: Ce bi bile po končani vojni 1. 1918. [rvatska in Slovenija izločene v posebno neodvisno državo, bi občutile na sebi staro geslo — Gorje premaganim! Kakor Nemčija, Avstrija in Mažarska bi morali tudi oni plačati reparacije. Njun denar bi izgubil veljavo m beda prebivalstva bi povzročila neprestane nemire... Mesto tega pa sta se Hrvatska in Slovenija radi ujeuinjenja a Srbijo spremenile iz premaganih v zmagovalke. Reparacij ne plačujeta, temveč nasprotno,
E>rejemata jih.« — Kar je »Narod« v eh besedah povedal, je ena sama velika nevednost ali pa zloba. Tam pri »Narodu« nič ne vedo, da smo mi danes de facto premaganci in kot take nas smatra tudi h n i g r a j s k a vlada, ne samo belgrajska žurnal i stika. Reparacij ree da ne plačujemo pod naslovom »reparacij«, pač pa pod naslovom »osvobodilnega davka« zadeva Slovenijo težka svota, ki bo hujša kot avstrijske in ogrske reparacije skupaj, kajti Avstrija na račun »reparacij« ne bo plačala niti vinarja. Kar smo pa na »reparacijah« prejeli mi, to bo pa vedel povedati »Narod«. Mi vemo zaenkrat le toliko, da je »reparacije« prejemala in jih še prejema samo Srbija, kar je tudi popolnoma v redu. Škodo naj dobi povrnjeno tisti, ki je bil oškodovan. Kako bi pa bilo z našim denarjem, naj blagovoli »Narod« vprašati resne finančnike, ki pravijo: Dežeh^ ki ima dobro, pošteno in solidno upravo, dobi vedno kredita, kolikor ga hoče. O stvareh, ki jih ne ve in ne razume, naj »Narod« raje ali molči ali pa se o njih pouči, ampak ne pri atu »Narodu«, ki ne pridejo dalje kakor in Tivoli.
+ Ideja o federativni zvezi jugoslovanski se more roditi le v povsem fantastični, konfuzni glavi, ki nima nobenega imisla za realnost in je tako absurdna, da o nji nI niti vredno govoriti. — Tako modruje »Narod«. Torej so Švicarji same »konfuzne glave«, ker imajo federacijo. Tudi Washington in Lincoln sta bila zmetana, ker sta ustanovila severo-ameriško federacijo. In Bismarck je bil tudi kon-Fuzna glava, ker je uredil Nemčijo nn federalni podlagi. Tudi Angleži imajo same konfuzne glave, ker žive v federaciji. — Sploh sama konfuzija po celem svetu, samo slovenski liberalci so vzeli pamet v
tafcm.
Iz zunanje politike!
•	Jako resni dogodki se oC igrava jo vRomuniii, tako da se covori celo o begu romunske kraljeve rodbine iz Bukarešta. To menda ne bo res, res pa je, da se na Sedinograškem vrše boji med narodno stranko in režimovci. Vlada ne
Sušča nobenih poročil v inozemstvo, 'pozicija 6e ne bori samo proti vsiljeni sentralistični ustavi, ampak tudi proti krivičnemu stanovanjsko-najemninske-mu zakonu boljarske klike. Položaj je še bolj kompliciran vsled tega, ker se z ivtonomističnimi Romuni vred upirajo tudi Nemci in Madjari, kateri ee pritožujejo, da ustava ne zajamčuje njihovih manjšinskih narodnih pravic. Vrh-tega so vznejevoljeni tudi katoličani, ker Bratianova klika preganja katoliško cerkev v prid pravoslavju. Kakor ee vidi, je Bratianu istega kova kakor Nikola Pašič.
•	Mussolini in narodno čuvstvo. Nem-Iki listi poročajo, da se je dr. Seipel v svojem pogovoru z Mussolinijem doteknil tudi vprašanja nemške manjšine v Italiji in naglasil, da čustvo narodne edinosti med Nemci tostran in onstran Brennerja kljub novi državni meji ni ugasnilo, kar je popolnoma naravno. Opozoril je na učinke protinemškega pritiska na južnem Tirolskem in obžaloval, da je fašlstovski vrhovni svet zavrgel sporazum z Nemci. Mussolini je rekel, da kot narodno čuteč Italijan popolnoma razume narodno čuvstvo tirolskih Nemcev, da je pa seveda vezan po sklepu vrhovnega sveta. — Istočasno poročajo nemški listi iz Bozna, da je sklenila italijanska šolska oblast, da z novim šolskim letom poitalijanči zopet celo vrsto nemških ljudskih šol.
•	Kongres delavskih strank celoknpne britanske države. Kakor poročajo »Times« je delavska stranka v Novi Zelandiji sklenila poskusiti oživotvoriti konferenco delavskih strank cele britanske države. Vzrok tega pokreta je ^nevarnost, izvirajoča iz kapitalističnega imperializma«. Namen konference pa bi bil, da bi vse delavske stranke v pogledu angleške zunanjo politike skupno aastopa'e. Pri nas pa takih skrbi nimamo. Го vse opravijo Nikola in Rade Pašić ter porodica.
•	Ljeninova holeren. >Times« poročajo Iz Rige, da sta prispela tja na povratku iz Moskve zdravnika dr. Strumpell in dr. Non-ae, ki sta zdravila Ljenina. Izjavila sta, da Irpi Ljenin na neozdravljivi ohromelosti; vendar se utegne bolezen še dolgo vlečL
Slavnostni koncert »Ljubljane«.
Jutri, 9. aprila nastopi slov. glasbeno društvo »Ljubljana« drugič v tej sezoni z novim sporedom. Polagoma, korak ta korakom stopa zbor po začrtani poti. V zadnjem koncertu je c.^cl med umetnimi pesmimi eno najnovejših, tehnično silno težkih, ki zahtevajo globokega pojmovanja krlstalae umetnosti *n stavi pevcu tehnično največje zahteve. Premrlov »Medved z medom« je izzvenel obakrat prav sveže in krepko.
Jutri nastopi >Ljubljana« v širšem okviru.
Prvi ùel koncerta bo vokalen. Premrlo-va: »V Korotan« je e'lno priprosto zlo-žen zbor, krepek v izrazu, gladek v melodiji, nič dolgočasen v harmoniji, dasi se giblje ponajveč v diatonikl. Zložen je čedno za vsak oder, a priprost, da ga bo zmogel vsak, tudi šibkejši zbor. Ker so besede primerne, domorodne, nanašajo se na naš lepi Korotan, bo pesem prodrla brez dvoma me l narod z neodoljivo silo. Pesem Je c! bila pri zadnjem razpisu nagrad po art. odseku Pevske zveze prvo nagrado ln Je tiskana v »Pevcu« 1923 v I. številki.
Starosta slovenskih skladateljev Ant. Foerste. je dc vršil pred tedni svoje 85. leto. Ta mož, hi je delovcl me ' Slovenci na najširšem polju glasbe kot učitelj, skladatelj, pevovodja in pisatelj, skoro pol stoletja, ta mož je vreden, da osvežimo spomin med našimi pevci nanj in na njegove zasluge. »Ljubljana« je v ta namen postavila v svoj program dva zbora: »L j u b i c a t je izredno slikovit zbor, stalno na sporedih boljših zborov. Foerster je znal з priprostimi sredstvi diatonike, v dovršeni formi — on je bil med našimi skladatelji gotovo najpopolnejši formalist, ki pa ni bil nikdar suhoparen — izraziti to, kar skušajo drugi z revolucionarnimi sredstvi, ki pa r.iso vedn ) posrečena. »Ljubica« je tako mehko občuten spev, da bi bil v vel.'ki za'regi, če bi moral iskati podobnega. Kako turoben je uvod in konec, ki slika mrtvaški oder! Kako šepe-tavi so jeziki, ki se vmešavajo v dejanje 1 Kako bolestno je vprašanje, ki prešine vso vas, ko se naslednjega dne oglasi zvonček, ki poj a smrtno pesem Cvetkov! I
Nič manj slikovit ja Mladi mornar. Fc^rsta- je poučeval svoj čas na vseh srednjih šolah in zavodih po Ljub'j -d petje, tako tudi v Alojz'jevišču, kjer ез imeli pri razmeroma pičlem številu gojencev — k: jg 60 — vodno dober mešani in moški zbor. Ko je leta 9fj o t praznovalo Alojzije-višče svojo petdesetletnico, je zložil nalašč Krnu zavetišču in njegovim j mladim mornarjem« dr. Debevec prelepo pece , i. oer-ster pa jej je dal izredno pestro glasbeno obliko. Mladi mornar je izšel v založbi »Aloj. zijevišča«. Pel ga je tedanji alojzijeviški dijaš' 1 zbor v Novem mestu in nekoč o počitnicah — menda 1. 1&03 — kombinirani dijaški zbor pri slavnosti »Danice«. Sicer je ta skladba neznana javnosti. »Ljubljana« je ta biser, ne vem kje, izkopala in ga bo julri od. Л1а našim l^gom. Ta pesem, o tem smo prepričani, bo šla med srednjimi in boljšimi zbori zmagovalno pot na pevske odre. >Ljubljana< si je stekla s to pesmijo izredne zasluge, da je rešila lep biser po-zabnosti.
Konjovičev navihani, šaljivi »V r a g o -lan« za ženski zbor je pa že tako lep, da bi ga človek kar naprej poslušal. Človeku je žal za pesmijo, ko se mu izmuzne koketno iz ušes, ko bi jo najrajše poslušal.
St. Mokranjac je napisal med drugim 15 šopkov vsevrstnih srbskih, macedonskili, bosenskih in drugih nar. pesmih. »Ljubljane? je odpela svojčas njegov najlepši 10. venček s tako fineso, da ga more težko kdo lepše — izrazitejše predavati. Zato nas bo gotovo tudi to pot zadovoljila s tem, ki obsega najlepše lirične, mehke pesmi s Koso-vega. Menjajo se zelo pestro: Mešani, moški in ženski zbori v iskreni liriki in končajo z živahnim, razbrzdanim kolom: Sedi moma. A, to je živo, nagajivo veselje dekleta! Med simfonične skladbe prve vrste šteje Dvofakov koncert op 33 za klavir in orkester. Vodil ga bo dr. J. Čerin, ki je brez dvoma med nami najbolj izobražen kapel-nik. Njegovi dosedanji lccncerti, odigrani s tako globokim, umetniškim umevanjem, kot ga človek malokjo vjame, nam jamčijo, da bo tudi to delo popolno v izvajanj. . Koncert je obsežen in se pril'.'šuje že skoro simfoniji. Ta konr - je redka prikazen na sporedih, ker zahteva od klavirista posebno globoko umevanje Dvorakove muze in Izredne tehnične spretnosti. Gospodična Mi-lada Krejzlova, hčerka konservatorijskega profesorja Krej^la lz Brna je igrala ta koncert že v raznih mestih - izrednim uspehom. Mladr. umetnica, rojena Čchinja, bo gotovo nudila jutri umetnino svojega rojaka-veli-kana v najdovršenejši obli..i. V zadnjem delu koncerta bo na vnt; lahkotni Schwabov zborček: »Zlata kangljlca« za mešani zbor in orkester. Ta pesem Je velikokrat na vrsti s ':lavir;:m. Topot pa bo nastopila taka kot je: brhka, zvočna v prelestni gozdti idiil.
Lajcvičeva »Gozden samota« izvira lz njegovih mladoniških let. Laiovic ni àtedil 1
pestrih barv v orkestru, ni prizanašal pevkam ne v leži glasu in ne v težkih meludič-nlh postopih. Pesem moramo ("teti med najlepše bisere slov. glasbene muze. Kako pre-lestno sušti gozd krog nas! Kako bajno sa-njavo šepečejo jelke in objemajo mehko dušo v svojo sredo, da zapleše v lahkokrilem poskoku z gozdnimi dekl'cami. Nežnost te pesmi Je nepoplsljiva. Očesu težka, nerazumljiva mesta božajo uho z tajnic čarom in ogrevajo srce z izredno iskrenim žarom. Od »Ljubljane« smemo pričakovati, da bo vdahnila tehnično izredno težkemu delu lahkokrilo nežnost.
Za zaključek koncerta si je Izbralo dru-Stvo drugi del Sattnerjevega oratorija. V tem delu se menja moški zlor z nežnim tenorskim samospevom, mehkim ženskim zborom, sila melodijoznim dvospevom za sopran in tenor in mogočnim mešar.im zborom. V sirlepnem zboru čujemo v veličastnem razkošju polnega orkestra vsk'ikajoče pozdrave nebeščanov Kraljici, ki jo vabijo v svojo sreč:). S tem delom velikega stila hoče •»LJubljane*- pokazati, da '-emi više, više k ciljem, H so vredni neizmernih žrtev, keje mora do* ; 'nesti term kulturnemu delu vsak posamezni pevec.
Vsem onim, ki imajo smisel za to najlepšo umetnost vseh umetnenti, ve'ja naš klic: Pridite, pokažimo »LjvMjani«, da cenimo njeno neumorno Idealno delo, pokažimo, da вто narod vreden čista pevske umetnosti I Želimo Ji za jutri najboljšega uspeha, za bodoče: blagoslovljenegi napredka.
Ogrsko barbarstvo.
Ponovno smo že poročali o usodi g. Božidarja Severja, ki trpi že poldrugo leto v ogrskih ječah. Naš poročevalec v Budimpešti nam javlja, da je zdaj njegovo življenje v resni nevarnosti. Želodčne bolečine ima tako silne, da ga zdravniške injekcije komaj še umirijo. Večkrat je po cele ure v nezavesti. Informirane so o tem slučaju vse instance naše vlade. A ogrska vlada ne Izpusti žrtve. Ves ta dolgi čas ni bil g. Sever sojen ali obsojen, dolže ga samo nasproti naši vladi špijonaže. Očividno ga ne marajo soditi, ker ga ne morejo obsoditi. Zato čakajo, da bo počasi v ječi vsled pomanjkanja zraka in hrane — umrl. Naš poročevalec je tudi izvedel, da dobivajo ogrske oblasti od prekmurskih madžaronov grozilna pisma, v katerih zahtevajo smrt g. Severja. — Kaj vendar dela naša vlada, da ne stori konca tej ogrski barbarski krvoločnosti?


—	Jutri zvečer ob 8. url bo v veliki dvorani hotela »Uniona« v Ljubljani slavnostni koncert »Ljubljane«. »Ljubljana« se je po vojski brž z izredno žilavo vztrajnostjo dvignila med naše prvovrstne zbore. S skromno Vodnikovo slavnostjo v »Ljudskem domu« je začela zidati na razrovanih poljanah slovenske pesmi. Več lepo uspelih koncertov v teku zadnjih let,, številni izleti, združeni s koncerti sirom Slovenije so ji priborili priznanje najširše javnosti. Jutri stopi pred nas z obširnim prvovrstnim sporedom, iz katerega dehti glasen odmev: Vse to je naše delo, nič tujega. To smo sezidali v vročem znoju, to smo si zgradili z žarko ljubeznijo, brez podpor, brez tujega kapitala: sami smo hranili in zidali. Tem idealnim ljudem, tem svečenikom nebeške hčerke pokažimo vsi svoje priznanje! Njih žrtve so neizmerne, naše priznanje bodi brez pridržka. Zato vabimo: jutri vsi h koncertu »Ljubljane«!
Pevci z dežele! Vrnite »Ljubljani« ljubezen, s katero je ponesla med vas lepo slov. pesem! Pridite v močnih zastopstvih na njen slavnostni koncert, počastite jo ob njeni svatovščini!
t »Ljubljani ob 30 letnici. Dr. J. P. je posvetil »Ljubljani« ob 30 letnici tele lepe besede, zložene v zgodovinskem jeziku, pisane v bohorčici. »Is imena Slouenzam fladkiga tridefTetich fvoj god fhivish, ne-ufsehlo Ii vrelo lepote, v vffe nashe femle shumish. Vffevdilj ino she flajshe baji ino ne nehaj klizati: plfalmov nashih neispetih fladka refnlza ti!«
—	Velikonočna procesija v Belgradu. Katoliška velikonočna procesija v Belgradu je bila doslej vsako leto lepa, a tako ogromna in veličastna kakor letos pa še nikoli. Mestno oblastvo se je izkazalo naravnost galantno. Dvakrat so dali več ceste počistiti, koder je šla procesija. Kralj je poslal svojega zastopnika, Pašič šefa kabinetne pisarne. Nuncij je šel za nebesom v slovesnem odelu. Ljudstva pa sijaset (brez broja). Tako da so se začudeno vpraševali: Kaj je tO; da cel Belgrad vre h katoliški procesiji! — Na veliko nedeljo je imel nuncij pontifikalno mašo, ob isti uri pa je bil a zunaj pred cerkvijo druga maša, kajti vse dvorišče ali vrt pred cerkvijo je bil jïoln in še izven dvora na cesti so stali.
—	Korespondenca bolniškega sklada za drž. prometno osobjo. Bolniški sklad za državno prometno oao'tje kraljevine Srbov, I Hrvatov ln Slovencev jo ustanovljen na pod- J lagi zakona o zavarovanju delavcev iu zato I
so po ^ 191. omenjenega tako na navadna
pisma ln doplHiiloe bolniškega «klada v prometu z ustauovaml za zavarovanje ln v pro» motu z državulmi uradi proste poštnine.
—	Bizantinstvo napram Habsburža» nom očita »Narod« klerikalcem. Ko so p* klerikalci 1. 1918. bizantinstvo prodali né »Tandelmarktu«, so ga kupili »Narodovci« in se ž njim danes vsiljujejo Belgradu. Alt« Ware — gute Ware.
Socialna Misel, 4. številka (april) JЏ danes Izšla- Prinaša članek Frana Erjavoa o politični bilanci 18111 ▼ Sloveniji a sta« tlstićno tabelo y absolutnih številkah* ln odstotkih, ki jako pregledno kaže posestno stanje strank v Sloveniji po državno* pravnih in socialnih "Vidikih; nadalje ra*. pravo Frana Sukljeja o polomu naših ši* leznio, ki jako osvotljuje pogabno pro« m e t u o upravo v naši državi; članek V, Korošca o političnem delu nemške ustave, ki spričo ustavno borbe v uaši državi mor« nuditi dosti korlstulh migljajev polltlkonu referat Vinka Sarabona o padanju franeo> skega prebivalstva s zadnjimi stati«,* tlčiiimi podatki; jako zanimivo poro» čilo o angleški »Labour Party«, kl predstav» Ija vzor socialistične stranke, ln objektivni pregled o stanjn ruskega gospodarstva 1921/22 po enem najboljših virov. Pregled js kakor vselej bogat, posebno je obdelan slo-vanskl svet. — Opozarjamo, da se je ta številka razposlala izključno onim, ki so n« ročnino ali že poravnali ali pe se na revij« izrecno naročili. Tisti, ki jo hočejo dobivati do konca leto, naj ja torej zdaj nemudoma naroče prt npr»vi (Jugoslovanska tiskarna, kolportažni tO.delbio Poljanski nasip).
—	St. V «d nri Stični. Duhovnim «o» brutom in sorodnikom se tem potom na« znanja, da se vrši slovesni rekviem po pokojnem gosp. župniku G o 1 m a j e r j u v tukajšnji farni ceikvi v torek, dne 10. t. m, ob deseti uri.
—	D. M. Po»}*. Dne 3. aprila je tovarna vsled neprevidnosti spustila okoli 500 litrov klorove raztopine, vsled česar so se vse ribe daleč navzdol zastrupile. Na stotine ljudi je celo popoldne stalo ob Ljubljanici in lovilo omamljene ribe. Nekateri so jih nalovili po cele škafe. Škod» je ogromna, ker so poginile največ žlahtne ribe.
—	Domžalska godba priredi daaea popoldne izlet in koncert pri g. Zajcu v Soteski.
— Trostotoljno gasilno drnitre v Borkah priredi dne 0. maja 1923 vrtno veselico, na katero vljudno vabimo vsa bratska društva in občinstvo. — Odbor.	201B
—	ЈсИеа pri Ljubljani. Danee po drugI av. mn5l predava » družtvenem domu dr. J. Puntat o kulturnih razmerah Jugoslavije. — Danee teden, t. J. 15. aprila, pa uprizore naSI Orli ljudsko 'Igro «Pritožne bukve«. Vse prijatelje prijazno vabimo, da »e polnoštevilno udeleže obeh prireditev. Bog živil
—	Sumljiv Slovek se Je pojavil te dni v vtSW
obBlnl. Star je okrog 30 let, govori idrijsko u rečje, pomešano a hrvaščino. Izdaja ie za lofeij> V neki gostilni eo mu na njegove obljube kar najbolje stregli, dokler ni brez »ledu izginil. Oo-podiDjo, pri kateri Je lete dni atanoval, Je pa JH okradel
—	Tlakovanj« ingrebgkili nlle. ZagrebBkf
mestni župan Helnzel poda v občinskem svetu predlog, naj mesto najame pri mestni hranilnici 6 milijonov dinarjev posojila za tlakovanje meet-nih cest. Od 1,700.000 mJ zagrebških eest Je doelef tlakovanih samo 282.000 m».
—	Prošnja dobrim sreen. OsemdesetodstoMI Invalid, ki se jo doslej preživljal s malo kupčije,1 Je bil te dni na vlaku okraden. Nekdo mu ukradel lz žepa ves skromni kapital, s katerim Je priScl v Ljubljano znova nakupit drobno blagt> Revež je ostal brer. vseh sredstev, a družino Čeke na njegov zaslužek. Mož Je v obupnem položaj« in nima niti za pot niti za brano. V LJubljani j« vsekakor dokaj ljudi, ki jim ne bi bila prevelike žrtev, ako bi revežu pomagali 1* največje ■tlak«' Nanje naj bodo naslovljene te vretloe, Darov« sprejema naše upravniStvo.
—	Čevlje kupujte od domačih tovareft tvrdke Peter Kozina z znamko Pekoj ker so isti priznano najboljši in najcenejlL Glavna zaloga na debelo in drobno Ljub*' ljana, Breg štev. 20, ter Aleksandrova ce-sta štev. 1.	3322
štajerske novice.
š Dekan Jožel Dekortl f- V «oboto,
dne 7. t. m. dopoldne je pri Sv. Frančišku Ksavcriju v Savinjski dolini umrl bivii do* kan v Ljubnem, duhovni svetnik g. Jožef Dekortl. Pokojni je bil rojen 25. febr. 1. 1855. pri Sv. Petru pod Sv. gorami, duhovnika je bil posvečen 22. julija 1880. Kaplanoval jc v Slov. Bistrici, Slatini, Brežicah, pri Sv. Juriju ob Taboru, nekaj Časa je bil provizor v Jurkloštru in nato prvi kaplan v 2alcu, odkoder je prišel x* župnika v Ljubno. Tam je razšird in po-
Çravil cerkev in oskrbel nov veliki oltar, urnikovo delo. Povsod, kjer je pastlro-val, je ostal v najboljšem spominu. Bil »• izredno gostoljuben in vesel, prijeten družabnik. Pogreb bo v ponedeljek, 9. t. m. ob pol 10. dopoldne od Sv. Frančiška Ksa-verija na Ljubno. Svetila mu večna luč!
š Glede napada nn poslanrn Žebota je poslal napadalec stavbeni tehnik Dauer v liste neke vrste »popravek«, v katerem
Štren t
SLOVENEC, Ш 8. âpffiï W2B.

Koncert »LJubljane«
se vrši Jutri ob 8. uri zvečer.
skuša tajiti oziroma zmanjšati ostrino napada. Faktum je, da se je posl. Zebot vračal v torek, 3. aprila okoli pol 5. ure popoldne v družbi prijatelja g. Ozmeca iz tajništva SLS čez Glavni trg po Tattenbacho-vi ulici proti svojemu domu. Tam je bil nenadoma brez povoda napaden od neznanega moškega. To stoji in je potrjujejo priée Ozmec, Tajnikar i. dr. Ko je napadalec videl, da je Zebot ve3 v krvi, je zbežal in se je hotel skriti v Dravski ulici. Bežal jo kakih 300 m od kraja napada. Ako incidenta ni povzročil, zakaj je pa potem zbežal? To je vendar čudno. Napadalec Bauer trdi. da ni član Orjune. Kako pa je bilo mogoče, da so bili takoj po napadu okrog njega člani Orjune (okoli 10—20). Orjunci so napadalca celo spremljali na policijo in ves čas izzivali. Iz tega je jasno, da obstoji tesna zveza med Orjuno in napadalcem. Napadeni Zebot je dobil zadnji čas celo vrsto grozilnih pisem in dopisnic. Ena na primer naznanja: »Žebot mora krepat u treh dneh.« Zebot je ta grozilna pisma oddal policiji, kot dokaz, da Bauerjev napad ni tako nedolžen. In čemu je Bauer rabil tudi pred-jjnet za udarec Zebotu v obraz? Bil je torej pripravljen na napad. Kolikor se je nas poročevalec informiral, so zdravniki ugotovili, da izvira rana pod levim očesom od trdega, najbrž železnega predmeta. Bauer tudi prav nič ne omenja v svojih popravkih, da co ga vlovili še le daleč pod mostom ob Dravi in taji, da bi bil grozil z nožem možem, ki so ga dohiteli. Priča Tajnikar in drugi pa pravijo drugače. Kakor so se pri napadu na Cirilovo tiskarno hoteli Orjunci izviti, tako bi radi tudi sedaj oprali napadalca in Orjuno. Ko eo razbili stroje v Cirilovi tiskarni, so v »Jutro« poročali, da so si »klerikalci« sami razbili stToje. A danes obstoja sodni akt, ki priča, da so številni Orjunci izvršili to rokovnjaško delo. Enako je v tem slučaju. Žebot gre v družbi prijatelja mirno k družini domov, a ga pri belem dnevu napade neznan človek. Moral se je sam braniti. Popravkar — napadalec, »Jutro« in »Tabor« bi radi celo zadevo speljali na drugi tir.
š Seja agitatorjev in zaupnikov .SLS
za mesto Maribor in o-kolico se jc vršila v četrtek, dne 5. aprila zvečer v Mariboru, Seja je bila združena z zabavnim večerom. Udeležilo se je tc seje nad 120 odličnih zaupnikov in agitatorjev iz vseh stanov iz Maribora. Večer je pokazal, da zmaga SLS dne 18. marca ni bila «slučajna«, kakor dokazujeta «Tabor« in pa «Jutro«, ampak, da ima SLS korenine svoje vzorno izvršene organizacije razpeljane po celem Mariboru, v vse stanove in vse kote. Ravnotako tudi v okolici. Navdušenje naših mož nam je priča, da gre naša stvar nevzdržno naprej. — Shod SLS prihodnjo nedeljo ob 11. uri dopoldne v Gambrinovem vrtu obeta biti lepa manifestacija SLS v Mariboru in okolici.
š Državni pravdnik vitez Grasselli v Mariboru je padel v nemilost pri belgrai-ekih radikalih. Voiivni izid je radikalne etrice v Belgradu silno razburil. Potrošili so na 3rassellijevo priporočilo za vsak glas (1400) 25.000 do 30.000 K. Grasselli se je vozaril v Belgrad in delal tam briljantne obljube. In odpirala se je Pašićeva in Sto-jadinovićeva kasa. Sedaj pa to razočaranje. Z volivnim neuspehom so splavali po vodi vsi Grassellijevi upi in ti niso bili majhni. Na vsak način je hotel postati veliki župan ali vsaj podžupan. Prehitel ga je pa njegov drug dr. Vilko Pfeifer. Ko se mu je la igra ponesrečila, je hotel postati vseučiliški profesor. Zahteva veliko vsoto za študijsko potovanje, da bi se izobrazil za vseučiliškega profesorja. A tudi iz te mcke menda ne bo kruha. Nasprotno se govori, da izgubi vitez Grasselli svoje mesto kot I. državni pravdnik v Mariboru.
8 Zahtevajte brezplačni llustrovonl cenik
»Karo-čevljev«, 'je opremljen s vsomi zelo praktičnimi pripomočki za odmerjanje noge. Dragotin
Roglič, Maribcr, Koroška cesta 19. Telefon 157.
p Poitalijančevanje Istre. »Istarska Ri-Ječ* poroča, da zadnji čas dobiva uprava na stotine izvodov nazaj, a zraven prihajajo pisma naslednje vsebine: »Končno smo postali Italijani, ukinite »Istarsko Riječ«. Ne pošiljajte je \ee.< Nato slede podpisi. Seveda je vse to izsiljeno od ubogega brez-brambnega ljudstva z orožjem. Kako se godi s šolami, smo že opeiovano poročali. Sedaj pripravljajo še novo sredstvo za poitali-jauoevanie. S 1. majem začno menda v Trstu izdajati fašistovski hrvatsko-sloven-ski tednik, ki ga bcsta urejevala neki Urbain in Simšič, ".odo imele vsaj izdajiee tudi. svoje glasilo.
p Boj goriških vinogradnikov za obstanek. Nekdaj tako cvetoča goriška vino-reja je na robu propada. Zaradi visoke carine je onemogočen vsak Izvoz, a na domačem trgu dela italijansko vino nerno9-no konkurenco. Sedaj je pa še vlada raztegnila na nove kraje težak vinski davek. Ta mora vinogradnika dodobra unlčitL
Kmetsko-delavske sveže eo začele odločen boj za obstanek vinogradništva. Na velikonočni ponedeljek se je vršil v Dorn-bergu velik shod, na katerem sta govorila poslanec šček in glavni tajnik Kmetsko-delavske zveze dr. Bitežnik, ki sta vsestransko osvetlila sedanji položaj in rane goriškega vinogradništva. Sprejeli so resolucije, v katerih zahtevajo med drugim, da naj se začne novi vinski davek pobirati še-le po trgatvi, in to ne pri proizvajalcu, ampak bliže konsumentu; z Jugoslavijo naj se sklene pogodba z najnižjo uvozno carino za uvoz četrt milijona hI primorskega vina.
Gospodarstvo. *
PRVA HRVATSKA ŠTEDIONICA V ZAGREBU.
76. redna glavna skupgïlna.
Prva hrvatska štedionica je imela dna 24. znarca t. 1. pod predsedstvom g. Miroslava grofa Jvulmerja svojo 76. redno glavno skupščino. Iz poročila ravnateljstva, katero je prečita! glavni ravnatelj Milivoj Cr-nadak, izhaja, da je poslovanje zavoda stalo gotovo celo leto pod vplivom pomanjkanja denarja, katero je bilo povzročeno deloma vsled slabega Izvoza, deloma vsled slabili prometnih razmer, a tudi vsled tega, ker se pri nas drže doma veliko večje svote denarja, kakor bi bilo to potrebno. Neglede na te razmere pa so vseeno narasle vloge za več kot 280 milijonov kron. Skupni promet v preteklem letu presega 128 milijard kron.
Podružnice zavoda so se razvile povolj-no ter so se dosegli zadovoljujoči dobički. Ob'orjene so bile 4 nove podružnice in to v Ljubljani, Novem Sadu, Mariboru in Skoplju.
Glavne postavke bilance so sledeče: Aktiva: 3.727,000.000 K, gotovina v blagajni in pri denarnih zavodih 364,000.000 K, vrednostni papirji 452,000.000 K, predujmi na vrednostne papirje 381,000.000 K, menična listnica 326,000.000 K, razni dolžniki 1.992,000.000 K, krediti 54,300.000 K, lastne nepremičnine 108,000.000 K.
Pasiva: delniška glavnica 200,000.000 kron, rezerve 133,000.000 K, penzijski fond 18,500.000 K, vloge 2.187,000.000 K, upniki 1.043,000.000 K.
Čisti dobiček znaša 50,334,606.08 K. Od tega čistega dobička sklenilo se je dotirati rezervni in pokrajinski zaklad vsakega s 3,933.000 K, fond Miroslava grofa Kulmerja za zgradbo internata s 1,000.000 K, na račun dividende za leto 1922 votirano je od delniške glavnice 200,000.000 K, t. j. 36,000.000 K, a ostanek od 1,963.913.48 K, kateri preostane po odbitku po statutih zajamčenih tantljemah ravnateljstva in upravnega sveta, prenese se na račun dobička in izgube v letu 1923.
Dividenda se bode izplačevala počen-ši od 26. marca t. 1. s 3.600 K za deset delnic, 360 K za jedno celo delnico, 90 K za četrtinko delnice in 36 K za deselinko delnice.
Skupščina je bila obdržana v vestibulu palače Prve hrvatske stedionice. Prisotni so bili najuglednejši člani naših gospodarskih krogov. Grof Kulmer je pozdravil skupščino s kratkim nagovorom, v katerem je naglašal, da je Prva hrvatska štedionica popolnoma zadostila vsem onim velikim nalogam, katere so ji namenili odlični ustanovitelji in ne samo, da je tem nalogam zadoščeno, temveč so vse one plemenite inten-cijo razširjene na jedno ogromno polje gospodarskega in narodnega dela.
Poročilo, katerega je sestavil in preči-tal glavni ravnatelj g. Milivoj Crnadak, je kratka zgodovina splošnega našega gospodarstva v preteklem letu, a istočasno tudi dokaz, v kako veliki meri jo sodelovala Prva hrvatska štedionica v celokupnem našem življenju. Ona je v obilni meri dvignila našo industrijo in trgovino, podpirala je naša gospodarska podjetja, a pomagala je izdatno tudi narodnim in humanitarnim ustanovam.
Veliko zaupanje, katero uživa ta veliki zavod, izhaja iz ogromne svote vlog, katere so dosegle znesek od dve in četrt milijarde. Obsežnost poslovanja izhaja iz skupnega prometa, kateri je presegal svoto od 128 milijard kron.
Iz tega poročila sledi jasno, da je Prva hrvatska štedionica vodilni denarni zavod naše kraljevine in da je nje racionalno in napredno delo važen pogoj našega splošnega blagostanja. Veliki ugled, katerega uživa ta denarni zavod ne samo v domovini, nego tudi daleč preko mej države, je najmočnejši dokaz o njegovi ogromni važnosti za celokupni naš finančni, Industrijski in ostali gospodarski razvoj.
g Tržne cene v Maribora. V soboto 7. aprila se špeharjl prodajali sveži špeh 1 kg po 150 do 160 K. Pripeljali so 10 voz špeha. Goveje meso stane kilogram 76 do 80 K. — Seno so plačevali 100 kg po 700—760 K. Kmetje so pripeljali okoli 20 vos sena. Kupcev je bilo malo.
g Novi petrolejskl vrelce odkrit. Kakor se рогоба češkim listom iz Lvova, so našli blizu Borlslave nov petrolejskl vrelec, ki ga spada polovica drnžbt »Dahrovi« in druga polovica družbi »Nafti«. Omenjeni vrelec
daje na uro 25 kubičnih metrov sirovega petroleja, kar pomeni ia obe omenjeni delniški družbi mesečni dohodek 160—160 milijonov poljskih mark.
Ljubljanske novice.
lj 30 letnica »Ljubljane«. Danes ob 9. v frančiškanski cerkvi pridiga, ob pol 10. sv. maša, pri kateri poje polnoštevilni raeS. zbor izbrane mašne pesmi. Ob 11. slavnostni koncert v Unionu (na verandi). Jutri ob 8. slavnostni koncert v veliki dvorani iUntona«. Spored na lepakih, predprodaja vstopnic in besedila v unionski trafiki. —■ Vstopnice so na razpolago v predprodaji tudi danes dopoldne.
lj Našim prosvetam! »Ljubljana« Je eden najdelavnejših naših članov, ki ni nikdar odrekla sodelovanja, kadar smo jo klicali. Vrnimo jI usluge, vračajmo jI ljubezen! Jutri vsi polnoštevilno k njenemu slavnostnemu koncertu v »Unionu«.
lj Tombola Poselske zveze. — Danes vsi v Union : tam bo popoldne ob 4. uri velika tombola, ki jo priredi Poselska zveza za fond poselskega doma. Kdor ima srce za revne služkinje, naj to pokaže danes s tem, da kupi karte (po 1 dinar ena) in se vdele-ži tombole. Dobitkov se je nabralo nad 400: med njimi mnogo praktičnih stvari za dom. Glavna tombola bo vreča moke! Poleg te pride velika ženitovanjska pogača na licitacijo! Prinesite svinčnike s sabo! Karte bodo na prodaj od pol 3. naprej pri blagajni Unienske dvorane.
lj Župnija Trnovo bo praznovala danes ob 9. spomin polaganja temeljenga kamna za novo cerkev. Ker je župan g. dr. Perič zadržan, bosta zastopala pri slavnostl ljubljansko mestno občino podžupan dr. Stanovnik in obč. svetovalec Pire.
lj Ata »Narod« in Tutankamen. Včeraj popoldne so šli ata »Narod« in Tivoli spa-zieren. Ker je solnce lepo grelo, so se usedli na prvo klop tam ob železnici, ker naš ata strašno radi gledajo »mašine«. Torej naš ata so sc vsedli na soin un o klop in so čakali na mašino. Pa ti pride človek proti klopi, nekaj zamomlja in se tudi vsede. »Aha,« so dejali ata, »ta bi tudi rad gledal mašine.« Nato sta sedela dolgo tiho in molče drug ob drugem. Pa pravi neznanec: »Ali ste že slišali ,gospod, da so našli Tutankamna?*: — »Katerega Tutankamna?«
—	so dejali ata zvedavo. »I, no, Tutankamna !« — je zamrmral tujec. — »Hm,« so mrmrali ata, »Tutankamen, Tutankamen — ali ni bil ta iz Trnovega? Meni se prav zdi, da je njegova žena prodajala svoje dni solato pred rotovžem, kaj ne da? Ampak ta je že zdavnaj umrl, že zdavnaj! Takrat je bil še živ dr. Bleiv/eis, Gott hab ihn selig!«
—	so dejali naš ata. Ker pa ata svoje stvari vendar niso bili preveč sigurni, so se vljudno poslovili s »Habe die Ehre« in so odšli v kavarno »Valvasor« pogledat v konver-sationsleksikon, kaj je pravzaprav s Tutan-kanraom. Pa glej nesreče! V ..onversations-leksikonu, letze Ausgabe vom Јађге 1892 Tutankamna niso našli. »Saj sem dejal, da je bil ljubljanski branjevec,« so momljali ata, »tukaj notri ga ni. Sem že jaz prav imel.« — Od samega veselja nad tem, da imajo oni prav, pa ne tisti čudni človek, ki menda še danes sedi pod Tivoli in gleda mašine, so jo zavili naš ata »zum Ferlinz«, »auf die grSssîa Portiorsfiir die Herren.« Pa so tam začeli nekaj od Tutankamena. Pa je rekel visok gospod: »To je bil kralj v Egiptu, zdavnaj, zdavnaj. Njegov grob so pa te dni razkopali.« — »Kaj vraga,« so dejali ata, »v Egiptu da je bil? To pa že ne bol Egipt je vendar tam nekje za Šmarno goro,
—	so naglašali ata — kjer so sami klerikalci, diese verdaminten Klerikaltzen ! Tam nekje okoli Mengša bo ta občina Egipt. Jaz to vem, prav dobro vem, ker od tam na sejo naprednjakov še nikoli ni nihče prišel, iz Egipta prav nobeden I Ampak jaz prav dobro vem, da je bil Tutankamen iz Trnovega, ki je pred rotovžem salato prodajal !« — Tako so povedali naš ata. Pa se cglasi neki učeni gospod izza drugeg.n vogla: »Oprostite, ampak Tutakamen je bil vendar v Egiptu za faraona !« — »Kaj,« so se razsrdili ata, »za faraona je bil? Vidiš, saj sem dejal, kamor pogledaš, sami klerikalci! Pa tako dobro salato je prodajala njegova ranjka pred rotovžem, on pa klerikalec 1 In se za faraona je bil v Egiptu, tam nekje pri Mengšu 1 Kam bo to prišlo, kam bo to prišlo?« In ves žalosten in potrt nad klerikalnim faraonom Tutankaranom iz Trnovega ali iz okolice Mengša so jo ata počasi zarajsali na zadnjo tolažbo se k »Mačku« tam za vodo in potem pa spar, spat. spat...
lj Ata »Narod« so hudi. Včeraj, v soboto, so se ata razjezili nad »Slovencem« Diese verdammten Klerikaltzen, so dejali, nas froclajo že cel teden, pa samo froclajo in froclajo. Da bodo ata »Narod« pomirjeni, jim povemo, da jih bodo diese verdammten Klerikaltzen še froclali, tako »nekolikajnjk Atu to Kak ne škoduje mnogo, ker si lahko kupijo »popeljne«, ljudi pa cela stvar zelo veseli.
1$ »Kostanji šolskega drevoreda rogo vilijo po glavah »Slovenčevih« urednikov«, tako pravijo sobotni ata »Narod«. Ko so ljudie to brali so dejali: Kaktae velike dla-
ve morajo biti pri »Slovencu«, da kar celi kostanji iz Šolskega drevoreda po njih ro> govflijo! V »Narodovi« glavi pa ie skromen peteržiljček nima prostora.
IJ Zgradba pogrebnega sa voda. Pokrajinska uprava Je dovolila mestni občini ljubljanski, da najame poleg že dovoljenega posojila 500.000 dinarjev fie 1,500.000 dinarjev posojila za zgradbo mestnega pogrebnega zavoda. To posojilo se mora obrestovati iz lastnih dohodkov ter amortizirati v kratkem бави.
lj Prosveta frančiškanske inpnlje. V torek, 10. t m. predava kakor običajno ob 8. zvečer o zanimivem vprašanju ga dr. Piskernikova Petje se vrši od sedaj nvaprej vsak četrtek ob 8. zvečer v frančiškanski pevski sobi.
lj Šentjakobska prosveta. Danes svečer Ob pol osmih bo skioptično predavanje >0 miši Jonih v Aziji«. Mnogo lepih, barvanlh slik h indijskih, kitajskih in japonskih mlsijonov, med drugim tudi življenja svetega Frančiška Ksaverija. Vabimo k oblini udeležbi.
lj Predavanje т Bokođelskem domn- Meseca aprila se bodo vršila običajna predavanja v dvorani Rokodelskega doma vsako sredo (ne v ponedeljkih, kakor doslej). Prihodnje predavanje bo v sredo, 11. aprila, točno ob 8. uri zvečer.
lj Predavanje »Stolne prosvete« v Križankah prvotno določeno na ponedeljek 9. aprila, je radi Jubilejnega koncerta glasbenega društva »LJubljane« preloženona ponedeljek dnelS. aprila. Predaval feo v družbinl dvorani ravnatelj drl muzeja g. dr. Д. M « n t n a n L
lj 0«Md«jl svet drolbe sv. Elizabete Ime redno теечбло prihodnji torek, t. J. 10. apr, ob 4. popoldne (Jugoslovanska tiskarna).
lj Stšonsko prosvetno društvo — OrliSki kr* lek vprizori danes ob pol 8. zvečer v samostanski dvorani v Siškl Igrokaz v petih dejanjih «Ljudmil«. — K obilni udeležbi vabi odbor.
lj Društvo slušateljev HI. fak. priredi v torek 9. t m. ob 20. url na univerzi metodiško pred* I vanje o «Formalni vrednosti pouka v realijahe. Prodava g. višji Šolski nadzornik dr. Poljanec. — Vabljeni vsi, ki se zanimajo za temol
lj Manufakturna trgovina. Dobroznana manufakturna tvrdka Josip Stopar zopet otvorl svojo trgovino na Dunajski cesti št. 21. Občinstvo opozarjamo na njen oglA« v našem listu.
lj Trboveljski premog in drva Ima stalno » zalogi vsako množino Družba Ilirija, Ljubljana, Kralja Petra trg 8, tel. 220.	1222.
Iz ljubljanske občin, uprave.
O važnejših sklepih gremija ljubljanskega magistrata storjenih 6. marca 1028 poročamo:
Savbne cadeve. Ivani Oblakovi na Kimski cesti in UrSull Strah na Sv Petra cestt es je dovoliia uporabiti c..o sobo njunega str.novanja za lokal. —I Kavarnar Pogačnik (Leon) je kupil v Kolodvorski ulici hišo 5t. 29, v kateri je znana gostilna pri Pepe-tu. Pogačnik namerava hišo predelati v gostilno in kavarno. Ke- je tam, kjer stoji Pogačnikova hiša, projektirana Čopova cesta ln ker je v kolodvorski ulici že itak preveč gostiln, se prezidava ni dovolili — Ivanu Kosmatinu na Planinski cesti (Šiška) se je dovolilo, da sme gostilniške prostore predelati f prodajalno lu dve stanovanjski sobi. — Francu Mo-ster se je dovolilo zgraditi hišo na Barju. — Dovolilo se je zgrditi novo enonadstro;;no hišo Bolafiju ob Frankopanski cesti. — Dvorišno poslopje (eno-nadstropno) se je dovolilo zgraditi ob Vodovodni cesti poštnemu r.adkontrolorju fealeherju. — Športni klub Ilirija je prosil dovoljenja zgraditi leseno stavbo za garderobo, v katrem pcslopju bodo tudi p rêne kop li in stanovanje. Prošnji se Je ugodilo. — Dr. Juro Adlešlču so Je dovolilo postaviti pred njegovo hišo ..a "irju kamnite stopnice. — Libiji Tavčar na Gosposvetskl cesti ln Alojziju Hudečku se je dovolilo prirediti v podstrešju stanovanja -Državni komisiji ruskih beguncev se je svojčas od' klonila prošnja za odstop mestne;;" sveta, na kate-rem bi se zgradila lesena lopi za delavnico Igrač Pelcrajinska vlada je poslala magistratu na to dopis, s katerim je prosila občino, naj bi ustregel prošnji. GremiJ je sklenil, da ir^sfnega sveta ne more odstopiti, ker se mora delati na to, da bodo izginile nezdrave in neestetske lesene lope Iz mesta Člana gremija Kremžar in dr. Lemei sta povdnrjala, da naj se ruski begunci, med katerimi je tudi sumljivih elementov poleg poštenih, nejo v njihovo domovino, v kateri jih čaka dela dovolj. Veliko domačinov v Ljubljani jo brez stanovanj, po protekcijah so se zelo lepa stanovanja nakazala Rusom, medtem, ko si veliko domačinov, tudi državni uradnikov, ne more ustanoviti rodbin skoga ognjišča, ker ne dobe stanovanja. Isto je 1 služb ami.
Gospodarske zadeve. Taksa za vožnje s čoln na mestnem :>jc::erčku< r Tivoliju se Je zvišala v polurno dobo od 2 kron na 1 dinar. V prometu » tam 4 novi člani. Clan gremija M o š k e r c je žele še več novih, posebno lahkih čolnov, ker je veslanj zdrav in poccnt šport — Košnja na Ba-ju in n obrežju Ljubljanice za bolnico se odda na jnvt dražbi. — Invalidu Fricu Juvaau sa je dovolilo p< staviti na svetu južno železnice nasprol' glavnem kolodvoru reklamni kino »Mars«. — Kavarnar Kri pež je vložil prošnjo, da bi smel 7.a kavarno pori biti tisti del Zvezde, v katerem stoji godbeni pn* ljon. Prošnja so jo odklonila, ker no gre, da bi po' jetai g. Krapež pologoma »okupirale kar celo Zve do. — Mestnemu knjigovodstvu se je dovolila likN docija računov v višini 623.0H4.92 K.
Nori meščani. Gremij je sklenil priporoči občinskemu svetu imenovanje meščanom brez tafc gasilcem F u rl anu Francu, Pe rt ek 1J u Antoi in Tomažiču Ivanu, ker delujejo žc 40 let k gasilci.
Stev. 7».
m
SLOVENEC, Дпе 8. aprila 1928.
Stran 6.
Vandnlizem v mestnih nasadih. Referent g. Hajnlč jo podal trpko poročilo o nekulturnem vandaliSnera postopanju ponočnjakov, kateri to ponovno ponoči uničili v Trubarjevem parku in na Bleiweisovi ccsU: nove nasade, drevesca, cvetice Ln aploh vse, kar jim pride pod roko. Na Bleiweisovi ceetl bo Blala nasajt::m mlada drevesca samo 16 ar. Grernij je sklenil naprositi policijsko direkcijo, naj varnostni organi najstrožje nadzirajo mestne nnav. e. Varnostnega organa, kateri bo zasačil ln aretiral kakega uničevalca mestnih nasadov ln mestnih naprav, je pripravljen magistrat nagraditi sa vsak slučaj s nagrado 100 dinarjev. — Podžupan dr. S t a n o v n i k je želel napravo nekaj aovih klopi v parku pred cerkvijo sv. Petra.
Otroška Igrišča. člani gremljn podžupan dr. B t a n o v n 1 k, dr. Lemež, K r e m ž a r, Tokan, dr. RollS ln Moškerc eo poudarjali nujno potrebo ustanoviti v LJubljani, posebno v predmestjih, več otroSkih igrišč, ki nnj otroke odtegnejo s
pohujšljive ceste na nadzorovana otroška igrišča • * •
Disciplinarna komisija uslužbence mestne obMne ljubljanske si Je izvolila za svoi-ja načelnika podžupana g. dr. Stanovnika. člani so za obč. svet djr. Lemež, Pire ln Makuc, za uslužbence ravnatelj Bebenik ln dr. Letnar.
Socialni vestnik.
a Socialno zavarovanje na češkoslovaškem. Češkoslovaško ministrstvo za socialno skrbstvo je dovršilo novelo o socialnem zavarovanju nameščencev, ki jo koncem tekočega meseca predloži parlamentu. Zavarovanje samostojnih oseb so izvrši posebej. Temelj novele tvori bolniško zavarovanje, tako da so osebe, ki so obvezane za bolniško zavarovanje, obenem podvržene zavarovanju za starost ln onemoglost. Organizacija zavarovanja se izvede temeljem bolniških blagajn.
s Brezposelnost v avstrijski Štajerski. Dne 31. marca je 15.352 oseb prejemalo brezposelno podporo, in sicer 12.596 moških In 3533 ženskih. V Gradcu samem išče dela 8864 moških in 2009 ženskih delavcev ter 783 moških in 304 ženske nastavljenke. Največja brezposelnost vlada v kovinarski,
Eimožni, rudarski, stavbinski in lesni stro-, dalje v oblačilni, goetllr^ki in 21 ilski obrti.
Cerkveni vestnik.
e Kriianska moška ia mlndeniška Marijina ilrnïba ima danes zvečer ob 6. uri redni mesečni cerkveni shod. Zaradi važnih naznanil za prihodnje dni je navzočnost vseh društvenikov nujno potrebna. Pri teiu shodu ae bodo otnanile tudi zadušne sv.
Traba da Fellerjev Elzafluid Zamorete povsod kupiti!
Ako se primeri, da Fellerjev pravi Blzafluid no morete kje dobiti, prosimo sporočite in tako) dobite sporočilo za Vam najugodnejše mesto, kje se prodaja
To je najboljše kar sem kedaj okušali
PTavi Fellerjev Elza-flutd kot dobrodejno sredstvo za drgnenjel Za udel Za vrati Za glavo I Za zobe! Za negovanje kožel Kot kos-metikum! Za negovanje usti V zimi! V letu! Pri tisoč priložnostih pokaže se blagodelujoč in bolečine lejšujoč, koristen ter mnogostran«ko uporabljiv. — Je veliuo močnejši in bolj delujoč kakor francosko žganie in najboljše sredstvo te vr^tel Nekoliko kapljic
adostuje, da tudi VI rečete:
1МИ1И1 «11111 — WMIIIII —!"■
To je najboljše kar sem kedaj okušal!
Skupaj ■ omotom ln poštnino stane 3 dvojn. aH 1 špec. stekl. 24 Din
12 n „ 4 „ „ 84„
24 - » A » - •»
36 „ „ 12 „ „ 208 ,, Kot primot:Elza-obltž zoper kurja očesa 2 Din in 3 Din; Elza mentolnl črtni ki 4 Din; Elza-âvedske kapljice za želodec 10 Din; Elza-zagorski prsni sok proti kašlju 9 Din; Elza-ribje olje 20 Din; Elza-voda za usta 12 Din; Elza koionska voda 15 Din; Elza-Sumski miriš za sobo 16 Din; Glycerin 4Din tn 15 Din; Lysol, Lysoform 12 Din; Klneškl čaj od 1 Din dalje; originalno Radikum francosko Sgatije velika steklenica 13 Din; Elza-mrčesni prašek 7 Din; strup ca podgana in miši 7 Din. Za razno a« omot In poštnina računata posebej.
Na te cene se računa sedaj še 5«/0 doplačila.
Naslovite natančno: Engen V.Feller, lekarnar, Stubica donja, Elzatrg šc 134, Hrvatsko.
maše po umrlih društvenlklh gg. Ravnikar, Dežman in Fajdiga.
o Marijina kongregacija sa mole ln
mladeniče pri sv. Jožefu ima danes ob pol 4. url popoldne ▼ evojl knpgregacijskl kapeli pri č. o. jezuitih svoj rodni shod.
Dijaški vestnik"
d Akad. Mar. kongregacija ima v sredo 10. t. m. ob 20. uri svoj redni sestanek v Akadem.
domu. Govori g. prezee.
Orlovski vestnik.
»Orlič« za meseca nprll ln maj (Stev. 7. in 8.) bo v kratkem Izšel v skupnem zvezku. Eazposlal se bo hitro po 15. dnevu tega meseca. Zato naj ga nihče prezgodaj ne reklamira. -- Uprava »Orlica«, Ljubljana, Ljudski dom.
Ljudski oder
Panes ob treh popoldan se predstavlja zad-uji« v MoSnJI sezljt «PASIJONt« (Trpljenje In smrt Jezusa Kristusa). Predprodaja vstopnic dano* od 0. ure dopoldan do začetka predstave v pisaral Ljudskega odra
Narodno gledišče"
OPERA.
Nedelja, 8. aprila: SEVILSKI BRIVEC. -Izven.
Pondeljek, 9. aprila: HASANAGINTCA. -
Red E.
Torek, 10. aprila: TOSCA. Gostovanje gdčne.
Slave Pirkove. — Red A. Sreda, 11. aprila: JANKO IN METKA. — Red B.
Četrtek, 12. aprila: RIGOLETTO. - Red E. Petek, 18. aprila: PLESNI VEČER. - Izv. Sobota, 14. aprila: CAROSTRELEC. — Red C.
Nedelja. 15. aprila: JANKO IN METKA. — Izven.
DRAMA.
Nedelja, 8. aprila: HASANAGINICA. Gostovanje g. Mihajla Markoviča, člana zagrebškega Narodnega gledališča. - Izven. Ponedeljek. 9. aprila: HASANAGINICA. Gostovanje g. Mihajla Markoviča, člaila zagrebškega Narodnega gledališča. - Red A. Torek, 10. aprila: SIROTA ANKA, spevoigra. Pevski zbori malih Slovenk. Prireditev «SpIoSnega ženskega društva«. Začetek ob pol 6. uri popoldne. — Izven. Sreda, 11. aprila: OTOK TN STRUGA. — Red C.
Četrtek, 12. aprila: OTHELLO- — Red D. Petek, 13. aprila: IDI JOT. — Red A.
V.»l-"W 1	ГИГЈII—«IV. '- HT- -.
Sobota, 14. aprila: OTOK Ш STRUGA. -Red E.
Nedelja. 15. aprila: Popoldne ob treh: UGRABLJENE SAB1NKE. - Izven. Zvečer ob osmih HASANAGINICA. — Gostovanje g. Mihajla Markoviča. — Izven.
Pondeljek, 16. aprila: HASANAGINICA. Gostovanje g. Mihajla Markoviča. — Red B.
Gostovanje operne pevke gne Hane Plr-
kovo v »Toscl«. Operna pevka slovaškega nerodnega gledališča v Bratislavi gna Hana Pirkova gostuje na ljubljanskem opernem odru še drugič v torek, due 10. t. m., v naslovni vlogi Pucclnijeve opore »Tosca«. Predstava en vrši za red A, ki ee edini nI dobil v tej sezoni »Tosee«. Da ne bo imel dveh zaporednih predstav, se Igra Ogrizovlčeva »Hasanaffinl<4w, napovedana za pondeljek, dM 9. t. m, za red E.
Koncih opernega baritonista g. Aleksandra Balabana, naznanjen za 3. aprila, je preložen in se vrši definitivno 17. aprila v dramskem gledališču ob 8. uri zvečer. Spored i« muzikalno veleznnimiv ter obsega operne orije in izbor modernih ruskih pesmi.
lz gledališke pl?»rne. Danes, v nedeljo, dne 8. t. m. gostuje 7 Ogrizovičevi drami »Hasanaglnlei« kot Hasanaga član zagrebškega Narodnega gledališča, g. Mihajlo Markovič. Predstava »Пз^апакчшсе« v pondeljek, dne 9. m, pri krteri gostuje tudi g. Markovič, se vrši r a «d E, ua kar se gledališko občinstvo posebno opozarja. — V opernem gledališču se poje v nedeljo, dno 8. t m. Rossinljeva komična opera »Seviljski brivec«.
»Janko 1 n Metka«, bajna igra v treh slikah, zložila Adelajda Wette, uglasbll Engel-bert Humperdlnck, poslovenil Mihael Mar-klč. 43 strani. Ce n a 8 D i n. — Libreti se dobivajo pri založnici v Zvezni tiskarni v Ljnb Ijanl (Wolfova ulica 1.).
Poizvedovanja.
Neka gospa je na veliko soboto od pekarlje Posaveo skozi Vegovo ulico in Zvezdo izgubila torbico, v kateri je bilo 400 K, dva mala ključa ln dragoceni biserni rožni venec. Najditelj naj vsaj ključa in rožni venec vrne in odda upravništvu »Slovenca«.
Našla se te rofna torbiia г manjšo, \ šoto denarja. Dobi se pri Amaliji Križiuan, Konjuška ulica štev. 1.
Prosveta.
pr Planike, allflmarnlčne pesmi. Za božič smo prejeli krnnnn Prerarlove pesmi, .za plrhe pa nam podnsta P. Hugolin ln E. Foehreiler prav lepe Marijine pesmi za mešani zbor, deloma za orgije. Na 11 straneh je deset pesmi, katerih bodo naši zbori tembolj veseli, ker so pesmi lahke, melodi-jozne, plemerite, a пч hlpermcderne. Vsnk zbor, ki je količkaj izvežban, jih zmore in jih bo vesel. Imera skladateljev, ki sta s to Izdajo svojemu glashenemu pobratinetvu dala dušek, utn nam porok za vrednost teh peaml, zatorej je vsaka daljna hvala odveč. Pesmi so lzdare kot mannekript ln imajo na naslovni strani lično podobo Smnmtške Matere božjs.
pr Operetni < libreti. -- »Janko 1 n Metka«. — Pravkar je Izšel 10. zrezek .Zbirke operetnih tn opernih tekstov in sleer
Po dr. M. Opekovi najnovejši knjigi
skrivnost"
— sedemnajst govorov o zakonn —
pridno posegajo ne le duhovniki, marveč tudi Inteligentni laiski krogi. Želeti pa ja, da pride čimprej v vsako našo boljšo hišo. Naročaji« jo v PRODAJALNI K. T. D., prej №ČMAN, v Ljubljani, za 16 (po pošti 17 in pol) Din. — Na razpolngo so tudi se vse druge publikacije istega avtorja po sledečih cenah: »BREZ VEKE« 5 (po poi»i f, in pol) Din. — »ZA RESNICO,- 8 (po pošti 9 in pni) Din. - >0 DVEH GREHIH« 10 (po pošti H in pol) Din. — »ZAćETEK ÏN KONBGc 14 (po pošti 15 ia pol) Din.
M « teor o iogično poročil o.
Mabliatia Î05 m c. tn.
u&b орнко- ?&Н .Л	mutev v mui	Tj.-riiju-itiater t C	l/rflur-ui literonu« » C	N*t>o, vetrov:	Уциау.-цо V ninfl
6. 4. 21 h	<82 7	64	1-8	Jasno s. vzh.	-
7.,* 7 1,	730 7	„	1-6	Jasno seve r	i
7. 4. 14 h	787-7	118	29 1	jasno глћ.	-i
UČENCA
JSF- M K» %t M
močnega, zdravega, poštenih starSpv. s primerno šolsko f7.obra7.ho, ne pod 15 let rtr.rega, SPREJMO TAKOJ v trgovini IGNAC ANDRASIČ, Kranj. Predstaviti se je osebno- 1951
V poslih odvetniške pisarne izveibanega
UIU ЏВД
takoj sprelmem. - Ponudbe t naznanilom
zahtevkov pod «ODVETNIŠKA PISARNA itev. 1930« na opravo »Slovcnca«.
зваБвттаташшлх.-.^сх, и i mu 1—iiiiiijiii lu
Ako še niste, pošljite naročnino!
Terezija in (Jnfon £ufman v Ribnici
3Itarija in 3°sip Grunfar v Kobaridu
njun sin
(ЈпЗгеј
imaîa časf javljati,
3a se poroči
njuna Hčerka
Justina
z gčlč. Susfino Grunfarjevo iz Kobarida.
z g. flnclrejem Cufmanom iz Ribnice.
Ribnica-Kobarid-Ljubljana, aprila 1923.
m brusača
sprejmem takoj v trajno delo; pogoj: večletna prakso. Stanovanje prosto, ncožcnjenl loiajo prednost. Plača po dogovoru. -Fr. MARTINEC, Ljubljana,' Pruli Bt. 8.
Dva dečka v 14 letu
lepega vedenja, Primorca, sa ielita ijinWff
ključavničarstva
ali kaj ellčnega. pri pdftenem. krščan« ekem mojstru, kjor hi imela stanovanje in hrano. — Pojasnila daje FR. PRINC. 1'oljčane, Štajersko.	1998
rpokojen oraim. okr. strazmojster, vešč slovenšSine in nemïïlno v govoru in pi-snvi, kot stavbni pisar, oskrbnik, hiSnifc ali rratar aH kaj primernega. — Dopisi na upravo lista pod cVPOKOJENEC:.
Vpokojenega uradnika
г znanjem srbohrv. jezike in cirilice za večjo obrt v Ljubljani 1S0EM. Pismene ponudbe z zahtevo plače pod «ENERGIČEN štev. 2005« na upravo «Slovenca;.
Fina šivilja
se priporoča ln izdeluje kostume, plašče in obleko po najnovejših krojih po zelo zmernih cenah. - Naslov pove upravništvo «SLOVENCA« pod žter. 600/1976.
Blagajničarke
sprejme takoj v večjo restavracijo. — Pismene ponudbe poci : «Blagajniiarka 2016« na upravo lista.
V vseh delih s svincem izurjeni
varilec svinca
IÔCE primernega mesta ali prevzame delo. — Ponudbe pod: H. F. 2006 na upravništvo «Slovenca«.
Ekspertni akademik
b prakso v vseh bančnih poslih, popolno« ma vešč slov., nem, srbohrv. ter tronc, trg. korespondence, kot knjigovodja smo-žen bilance, agilen, leli mesta v bančnem •avodu ali pri večjem podjetja. Nastopi takoj • Cenjene ponudbe na upravništvo «Slovenca« pod: <V. I. A. K.«
По1#1о dobro »»gojeno, mlit-UeMC do, SPREJMEM za posprav-Ijanje sob in k otrokom. — Naslov povedo v upravi «Slovenca« pod štev. 2010.
LAKI - BflRVC - FIRNEZ
FRANI O FOHUAC K. D. ZAGREB
Mesnlčka ulica Stev. 13.
Telefon 6-83.

Siren B.
-—*
SLOVENEC, вал 8. aprila MB.
Itev. TU
Posefnikom zagrebškega oelesejma
prlporoCamo, da ne pozabijo pogledati razstav niže označenih prvovrstnih nabavnih virov. Sejmskl oglasnik „IIVTERHEKLAM" d. d. ZAGREB, I lic« 21 ln JurJevslca 31, Telefon 1-73, 21-03.
Manufaklurno
CelkosloTalknya In Halljanikcga tovora po nejniajlh eanah
n«ca broj ». Fischer In Pollak, Zagreb. Borise«.
BUTONIA d (I Tovani& SnmboT, rolenlh io kovinskih izdelkov.
ZAQRËB, HorvaCanaka eeata 39. Telefon 18-98.
Izdeluje gumbe, glavnike, cevke za emodke in svalClco, okova
sa konjske opreme ln pohištvo, brivske potrebščina
Prevzema niroflll za ulivanje kovin, ponikljanje, pomadenje, varen Je, stlkanje, izteganje, vrezavanje, struženje.
Ropale stare kovine, medenino in pakfong.
maiN
имнпиммшшпштипмишти i
Main imovina
tkanine za pohištvo, pliša, sukna, gradla za rolete in modroce, strun, afriqua, peres za pohištvo, nadalje tudi vseh drugih potrebščin za tapetnike.
Velika izbira po tovarniških cenah.
Omerzo in drug
Zagreb
Petrinjska ulica 3, (na dvorišču). Telefon 21-83.
lMirni»!itmminin4Winiimimnirmii!nnnBinimHminimmnm«™< I
Veletrgovina 3 mami fakturnim blagom
Vrača frank
Bagteb, frankopanska ulica broj ć.
(Preje Tovornik, Srem.)
Generalno zastopstvo in skladišče tovarne Josef Wugner junior, Rdeča voda (Mâhrisdt Rolwasser).
Na Telmfni oddelek Sli.
Telefon 19—80
Vrvarsko blago Motvoz Vreče
Io drago kupite najugodneje prt
11
za promet konopnenlh izdelkov in vreč
Zagreb, Trenkova ulica &.

♦ f » » » * » » » ♦ ♦ » ♦ » » » »
„Elevator" d. d. za kemijsko industrijo
Zagreb, Kukovićeva ulica 30.
Tvornica kosmetike „ESH" ter lekarniških in tehniških proizvodov.
Specljalitete
I Eltoalor Kadlum a omouica. j | Eau de Cologne икд<! u tafrahTj
Generalna zastopstva i Parfumarlje Scberk, Berlin, New York,
amerikanski fflenfo iwln, žepni inhalator, obenem mlgren-krajon proti nahodu, glavobolu itd.
TehnlSki oddelek.
Pečatni vosek vseli vrst.
Proizvajanje v zadnji dobi popolno modernizirano. — Kvaliteta brezhibna in blago za 30%—40% cenejSe kot enako inozemsko.
♦ ♦
t
I ♦
♦o ♦
♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦
шшшхххшшшхшшхххх;
X
Ultcfl RaCkoga 0.	SejmiSSe:
Brzoj. naslov „Lixet". Telefon 17—38,
V lastni paiačl blizu
Zagrebškega velesejma.
01 5
u
ti
M
M
E
69
e
Tekstil d. d., Zagreb
Najbogatejše «kladISCe manufaktumega
blaga.
K
xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx!
Glavno skladišče M. B. Neumanna sinovi, Dvor Kralovi. Samoprodaja »Cosmos« tvornica švicarskih izdelkov, opala, etamlna v St. Gallenu.
Veliko skladtS8e Lllien-platna, Angleškega In Oeškega platna, hlafievlne ter cefira, kakor tudi garnitur za zastore ln drugih predmetov.
ï
ж n
n
S
Velika Izbira blaga za moSke In ženske
obleke.
S1 ■
S ■
■ ■ ■ ■
inajnovejši pomladni — in Mnt
9la Zagrebškem velesefmu qloiba v trgovskem paviljonu trot 302
v veliki itfiri dospeli pri tvrdki
f Mer i Шфкг - Zagreb
ôtofï ln platneno blago na debeio
(Prmdovičeva ulica 2 • Gelefon 26-56 - Qwfavke: âtofova Zagreb
Nai paviljoni
Pooodom II. zagrebškega ozorfinega oelesejma ве pozabite poseliti nas pao ljonl
Braća Vidakooić
Твоагпа Jeklenih In lesenih IzloZh, rolet oseke orste ter sonCn.h plaht, „BOSTW1CH" - mrel in oseb mizarskih m kllnCaoniCarsko-staobcnih Izdelkoo.
Posloonlca ZHGREB, lllca 40. Tooarna ZRGREB, LaSdnSCak.
Telefon 4-29, 23-19.
Oglejte si blago
tordke
J. Goreč
I SnhlSana PiWi Uublianske LJUDIJOlla, kreditne banke.
				
4 1 k i l i ki 1 k'i 1 l i	k. ki ki	i V ki ki	i K	k ..k il» iikilk. <!ki
Poselite bogato skladišče mamifakturnega blaga
veletrgovine
j Trtelon U38 I
C
Jurtllćeva ul. 7
]
гч n Г.Ч Г.Ч Г.Ч Г.Ч I г.ч г.ч ! г.ч I Г-I
%,'j 1ki I kj I wJ I ki I kV1 k*J	k'/ ' I «■
Àdïer, Bor o vie & Neusser - Zagreb
lami рмдриаи^^
шзезб
ir.' 'S'.'* '.'i'.' V VIV V VI 1 'Л 'Л I v Iv'/	v'/ »'iUVk i k ilk i!k",«lk*ilk'i|kVk i|k J
Btov. те.
8L0VENEC, Лпо 8. aprila 1928.
KUPIM SREDNJE
VELIKO -:-
v mestu ali na periferiji mesta Ljubljane. — Ponudbe pod: «RESEN KUPEC« na upravništvo «Slovenca«.
H|$0! ODDAM DVA KONJA
Bli au f.
za vožnjo, poldnevno ali celodnevno; cena nizka, vozovi razni. — Naslov pove upravništvo «Slovenca« pod Itev. 1080.
Malo hišo zsr.tt
kalom, v okolici Ljubljane, od železniški postaji. - Ponudbe pod A. H. 12 na upravniStvo «Slovenca«.
Pncoctvn 40 or4toT veUk0- A(h
rUdCOlTU bro obdelano, pol ure od železnice, i inventarjem vred sa 460 tisoč kron naprodaj. Je 6 poslopij v dobrem stana, goid zaraščen in njive obse-|ane. Več ee izve, če »e plie na naslov: cPoseetvo, Celje, hotel Evropa« in prl-lodti dopisnica za odgovor.
Lokal oddam v najem
na zelo prometnem kraju. — Ponudbe na upravo
lista pod «LOKAL«.
Trgovina.
Hifia z dobro vpeljano trgovino v industrijskem kraju na Štajerskem, ob glavni cesti, s zemljiščem, po zelo ugodni ceni NAPRODAJ. — Pojasnila daje: AnonČni zavod Drago Beseljak ia drag, Sodna nlica štev. 6.	•
Vsakovrstni vozovi
se izdelujejo, kakor eo tudi «talno ▼ «alogi pri MARTIN MALI, "dlar-
stve ia ličanje avtomobilov, Domžale. Sprejemajo se voeovi tudi v zameno in popravilo. Solidno delo I Cene zmerne I Zdruieni obrtniki: LoSar, Dragomelj, Mali, Kožar, Domžale.	1071
Pletilnl stroj štev. 7
TAKOJ PRODAM. — Poizve se na: BIMSKI CB8T1 0, П. nadstr., vrata 14.
Naprodaj Je damskl plašč
iz močne črne Rips - svile in OBLEKA iz črne, belo - pisane Liberty - svile, po ' ugodni ceni. — Naslov pove upravniStvo «Slovenca« pod štev. 8003.
Pristni tirolski lodni
za iportne obleke, solidno ln trpežno blago pri tvrdkl
i. U. SkibeniiiobljiR!!. Mestni trn it 18.
Enodružinska hiša
z lepim ograjenim vrtom NAPRODAJ takoj v Roiai dolini Ki 10« pri Harjaku.
Stanovanje prosto.	i960
Pisalne mize
b drugo pohištvo naprodaj prh ERMAN & ARHAR, mizarstvo, Sent Vid nad Ljubljano. 1913
Naprodaj Je
H ï IS J^l
v Ljubljani, Poljanska cesta St. 13, trinadstropna, z vrtom. — Več se poizve v pisarni odvetnika dr. D. MAJARONA ▼ Ljubljani, Miklošičeva cesta itev. 18.	2013
poSteno, snažno zanesljivo, sprejmem takoj. — Naslov v upravnlštvu «Slovenca« pod štev. 2000.
Kuharico,
Po nizki ceni PRODAM radi selitve še jako dobro ohranjeno "•C
pohištvo in posteljnino.
Ljubljana, Zaloška cesta št. 13, I. nadstr.
RADI POMANJKANJA :-: PROSTORA dve visoki, zlofljlvi garderobni omari, pripravni za trgovino in obrt, kompletno postelje, stoječ obešalnik in nizko omaro s predali. - 80DNA ULICA ST. 11/11.
Prodam
Dve stiskalnici
In več drugih potreščin za umetno ključavničarstvo PRODA KAROL SE-MRAJE, ključavničar, Šent Vid nad Ljubljano.	1894
A
SENTJANSKI PREMOGOKOP AND. JAKIL
h ■
*Wznanja vsem prijateljem in znancem, da je njegov zaslužni in dolgoletni obratovodja, gospod
Bičevnike
IZ PRAVEGA KOPRIVOVEGA LESA (Zflrgelholz), navadne gladke, polltirane, luksusne, pletene, težke (inrmanske) ii-deln|e ln nodi po primernih cenah
Prva jugosloT. tvornica tržaških bičevnikov OGRIN & PERIC, Laverca pri Ljubljani.
Industrijalci, pozor!
Prodam v Spodnji Šiški, tik glavne proge
stavbeno parcelo 2000 m2
za UGODNO CENO. Ponudbe pod litro: «PrillČna možnost sa izpeljave Industrijske proge« na AnonČni zavod Drago Beseljak ln drag, Ljubljana, Sodna nlica 6.
NAPRODAJ JB pred 17 leti zidana
krasna vila
t VELIKIM VRTOM v Ljubljani
za PRIMERNO CENO. Kupcu ie stanovanje, obstoječ« is 8 sob ln pritiklin, takoj na razpolago. — Ponudbe pod šifro: «TAKOJŠNO STANOVANJE« na AnonČni zavod Drago Beseljak, Ljubljana, Sodna aliea štev. 5.	1064
Sledove lile in cresio
zdravo tn suho, sploh aajboljše kakovosti, po vagonih, ima takoj oddati po brezkonkurenčnih cenah: MARIBOR, poštni predal štev. 41. 1819
„Koranit"
ajamčeno pravi asbestRl širil! zi kritje itrsh.
KORANIT ne premoči, ne odzebe, se ne lomi in ne trga, je popolnoma siguren proti ognju, toči in viharju, tehta na 1 m8 samo 12 kg, je neomejeno trpežen, je boljši kot rsi eterniti, je najboljša in najcenejša streha, ker ne potrebuje nikdar popravila.
Fran Hoievar
Žlrou Ica (^osîa) Ooranlsko.
Zajamčeno popravljene
Lokomobile
točno iz skladišč
Zagreb in Ljubljana
Woll-Lorai vsake velikosti.
Stabilne in vozeče
lokomobile Lokomobilni kotli Enoletno tvorniško jamstvo Prvorazredno generalno
popravljene Popolnoma preizkušene Kurljive z vsakim gorivom
BraćaFischsr
ZAGREB
Pantovčak 5
JETIKA!
Dr. Pečnik ordinira za jetlfne izven torka in petka vsaki dan v Št Jurju ob južni žel. pri Celju. Citajte njegove 3 knjige o jetiki.
PRODAM
prod 8 leti zidane, elegantne, komfortno
vilo z lepim vrtom
v Ljubljani. Kupcu celokupno stanovanje, obstoječo iz 7 eob ш pritiklin, meser.n hiaja ua razpolago. Ponudbe pod šifro: «SELITEV« as. Anončui zavod Drugo Beseljak io drog, Ljubljana, Sodna n). 6.
Mi situ
PRODAM enonadstropno vtli podobno hišo, pred 12 leti zidano, s clrca j000 m* obfinim vrtom ln malim gospodarskim poslopjem, 8 minut od Glavnega trga mariborskega oddaljeno, za nirJco ceno. Kupcu tekom 1 meseca stanovanje, obstoječe tz dveh sob in pritiklin, na razpolago. — Slike in drugI pogoji pri An. za». DRAOO BESELJAK In DRUG, Ljubljana, Sodna aliea šter. 3.
Velika Izbira
% \
a. SlHROVIC жМт K. soss
Ljubljana, Mtstni trg 15.
\l I I AUTO ! ï ï
BENCIN	PNEUMAHKA
OIIE	VSA POPRAVILA
MAST	IN VOZNIF.
Le prvovrstno blago in drlo po solid-hiti cenah umi*
JUGO-AUTO d. z o. z. v Ljubljani.
danes, dne 6. aprila, po kratki mučni bolezni preminul. t njim izgubljamo zaslužnega in vestnega uradnika, ki ga priporočamo v blag spomin. K r m e 1 j, dne 6. aprila 1923. - -
Ш
ilf ШШ I
ÉÉ
ввввзв
Maprod&j je kompletna garnitura parketnih strojev in oder za venecijansko žago,
po«
Zahvala.
Za dokaze iskrenega sočutja ob prerani smrti moje preljube, srčno ljubljene soproge, skrbne matere, sestre in tete, gospe
Fran Je Košak roj. žetko
in za mnogoštevilno spremstvo pokojnice na njeni zadnji poti, za darovane vence, se zahvaljuje vsem v svojem in svojih otrok imenu
žalujoči soprog KAROL KOŠAK.
30 ш 50 шш debeline.
Tovarna stolov Jos. Stadler, Ljubljana, Sodna ulica š . 11.
ÇiiQard Lfiie
Najhitrejši parnikl svuai. Direktna pol nlSka ln tovorna vožnja od
Hcunburga In Cherbearsa n Ашепко 'n Ciaarte
4 dimniki, 6'/, dnova, lastne kabtne r.* potnike III. razr. Potnike odvedo izkušeni uradniki do lufee ukrcaninter jim aato dragevjlje nudijo vsako pomof!. Pojasnila daje:
CUNARD LINE Glavno znstopetvo za Jugoslavljot Jugoslovanska bao»a d. d. JSagreb,
Glnvpo zastppstvo za Slovenijo:
m Stev. Ш.
Mlin naprodaj
trije pari kamnov, kompletna oprema na stalni vodi, z lepim stanovanjem, nn lepem ln prometnem kraju. — Naslov ч upravi «Slovenca« pod štev. 1994.
Enonadstropna vila
popolnoma renovirona, 7. vrtom, v sre^ dini Ljubljane, SE UGODNO PRODA. -Ponudhe nn poštni predal 126, Ljubljana I.	1937
- ГП,"'
[ie. Sle. Transatlantique Francoska linija
Najkrajša ln naJadobneJSa vožnja v Ameriko.
Havre-New York samo e cirai.
Glavno zastopstvo za Jugoslavijo: Slavenska banka d. 4L v Zagrebu.
VOZNE LISTKE ln tozadevna pojasnila dajoi
Ivan Kraker,
zastopnik ▼ Ljubljani. Kolodvorska nI lea It.
glase za vse časopise in za
velesejmske mednarodne izdale stenskih reklamnih načrtov
trgovsko-prometnih sredIK In kopallšl: Bleda, RogaSke Slatine In SuSaka, z žes&zniSkim omrežjem naše države, po osnutku Ing. Gregora 1er z odobrenjem pokrajinska uprave za Slovenijo, odd. za prosveto in vere, opr. it. 1029/23. v svrho razobeSanja po drlavnlh uradih In Šolah oskrbuje le samozaložba i
JOSO ZORtyAN, anončno in reklamno podjetje, LJUBLJANA
Gledallika ulica 2, nasproti Nar. opera,
kakor ludl Izrecno za ta pooblaiCenl zastopniki -akvlziterjl, s specljalnlmi pooblastili.
V» pravice prMrlsMl — NspliCita ume ni po$tnoUko»nl ritsn It. 13.S66 » LfuMjenl.


(Rrao 8.
SLOVENEC, Ane 8. aprffo ItK
Шт. m
Bremen-Неш York
Direktna zoeza ■ krasa nI ameriškimi vladnimi
Earniki. Neprc .osnl po nilobtiosH, Cisto« in pa Iz« orni oskrbi, nagla In oarna ladial
„ Oeorge Washington"	„America"
„Président Rooseveit" „Président Harding"
Z&ht.vajU podrobM pojasnil« ia brodar. list. 146.
UNITED STATES LINE
Generalno zastopstro u Jugoslavijo i
Belgrad, Paleta Beogradske Zadruge.
Podruiniea: Zadrnla» Zveia, Ljubljana.
Inserlrajfe n „Slovencu"!
Ill=lll=lll=lll=lll=lll=lll=ll!= Manufaktnrna trgovina
Josip Stopar
Lfublfana, Dunajska cesta 21.
=ll!=i!l=l!l=lll=E!lt=IIIEIIIEIII
pređpasalkov,
hlačevine.
modrotlska,
celliia,
klota,
razne podloge, Stolov, I. dr.
Prodam
stavbene parcele
▼ sredini ia na pertterifl mesta.
Ponudbe pod «UGODNA CENA« na An zavod Drago Beseljak ia drag, Ljubljana, Sodna ulica itev. 5.	1053
Poslušajte
Mn Ia upoiMtU si, it kipita rsSI taRkanskaga N kipa Arektaa ti ss]-»et|№ iveton|h turam suka«, mino, ctflr, platno, klala-vt»a, robca, ter cpleh no auniitak-tarna roba »aico-M]a « uletrgorlnl
Ctnlk »staj.
Krasno
posestvo
na periierij! mesta Ljubljane je pod zelo ugodnimi pogoji NAPRODAJ. Obstoji iz dveh enonadstropnih hiS з vsemi pritiklinaml. Dalje je prostorna trgovina s pisarno, oblirno skladišče, lep velik hlev, prostor ia spravljanje voz in sena ter nekaj vrta. Prostor zelo ugoden za kako večjo obrt. Naprodaj sta tudi posamezni hiSi. — Naslov povedo v uprav-ništvu «Slovenca« pod itev. 1962.
Eiatc^
gospodiTye
Théodolite, Tachymctre, civelacijsk« Instrumente, Planimetr«, Pantograle, nive-•ačne In traslrne letve, merilne trakove, libele, logaritmična računala, iablone za pismo, trloglaia, prismatična in druga precizna mer.la.
Risalna orodja, risalni stolovi; Aparate za svetlotisk, svetlobne, prozorne in druge tehniške papirje ima stalno ▼ zalogi:
Viliem Sequardt
delavnica za precizno mehaniko, LJUBLJANA, šelenburgova ul. 4 (na dvoriiču). — Vsa v stroko spadajoča popravila «e Izvrie točno in solidno!
ZM HHK1IP Bilfî
ia moške in Ženske obleke in perila
po najnt2ilb cenah
se priporoča tvrdka
R. miKLRUC, LJUBLJflNH
iilngarjeva aliea, Pred Škofijo itev. 3, Medarsna nilea.
Naprodaj! «oui HEG-motorli:
Motor za vrtilni tok 4 k. e. 220/380 volt za Din 7.6CQ--
220,380 ., „ „ 6.500-— 220/380 „ e „ 5.000-2.5L0-—
n ® n r n " II II
» Vt „ „ 220/380
» 0
t jermenico, tračnicami in zaganjafiem. V zalogi eo vse druge vrste motorjev in dinam. Elektromaterijal po najnižjih cenah.
Karol FlorjančlC, Celje, telefon St. 74.
Kolesaril pozor!
Oglejte si pred nakupom prvovrstna
Pucll In Waflenrad kolesa
pnevmatiko
najboljše nemške znamke, ter vse druge potrebščine po na,nižjih cenah pri tvrdki
IGN. VOK
21ТНИ
mm
je najbolj zdrava iti tečna tirana.
sPBISIfUSiTEf
TBUHRNFI
G-LINCE8&
Električni ofer&t. „
Najmodtrne];'. stroji.
BESIINIIIIBI

Lepenko Samot
dobavlja najcenejše '•C
F. Hočevar,
ŽIROVNICA-MOSTE.
Г
n
5 1 ГГ,1ЈСЕКлС,Е
PRCIE W HINTIC
JPTUJ
..'-■I.	'	. •'••»/*.	•	..	.	•	'	./.'.
' . •	-"•■ : v''v.'. •V-' vJ- .r:■;.. »
. . ''	Л ' -v
Siavenslsa banka 1 d., Zagreb
Podružnica: Ljubljana, Ss. Petra cesta ZV
DelnlSho glamico !n rezerss Din S0.QQ0.GC0"— ffloge Cez Шп IZS.COD.COđ
i. Beograd, Bjelovar, Brod n. S.,'Celje, Dubrovnik, Gornja Radgona, Kranj, Maribor, Murska Sobota, Osijek, Sarajevo, Sombor, Sušak, Šabac, Šibenik, Velikovec, Vršac.
Ekspoziture : Rogaška Slatina (vseziji), Škofja Loka,
Monošter (Baranja).
Agencije: Buenos Aires, Rosario de Santa Fe.
Hfilijacije: Slovenska banka, Ljubljana, Jugosla-venska industrijska banka d. d., Split, Balkan Bank r. t., Budapest, Vaczi utca 35, Bankhaus Milan Robert Ale-xander, Wien I. Augustinerstrasse 8.
Isvriuje vse banCne posle najkulantneje.
UGODNA PRILIKA!
Slavnemu občlnshm in cenjenim svojim odjemalcem vljudno naznanjam, da se vrši vsled preselitve trgovine
RAZPRODAJA
vsega manufakiurnega blaga po znatno znižan Ji cenuh.
Anton Schuster
Stritarjeva ulica 7.
Ljubljana, Sodna ulica 7.
Podružnica Novomesto, Slavni trg 73.
Mi salon in preoblikovalnica.
Barborit - Zavrtan
Unbljana -s- fia.estnl trg ?.
VeliVc laloji svilenih klobukov, stcrnnlkov Dinaliklh mndtlst la ntkft«.
Preobilico v a nje
jlimnlko» In moUlh Мекикм p« asjmoteniolllb uordh н nijalljfti »ensk, ter M
Wsteja *
lastni preoblllcovalnlcl.
Ceniki Sn proraćnnt na
vpogled
^BRAM ОЛн
Ceniki In prorafanl na
vpogled
I. PcBiC, Za$rcD PrcrađOTiCcia 9
Telefon Interarb.
Nailov za briojavke: KERAMIJA, ZAGREB. i7._ge.' Vzorno skladišča: PRERADOVICEVA UL. «.
Ploščice za oblaganje zidu Cevi iz kamenitnine — Keramitne plošče Glinaste peči — Vrati ca za peči — Štedilniki — Samot
Automobill
motorna kolesa, motorčki, pneumatlka „REITHOFFER"
po najnlljlh originalnih tovarnllklh cenah.
Telefon St. 4в1.
O, Žužek, Uubilasia, SscSna uiica 11.
nn
izdaja konzorcii »Slovcnca«.
Odgovorni urednik: Mihael Moikerc v LtublianL
Jugoslovanska tiskarna v LtublianL