Starši, odločite se v prid svojemu otroku. Prijavite ga za dvojezični pouk!
LETO XXXIII. — Številka 38
Poštnina plačana v gotovini Erscheinungsort Klagenfurt
17. septembra 1981 Cena 5.— šil. (7 din) Celovec	P. b. b.
Verlagspostamt 9020 Klagenfurt
Čemu popačena imena?
stran 4
Maturanti po Jugoslaviji
stran 3
Slab teden za SAK in DSG Sele
stran 8
EL Sele zahteva:
Telefon do zadnje hiše v Srednjem Kotu v Selah
Feldner zopet umival in čistil svojo organizacijo:
Proces na Dunaju preložen
Koroški hajmatdinst se boji °čitka, da je skrajno desničarska organizacija. Kot tako ga pojmuje študija »Rechtsextremismus in Österreich nach 1945«, ki jo je izdal avstrijski dokumentacijski arhiv leta 1979. Proti tej izjavi v omenjeni študiji je hajmatdinst vložil tožbo — razen njega so se tudi drugi močno napihnili in razburili ter dosegli, da so knjigo za-segli, a je pozneje z nekaterimi popravki ponovno izšla — in v ponedeljek je bil na Dunaju ponoven Proces zaradi žalitve časti v tisku, ^a obtožni klopi sta sedela Herbert Exenberger in avtor članka Kurt Langbein.
V posebnem članku je Langbein nakazal organizacijski spekter desničarskih organizacij; med vodilne desničarske avstrijske organizacije ®teje poleg Kameradschafts- in Turnerbunda tudi koroški hajmatdinst. Proti temu je torej nastopil KHD. Sam predsednik Feldner se Je peljal na Dunaj, da bi tam umi-Val in čistil svojo organizacijo. Zakopal ga je dolgoletni podpredsednik hajmatdinsta in predsednik Lnrichsberggemeinschaft dr. May-fr> Ki je pred kratkim praznoval 60-*etnico in mu je Kameradschaft/IV (združenje bivših SS-ovcev) poklo-nii° primerno darilo.
Eeldner je na Dunaju dejal, da pHD ščiti lastni življenjski prostor, ^ar pač po njegovem pomeni enot-n°st Koroške. Zanikal je sleherno Pr°timarksistično nastrojenje svo-Je organizacije ker, tako Feldner, So tudi SPÖ-jevci včlanjeni v haj-^atdinst. Zares blaga druščina in J^ti ne tako neumna argumentaci-
^daj je tudi jasno, zakaj je Feld-ner menil, da je hajmatdinst tudi lr|ternacionalističen.
Prav razhudil pa se je Feldner,
0	je besedičil o Slovencih. Če me-da je pristojna oseba za slo-
enska vprašanja, mu nočemo vze-' te igračke. Ve pa naj, da si bo-|. 0 usodo še vedno in zmeraj kroji-
1	sami. Zanikal je prispevek slo-onskih partizanov k osvoboditvi in
^Postavitvi demokratične Avstrije, ar so pokazala pogajanja za Av-'Jsko državno pogodbo, in trdil,
I a sl°venska gospodarska podjet-.. na Koroškem pačijo »etnično 'Ko«. Morda pa bi bila etnična 'Ka tedaj po volji hajmatdinstu,
če bi ljudje ne imeli dela in bi se izseljevali. Kaj pa, če bi potem te prazne vasi pokupil nemški kapital? Bi to bila prava koroška etnična slika? Morda bi tu napravili velika lovišča, kjer bi kot eksotična zvrst »homo carantanusa« skakalo nekaj koroških Slovencev?
Ideološko poreklo teh krogov morda dobro nakazuje to, da na eni strani močno udrihajo po partizanih, jim oporekajo vsakršno žrtev za novo Avstrijo, na drugi strani pa so srečanja in zbiranja bivših SS-ovcev v okviru Ulrichs-berggemeinschaft samo »harmlose Traditionspflege«, Steinacherjeva knjiga »Sieg in deutscher Nacht«, v kateri kar mrgoli antisemitizmov in protislovenskih izpadov in ki poveličuje »anšlus« leta 1938, pa očitno ni huda. No, tu smo mi popolnoma drugačnega mnenja.
Članstvo hajmatdinstovcev pri ANR, NDR in drugih nemškonacio-nalnih in rasističnih organizacijah za Feldnerja še ni vzrok, da bi jih zato pometal iz svoje organizacije.
Saj je njegov organizacijski šef inž. Stourac tudi član NDR in med tistimi, ki so bistveno podprli Burgerjevo kandidaturo za predsednika Avstrije, je KHD-jevski zaupnik iz Trga. In še bi mogli naštevati razne stike in povezave s temi in onimi organizacijami, časopisi. Tu naj samo omenim Deutsche Nationalzeitung.
Če hajmatdinst že ni reakcionarna organizacija, potem se vprašujemo, kako to, da ima zveze samo z reakcionarnimi društvi. Nikoli še nismo zvedeli, da bi bil hajmatdinst sam ali pa, po svojih zaupnikih, podprl solidarnostno gibanje za pravice manjšin v Avstriji, da bi podprl delovanje Amnesty international ali pa raznih drugih tovrstnih organizacij.
To so vprašanja, na katera bo hajmatdinst le moral odgovoriti. Zanikati pa tudi ne more stavka, zapisanega v »Ruf der Heimat« oktobra 1970: »Also hat die Geschichte in Kärnten noch keinen Schlußstrich gezogen. Sie zieht ihn unter zwei Völker nur, wenn eines von ihnen nicht mehr besteht.« Da ne bi kdo mislil, da so z »eines von ihnen nicht mehr existiert« mišljeni Slovenci! A, kje pa! Saj KHD zahteva, da dobijo
Slovenci tiste pravice, ki jim gredo.
Proces je bil preložen, ker naj nastopijo še nove priče.
»Mnenja sem, da potrebuje zadnji kmet v Selah telefonski priključek«, je poudaril v razgovoru z Našim tednikom dipl. inž. Horn-bogner s celovške poštne direkcije.
Nanj smo se obrnili zaradi številnih pritožb prebivalcev s Srednjega Kota, da namerava pošta potegniti telefonsko omrežje le do p. d. Travnika, in ne do gostilne Malle kot so to pričakovali. Poleg tega je bilo rečeno, da na celih 4 km ni več kot 10 interesentov za telefonski priključek ter da so prav na kraju ceste (800 m od Travnika do Malleja) še trije, ki so zaprosili za telefonski priključek.
Občinski odbornik EL v Selah, Hanzi U ž n i k nam je na vprašanje izjavil, da prizadeto prebivalstvo od poštne direkcije zahteva, da poskrbi, da se bo prenehala diskriminacija krajev, kjer živijo koroški Slovenci. Rekel je, da mu je znano, da so dobivali priključke tudi v krajih, kjer so bili le t r i j e interesen-
ti. Nerazumljivo je, da naenkrat to ne bi bilo več mogoče. Pozval je poštno direkcijo, naj pokaže v tem primeru kanček dobre volje, saj bi bilo možno še ceneje graditi in so-uporabljati drogovje KELAGA.
Dipl. inž. Hornbogner, ki smo ga konfrontirali s problemi prebivalcev Srednjega Kota, je priznal, da so še pred leti gradili telefonsko omrežje povsod tja, kjer so bili vsaj trije interesenti, da pa so »prišla z Dunaja ostrejša navodila« in da je sedaj potrebnih 7 prosilcev. Poskusil je zadevo omiliti s pripombo, da je še vse v teku.
Zares še ni prepozno. Prepocen pa bi bil izgovor, da so včasih sicer mogli graditi telefonska omrežja k trem interesentom, da.danes to pa ni več mogoče. Včasih so namreč povezovali po večini bogate kmete na zgornjem Koroškem in vplivne vikendaše. Sedaj so prišli na vrsto revnejši koroški Slovenci ob robu Karavank. Pa menda zanje •ne bo veljalo slabše izhodišče ...
Slovenski lutkarji so te dni naštudirali na Rebrci nove lutkovne predstave. Kmalu bodo otrokom na podeželju pokazali novo lutkovno predstavo, spet se bo začela nova sezona. Slovensko lutkarstvo na Koroškem je staro že nad 30 let. Začetnika »te stroke« sta bila duhovnika Vinko Zaletel in Janez Rovan. Po drugi svetovni vojni, leta 1950 sta uspela uprizoriti na bolj ali manj preprost način, lutkovno predstavo »Pavliha«. Nekoliko pozneje je Peter Sticker s »Hudobnim graščakom« napravil korak naprej. S sodobnejšo tehniko je lutke prikazal na drug način. Bolj
organizirano, za širšo publiko se je pozneje začel ukvarjati z lutkarstvom g. Vrane. Na žalost se je to delo sčasoma zanemarilo in končno popolnoma zamrlo. Leta
1973	je gostovalo na Koroškem Mariborsko gledališče in uprizorilo lutkovno predstavo. Spet se je »ogrelo« nekaj ljudi za tako vrsto gledališča. Tako je leta
1974	ustanovila Krščanska kulturna zveza skupno s Koroško dijaško zvezo lutkovno skupino — KDZ LUTKE MLADJE. In omenjena skupina uspešno nadaljuje svojo pot.
Lutkarji, ki so večinoma dijaki Zvezne gimnazije za Slovence,
žrtvujejo svoj prosti čas, da lahko potem, ko so jo naštudirali, predstavo ponesejo med naše otroke, ki sicer slovensko besedo in »slovensko lutko« vidijo le redkokrat. Otroci pridejo tako v neposreden stik z »gledališčem«.
Izreden uspeh lutkarjev KDZ je »obrodil«: za lutkarstvo so se pričele zanimati druge skupine, tako da je bilo na posameznih seminarjih po več skupin, ki so vsaka naštudirala svoj komad. Na žalost so tri skupine prekinile svoje delovanje. Na letošnjem seminarju (lutkarjev in dramske skupine) na Rebrci pa se je družina spet povečala.
2/politika
MIHAZABLATNIK, MAKSZDOVC:	(21. del)
Kmet v stiski
Poceni strojenje kožuhov
(Fell gerben)
Način strojenja, s katerim lahko vsakdo predela živalsko kožo v lep, uporen kožuh! Prednost tega strojenja (impregni-ranja) ni samo, da si prihranimo nekaj stotakov, tudi da se izognemo strupenim kemijskim spojinam, ki nastanejo pri »normalni« predelavi kože, (saj kemikalije že tako ali tako močno obremenjujejo naše okolje). V kratkih točkah navajam potek strojenja ter za to delo potrebne stvari (snovi):
• Odrto kožo najprej z jedra-stim milom (Kernseife, npr. milo »HIRSCH«) umijemo.
strani enakomerno namažemo z raztopljenim, težkotekočim je-drastim milom. Nato nataknemo kožuh na lesen kol in ga obesimo za sušenje (ne na sonce).
•	V primež (Schraubstock) pripnemo ostro, nekoliko okroglo železo (lahko vzamemo veliko sekiro), nanj pa nataknemo kožuh (gladka stran), da usnje lahko postane belo.
•	Večjih koncev kože ne odtrgamo, marveč jih odstranimo s plovcem (Bimsstein) ali s smirkovim papirjem (Schmirgelpa-pier).
Takoj bom preizkusil novi način strojenja!
•	Nato vzamemo 1 kg galuna (Alaun) — kali-aluminijev disul-fat KAL (S04) 2,5 kg soli ter ju razstopimo v 10 litrih vode. O-čiščeno kožo damo nato v raztopino. (Navedena količina raztopine zadostuje za predelavo več kož!).
•	Kožo pustimo 10 dni v raztopini. Vsak dan moramo kožo premešati ter nategovati, da ostane prožna. (Zaradi visoke koncentracije raztopine temperatura ne sme preseči 18° C).
•	Enajstega dne vzamemo kožuh iz raztopine in ga na gladki
• Kosmato stran kožuha dobro skrtačimo (durchbürsten). Razcefrane dele kožuha pa odrežemo.
Prednosti:	Izognemo se
vsakršni obremenitvi okolja, katero povzroča običajno strojenje. Vrhu tega so s takim strojenjem povezani le izredno majhni stroški (galun 1 kg ok. 100.— šil., sol 1/2 kg ok. 15.— šil.).
Hibe: Pri umivanju (če je kožuh umazan) odstranimo tudi sredstvo za strojenje (Gerbmittel), kar pomeni, ka moramo kožo ponovno strojiti.
TEDNIKOV KOMENTAR
TEDNIKOV KOMENTAR
Koliko je vredna napisana beseda, koliko je vreden zakon? Koliko še sploh velja in šteje kar nekateri, kot kaki prav spretni me-šetarji, ponujajo kot najboljšo robo. Redno znova se privijajo ušesom mamljivi zvoki in glasovi pa z zlatimi obljubami vabijo Slovence v tako imenovani manjšinski sosvet. Če boste tam, pravijo, se vam bo odprlo.
Koliko je pravzaprav vreden Zakon o narodnih skupnostih, ki je po izjavah stvariteljev najboljši zakon v varstvo kake narodne manjšine sploh. Jasno je, da bi tak varstveni zakon moral na do-
ločenem ozemlju zaobseči vsa področja javnega življenja, od napisov preko šole in uradov do organov javne varnosti in državne obrambe. Nič, kar šteje k javnemu življenju, ne bi smelo biti izvzeto. Seveda bi tudi listine, kakor npr. med drugim rojstni in poročni listi, morale biti dvojezične. Jezik »zavarovane« narodne skupnosti bi se kajpak moral upoštevati tudi v potnih listih.
Koliko torej je zares vreden ZNS, vsaj tam, kjer bi moral veljati? Občinski odbornik in frakcijski vodja pliberške Enotne liste, Mirko Kert, je zahteval v pismu Zveznemu ministrstvu za no-
Trostrankarski pakt —	pritajena	i
»dokončna rešitev« slovenskega
vprašanja?	•
Letošnji Oktobrski tabor bo v soboto, 10. oktobra, ob 14.30 v • Kulturnem domu na Radišah.	$
V	nasprotju s protimanjšinskimi tradicijami 10. oktobra se Ok- •
tobrski tabor od svojega začetka zavzema za sporazumevanje med £ narodnostmi, za sporazumevanja na osnovi priznavanja pravic slo- £ venske manjšine. Z raznovrstnimi prireditvami v raznih krajih Ko- • roške še predvsem okoli 10. oktobra postavlja zoper protimanjšin- • ski politiki in nastopa za pospeševanje dvojezičnosti. Lanskoletna £ osrednja prireditev v Celovcu je bila dosedanji	višek.	£
Tudi v petem letu veljavnosti Zakona o narodnih skupnostih ni J moč zapaziti bistvene spremembe manjšinske politike pri deželno- • zborskih strankah in pri KHD. Samo zelo kratko — ob razgovorih • februarja letos — se je zdelo, da so stranke pripravljene za brezpo- £ gojne pogovore z zastopniki manjšine o odprtih problemih. Kmalu £ nato pa so se stranke vrnile na staro manjšinsko politiko, ki ji je * tristrankarski pakt skupni imenovalec. Politični pritisk na Slovence • se je povečal in stereotipno ponavljajo zahtevo, da naj Slovenci • vstopijo v manjšinske sosvete. Stranke naprej vztrajajo pri zakonu £ o narodnih skupnostih, ki v členu 7 avstrijske državne pogodbe za- { jamčene pravice Slovencev teritorialno in vsebinsko bistveno okr- • njuje, in nimajo nobenega interesa, da bi pospeševale manjšino. •
V	teku razveseljivega izboljšanja dobrososedskih odnosov med • Avstrijo in Jugoslavijo zastopniki strank sicer vedno poudarjajo po- £ membno vlogo dialoga in sporazumevanja, vendar doslej ni nobe- * nih dejanskih znamenj, da bodo besedam sledila ustrezna dejanja. • Nasprotno: reševanje nujnih vprašanj — dvojezična predšolska • vzgoja v otroških vrtcih, razširitev slovenskih radijskih oddaj, uved- £ ba slovenščine kot obveznega predmeta itd. — spet in spet odla- J gajo. Tako pa podpirajo asimilacijo in razkroj manjšine. Razen te- * ga se je bati, da na tej osnovi pripravljajo še druge okrnitve manj- • šinskih pravic, predvsem na vzgojnem in šolskem področju.
Zato hoče Oktobrski tabor letos opozoriti na to pritajeno »do- £ končno rešitev« slovenskega vparšanja. Zato bo tudi še naprej • opozarjal na nespremenjeno neugodni in zapostavljeni položaj slo- • venske manjšine. Oktobrski tabor hoče spodbuditi ojačeno raz- • pravljanje in razmišljanje o možnostih rešitve iz tega položaja. V £ okviru letošnjega tabora se bomo posvetovali o možnostih dvoje- £ žične vzgoje in razpravljali o obravnavanju problematike 10. okto- ® bra v šolah. V kulturnem programu pa bodo nastopili med drugim • umetniki iz Južne Tirolske in kulturne skupine drugih manjšin.
Dobimo se torej na Oktobrskem taboru na Radišah!
•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••
Nova enciklika o delu — Delo naj služi človeku
Pred dnevi je Vatikan izdal socialno encikliko, »Laborem exercens« papeža Janeza Pavla II. Enciklika je izšla ob 90-letnici prve cerkvene socialne enciklike »Rerum novarum«, ki jo je izdal tedanji papež Leo XIII. Sedanja enciklika temelji na vseh dosedanjih socialnih enciklikah. Vključuje pa delovne pogoje in spoznanja sedanjega časa.
Papež v njej izjavlja, da naj delo služi človeku, ne sme odvzeti človeku njegove časti. Človek ni produkcijsko sredstvo, pa naj si to velja za
ta ali za drugi svetovnonazorski sistem. Produkcijska sredstva niso zgolj zasebna lastnina posameznikov oziroma sistemov, ampak naj delavci soodločajo tako o delu, kot naj so soudeleženi tudi pri dobičku podjetja. Papež potrdi pravico štraj-ka in pravico organiziranja v sindikatih.
Tudi ta enciklika, podobno kot prejšnja, »redemptor hominis« postavlja v središče človeka. Ne samemu sebi odtujeni človek, ampak človek, ki bo nekoč našel nazaj k sebi, ki bo našel smisel življenja.
tranje zadeve, da bi bil kraj, kjer stanuje, zapisan v potnem listu v obeh deželnih jezikih. Vrhu vsega so za Nončo vas, po nemško Einersdorf, izpolnjeni vsi po sedanjem zakonu veljavni pogoji.
V Zveznem ministrstvu za notranje zadeve so Kertovo prošnjo odklonili. V pismenem odgovoru se sklicujejo na stališče urada zveznega kanlcerja, da »javnih listin, kot je npr. potni list, ni mogoče izdati v slovenščini ali dvojezično«. Višek pa je naslednja ugotovitev urada zveznega kanclerja: »Dvojezičnosti v tem primeru ni prepovedal noben urad; marveč ona po zakonu sploh ni predvidena, ker se raba slovenščine poleg nemščine kot uradnega jezika nanaša po ZNS sicer na odnose med stranko in oblastjo, ne pa na izdajo potnih listov.«
Torej nov dokaz, da je vse, kar se tako lepo sveti in bere, le za zunaj, da pa za lepo fasado ni nič posebnega. Tem bolj tehten je dokaz, ker ga je dal sam urad zveznega kanclerja. Le kako tam usklajajo take omejitve, tako dis-
kriminacijo z določili člena 7 Avstrijske državne pogodbe iz leta 1955?
Jasno je, da ob taki uzakonjeni diskriminaciji tem bolj uspeva uradna diskriminacija. Krščanska kulturna zveza namerava letos 15. novembra spet prirediti revijo mladinskih zborov. Pokroviteljstvo so že obljubili minister in vicekancler Fred Sinowatz, predsednik NSKS Matevž Grilc in namestnik koroškega deželnega glavarja Stefan Knafl; deželni glavar Leopold Wagner je odklonil, ker še ne ve, če bo utegnil priti na koncert. Primeren kraj bi bila dvorana v velikovškem gradu (Neue Burg). Doslej še ni znano, da bo letos občinska dvorana za slovensko prireditev odprta.
v
Oemu torej vabila v sosvet, kjer se bo menda vse uredilo, ko pa se je izcimilo povsem očitno, koliko velja ZNS v konkretnem primeru, ko se utegne ob velikovškem primeru znova pokazati, kako plitve in plehke so uradne izjave pa trditve, da je ni, diskriminacije. Odpoved deželnega glavarja pa je tudi jasen odgovor.
»Poljska živi od izposojenega denarja - to je bistvo vseh problemov«
Po svečanem ustoličenju v Gnieznu, nadškofiji, ki slovi kot zgodovinska prestolnica poljske katoliške Cerkve, je poljski primas Jožef Glemp posul nekoliko pepela na ogenj, ki ogroža stabilnost poljske družbe. Sindikat in državne voditelje je pozval k sožitju. Poljake pa k delu, češ da bodo najhujši časi gospodarske krize šele prišli in da se bliža zima ter številni problemi z njo v zvezi. S temi besedami je Glemp ponovno potrdil prizadevanje Cerkve, da bi s svojo močjo ublažila naostreno ozračje med Solidarnostjo in vlado oziroma partijskimi voditelji.
Po kongresu neodvisnega sindikata, med katerim so delegati zahtevali demokatične volitve, referendum o vladnem zakonskem osnutku v zvezi z uvajanjem delavskega samoupravljanja ter pozvali delavce vzhodnih držav, naj ustanavljajo svobodne sindikate, vsi pričakujejo sklepe in ocene vlade, ki gotovo ne bodo mile, saj zahteve sindikata presegajo ožje področje sindikalnih vprašanj in se vedno bolj skušajo uveljavljati tudi v politični ureditvi države.
Po vsej verjetnosti se bo sestal politični urad CK PZDP in ni izključeno, da se bo nato v kratkem sestal CK z namenom, da izdela enotno linijo v odgovor na nepopustljive zahteve sindikata. Med tem sestankom naj bi tudi emargi-nirali tiste člane CK, ki so do sedaj zagovarjali odprtost do Solidarnosti. Opazovalci nadalje domnevajo, da se bodo delegati devetega kongresa PZDP v primeru, da v CK ne pride do jasnih stališč, ponovno zbrali, kot jim omogoča novi statut.
Lech Walesa in drugi vidni predstavniki Solidarnosti pa so na tiskovni konferenci v Gnieznu ponovno spregovorili o kongresu in o hudi gospodarski krizi, ki ne kaže ugodnih znakov. Walesa je spet zavrnil obtožbo, češ da je prav sindikat kriv, da je na Poljskem stanje tako hudo. »Poljska že deset let živi od izposojenega denarja in tu je bistvo vseh problemov,« je dejal sindikalni voditelj, ki je nato opozoril Poljake, naj ne slepo zaupajo v vodilne državne kroge, ki so sindikatu »že veliko obljubili, a malo-katero obljubo tudi izpolnili«. Walesa je nato utemeljil potrebo po močnem in centralističnem vodstvu Solidarnosti, ki mora izdelati načrt, da bo Poljska živela s svojim denarjem. Walesa je tudi izjavil, da bi Solidarnost morala biti zgolj sindikalno gibanje, to pa ni mogoče zaradi sedanjega položaja v državi. Marian Jurczyk, član sindikata v Sczeczinu, je Walesove besede potrdil z izjavo, da »Poljska ni revna dežela, ampak slabo vodena država«. Po konferenci je Lech Walesa, kljub hudi angini, nepričakovano odpotoval v Varšavo, kjer se bo udeležil zasedanja parlamentarne komisije, ki je zadolžena za sestavo novega sindikalneg3 zakona.
Veliko vznemirjenja je v Varšavi sprožila vest, da kljub odločitvi sodišča, da izpusti na začasno svobodo tri člane KPN, ki so obtoženi protisocialistične dejavnosti, bo trojica morda ostala v zaporu, kolikor je državni tožilec prijavil priziv-Ob tem velja spomniti, da so njim v prid priredili številne gla' dovne stavke in protestne shode po vsej Poljski.
Kongres Solidarnosti v Gdanske je povzročil najbolj masivno ih ostro kampanjo, ki jo je kdajkoli prej Sovjetska zveza naperila pro41 sindikatu.
17. septembra 1981		ozadja/3
		
Kultura je važen del narodnega življenja koroških Slovencev. Da se večina koroških Slovencev tega dejstva zaveda, o tem pričajo številne slovenske kulturne skupine, ki rastejo kot gobe po nalivu.
Kraj, kjer se slovenske kulturne skupine učijo, vadijo itd., je komenda na Rebrci.
V mladinskem domu na Rebrci je pretekli teden imelo kar pet skupin svoj seminar; lutkovna skupina Koroške dijaške zveze, oder mladje Koroške dijaške zveze, lutkovna skupina iz Šmihela; na novo sta se priključili odrska skupina SPZ in lutkovna skupina iz Dobrle vasi.
Pod strokovnim vodstvom režiserjev iz Slovenije postajajo lutkovne in odrske igre vedno bolj zrele za nastop na odru.
Režiser »odra mladje« Koroške dijaške zveze je letos bil zopet Franci Končan. Skupina bo letos zaigrala igro »Hodi de bodi ali dve vedri vode!« Končan je dejal, da je izbral to igro prav iz razloga, ker zahteva veliko telesne in igralske ekspresije. Igra je sicer zahtevna, ker pa so v skupini skorajda sami talenti, ki že igrajo leta skupaj, bo ta igra igralcem kot tudi publiki prav gotovo všeč. Končan tudi pravi, da se je skupina razvila zelo pozitivno. Namreč ne igra kar je napisano, ampak kritizira, spreminja itd. tako, da se nazadnje ne igra igra, ki je v tekstu. Vsebina igre je, da človek le najde srečo v delu in doseženem, ne pa v bogastvu in ugodnostih. Premiero »odra mladje« KDZ pa Končan pričakuje v novembru.
Lutkarji Koroške dijaške zveze pa bodo drugo leto praznovali 10 let aktivnega kulturnega dela. Devet let že hodijo mladin-
ci po podeželju in žrtvujejo svoj prosti čas za otroke, ki jim slovenska beseda le ni tako blizu, kot bi morala biti. Devet let tudi že sodeluje Tine Varl s to skupino. Zvesti režiser jih letos uči dve igri, ki pa sta skombinirani v eno — »Lutke strička Jurčka — o kužku Rihardu« in o »Rdeči kapici«.
Tine Varl ima vedno spet težave z izborom igralcev. Večina »starih zajcev« na lutkovnem področju je namreč zapustila skupino. Nekateri bodo študirali, drugi pa imajo poklicne opravke. Od lanske skupine sta ostala samo dva igralca. Kljub temu pa je Varl zadovoljen. Čudi se nad marljivostjo mladih igralcev in je prepričan, da bodo predstave ravno tako kvalitetne, kot so bila prejšna leta. Mladi igralci — novinci — so se hitro vživeli v skupino in tudi v režiserju so kmalu našli prijatelja. Igra, ki je zaokrožena z glasbenimi vložki je kombinaci-
ja lutkovne in odrske igre. Pred paravanom namreč tudi nastopi igralec, ki daje gledalcu občutek, da se tudi za lutkami skriva človek in, da ima igra tudi pedagoški smisel.
Že tretje leto sodelujejo na seminarju tudi lutkarji iz Šmihela. Kakor je »motor« lutkovne skupine Grilc dejal, je navdušenje za tak način odrskega delovanja v Šmihelu zelo veliko. Mnogi so hoteli sodelovati, toda le nekateri so lahko šli v ko-mendo. Režiser šmihelske skupine pa je Saša Kump, pravijo mu tudi režiser s pipo. Igra se bi naj imenovala »Pravljica o polomljeni lutki«. Mladi igralci pa so se pritoževali, češ da to ni pravi naslov in so ga kar spremenili v »Ringringaraja«.
Na vprašanje, če ima Saša dovolj ljudi za igro, je odgovoril: »V Šmihelu lutkarjev ne zmanjka. Igra pa je namenjena predvsem najmlajšim. Igra nagovarja otroke, to se pravi, da morajo
Jože Vozny in njegova skupina pri bralnih igrah.
Režiserji, vodja mlad. centra Poldej Zunder in Nužej Tolmajer pri pomenku.
otroci odgovarjati na vprašanja ,lutk‘, tako ne bodo le pasivno sedeli v klopeh, ampak aktivno sodelovali. Poleg tega je ta igra tudi neke vrste slovenski pouk. Otroci se bodo lahko vživeli v igro in bodo tudi mnogo odnesli.«
Lutke delajo Šmihelčani sami. Na podolgovati miži so lepili, šivali in barvali. Blago za lutke jim je podarila tovarna »Topšport« v Pliberku.
Ker so igralci z navdušenjem pri vajah in je igra precej lahka, Saša Kump računa s premiero že konec oktobra.
Letos je moral Bojan Čebul prevzeti novo skupino, lutkarje iz Dobrle vasi. Lansko leto je vadil z Ziljani, ki pa se letos na žalost niso udeležili seminarja.
Štirje igralci iz Dobrle vasi pa bodo letos zaigrali igrico »Tobi-ja«. Igrica ima zelo globoko vsebino. Jazbečar, katerega zunanjost je nekoliko nenaravna, se hoče nujno spremeniti.
Gre v živalski vrt in si tam nadene razne telesne dele drugih živali, dokler se ne spremeni v pošast. Nazadnje pa le uvidi, da si najlepši in najboljši, če ostaneš takšen kakršen si.
Dve deklici sta celo zraven, ki sta se šele v šoli naučili slovenščine. Kjer je volja je pač tudi uspeh. Do Rebrce pa ima režiser izredno dober odnos, ker je to kraj kulture in delavnosti. S premiero pa računa ob začetku novembra.
Druga skupina, ki se je letos priključila seminarju, je odrska skupina Slovenske prosvetne zveze. Igralci so po večini iz Bil-čovsa in so bili zbrani okrog režiserke Sonje Ban. Ban režira skupno z Jozitom Voznyjem »Velinček z lune«. Igralci, ki se že dobro med seboj poznajo so rekli: »Rebrca je kraj, kjer lahko najbolje izvedemo svojo nalogo, da se naučimo neko igro. Domače vzdušje in prijaznost domačinov vsekakor dobro vpliva na naše delo. Čeprav leži Rebrca nekje v zadnjem kotu, pa tu nikakor ni dolgčas. Zrasli smo v družino, ki se zna tudi zabavati.« Posebno funkcijo na tem seminarju pa ima Mira Mi-jačevič. V prostem času mladih igralcev z njimi telovadi in dela skupinsko gimnastiko, tako, da se ti sprostijo. Kajti ure in ure intenzivnega dela izmučijo vsakogar.
Zablatnik in Tine Varl pri delu.
Maturanti po Jugoslaviji
Že devetnajstič so se maturantje Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu podali na maturitetno potovanje po Jugoslaviji. Tudi tokrat so bili gostje Republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo. Devetdnevna ekskurzija je trajala od 24. avgusta do 2. septembra. Maturantje so imeli na svojem potovanju tudi izredno dobra vodiča — dr. Klemenčiča in dr. Logarja. Organizacijski del je prevzel »Kompas«.
Potovanje nikakor ni bilo zgolj zabava, čeprav tudi ta ni bila prikrajšana. Smisel potovanja, ki ga lahko imenujemo »potujoči seminar«, je bil spoznati, Jugoslavijo, državo matičnega naroda, spoznati jugoslovansko gospodarstvo, geografijo, geologijo, a tudi jugoslovanske družbene, verske in nacionalne probleme.
Ker je letošnja skupina obse-9ala kar 63 maturantov, je bila na sporedu nekoliko »krajša« Proga po Jugoslaviji.
V poznih urah v ponedeljek, 24. avgusta 1981, sta avtobusa Prispela v glavno mesto Jugo-slavije, v Beograd. Kljub temu, da je tema zakrivala slikovitost tega mesta, je morje luči dalo spoznati, da je to milijonsko mesto in da je to važno promet-
no vozlišče evropsko-azijske trgovine. Šele drugi dan, ko je sonce obsevalo nebotičnike in številne spomenike tega mesta, smo spoznali, kaj človeška volja zmore. Kljub temu, da je bil Beograd za časa druge svetovne vojne strašno bombardiran, je prebivalstvo po teh grozotnih časih v upanju na bodočnost zgradilo mesto, ki se na vsak način lahko meri s katerimkoli drugim milijonskim središčem.
Za maturante je bilo seveda zanimivo spoznati predvsem južne kulture in muslimansko vero. Ta možnost jim je bila dana v Sarajevu, kraju, ki je bil »posredno« povzročitelj prve svetovne vojne. Številne mošeje, ki so simbol muslimanske vere, so vzbudile pri udeležencih maturitetnega potovanja veliko zanimanje. Presenetila jih je predvsem globoka vera muslimanov. Sredi starega mesta so maturantje od časa do časa videli čudovite stavbe najnovejše arhitekture. Iznajdljivost tamkajšnjih arhitektov in njihov čut za lepoto tem stavbam nikakor ne dajeta priokusa, da so črne
ovce med belimi in da ne spadajo v staro mesto. Nasprotno, te stavbe se čudovito vključujejo v lepote starega mesta.
Na Koroškem marsikdo juž-njake istoveti z »umazanimi ne-človeki«. Maturantje so se lahko prepričali, da velja ravno nasprotno. Čistost, ki so jo doživeli tudi v mestu in predvsem v hotelu, jih je vsekakor presenetila. Južnaška glasba pa je marsikoga zapeljala, da si kozarčka vina ni ogledal le od zunaj.
Potovanje z avtobusom ter pestri program sta udeležence precej izmučila. Zasluženi oddih so našli v Dubrovniku. Nakopali so se v hladni morski vodi, imeli pa so tudi možnost, da so si ogledali staro mesto Dubrovnik, mesto, ki ga lahko imenujemo muzej.
Tudi rimska zgodovina je imela na tem »študijskem potovanju« svoj prostor. V Splitu si je skupina ogledala palačo rimskega cesarja Dioklecijana; razmeroma dobro ohranjena in deloma tudi restavrirana palača priča o izredno dobri arhitekturi
Rimljanov. V palači, tam kjer je bila Dioklecijanova grobnica, je tudi najmanjša katedrala sveta.
Ena najlepših točk izleta, gotovo pa najbolj slikovita, so bila Plitvička jezera. Marsikomu je bilo žal, do je že prej »zastrelil« zadnje centimetre filma. Jezero za jezerom, prelepi slapovi slikajo to pravljično pokrajino. Plitvička jezera so 1949 proglasili za narodni park. Na eni strani vidiš jezero za jezerom, na drugi pa pusti kras, ki je dal že marsikateremu slovenskemu pesniku navdihov za pesnitve, če pomislimo npr. samo na Srečka Kosovela.
Maturantje so videli prekrasne pokrajine, mesta, itd. Najbrž nihče izmed njih ne bo več imel priložnosti, da bi si Jugoslavijo tako temeljito ogledal in vrhu tega še s strokovnim vodstvom.
Nikakor pa se niso zadovljili samo z vizualnim delom potovanja, hoteli so imeti tudi razložene različne verske, gospodarske in nacionalne probleme. Aktualno vprašanje je seveda bilo Kosovo, problem, katerega se koroški časopisi preradi po-
služujejo, da očrnijo jugoslovansko državo. Zanimiva je bila razlaga dr. Klemenčiča. Vzrok trenutnemu položaju so tudi napačne investicije denarja, ki je pritekel na Kosovo. Tamkajšnje vodstvo je namreč nova podjetja popolnoma avtomatiziralo, kar je povzročilo, da je del prebivalstva z inteligenco vred, brezposeln. Na takih tleh se je razvilo nezadovoljstvo, iz njega so izbruhnili neredi in nemiri.
Na potovanju se je tudi obravnavala novejša zgodovina Jugoslavije. Maturantje so namreč obiskali tudi koncentracijsko taborišče Jasenovac in spoznali krvavi čas druge svetovne vojne, ko so oportunisti morili brate in izdajali svojo domovino. Partizanska borba, ki je bila maturantom prikazana na zelo toleranten način, je omogočila, da je Jugoslavija, čeprav je bilo ogromno žrtev, prispela do cilja, do svobode.
Zadnji dan so maturantje preživeli v Ljubljani, kjer jim je bila dana možnost, da so se gostitelju najprisrčneje zahvalili.
Tudi avstrijski konzul dr. Weiss je sprejel maturante na avstrijskem konzulatu. Svoje goste je pozdravil v lepi slovenščini, kar je marsikoga nadvse prijetno presenetilo.
4/domače vesti
ROMARSKO POTOVANJE V LURD
od 24. septembra do 2. oktobra 1981
Prijaviti se je treba najzadnje do 1. 9. na naslov:
P. Jakob, župnišče Lipa, 9220 Vrba, ali osebno pri vratarju kapucinskega samostana v Celovcu, Waaggasse 15, ali na Dušnopastirskem uradu, Viktringer Ring 26, 9020 Celovec.
Cena: vožnja, vsa prenočišča in
hrana skupno okrog 4700.— šillin-gov.
Nameravamo obiskati tudi znameniti samostan Montserrat v Španiji.
KULTURNOZGODOVINSKI OGLED IN OBISK GREBINJSKEGA KLOŠTRA TER KRČANJ
v nedeljo, 20. septembra 1981 Zbirališče: ob 14. uri v Grebinjskem kloštru
Vodi: dr. Marijan Zadnikar, umetnostni zgodovinar
Prireditelja: Prosvetno društvo v Velikovcu in Katoliška prosveta
ODKRITJE SPOMINSKE PLOŠČE PETRU KRAJNERJU NA ZELENICI Prireditelja: SPD Borovlje in Slovensko planinsko društvo Celovec Zbirališče: V nedeljo, 20. septembra 1981, ob 10. uri na južni (jugoslovanski) strani ljubeljskega predora v gostišču »Kompas«
Ob 10.30 uri odkritje spominske plošče s kratkim kulturnim sporedom.
Za to priložnost bo vozila sedežnica.
OKTOBERARENA OKTOBRSKI TABOR
na Radišah pred kulturnim domom
V soboto, 10. oktobra 1981, ob 14.30 uri
Igra »IZJEMA IN PRAVILO« (Bert-hold Brecht)
Prireditelj: SPD »Bisernica« v Celovcu
Kraj: Dom umetnikov (Künstlerhaus) v Celovcu
Čas: petek, 18. 9. 1981, ob 19.30 uri Gostuje Klub slovenskih študentov z Dunaja
POHOD PO GURAH Prireditelja: SPD »Bilka« Bilčovs in SPD »Gorjanci« Kotmara vas Čas: nedelja, 27. septembra 1981 Odhod bo ob 8.30 uri od gostilne Mežnar v Kotmari vasi. Pot nas bo vodila iz Kotmare vasi v Brde (Vrde), od tam se bomo napotili preko Karovca (tam bo krajši oddih, poskrbeli bomo za pijačo) na Pleši-vec, kjer se bomo ustavili v gostilni pri Niemetzu (Toplicarju). Ljubitelji domačih krajev prisrčno vabljeni!
VESELICA GORJANCEV Prireditelj: SPD »Gorjanci« Kotmara vas
Kraj: gostilna Puschnig v Šentkan-dolfu
Čas: sobota, 3. 10. 1981, ob 20. uri Za ples bodo zaigrali »FANTJE IZ PODJUNE«
KONCERT
Prireditelj: Moški pevski zbor »Kralj
Matjaž« v Libučah
Kraj: dvorana Schwarzl v Pliberku
Čas: sobota, 19. 9. 1981, ob 20.00
uri
Nastopajo: moški zbor »Fran Berne-ker« iz Slov. Gradca, mešani oktet »Lokvanj« iz Vojnika, moški zbor »Kralj Matjaž« iz Libuč
SLAVNOSTNI KONCERT OB 75-LETNICI USTANOVITVE Prireditelj: SPD »Dobrač« na Brnci Kraj: Kulturni dom na Brnci Čas: nedelja, 27. 9. 1981, ob 20.00 uri
Sodelujejo:	mladinski ansambel
SPD »Dobrač« na Brnci, tamburaški orkester SPD »Jepa-Baško jezero« iz Loč
Trio Korotan in oktet SPD »Danica« iz Šentvida v Podjuni, Gemischter Chor Ledenitzen.
Prisrčno vabljeni!
Prejšnjo soboto je bila skupina jamarjev v dolini Kočne, kjer je katastrsko zajela dve jami. Pred leti že so samopašni »jamarji« z rešpe-tinom zagledali v Kopi neko vdolbino in jo takoj vpisali v kataster kot Kaltenberger Halbhöhle. Seveda ti gospodje niso nikoli bili v »jami«, ampak so jo, kot že povedano, samo z daljnogledom določili, jo povrhu napačno lokalizirali in ji dali popolnoma tuje ime. Podatki se niso ujemali z dejanskim stanjem in zato smo v soboto morali gor, jo prvič zmerili ter tako popravili podatke v katastru. Jama ima sedaj pravo ime »Kopa«. Je zelo težko dostopna, kajti pot po gozdu se že vleče kot kurja čreva. Potrebna je skrbna priprava ter ustrezna oprema, sicer ne prideš v skalovju nikamor ne. Od daleč reži ogromna luknja kot peklensko žrelo, ko pa prideš do nje, imaš pred sabo nekoliko večjo skalno vdolbino, podobno pokonci postavljenemu ptič-
Kotmara vas
Kakor že prejšnja leta je SPD »Gorjanci« iz Kotmare vasi tudi letos priredilo izlet za sodelavce in prijatelje društva, tokrat na Gradiščansko. Glavni cilj izleta je bil ogled pasijonskih iger v St. Marga-rethnu; te igre prirejajo vsakih pet let od maja pa do septembra meseca; letos so se spomnili tudi šestdesetletnice, odkar je Gradiščanska pri Avstriji, prej je bila namreč del Ogrske. Pasijonske igre so ena velikih turističnih zanimivosti Gradiščanske.
Uprizarjajo jih na prostem, v starem rimskem kamnolomu peščenca; iz tega kamna so sezidali na Dunaju npr. Štefanovo cerkev in razne stavbe ob dunajskem Ringu. Ker so igre na prostem, je predvsem potrebno, da je nebo milo.
Od vsega začetka so imeli srečo, zaradi slabega vremena ni še odpadla nobena prireditev. Obe zadnji letošnji prireditvi sta bili v soboto, 12. in v nedeljo, 13. septembra. Sobotne predstave o trpljenju Jezusa Kristusa se je poleg Kotmirčanov udeležila še ena slovenska skupina s Koroškega, in sicer romarji iz Kaple ob Dravi, Šentjanža v Rožu in Sveč. Obe skupini sta se pripeljali s Sienčni-kom.
Seveda je bil obisk Gradiščanske povezan z ogledom kulturnih in pokrajinskih znamenitosti;
DAN ODPRTIH VRAT V TINJAH v nedeljo, 20. septembra 1981, ob 14. uri.
Ob tej priložnosti je tudi odprtje razstave umetniških del 1. slikarskega tedna v Svečah.
Nastopajo: moški zbor iz Sveč pod vodstvom prof. dr. Antona Feiniga in ženski oktet z Obirskega pod vodstvom ravnatelja Valentina Po-lanška.
Igra »Izjema in pravilo« (Berthold Brecht)
Prireditelj: SRD »Žila« na Zilski Bistrici
Kraj: Kulturni dom na Zilski Bistrici Čas: nedelja, 20. 9. 1981, ob 14.30 uri
Gostuje Klub slovenskih študentov z Dunaja
MLADINSKA REVIJA »POKAŽI KAJ ZNAŠ!«
Prireditelj: Slovenska prosvetna zveza
Kraj: Kulturni dom »Danica« v Šent-primožu
Čas: nedelja, 20. 9. 1981, ob 14.30 uri
Otroci iz občin Dobrla vas, Škoci-jan, Železna Kapla in Žitara vas sodelujejo kot pevci, recitatorji in glasbeniki. Vmes bo zaigral pop-ansambel »Jadagani«.
jemu gnezdu. Jamo smo zmerili, določili njene posebnosti in pritrdili aluminijasto tablico z imenom Kopa ter številkami. To pomeni, da je odslej jama pravilno in pravno registrirana. Sestop pa je še bolj težaven kot pristop in zahteva kar precej alpinistične prakse. Skala je krušljiva, oprimki so nezanesljivi in iz varnostnih razlogov smo uporabljali vrv in kline. Šele pozno ponoči smo prispeli v Celovec.
Nekaj pa je vsekakor treba pripomniti: v naših gorah ni malo jam. Mnoge od teh so v katastru, ne da bi jih kdajkoli kdo zmeril ozi-
razumljivo je, da je bila za gorjance najbolj očarljiva ravnina, ki odpre pogled v širno, v neskončno daljavo, tudi gradiščansko vino je bilo zares dobro, od kulturnih znamenitosti bi bilo treba omeniti predvsem Haydnovo cerkev in grad plemičev Esterhazyjev v Železnem.
Kakor vse prijetno na tem svetu je tudi ta izlet prehitro minil. Iz zamračene Koroške se je vila pot v soboto na sončno Gradiščansko, kjer je bilo zares toplo, čim bolj se je avtobus v nedeljo bližal Koroški, tem bolj se je kisalo vreme. Pa vendar, vsi so bili veseli, ko so bili doma, pa hvaležni šoferju, ki je zanesljivo vozil, in Hanziju Waschni-gu, ki je imel izlet na skrbi.
Velikovec
»Od Havžarja do Havžarja«, pod tem geslom je priredilo naše društvo minulo nedeljo krožno vožnjo s kolesi, ki se je je udeležilo nad 20 kolesarjev — in to sama mladina!
Proga je vodila od pd. Havžarja v Štriholčah do pd. Havžarja na Ovšenici — pa ne mislite, da brez ovinkov! Nasprotno, naredili smo veliko rido preko Vovber, Grebinj-skega kloštra, proti Rudi, kjer smo se ob poti v Podgori ustavili za kratek počitek pri družini Rosen-zopf. Tam smo bili prijazno sprejeti in pogoščeni. Pot smo nato nadaljevali ob vznožju Lisne gore po labodski cesti in preko sv. Neže dosegli naš cilj — pd. Havžarja na Ovšenici.
Gospodinji obeh havžarjevih domačij sta nam tu pripravili kar bogato pojedino. Ta nam je po tej
premagani progi res dobro teknila, posebno še, ker smo jo pridno zalivali z limonado.
Na prostornem havžarjevem dvorišču smo nato še zaplesali Kolo, zapeli nekaj pesmi in se po prijetnem kramljanju porazgubili na naše domove.
Zdomcu prodam stanovanje v Ljubljani, komfortno, s telefonom in centralnim ogrevanjem! Ponudbe na telefon: (030-61) 559 950.
roma bil v njih. Nosijo naenkrat popolnoma druga imena, kakor jih uporabljajo domačini. Iz Kope npr. so tuji in neodgovorni jamarji napravili Kaltenberger Halbhöhle. Tem ljudem je vsako objektivno registriranje in pravilno poimenovanje deveta briga, oni delujejo iz popolnoma sebičnih motivov — da so le tudi imensko v katastru. Če podatki ustrezajo resnici ali ne, jim je menda malo — ter v smislu ponemčevanja in potujčevanja naših ledinskih, krajevnih in gorskih imen. To gnusno politiko potujčevanja in ponemčevanja poznamo že od nekdaj. Naj omenim samo
Ta prvi naš kolesarski izlet je ob prekrasnem vremenu odlično uspel in vsakomur je lahko žal, ki se našemu povabilu ni odzval.
Na tem mestu velja naša zahvala podjetju Sienčnik — Šturm, ki nam je brezplačno stavilo kolesa na razpolago, kot tudi našemu učitelju A. Pruntschu za vsestransko podporo in sodelovanje.
Za nedeljo, 20. septembra, pa vas vse od blizu in daleč vabimo na severno stran Drave na ogled Grebinjskega kloštra in sončnih Krčanj.
Sele
Pred leti so Selani pozidali novo cerkev in farno dvorano. Načrt je napravil dipl. ing. Janez Oswald, profesor na Slovenski gimnaziji. Božja hiša se čudovito sklada z naravo in okolico in tvori s staro cerkvijo krasno enoto. Stara farna cerkev, posvečena sv. Urhu, je odslej služila priličnim obredom. Zob časa se je ni izognil in jo je precej načel. Zato so se domačini odločili, da jo popravijo in namenijo njene prostore še drugim namenom. Sele nimajo mrtvašnice in po dogovoru med cerkveno upravo ter občino bo stranska kapelica služila tudi kot mrtvašnica.
Trenutno dobivlja stolp nov omet in pri temeljih polagajo delavci drenaže, tako da vlaga ne bo več mogla škodovati staremu zidovju. Cerkev bodo znotraj in zunaj popravili.
V	načrtu je še temeljito popravilo pokopališkega zidu. Ob tej priložnosti naj še omenimo, da je prav tako zelo posrečeno popravljena in obnovljena pietä pri pokopališkem zidu. Skulptura spominja na Slovence, padle v boju proti nacizmu.
Kazaze
V	nedeljo, 30. avgusta, sta sklenila v naši farni cerkvi v Kazazah zakonsko zvezo Zalka Komar iz Ka-zaz in Jakej Sitter iz Šentjakoba v Rožu. Jakej zaključuje študij gospodarskih ved na univerzi v Linzu. Zalka pa že več let poučuje kot strokovna učiteljica na gospodinjski šoli zavoda šolskih sester Šentpeter pri Šentjakobu v Rožu, kjer se je šolalo in se še šola tudi nekaj naših deklet. Oba sta sodelovala pri cerkvenih zborih svojih rojstnih župnij in pri šentjakobskem mešanem pevskem zboru »Rož«. Med slovesno peto sveto mašo je izvršil poročne obrede naš župnik Florijan Zergoi, ki je poleg neveste in domačinov z veseljem pozdravil ženina in njegove sorodnike kot drage znance, saj je bil v svojih prvih duhovniških letih pet let kaplan v Šentjakobu v Rožu. Obema se je lepo zahvalil za vse,
primer Vrtače pri Slovenjem Plaj-berku, ki so jo nacionalistični alpinistični krogi prekrstili v »Deutscher Berg«. Zakaj, čemu, je jasno. Oni hočejo vcepiti našim krajem, če jim to že drugače ne uspe, vsaj z imeni nemški značaj. S tem pa škodujejo vsem poštenim jamarskim in alpinističnim kolegom, far-bajo urade in vnašajo v deželo nemir in zdraho. Zato menimo, da je to velika nesramnost in ponoven dokaz, da nemški »Drang nach dem Süden« še zmeraj živi.
Kaj pa, če bi drugi narodi začeli potujčevati nemška ledinska imena? Kako so se razburjali prav ti šovinistični krogi, ko je Vittorio Tolomei poitalijančil nemška imena gora in vasi na Južnem Tirolskem. Kvasali so nekaj o »Kulturraub«, očitali Italijanom, da jim nič ni sveto, sami pa delajo isto.
Zato še enkrat vprašanje: komu naj služi potujčevanje in ponemčevanje naših slovenskih imen????
kar sta storila dobrega za svoji rojstni župniji, in jima zaželel v svojem imenu in v imenu vseh navzočih obilo božje sreče v medsebojni zakonski ljubezni na novi skupni poti.
Veselo ojsetovanje v gostišču Juena so olepšali pevke in pevci mešanega pevskega zbora »Rož«, ki so pod vodstvom svojega pevovodja Lajka Milisavljeviča zapeli novoporočencema venček naših lepih pesmi in jima želeli vse najboljše. Obilo sreče! Čestitkam se pridružuje tudi uredništvo NT.
Ferdinand Kolednik umrl
V svoji hiši v Podgorjah je v ponedeljek, 31. avgusta 1981, umrl dr. Ferdinand Kolednik. Rodil se je leta 1907 v Mariboru. V družini je bilo več otrok. Eden od njegovih bratov je prav tako kot on sam postal duhovnik.
Ferdinand je kot študent in bogoslovec študiral v samostanih trapistov, kjer se je naučil francoskega jezika. Pozneje je prejel za številne prevode iz francoščine zlato kolajno Francoske Akademije v Parizu. Svojo novo mašo je pel leta 1932 v Mariboru. Nekaj časa je deloval
kot kaplan v Tinjah. Leta 1938 je moral bežati, pričela se je doba njegovega romanja po širnem svetu. Bil je v Kanadi, v deželah Južne Amerike in drugod. Po 2. svetovni vojni je deloval med begunci v raznih taboriščih. Naposled je kupil v Podgorjah hišico in se tam naselil. Bil je izredno nadarjen in deloven človek.
V slovenski kulturni in literarni zgodovini pa bo živel še naprej kot izvrsten poznavlec pisatelja Jurčiča. Prevedel je izredno veliko del slovenskih pisateljev v razne evropske in afrikan-ske jezike in celo v kitajski jezik. Rajni Ferdinand Kolednik je vložil v to svoje delo vse svoje življenje, svoje talente.
Deželni šolski svet in knjižni monopol
Pod gornjim naslovom ste objavili v Našem tedniku dne 27. avgusta kritič-ne pripombe o učnih knjigah za koroške dvojezične šole. Ker je seznam knjig v tem članku nepopoln, navajam Celotno ponudbo slovenskih oziroma dvojezičnih učnih pripomočkov.
Za prvo šolsko stopnjo je na voljo "Naša začetnica«, za drugo in tretjo šolsko stopnjo imamo kot čitanko "Naš novi dom« in kot jezikovno knjigo uPorabljamo »Jezikovne vaje in slovni-ca«. Ta knjiga je aprobirana za drugo d° osmo šolsko stopnjo. Avtor vseh toki knjig je Rudolf Vouk. Za »Jezikov-ne vaje« velja pripomniti, da je to edi-na učna knjiga na avstrijskih ljudskih šolah, ki je aprobirana kar za sedem šolskih let! Praktična uporabljivost ene same knjige skozi domala vso šolsko dobo je prav gotovo vsaj dvomljiva, če-Prav trdijo na deželnem šolskem svetu, da so »alle erforderlichen Lehrbücher vorhanden«. Kot slovarček uporabljajo Janka Kotnika »Langenscheidts Uni-varsal Wörterbuch Slowenisch-^autsch, Deutsch-Slowenisch.«
Za stvarni pouk je v akciji brezplač-n'h šolskih knjig na drugi šolski stop-ni' mapa »Rund ums Haus — Okoli naše hiše« in za tretjo šolsko stopnjo je na razPolago mapa »Unsere engere Hei-d?at — Naša ožja domovina«. Tudi ta dva učna pripomočka je s pomočjo so-aiavcev sestavil in izdal Rudolf Vouk.
vašem članku navedeno »Zweispra-dige Sachkunde« od novega šolskega e,a dalje ne bodo več uporabljali.
Valje je Rudolf Vouk skupno z raj-nJm Luko Kramolcem pripravil še »Mla-lna poje — pesmarico za koroško Radino«, ki je odobrena za 2. do 8. °lsko leto. V tem slučaju tako obširna dPfobacija ni problematična, ker vse-. die pesmi za mlajše in starejše šoiar-
šolski list »Mladi rod«, katerega iz-Jia konzorcij dvojezičnih učiteljev, S tJZi kot edino čtivo na 4. šolski stop-nH in kot dodatno čtivo v vseh drugih razredih. Učenci 4. razreda ga dobijo dotom finančnega urada brezplačno, er za nje ni čitanke. Naročniki vseh 0stalih razredov pa ga morajo plačati. ['Pomniti je treba, da je prosvetno mi-'strstvo pred leti brez opozorila in tu-1 orez utemeljitve ukinilo podporo, ka-! r° ie ta list prej dobival skozi deset-v la- Nastale finančne težave bodo pri-pJle nujno do ukinitve lista, ki je izha-40 let, če si gospodje na Dunaju ne ^mislijo. Tudi Mladi rod je dolga leta zPsjal Rudolf Vouk.
d Vrzi torej Vaša trditev, da ima Ru-n°hf Vouk nekak monopol za izdajo uč-knjig za slovenski del dvojezične s°e’ sa/ je izdal dosedaj tri knjige n.rn’ tri pa s sodelavci. Drugih avtorjev dei^ Vzr°Nih ne bomo razpravljali, vsaj °ma moramo priznati, da se do nedavnim tudi nihče drugi ni u/PNal s pripravljanjem slovenskih II PPikov. Neizogibno je v taki situaci-gSevPda, da nosijo vse navedene knji-a Več ali manj močan oseben pečat ,,°ria in, da so tako do gotove mere
formirane.
^ ^saj lepotna napaka pri vsej proble-'ki slovenskih učbenikov pa je aVfV°’ da ie gospod Vouk ne samo le°r Piovenskih knjig, ampak že nekaj žen UC*i predsednik komisije, ki vlo-„o 6 manuskripte ocenjuje za prosvet-gg Ministrstvo in tako praktično odlo-$o/<Vem> katera knjiga se bo smela na ja f UvesN in katera ne. Da je funkci-§ * o Plodovitega avtorja nezdružljiva anr^p'i0 Predsednika in sploh člana Čilnaciiske komisije, je na dlani. Zna-že/n- le na Primer dejstvo, da se »de-Jes' Spiski svet« v članku »Der Lan-trebC^Ulraf Himmt Stellung« brez pote n otire9ne v skupino učiteljev, ki je jezikred leti vložila v oceno manuskript sku °Vne kni'9e za drugi razred in to Pa h'110 iavno diskvalificira, namesto ' Puvai uradno tajnost.
m^Nev, da je na razpolago dovolj uč-Prži	za dvojezično šolstvo torej ne
vensk	danes manjkajo sodobne slo-
3 ra 6 kn''9e za jezikovni pouk v 2. in 0pa^du ljudskih šol, ki bi vsaj delno katerih^316 vzorn'm nemškim knjigam, dvan- 'e na 'zd'ro za vsak razred po zbir^a,St' Pr'Praviti bi bito treba vsaj brkija ■ str°kovnih izrazov za pouk vadn'^3	bi bilo treba na novo
0 za 4. razred ali vsaj na prede-
lavo obstoječe. Pripraviti bi morali posebne učbenike za tiste šolarje, ki slovenščine ob vstopu v šolo sploh ne obvladajo.
Vzorno rešeno je edino vprašanje slovenskih, odnosno dvojezičnih knjig za verouk. Založba Družbe sv. Mohorja je v kratkem času izdala »Veroučne knjige« za vse razrede ljudske šole, katere odgovarjajo vsem zahtevam sodobnega pouka. Seveda so na tem področju pogoji čisto drugačni.
Tudi za jezikovni pouk na glavnih šolah je še mnogo potreb. Menda se marsikaj pripravlja in smemo pričakovati, da bodo učitelji, ki so na delu, kmalu uspeli.
Pisec uredništvu znan
K šolskim knjigam
V številki NT z dne 27. 8. 1981, je trdilo uredništvo NT pod naslovom »Deželni šolski svet in knjižni monopol«, da so za osnovnošolske učence, ki so prijavljeni k dvojezičnemu pouku, na razpolago samo naslednje slovenske učne knjige: »Naš novi dom«, izdal Rudolf Vouk; »Jezikovne vaje in slovnica«, priredil Rudolf Vouk; »Zweisprachige Sachkunde«, tekst R. Vouk, ilustracije M. Srienc. Potem pove slavno uredništvo NT: »Dovolj jih je. Pa pika. Morda pa ne?«
Moram vam sporočiti, da jih ni dovolj in da jih je nekaj več, namreč za 1. šolsko stopnjo »Naša začetnica«, izdala delovna skupnost pod vodstvom Rudolfa Vouka s sodelavci: Terezija Laus-egger, Johan Millonig, Fridrih Srienc, Fridrih Tauschitz, Herman Velik in Jožef Wigoschnig; za 2. šolsko stopnjo »Zweisprachiger Sachunterricht — Dvojezični stvarni pouk: Rund ums Haus — Okoli naše hiše«, nemški del Piuk-Draxl-Odreitz, slovenski del Rudolf Vouk ob sodelovanju Ludmile Mohar in Irene Žele; za 3. šolsko stopnjo »Zweisprachiger Sachunterricht — Dvojezični stvarni pouk: Unsere engere Heimat — Naša ožja domovina«, nemški del Piuk-Draxl-Odreitz, slovenski del Rudolf Vouk in še sodelavci Andrej Božič, Ludmila Mohar, Simon Strugger, Fridrih Srienc, Jožef Wrulich in Irena Žele. V tej zvezi moram omeniti, da od vas imenovana »Zweisprachige Sachkunde« ni več v uporabi. Nadalje se uporablja v okviru akcije brezplačnih šolskih učnih knjig Langen-scheidtov nemško/slovenski — slovensko/nemški slovar od 3. šolske stopnje dalje. Od 4. šolske stopnje dalje je učencem na razpolago slovenska pesmarica »Mladina poje«, izdala Ru-
dolf Vouk in Luka Kramolc. Na 4. šolski stopnji se uporablja namesto čitanke »Mladi rod« kot izrecno nadomestilo na željo »Mladega roda« samega.
Ne bi bilo noben problem, tudi za 4. šolsko stopnjo izdati berilo. Potem bi pač »Mladi rod« tudi na tej šolski stopnji bil samo dodatno čtivo. Za problem »Mladega roda« ni rešitev sprejem v brezplačno akcijo šolskih knjig, za kar pa je pristojno finančno ministrstvo. Primanjkljaj pri »Mladem rodu« je pri današnjih cenah večji kot bi bil ves izkupiček iz cele naklade. Problem se pa ne reši z napadi na šolsko oblast na Koroškem. Ravno tako ste precej krivični, ko mene v zahvalo zato, da sem kot učitelj in pozneje kot nadzornik pisal deloma sam, deloma s sodelavci potrebne slovenske učne knjige ter skoraj 20 let bil pristojen za »Mladi rod« in me indirektno imenujete monopolista na tem področju. Nihče v preteklosti in sedaj ni branil ljudem pisati manuskripta za slovenske šolske knjige. Pač pa bi, če bi jemal mnenje uredništva NT resno, meni moralo biti žal, da sem toliko svojega lastnega prostega časa skozi leta zapravil za dejavnost, ki jo uredništvo NT tako v nič spravlja in vidi v enkratni zavrnitvi nekega skromnega manuskripta za neko slovensko učno knjigo vse — samo to ne, da je bil tisti manuskript zaradi očividnih pomanjkljivosti v prvem postopku zavrnjen od pristojne komisije. Ko že tako poudarjate pomen učnih knjig: zakaj pa drugi v preteklih dolgih letih niso pisali knjig? Če bi se bil jaz ne potrudil, bi ob začetku brezplačne akcije za šolske knjige bilo pač tako, da bi si država največ prihranila — ker bi učencem ne bilo treba knjig, ki jih ni, dajati na razpolago. To, slavno uredništvo NT, so dejstva. Menim, da je nekaj stvarnosti treba upoštevati tu-da na tem področju. In končno še tole: Na pedagoški akademiji poučujem že skoraj poldrugo desetletje, ne pa, kot ste objavili, poldrugo leto.
R. Vouk
Raziskava deželnega šolskega sveta — in konsekvence?
Uradna raziskava deželnega šolskega sveta ob koncu preteklega šolskega leta je dognala, da več kot polovica k dvojezičnemu pouku prijavljenih otrok ob vstopu v šolo ne obvlada slovenščine v zadostni meri. S tem uradnim rezultatom si je deželni šolski svet sam potrdil to, na kar so učitelji, ki poučujejo na dvojezičnih šolah, že dolga leta opozarjali.
Zopet v šolo
Osem tednov je minilo, adijo, lepi čas! Začne se delo spet za nas!
Dragi starši, možnost za prijavo za dvojezičen pouk imate prvih 10 šolskih dni po začetku šolskega leta.
GOST v IMA!

Zorka Loiskandl-Weiss:
Več teže v risanju!
V prvi polovici meseca avgusta je razstavljala v celovški galeriji Hildebrand skupina likovnih umetnikov, ki so se šolali pri profesorju Weilerju na dunajski umetnostni akademiji v istem letniku. Po zaključku študija so se razkropili po raznih krajih, ob tej priliki pa so se spet srečali. Med njimi je tudi naša rojakinja mag. Zorka Loiskandl-Weiss (Celovec, Šentjanž), absolventka Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu.
NT: Kako je prišlo do te skupinske razstave?
Weiss: Pred enajstimi leti smo — tik po zaključenem študiju na Dunaju — razstavljali na Finskem, kjer je doma kolegica Maija Sokka-Kumpulainen, ki je razstavo tudi pripravila. Tokrat sem povabila svoje kolege na Koroško in tu pripravila razstavo njihovih novejših del.
NT: Imate tesnejše medsebojne stike tudi v ostalem času?
Weiss: Seveda jih imamo. Zanimamo pa se tudi, kako se ta ali oni razvija na področju svojega umetniškega ustvarjanja. Ta skupinska razstava je tudi možnost neke konfrontacije na umetniškem področju.
NT: Pred leti je bila v isti galeriji Hildebrand v Celovcu razstava umetnikov »Mladjevcev«. Kako bi se dalo obe razstavi primerjati?
Weiss: Na tej razstavi nas povezuje študij pri istem profesorju na Dunaju, tedaj pa nas je povezovala narodna pripadnost. Lepo pa bi bilo, če bi se od časa do časa spet organizirala taka razstava, kot smo jo imeli tedaj.
NT: Kdo se naj po Vašem mnenju med koroškimi Slovenci bolj pobriga za umetnike?
Weiss: Splošen problem je, da ima širša javnost tako malo zanimanja za umetniško ustvarjanje. Nima pravega dostopa do umetnosti, kar pa je pri vseh narodih isto, kjer ima npr. pouk risanja tako malo ugleda kot pri nas. Če bi dali v šolah temu predmetu več teže, bi začeli
otroci bolj resno jemati tudi to stroko in bi dobili gotov odnos do tega dela.
NT: Tako bi tudi širša javnost prišla do prepričanja, da ne živimo samo od kruha in, da se je treba brigati tudi za svojo notranjo rast. Ukvarjanje z umetnostjo brez dvoma bogati to notranjo osebno kulturo. Gospa mag. Weiss, kakšne načrte imate?
■H :
Weiss: Čakam, da mi bo hčerka dorasla, da se bom mogla bolj zavzeti za svoje umetniško delo.
NT: Otroška knjiga, za katero sta prejeli nagrado skupno z Marico Kulnik, ki je napisala besedilo, bo v doglednem času izšla v več jezikih pri svetovno znani založbi v Münchnu, v Celovcu pa se pripravlja šolska knjiga, za katero ste prispevali ilustracije, in to vse v času rosnega otroštva hčerkice. Hvala za pogovor!	FK
Rezultat preiskave nazorno potrjuje, da dvojezični pouk ni mogoč kar tako mimogrede, da se z lahkoto prehaja pri pouku od enega jezika na drugega in zaradi tega za dvojezični pouk zadostuje isto število jezikovnih ur, kot za enojezični. Nerazumljivo je, da so spričo tega jezikovnega stanja na dvojezičnih šolah pred dvema letoma odpravili na prvih treh šolskih stopnjah vse dodatne jezikovne ure in dvojezični jezikovni pouk popolnoma izenačili z jezikovnim poukom na nemških enojezičnih šolah.
Ko se je po enem letu preskušanja novega predmetnika cela vrsta zaskrbljenih pedagogov opogumila in po uradni poti iznesla svoje pomisleke in predloge pristojnim šolskim in političnim oblastem, so ti učitelji naleteli na popolno nerazumevanje. Ker stvarno niso mogli ovreči njihovih izkušenj in argumentov, so jih kratkomalo difamirali, češ: Saj se vam ne gre za učne uspehe, gre se vam samo za denar. Za otroke se gre le nam in ne gre jih obremenjevati... Preko žaljivega podtikavanja pa še do danes niso preverili, koliko bi dejansko bilo več stroškov, če bi upoštevali zmerne predloge strokovnjakov in rešili problem reforme ročnega dela brez okrnitve celotnega jezikovnega pouka, slovenskega in nemškega.
Kako nepomogljivi so na deželnem šolskem svetu spričo rezultata lastne preiskave je razvidno iz njihovega odgovora »Našemu bedniku«, kjer dobesedno priznajo: »Wenn nun gefragt wird, welche Konsequenzen sich daraus ergeben, so müßte diese Frage eigentlich von einem ernstzunehmenden Journalisten selbst beantwortet werden.«
Če so dalje ugotovili, da domala vsak tretji k dvojezičnemu pouku prijavljeni otrok slovenščine ob vstopu v šolo sploh ne obvlada, bi morali raziskati tudi obratno, koliko prijavljenih otrok sploh ni obvladalo nemščine in dalje bi
bilo treba ugotoviti seveda tudi, koliko neprijavljenih otrok ne obvlada nemščine.
Vse nadaljnje gostobesedne in pohvalne izjave pisca (ki ni nujno identičen s podpisnikom!) v »Der Landesschulrat nimmt Stellung« ne morejo prikriti dejstva, da je bilo v preteklosti mnogo zamujenega. Dvojezični pouk in dvojezična šola sploh sta bila le predmet političnega barantanja, namesto da bi bila cilj znanstvenega raziskovanja, utemeljevanja in zboljševanja. Čeprav se imenuje celovška univerza »Hochschule für Bildungswissenschaften«, odgovorni niso izrabili dane priložnosti sodelovanja s to ustanovo, ki bi bila že davno lahko proučila vso problematiko in dala dvojezični šoli potrebno znanstveno podlago. Gotovo bi bila univerza mogla dosti prispevati k iskanju metod dvojezičnega pouka. Se na večno zadovoljiti s tako imenovano »Simultanmethode«, katera je pred leti upravičeno žela od obiskovalcev iz Slovenije v Šmihelu in Pliberku porazno negativno oceno, gotovo ne bo šlo. Značilno je, da so že pred leti prvi rahli poizkus vključitve celovške univerze v to tematiko v kali zadušili. Verjetno so se zbali rezultatov?
Razveseljivo je, da se kot sad pomiritve v deželi število prijavljenih otrok, ki od doma sploh ne obvladajo slovenščine, stalno veča. Da bo tej naraščajoči skupini treba posvetiti posebno pažnjo, o tem ne more biti dvoma. Za te otroke pa manjkajo do danes še vsi posebni tiskani učni pripomočki. Pristojne oblasti bi morale opogumiti tiste učitelje, ki imajo že določene izkušnje, da bi se lotili priprav posebnih materialij.
Vsekakor smo radovedni, kakšne korake bo podvzel deželni šolski svet na podlagi svoje statistike. Ignorirati rezultatov prav gotovo ne bo mogel.
Pisec uredništvu znan
France Bevk:
Dama iz kavarne
Ko sem bil še samec — je pripovedoval gospod Tratar in žvečil cigaro — sem preživel dobri dve tretjini svojega življenja v pisarni in v kavarni. Predvsem v kavarni. Včasih sem zjutraj vstal, šel v kavarno in se nisem vrnil pred večerom iz nje. Še svoje stanovske dolžnosti sem opravljal v kavarni; ondi sem pisal in bral, se smejal in jezil. Na okno poleg moje mize bi bil po vsej pravici lahko obesil tablico: »Pisarna A. Tratar. Uradne ure od 7.-24.« Ne pretiravam. Odmor, ki sem ga porabil za kosilo, ni vreden, da bi ga omenil.
Verjemite mi, da sem zaradi tega zelo dobro poznal ljudi, ki so zahajali v kavarno: upokojence, ki so sedeli pri posebni mizi, brali liste in z mirno besedo komentirali dogodke; ljudi, ki so hlastno popili kavo, hlastno požrli glavne novosti iz listov in niso imeli nikoli časa; postopače, ki so sedeli od jutra do večera v kavarni, lepo oblečeni, spreminjali cigarete v pepel in še mislili niso. Še mislili ne, to mi lahko verjamete, zakaj človeku se misel že na čelu pozna.
Ves dan so bruhala vrata nove ljudi — najrazličnejše sloje, od jutra do večera. Solidne meščane v popoldanskih urah, razuzdance okrog polnoči, ki jim ni bilo pijače nikoli zadosti in so zahtevali vina in žganja, ko so ugasnile že vse luči.
Več nego mesec dni zaporedoma je prihajala v kavarno točno ob enajsti uri ženska, ki bi jo nagovoril z gospodično, dasi so nekatere poteze njenega obraza spominjale na zakon.
Sedala je k mizi nasproti moje »pisarne« tako, da je gledala vame. Moj pogled je obvisel na nji zaradi tega, ker je bila zelo podobna moji dijaški ljubezni do neke šivilje. Od vsake ljubezni nekaj ostane v človeku in se prebudi v nekaterih trenutkih. Nisem se mogel premagati in sem jo pogledaval pogosto, česar me je bilo skoro sram.
Ona me je gledala mirno, ne izzivajoče, včasih je umaknila pogled in pogledala na ulico. Pozna ura, ob kateri je prihajala v kavarno, mi je dajala polno pravico, da bi mislil kaj slabega o njej. Opazil sem tudi, da prihaja o suhem vremenu celo s prašnimi čevlji in da so ob deževnem vremenu blatne tudi njene nogavice. Ko je prižgala svojo
cigareto mirno, kakor da se nič ni zgodilo, in pihnila dim predse, me je nemilo zadelo.
Vendar nisem hotel misliti slabo o nji. Morda zaradi spomina na mojo mladostno ljubezen ne. Njen obraz ni imel izraza cinizma, krutosti in poželenja. Bil je klasičen, lep, lahka poteza žalosti je bila na njem, ta je ležala podobna črnemu zastoru na čelu, na očeh in na ustnicah.
V teku meseca sem se je docela privadil. Gledala sva mirno drug drugega, kakor da sva stara znanca, ki iz kateregakoli vzroka ne spregovoriva besed. Če je ob navadni uri ni bilo v kavarno, me je motilo. Kadar je prišla, sem bil miren.
*
Deževnega večera je stopila v kavarno utrujena in nevoljna. Otož-je na njenih ustnicah je bilo zarezano nenavadno globoko. Blatna in mokra od dežja se je otresla, ko je sedla na rdeči žamet.
Obrnil sem se in gledal vanjo. Mirno, nepremično je gledala name, v dno oči se je vnela iskra in počasi prešla na ustnice: posmejala se je. Roka, v kateri je držala cigareto, se je zganila.
Razumel sem. Vrgel sem ji vžigalice. Prižgala je cigareto in mi jih vrnila: »Hvala!«
Nato se je domislila. Vzela je iz torbice srebrno dozo in jo odprla:
»Izvolite...«
»Ne, hvala!« sem dejal malo v zadregi. Vendar sem že isti hip iztegnil roko in vzel cigareto.
»Ne morem živeti, če ne kadim,« je dejala.
»Ko bi bila to edina človeška napaka ...« sem jo meril z očmi. Po krivici. Zakaj nisem imel pravice, da bi ji dejal to besedo.
Ona je nagnila glavo, puhnila dim predse in me pogledala skozi pol zaprte oči. Videl sem, da je poostrila pogled. Ali v mene ali v svojo dušo? »Vem,« je dejala počasi, »da me imate za slabo.«
»Ne,« sem zajecljal v negotovosti kakor človek, ki laže in bi se rad izvil pred samim seboj. »Ali ste hudi?«
»Zaradi česa?« se ni čisto nič čudila. »Poznam misli ljudi in grem mimo njih ... Resnica je nekaj drugega. Če bi ljudje videli drug drugega v dušo, bi nikoli ne žalili.«
Ob teh besedah sem zagledal za njenimi potezami žensko, katere cvetoča preteklost je gledala le iz žalosti njenih ust in oči, vse drugo je bilo spretno zagrnjeno. In kakor da se ji toži po človeku, kateremu bi mogla v trudnem, deževnem večeru razodeti več kot vsakomur na cesti, je pristavila:
»Kadar je človek prvič slab, ni nikoli slab sam iz sebe. Ljudje ga naučijo... ne samo naučijo, prisilijo ga v to. Ali ni tako?«
Bogme, da se nikoli nisem pečal s filozofskimi vprašanji. Z vsem, samo s filozofijo ne. Življenje me ni vodilo v tisto smer, da bi začel razmišljati o tem, kaj je dobro ali slabo. In zdelo se mi je prav, da sem dejal:
»Zdi se mi, da je to odvisno od človeka samega.«
Na te besede je zagorela. Ogorek cigarete je vrgla na tla.
»Vam se to zdi? Če se vam to zdi, potem nič ne veste ... Istih nazorov je bil tudi moj mož. Po
Zdi se nam, kakor da smo včeraj podpisali mirovno pogodbo z Japonci na krovu oklopnice Missouri in jim sporočili, da nikoli več ne bodo smeli izdelovati orožja.
»Kaj bomo delali namesto tega?« je vprašal neki poraženi japonski admiral.
»Zakaj ne bi delali avtomobilov?« je predlagal eden od svetovalcev generala Mac Arturja.
»Ah, tako! Ampak avtomobile delajo že Američani. Kako pa bo siromašna, poražena dežela, kakor je Japonska, prenesla konkurenco vaših čudovitih avtomobilov?«
»Saj sploh ne morete konkurirati Združenim državam, ker Američani po vsem tem, kar ste nam storili v Pearl Harbourju, nikoli ne bodo kupovali japonskih avtomobilov. Morda bi lahko sestavljali vozila, ki bi jih prodajali v jugovzhodni Aziji in na drugih tržiščih, kjer kupci ne posvečajo toliko pozornosti kvaliteti.«
»A tako! Povejte mi še, prosim, kako se delajo avtomobili.«
»To ni tako težko. Tu vam dajem priročnik za izdelovanje avtomobilov. Glejte: tukaj vstavite motor, tam sedeže, okoli naredite školjko, pobarvajte vse skupaj z lepo barvo in avtomobil je gotov.«
svojih nazorih bi bil moral storiti le sebi dobro ali slabo. Čemu je storil to meni?«
»Vi ste poročeni?« sem jo vprašal.
»Da ... Ali kakor se vzame.
»Kakor se vzame?... Da ali ne?«
»Kakor se hoče razlagati... pred nekaj leti sem se poročila z mladim častnikom. Bil je lep. Kakor vsak moški, je trdil tudi on, da me ljubi. Poročena sva bila cerkveno. Okoliščine so bile take, da se takrat nisva poročila civilno. Pri tem je ostalo ...«
Umolknila je. Gledala je v moje oči, ki so izpraševale in razmišljale, nato je pristavila:
»Pri tem je ostalo ... Odlašal je tako dolgo, da je ugasnila v njem ljubezen, in sem spoznala, da nisem več zanj. Tedaj sem rešila sebe in njega ... Imela nisem nikakršnih pravic, dasi sem tri leta svoje mladosti zapravila z njim. S tem sem si pridobila samo ime ...
Leto pozneje je prišel s tekočega traku prvi japonski avtomobil. Japonski admiral, ki je bil tedaj na čelu družbe Tojo Motors, je pokazal vozilo Američanu.
Američan je potrepljal Japonca po ramenu. »Z ozirom na možnosti ste mnogo storili. Veste kaj: poslal vam bom naše fante, ki vam bodo sestavili seznam stvari, ki jih morate nabaviti, da bi lahko delali spodobne avtomobile. Pošljite tudi nekaj inženirjev v Združene države, da bi si nabrali malo ameriškega znanja.«
Nekaj let pozneje je bivši Mac Arturjev pomočnik, ki je tedaj delal za neko veliko newyorško banko, srečal bivšega japonskega admirala v hotelu Waldorf Astoria.
»Kaj pa vi tu?« ga je vprašal Američan.
»Organiziram prodajno mrežo za naše vozilo kamikaze. Z galono bencina prevozi 40 kilometrov, ima spredaj motor in diskaste zavore. Poglejte si sliko našega vozila.«
Američan si je ogledal sliko in zmajal z glavo. »To vam nikoli ne bo uspelo. Mi smo zaljubljeni v velike požiralce bencina, z razkošnim okrasjem. Svetujem vam, da avtomobile raje poskusite poslati na
saj veste kakšno ... Sama civilna poroka je veljavna, samo cerkvena ne ...«
Dvignila se je in natikala rokavice. Takrat sem prvič videl na njenem obrazu nasmeh, ki ga prej nisem opazil. Nasmeh ironije in zaničevanja.
»Ali boste še trdili,« je dejala ob slovesu, »da si človek sam ustvarja dobro in hudo ... Če bi vam povedala še vse drugo ...«
»Verjamem,« sem dejal, »verjamem,« ker drugega nisem znal reči.
Stala je še za hip in me gledala, nato je dejala, kakor da se je naglo odločila za nekaj nenavadnega: »Z Bogom!« in odšla.
Od tistega večera ni sedela več nasproti moje mize. Stisnila se je v drugi kot kavarne, kakor da se boji moje prisotnosti zato, ker mi je odgrnila pol življenja.
Pol mi je ostalo skritega, zato si na veliko vprašanje, ki je zrastlo v meni, nisem znal odgovoriti...
France Bevk
tržišče tretjega sveta. Tam boste takšna vozila laže prodajali.«
Prišlo je leto 1981. Bivši Mac Arturjev svetovalec in bivši japonski admiral sta se vidno postarala. Ko je Američan počasi vstopil v razkošno pisarno bivšega japonskega admirala, se je Japonec s težavo dvignil s svojega sedeža.
»Odkod vi v Tokiu, moj dobri prijatelj?«
»Pošilja me predsednik Združenih držav Amerike. On namreč ve, da sva midva stara prijatelja in je izbral mene, da vam izročim njegovo poslanico.«
»Kakšno poslanico?«
»Predsednik želi, da bi prenehali izdelovati toliko teh prekletih japonskih avtomobilov.«
»Če ne moremo izdelovati avtomobilov, kaj pa naj izdelujemo?«
»Predsednik želi, da pričnete izdelovati orožje.«
»Toda ne znamo izdelovati orožja.«
»Predsednik mi je naročil, naJ vam izročim tole.«
»Kaj pa je to?«
»Priročnik za izdelovanj6 orožja.«
NAŠ TEDNIK izhaja vsak četrtek. Naro;
ča se na naslov: „Naš tednik“, Cel° vec, Viktringer Ring 26. 9020 Klagen_
furt. — Telefon uredništva, oglasneS3 * * 10 oddelka in uprave 72 565. Naš zastop-
nik za Jugoslavijo ADIT-DZS, Gradišč«
10, 61.000 Ljubljana, tel. 22207. Lastn11; in izdajatelj: Narodni svet koroških Sl°. vencev. — Odgovorni urednik: Bore Sommeregger. — Tisk:	Tiskarn
Družbe sv. Mohorja v Celovcu. Vsi vi« tringer Ring 26.
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦*
Američani in Japonci
JOSIP JURČIČ
deseti
brat
n.
Ali fajmošter obrške fare je čmerikav, star gospod s kljukastim nosom in srebrnimi naočniki; ta je, ne vem zakaj, najhujši sovražnik vseh novelistov, romanopiscev, dramatikov in drugih ljudi te ropotije; lahko si misliš, da sem se bal moža spraševati z letne številke in osebne zadeve drugih, češ ko bi dedec slutil, kaj bi rad, gotovo bi me po hlapcu in kuharici vrgel na piano.
Toda naj bo že Krjavljeva mladost taka ali taka, to moremo za trdno povedati, da je bil pred desetimi leti smreko posekal, katera je bila za prvi tram v hiši, ki si jo je Krjavelj na pusti Obrščakovi njivi tik
hoste postavil z lastno roko in katera še današnji dan stoji, dasiravno namesto Krjavlja samo miši in podgane v nji gospodarijo. Krjavelj je smolo bral po hosti ter jo prekuhaval in prodajal kmetom, da so si kola mazali. Zraven tega pa je imel še več lastnosti, katere so ga daleč okrog seznanile. Skupek vseh teh lastnosti ga je pa povsem ločil od desetega brata, kateri se je veliko ž njim pečal. Ljudje namreč, ki so videli in vedeli, kako Martinek vse preudari in vsako reč izve in so ravno zato radi verjeli, da zna več ko drugi — ravno tisti ljudje so govorili, da ima blaženo lastnost, ki marsikoga stori srečnega v nesreči — dejali so, da je Krjavelj dobra duša, samo malo neumen.
In vendar Krjavelj ni nič posebnega počenjal. Smolo bral, kislega mleka gospodinj v vas prosit hodil, smolno olje prodajal po dva krajcarja funt, vranam in vrabcem nastavljal, veverice streljal in pekel in jedel, crknjene prašiče po okrožju pobiral in doma za predpustno slanino in slaščico sušil, zvečer k sosedovim za peč hodil sest, pravil tam vselej in vsak večer, kako je morski strah, hudirja na barki, videl, ko je bil vojak, kako je kozo ozdravil, da ni več v pšenico hodila, kako je „štatljivemu" konju navado odpravil itd. — nič drugega ni revež počel. To pa gotovo ni bog vedi kaj. In vendar so ga neusmiljeni jeziki raznesli za neumnega ali vsaj malo prismojenega. Ker so vedeli, da je Krjavelj dobra
duša in rad ustreže, imeli so ga za Jurčka in nala^ govorico napeljali na hudirja, na kozo in na take re či, da je le mož, pozabivši, kako je to stokrat že ' raznih spremembah pravil, še enkrat isto reč poh° vil. In če je ubožček malo drugače zategnil, če je d3 nes dejal, da ga je bilo strah, ko je hudiča na ko5*; sekal, jutri je pa rekel, da ga ni bilo nič strah, bf ko so ga dejali na osla in ga na laž stavili. Da, nek3; jih je bilo, ki celo niso verovali, da je bil Krjave J kdaj morski vojak, ampak so hoteli vedeti, da ni svoji vojaščini dalje prišel ko gor do Sorškega p°W nad Ljubljano in da jo je tam kakor bojazljivec skr1 vaj pobrisal. Pa to so bili menda le hudobneži, ki °J komur nič ne verujejo; zato menim, da bode bolj6' če midva z bralcem vzameva Krjavljevo za resnični „Tako ti praviš, Krjavelj, da se temu Martinku 111 sme o čemer si bodi govoriti?" pravi kmet Mate' žek.	j
„Kaj še! Ne sme se, ne!” vpije Krjavelj, ki je in3' zraven naštetih še to dobro lastnost, da je glasf0 govoril in besede vlekel.
„K tebi rad zahaja, pravijo," dostavi Matevžk0' sosed, „ti že veš, kaj mu je nevšečno. Kaj praviš, z3 kaj noče o tem gospodu s Poleska nič slišati, pa ve3 dar eni vedö, da sta znana? Kaj ti kaj pove?"
„Nič ne pove!" odgovori Krjavelj.
„Če je hudiču zapisan, kar jaz mislim, ker i^ zmerom denar, dasiravno živi kakor čuri muri bo^J
17. septembra 1981
11 ■
|naš tednik!
radio-tv/7
od petka, 18. septembra 1981
do četrtka, 24. septembra 1981
PETEK, 18. septembra: 9.00 Poročila " 9.05 Am, dam, des — 9.30 Ruščina " 10.00 Šolska TV — 10.30 Rdeča je 'iubezen — 11.55 Risanka — 12.00 ^ožje brez živcev — 12.15 Tukaj je ust-Varial Van Gogh — 13.00 Poročila —
17.00	Am, dam, des — 17.30 Tom Sa-^Ver in Huckleberry Finn — 17.55 Za 'ahko noč — 18.00 Mi, družinska odda-^a — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki — 20.15 XY-nerešeno — 21.15 ^odna revija — 21.20 Panorama — ^2.10 Šport — 22.20 Nočni studio —
23.20	Poročila.
SOBOTA, 19. septembra: 9.00 Poro-čile — gos Angleščina — 9.35 Fran-coščina _ 10.05 Ruščina — 10.35 koncert — 11.25 Nočni studio (pon.) —
12.30	Zaigraj z nami — 13.00 Poročila " 15.20 Ljubezen, smrt in hudič — 17-00 Od otrok za otroke — 17.30 Teh-n'ka za otroke — 17.55 Za lahko noč r~ 18.00 Dvakrat sedem — 18.25 Heinz Conrads — 19.00 Avstrija v sliki — }9-30 Čas v sliki — 19.50 Šport — 9o-15 Stavim, da . .. — 22.00 Šport —
22.20	Lawrence in Gorme pojeta — 23-05 Poročila.
NEDELJA, 20. septembra: 11.00 Ura 'ska _ 12.00 Izobrazba v podjetju — 3-10 Ta pa ni od včeraj — 16.50 Risanka — 17.15 Z Odisejem na poti — .7-45 Klub seniorjev — 18.30 Mi, dru-2|nska oddaja — 19.00 Avstrija v sliki ~~ 19.25 Kristjan v času — 19.30 Čas v sliki — 19.50 Šport — 20.15 Qualtinger PnPoveduje — 22.10 Šport — 22.25 Pobila.
PONEDELJEK, 21. septembra: 9.00 °ročila — 9.05 Am, dam, des — 9.30 č°9led v lonec — 10.00 Šolska TV — d.3o Ljubezen, smrt in hudič (pon.) — 2-05 Risanka — 12.15 Živali v sveti deželi — 13.00 Poročila — 17.00 Am, dam, des — 17.30 Lesi — 17.55 Za lah-° hoč — 18.00 Zgodbe o konjih — '3-30 Mi, družinska oddaja — 19.00 Av-2n^a v- s''ki ~~ 19-30 čas v sliki — p ;15 Šport ob ponedeljkih — 21.05 borišče New York — 21.50 Večerni Port __ 22.20 Poročila.
^^OREK, 22. septembra: 9.00 Poročila r~ 9-0S Am, dam, des — 9.30 Anglešči-- 10.00 Šolska TV — 10.30 Ta pa 1 °d včeraj (pon.) — 12.10 Možje brez pIVC6v — 12.20 Klub seniorjev — 13.00 počila — 17.00 Am, dam, des — ^ '25 Tudi veselje mora biti — 17.55 g® 'ahko noč — 18.00 Leteči čoln 121 ~~ 18.30 Mi, družinska oddaja — -00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sli-~~ 20.15 Argumenti — 21.15 Slike v 9'edalu — 22.05 Videoteka — 23.50 Uročila.
23. septembra: 9.00 Poročila 9-05 Tudi veselje mora biti — 9.35
Francoščina — 10.05 Šolska TV — 10.35 Gabilan, moj najboljši prijatelj —
12.00	Argumenti (pon.) — 13.00 Poročila — 17.00 Coprnica v megli — 17.30 Viki — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Smeh po receptu — 18.30 Mi, družinska oddaja — 19.00 Avstrija v sliki —
19.30	čas v sliki — 20.15 Dr. med. Francoise Gailland — 21.50 Poročila.
ČETRTEK, 24. septembra: 9.00 Poročila — 9.05 Am, dam, des — 9.30 Dežela in ljudje — 10.00 Šolska TV —
10.30	Mamička — 12.00 Možje brez živcev — 12.15 Waltonovi — 13.00 Poročila — 17.00 Am, dam, des — 17.30 Marko — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Prosim za mizo — 18.30 Mi, družinska oddaja — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Bodi mož — 21.25 Pridi Mustafa! — Pojdi! 22.10 Večerni šport — 23.00 Poročila.
PETEK, 18. septembra: 16.00 Šport — 17.30 Izobrazba v podjetju — 18.00 Galerija — 18.30 Brez nagobčnika —
19.30	Čas v sliki — 20.15 Luč na zahodu — 21.20 Politika ob petkih — 22.20 Volk — 23.25 Poročila.
SOBOTA, 19. septembra:	14.30
Športno popoldne — 17.00 Salzburško slavje — 18.00 Dvakrat sedem — 18.25 Nogomet — 19.00 Trailer — 19.30 čas v sliki — 19.15 Slučaj za ljudskega odvetnika? — 20.15 Maurizius — 21.50 Vprašanja kristjana — 21.55 Stvar za Harperja —- 23.50 Poročila.
NEDELJA, 20. septembra: 14.00 60 let Gradiščanske — 17.00 Šport —
18.30	Okay — 19.30 Čas v sliki —
19.50	Tedenski pregled — 20.15 F. P.
Ne odgovori — 22.15 Chicago — 23.00 Poročila.
PONEDELJEK, 21. septembra: 9.00 60 let Gradiščanske — 18.00 Znanje danes — 18.30 Onedinova linija —
19.30	Čas v sliki — 20.15 Daias — 21.05 Šiling — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Hiša v tretji ulici — 0.05 Poročila.
TOREK, 22. septembra: 17.45 Šolska TV — 18.00 Orientacija — 18.30 Onedinova linija — 19.30 čas v sliki — 20.15 Kviz v rdečo-bele-rdečem — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Club 2.
SREDA, 23. septembra: 18.00 Dežela in ljudje — 18.30 Onedinova linija —
19.30	Čas v sliki — 20.15 Šport —
22.10	Deset pred deseto — 22.40 Umetnine — 0.10 Poročila.
ČETRTEK, 24. septembra: 17.45 Šolska TV — 18.00 Na poti po Avstriji —
18.30	Onedinova linija — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Velika šanza — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Club 2.
PETEK, 18. septembra: 8.50 TV v šoli
—	10.00 TV v šoli — 17.15 Poročila —
17.20	Rdeča Zora — 17.50 Jazz na ekranu: Pori — 18.15 Obzornik — 18.25 Slovenščina v javni rabi — 18.35 Sodobna medicina — 18.55 Ne prezrite
—	19.10 Risanka — 19.24 TV in radio nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 TVD — 19.55 Vreme — 19.57 Propagandna oddaja — 20.00 Vitez v modrem — 20.50 Propagandna oddaja —
20.55	Štiridesetletnjki — 21.40 V znamenju — 21.55 Nočni kino: Jaz, Pierre Riviere.
Petek, 18. septembra:
14.10—15.00 Koroški obzornik — Iz kulturnega življenja koroških Slovencev.
Sobota, 19. septembra:
09.45—10.30 Od pesmi do pesmi — od srca do srca.
Nedelja, 20. septembra:
07.05—07.35 Duhovni nagovor — Naj pesmica naša darilo vam bo.
Ponedeljek, 21. septembra:
14.10—15.00 Koroški obzornik — Zbori pojo.
Torek, 22. septembra:
09.30—10.00 Domača zabavna glasba.
14.10—15.00 Koroški obzornik — Rdeče, rumeno, zeleno — Popevke.
Sreda, 23. septembra:
14.10—15.00 Koroški obzornik — Ansambel »Arti musices« — Literarna oddaja.
Četrtek, 24. septembra:
14.10—15.00 Koroški obzornik — Družinski magazin.
SOBOTA, 19. septembra: 8.00 Poročila — 8.05 Na obisku pri zboru »Sun-cokrili« — 8.35 Beli delfin — 8.50 Divja leta — 9.20 Ko utihne šolski zvonec —
9.50	Narava čustvenih procesov — 10.15 Nasilje v družini: Jimmy — 11.20 Bolnišnica na koncu mesta — 12.10 Poročila — 15.40 Galeje z zakladi —
17.10	Naš kraj — 17.25 Nogomet slo-boda: Crvena zvezda — 19.10 Zlata ptica — 19.15 Risanka — 19.24 TV in radio nocoj — 19.26 Zrno do zrna —
19.30	TVD — 19.55 Vreme — 19.57 Propagandna oddaja — 20.00 Liscio Hit
—	21.00 Modni utrinki — 21.05 Dvoboj pri O. K. Corallu — 23.05 TV kažipot —
23.25	Poročila.
NEDELJA, 20. septembra: 10.10 Poročila — 10.15 Nikar kjerkoli čez cesto
—	10.25 Živ žav — 11.25 Ljubezen po kmečko — 12.10 TV kažipot — 12.30 Narodna glasba — 13.00 Kmetijska oddaja — 14.00 Poročila — 14.55 Gornja Radgona (Speedway) — 17.00 Edino življenje človeka — 17.35 Športna poročila — 17.45 Zlomljena puščica —
19.10	Risanka — 19.22 TV in radio nocoj — 19.24 Zrno do zrna — 19.30 TVD
—	19.55 Vreme — 19.57 Propagandna oddaja — 20.00 Baza na Donavi —
21.00	Propagandna oddaja — 21.05 Titograd skozi stoletja — 21.35 V znamenju — 21.55 Nogometna reportaža Radnički : Hajduk — 22.25 Športni pregled.
PONEDELJEK, 21. septembra: 8.45 TV v šoli — 10.00 TV v šoli — 15.30 TV v šoli — 17.20 Poročila — 17.25 Ciciban, dober dan — 17.45 Berberska rapsodija — 18.05 Jedrska revolucija — 18.35 Obzornik — 18.45 Mladinska oddaja — 19.15 Risanka — 19.24 TV in radio nocoj — 19.26 Zrno do zrna —
19.30	TVD — 19.55 Vreme — 19.57 Propagandna oddaja — 20.00 Zadnje šolsko leto — 21.00 Propagandna oddaja
—	21.05 Kulturne diagonale — 21.45 V znamenju.
TOREK, 22. septembra: 8.55 TV v šoli — 10.00 TV v šoli — 15.30 TV v šoli
—	17.05 Poročila — 17.10 Beli delfin
—	17.25 Praznični dnevi slovenske folklore — 17.55 Pisani svet — 18.30 Obzornik — 18.40 Čas, ki živi — 19.10 Risanka — 19.24 TV in radio nocoj —
19.26	Zrno do zrna — 19.30 TVD —
19.55	Vreme — 19.57 Propagandna oddaja — 20.00 Pripoved o stereotipnem vprašanju — 20.50 Propagandna oddaja — 21.00 Voltaire — ta vražji človek
—	22.00 V znamenju — 22.15 Za lahko noč z Ireno Grafenauer.
SREDA, 23. septembra: 9.00 TV v šoli — 10.00 TV v šoli — 17.25 Poročila
—	17.30 Cirkus — 17.55 Romantika proti klasicizmu — 18.25 Obzornik — 18.40 Glasbena oddaja — 19.10 Risanka — 19.24 TV in radio nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 TVD — 19.55 Vreme — 19.57 Propagandna oddaja
—	20.00 Film tedna: Naša hči — 21.40
Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov — 21.45 Miniature — 21.55 V znamenju.
ČETRTEK, 24. septembra: 8.55 TV v šoli — 10.00 TV v šoli — 15.25 Nogomet OFK Beograd : Sarajevo — 17.30 Poročila — 17.35 Divja leta — 18.00 Nova obzorja — 18.30 Obzornik — 18.40 Po sledeh napredka — 19.10 Risanka — 19.24 TV in radio nocoj —
19.26	Zrno do zrna — 19.30 TVD —
19.55	Vreme — 19.57 Propagandna oddaja — 20.00 Bobu bob — 21.30 Propagandna oddaja — 21.35 Iz koncertnih dvoran — 22.05 V znamenju.
PETEK, 18. septembra: 15.25 Balkanske atletske igre — 18.35 Glasbena medigra — 18.45 Pesem, ki traja —
19.30	TVD — 20.00 Porota — 20.45 Zagrebška panorama — 21.10 Narodna glasba — 21.40 Kultura srca.
SOBOTA, 19. septembra: 15.25 Balkanske atletske igre — 18.05 Narodna glasba — 18.35 Glasbeni večeri v Do-natu — 19.30 TVD — 20.00 Ona —
20.50	Poročila — 21.00 Vidiki — 21.45 Športna sobota — 22.05 EP v odbojki.
NEDELJA, 20. septembra: 15.25 Sarajevo : Balkanske atletske igre —
18.45	Dokumentarna oddaja — 19.30 TVD — 20.00 Večer z ... — 21.00 Včeraj, danes, jutri — 21.35 7 + 7.
PONEDELJEK, 21. septembra: 17.10 TVD v madžarščini — 17.30 TVD —
17.45	Otroška oddaja — 18.00 Miti in legende — 18.15 Izobraževalna oddaja — 18.45 Glasbena medigra — 18.50 Športna oddaja — 19.30 TVD — 20.00 Znanost in mi — 20.50 Zagrebška panorama — 21.15 SKAG.
TOREK, 22. septembra: 17.10 TVD v madžarščini — 17.30 TVD — 17.45 Pustolovščina — 18.15 Književnost —
18.45	Narodna glasba — 19.30 TVD —-
20.00	Zabavno glasbena oddaja —
20.55	Portreti — 21.25 Zagrebška panorama — 21.50 Safari v Jankanariju.
SREDA, 23. septembra: 17.10 TVD v madžarščini — 17.30 TVD — 17.45 Dom in otroštvo — 18.15 Splošna ljudska obramba — 18.45 Nogometna reportaža Dinamo: Partizan — 19.30 TVD — 20.00 Bitef — 21.35 Zagrebška panorama.
ČETRTEK, 24. septembra: 17.10 TVD v madžarščini — 17.30 TVD — 17.45 Babičin vnuk — 18.15 Znanost — 18.45 TV kabaret —- 19.30 TVD — 20.00 Kino oko — 23.00 24 ur.
v°lek v travi, brez dela, vem, da se kaj pomenita o ^r3gu," pravi Matevžek in čez ramo pogleda soseda, reniarja in mladega Franca, ki se je bil tudi bliže
p0lnaknil.
,^”Saj ga nj, hudiča, kdo ga je videl?” pravi krčmar narnežika drugim gostom, kakor bi hotel reči: ga imamo, poslušajte. n res je bil Krjavelj naenkrat ves živ.
”0. to pa to! Hudir je pa, hudir.” Rekši, se stegne je° rn'zi- pomakne klobuk nazaj in z glavo pritrkova-Pravi: ,,Saj sem ga jaz presekal, o polnoči sem ga Pr«<*al. na dva kosa "
-Povedi nam, kako je to bilo.”
Pa ^ak°^e: jaz st°jim °b enajstih na barki za stražo
, -Pred si pa rekel, da o polnoči," seže mu France v besedo.
^-kjavelj se ni dal ni t<*mu ugovoru ni smehu moti-t ’ aropak je svojo trdil in dejal: „O enajstih je bilo, ^ Se dobro vem. Sam sem stal, megla je bila in te-j^a kakor v rogu. Zeblo me je pa sabljo sem imel.
remoten sem prihajal; zato sem začel tjakaj po morju gledati.”
”^ak° si po morju gledal, ko je bila tema?” ^-Naj ho tema, saj sem imel kresilo in gobo in vj Va- Pa sem zakuril. Kar gori v jamboru nekaj pra-Sn Vrr’ Vrr’ vrr' ^az globam, gledam — ni bilo nič! e1: dremoten začnem prihajati. Le počenem tja na
••••••••••••••••••••••••••••••
tla. Kar se barka tri pota zaguglja sem ter tja. Jaz gledam, gledam, poslušam — ni bilo nič. Kar nekaj sem po morju pride po vodi in z nogami pravi: comp! comp! comp! Jaz gledam — kar vidim, da hudič gre! . . ."
„Kako si pa vedel, da je hudič?” vpraša eden nevernih poslušalcev.
„Kaj bi ne vedel! Ali ni imel rdečih hlač, zelene kapice, kosmatih tačic in takih nohtov na prstih ko onile kavlji pri vagi"
„Ali te je bilo kaj strah?" vpraša krčmar.
„Kako me bo strah, ko sem bridko sabljo v rokah držal? — No, potlej je tista pošast ali tisti peklenski škrat plezal gor ob barki prav na glas: škreb! škreb! škreb! Kakor je na vrh prišel, pa se ti je iz oči v oči meni nasproti postavil. Sveta mamka božja sedem križev in težav — sem jaz dejal — pa sem zavzdignil bridko sabljo pa sem zamahnil pa sem čez glavo ubral in loputnil: lop! — pa sem ga presekal, samega hudiča sem presekal, na dva kosa!"
„Kako pa veš, da si ga presekal?" vpraša Francelj.
„Kaj bi ne vedel, saj je dvakrat padlo v morje; prvič je reklo: štrbunk! vdrugič pa se je slišalo: štrbunk! Pa reci potlej da ga nisem presekal, da ga nisem na dva kosa presekal."
„To je res, da si ga! Na, pij, ki si tako dobro delo storil," pravi Matevžek. „Ali ti še koza kaj na Obr-ščakovo njivo uhaja?"
„O, nič več ne, zdaj sem jo že ozdravil, kozo, že dobro dolgo let je tega," pravi Krjavelj in prazno kupo na mizo postavi.
„Kako si jo ozdravil?"
„I, kako! Kri sem ji spustil, pa se je popravila. Jaz sem imel s kuho opraviti, moral sem paziti, da se mi smola v loncu ne vžge; zato nisem mogel zmerom v kozi očesa imeti. Ti, Obrščak, si mi vedno žugal, da mi jo boš vzel, če bo v škodo hodila. Kaj je bilo početi? Zaprte nisem mogel imeti, varovati in vračati zmerom nisem utegnil. Čakaj me, vrag, čak, ti bom že eno naredil, kozača, da ne boš ven in ven gobca v ograjo tiščala! Pa sem vzel veliki nož ter sem ga nabrusil na os in sem se ulegel na trebuh prav tiho za mejo tam pri vrzeli, kjer je žival noter hodila. Kaj ti pride! En gobec trave namuli pa odtrga: hrst! Zopet namuli — tačas se pa jaz stegnem in: šop! porinem nož kozi v bedro. Kri je tekla kakor v turški vojski in vpila je uboga Dimka, kakor bi jo na meh drl; jaz sem pa dejal: čakaj, zdaj te ne bo več v škodo."
„Ali ti je crknila potlej?"
„Kaj še! Kakor ji je tista pregrešna kri odtekla, ki jo je zapeljevala, potlej je ni bilo več videti v škodi in zdaj vem, da nima nihče bolj pohlevnega živinče-ta."
„Kaj meniš, da je hudobija v krvi?"
(Dalje)
8/šport	jjj naš tednik!	17. septembra 1981
		
Nenavaden svetnik ob robu pota
Na Šajdi, ob stari poti, ki je nekdaj peljala z Obirskega v Sele, stoji na samem visoka, zidana kapelica. Ostale stavbe, ki so nekoč stale okoli nje, so že skoraj popolnoma propadle. Jasa, na najvišji točki stoji omenjena kapelica, napravi vtis nekdanje, sedaj zapuščene rudarske naselbine, obdane z visokimi, temnimi smrekami. Na severu pa se veličastno dviga Obir; res divni kraj počitka in miru.
Kaj pa svetnik v kapelici? Častitljivo, s polno, valovito brado stoji tam pravi menih človeške velikosti. Na glavi nosi kapuco, rame pokriva tipična pelerina maksimilijanske rudarske noše. Tudi predpasnik, tako imenovano rudarsko usnje, ne manjka. Kip stoji na navadni deski. V desni roki drži menih popotno palico, v levi pa sv. pismo, ravno tako leseno. Tu je v slovenščini napisano:
»O vsiga močni, večni Bog naš dobrotlivi oče.
In njegov edini sin Jezuz Kristus, naš Gospod in Odrešenik.
Bodi nam milostliv Sodnik.«
Nad kipom je ime tega zaščitnega patrona rudarjev »S. Pa-menutiuz«. To je tuje in čisto gotovo enkratno v naših krajih, ker je samo sv. Barbara zaščit-nica rudarjev.
Na straneh knjige se nerazločno vidi prvotna pisava, ki bi mogla biti v kakem drugem jeziku. Kip so najbrž inozemski rudarji pred več stoletji prinesli iz svoje domovine.
Kaj pa ime »Pamenutiuz«? Ljudje pravijo »Pametnucij«. Seveda mora človek povsod, ne samo v gorah, ampak tudi pri
delu v rovih, »nucati« pamet, sicer bi bilo kaj kmalu po njem. S. Pamenutiuz je v resnici »Sanct Paphnutius« in je to smešno ime dobil šele pri kakšni poznejši obnovi. Prvotna pisava je skoraj popolnoma zbledela. Ljudje pa so, ker mnogi niso znali brati in ker so ime lažje izgovarjali, iz Pamenutiuza naredili Pametnucija.
V »Acta sanctorum, Tomus III.,J de auctore Joanes Stiltinge, Antwerpen« stoji, da je S. Paphnutius zaščitnik rudarjev. Točnega podatka o kraju ali deželi češčenja ni. Njegov rojstni kraj je bil Egipt. Po spreobrnjenju h krščanstvu (308 po Kristusu) je bil ujet, oslepljen na
desnem očesu, prerezali so mu še kite na levem kolenu. Moral je na prisilno delo v rudnik. Od-
tod najbrž njegova povezava z rudarji. 311 po Kristusu je bil pomiloščen, nato pa je postal fanatičen borec proti arijanizmu (krivoverska sekta na začetku krščanstva). Še preden so ga Arijevi privrženci pregnali, je na nicejskem koncilu (325) nastopil proti Ariju. Umrl je najbrž 336. leta. Njegovo ime beremo v »Martyrologium Romanum«, god ima 11. septembra. Na slikah je upodobljen kot škof, držeč sv. pismo v roki (kakor tudi na Šajdi), ali pa kot delavec v kamnolomu.
Škoda je samo, da take enkratne in zato tudi dragocene stvari, kakor je kip svetega Paphnucija, stojijo tako nezavarovano okoli. Saj ta kip ščiti samo navadna lesa in lahko vsak pride v kapelico. Morda pa je to dobro, kajti če bi stal v kaki cerkvi in ne tako skrit visoko v gorah, bi ga najbrž že davno ne bilo več.
Otto Jamelnik
Šmihelčani zmagali na Košatovem igrišču:
Sodnik premagal SAK
Minulo nedeljo je Slovenski atletski klub imel na Košatovem igrišču v Celovcu v gosteh enajsterico iz Šmihela. Nasprotnik je imel doslej tri točke; največji dosedanji uspeh Šmihelča-nov je bil, ko so premagali Kot-maro vas na domačem igrišču s 5:1. SAK si je do nedeljske tekme priigral 6 točk. Slovenska enajsterica je v 6. kolu nekoliko razočarala v Sinči vasi, ko sta se obe moštvi po 90 minutah ločili z rezultatom 0:0. Šmihelčani so minulo nedeljo prišli na Košatovo igrišče z namenom, da bi »morda odnesli eno točko«, kot je dejal neki funkcionar kluba. Stvarno: moštvo iz Šmihela v nedeljo ni imelo ničesar izgubiti. Vsak izid tekme, razen poraz, bi bil zanje presenečenje. Slovenski atletski klub je pričakoval dobrega nasprotnika, ki se bo boril do zadnjega. V vrstah SAK-a je vladalo odlično vzdušje. Toda zopet so morali gledalci in igralci SAK-a žalostno ugotoviti, da je tekmo odločil sodnik ...
Lepo število gledalcev se je zbralo okoli igrišča, vsi so pričakovali napeto in dobro igro. Gledalci, ki so večinoma na vsaki SAK-ovi tekmi, pa so že pred tekmo dejali, da bo slovensko tokrat le »težko uspešno«. Zakaj? Poznajo sodnika, ki je vodil nedeljsko tekmo. In res
m
r	^
r i
Tekme SAK: igrišče Treibach I
v soboto, 19. 9. 1981 ob 14. uri Treibach pod 23 — SAK pod 23 in ob 16. uri Treibach I — SAK I v nedeljo, 20. 9. 1981 ASK šolarji — SAK šolarji ob 14. uri in ob 12.50 uri Hodiše mlad. — SAK mlad.
se je izkazalo, da so na žalost gledalci imeli prav. Sodnik Strauß je »poskrbel«, da je SAK zapustil po 90 minutah igrišče poražen in do dna razočaran.
V 7. minuti je obrambni igralec Šuler napravil v SAK-ovem kazenskem prostoru prekršek nad Luschnigom, sodnik tega »nii videl«; Šuler je stal sam pred vratarjem Ahlinom in ga premagal — to je Strauß videl. Slovensko moštvo je odločitev »črnega« vzelo na znanje in je mirno igralo naprej. Nekoliko pozneje je SAK izenačil, toda igralci in navijači so se veselili prezgodaj: sodnik je odločil na »off-side«! Po tekmi je Strauß dobesedno dejal: »Stal sem zelo neugodno, odločil sem na gol, toda, ko sem pogledal na stranskega sodnika, sem videl dvignjeno zastavico, nakar sem svojo odločitev popravil in odločil »off-side«. (Strauß je »stal«
sodnik ima za take odločitve svoj koncept«, je dobesedno dejal. Nešportnega in surovega postopanja nekaterih igralcev nasportnega moštva Strauß prav tako ni videl! Videl pa je najmanjše prekrške nogometašev Slovenskega atletskega kluba ... Prvi polčas se je končal z rezultatom 1:0 za goste.
Drugi polčas — ista slika: Sodnik je zapostavljal enajsterico SAK-a, kjer je le mogel, igralci so postali nervozni. Sodniku je uspelo, da je duševno strl domače moštvo, sledile so slabe akcije, ki jih nismo navajeni, igralci so bili živčni, natanko so vedeli, da bodo tekmo izgubili. Sodnik pa je žvižgal svojo pesem naprej — v kazenskem prostoru so Šmihelčani surovo podrli Babška — nič. Nekaj minut kasneje je »obležal« v kazenskem prostoru Fera — nič. Šmihelski obrambni igrales G.
zares neugodno — namreč dva metra pred šmihelskim golom, jasno, da ni mogel videti, kje je žoga in kje igralci!)
Nekoliko pozneje je obrambni igralec Šmihelčanov z roko igral v kazenskem prostoru; najbolj jasni prekršek, ki mora pomeniti enajstmetrovko. Spet se je »nepristranski« izkazal, spet ni videl ničesar. Po tekmi je v pogovoru dejal: »Priznam, da je Šmihelčan odbil žogo z roko, toda jaz odločim na enajstmetrovko, kadar se meni zdi. Vsak
Blažej je dobesedno pobijal Velika (v teku treh minut štirikrat brez žoge!) — nič. Sodnik ni videl ničesar. V 87. minuti je Lo-pinsky (Šmihel) premagal Ahlina. Šmihelski legionar Naverš-nik je bil v jasni poziciji offsi-de, sodnik ga je videl, kljub temu je Šmihelu brez pomisleka dosodil zadetek. Po tekmi je dejal: »Naveršnik ni bil vključen v igro, zato zadetek zame sploh ni bil povod za razmišljanje.« Na vprašanje, zakaj je pri zadetku SAK-a »upošteval« pasivni
off-side, se je izmuznil: »Vem, da se jezite, ko pa ste 80 minut igrali vi, rezultat pa so napravili Šmihelčani.« Nato se je škodoželjno posmehnil in dejal: »Drugič pa me odklonite na nogometni zvezi, mar mislite, da rad sodim na vaših tekmah!«
Minuto pred koncem (nešportnega) srečanja je Strauß izključil Zablatnika, ki je izgubil živce in podri nasprotnikovega igralca. Vsi, ki poznajo Gustija Zablatnika, vedo, da je on zadnji, ki bi igral nešportno in s prepovedanimi sredstvi. Sodniku je uspelo, da je duševno strl igralce SAK-a, za alibi pa mu bo rdeči karton Zablatnika. Go-
spodje na Nogometni zvezi imajo krivca — Slovenski atletski klub. Sodnik si bo umil svoje roke, Nogometna zveza ga bo ščitila, rdeči karton pa jim bo vsem skupaj v pomoč. Dejstvo pa, da so štirje(!) igralci SAK-a po nedeljski tekmi poškodovani (Zablatnik, Velik, Luschnig in Fera), za pristojne in odgovorne za pravičen potek nogometne igre ne šteje. Spet moramo misliti na žalostno in bridko resnico, ki jo je izpovedal sodnik S. (ni Strauß): »Dokler bo SAK nosil slovensko ime, bo trpel!«
Slovenski atletski klub je z velikimi težavami dospel v pod-iigo, sedaj pa ga z vsemi sredstvi hočejo uničiti.
Sele — Eitweg 3:3
Selško nogometno moštvo še vendo ne more igrati v najmoč-nješi postavi. To je vsekakor tudi razlog, da enajsterici doslej se ne gre tako, kot bi moralo. Še vedno sta poškodovana Oto Ogris in Nanti Dovjak; minulo nedeljo pa pravtako ni mogel igrati Franci Kelih, ki je bil službeno zadržan. Trenerju Pristovniku je s tem delo otežkočeno, saj mora vedno spet spreminjati postavo. Tako je moral tokrat igrati v obrambi napadalec Hribernik. Kot skoraj v vseh prejšnjih tekmah so Selani bili boljše moštvo, toda vedno je nasprotnik prvi dosegel gol. Tako je bilo tudi minulo nedeljo na domačem igrišču v Selah. Gostje so povedli na 1:0, toda Selani zaradi tega niso popustili — obratno — še bolj so se potrudili in kmalu je lepo število gledalcev poskočilo s sedežev. Franci Dovjak je po lepi solo-akciji ukanil nasprotnikovega vratarja in s tem izenačil rezultat. Sledile so še lepe možnosti za zadetek, ostalo pa je pri rezultatu 1:1.
Prvih petnajst minut drugega polčasa pa je bilo popolnoma v »znamenju« Selanov. Napadalci so igrali bolj samozavestno, lepe akcije so »omamile« nasprotnika. Iz take akcije je sledila tudi enajstmetrovka za Selane. Zdravko Oraže je prodrl v nasprotnikov kazenski prostor, obrambni igralec je napravil prekršek — enajstmetrovka. Nanti Olip si možnosti za zadetek ni pustil uiti in povedel na
2:1 za svoje moštvo. Po zadetku pa so obrambni igralci domačinov napravili dva »kiksa«, ki sta gostom omogočila, da so v nekaj minutah rezultat odločili zase. Nasprotno moštvo iz Eit-wega je nenadoma vodilo 3:2! Navijači domačega moštva so morali čakati na »odrešilni« gol, ki ga je dal Franci Dovjak, do 88. minute. S tem je selsko moštvo iz skorajda že izgubljene tekme, napravilo le še »piko«.
Najboljša igralca domačega moštva sta bila Franci Dovjak ter Jožef Čertov.
Postava: Jazbinšek, Čertov, St. Olip, A. Dovjak, Hribernik, Pristovnik, N. Olip, Travnik, (N. Dovjak), P. Olip, Oraže, Fr. Dovjak.
v soboto, 19. 9. 1981 ob 14.45 Globasnica pod 23 — Sele pod 23 in ob 16.30 Globasnica I — Sele I
==#