39. štev. Poštnins nlačana u gotovini. Oeli«*,, čcfriek 7. aprila 8827. Le o IX. Izhafa v torek, öetrtek !n sobotu. Stane mesečno Din 71 — za inozemstvo Din 20'—. Posamozna stevieka I bin. Račun poštno-čekovnega zavoda štev. 10.666. NOTA DOBA Urednifttvo in upravnifttvo i Celje Strossmayerjeva ulica 1 pritličje. Rokopisi sc ne vračajo. Oglasi po tarifu. Telefon int. štev. 65. CMD v Celju. Celje, dne (i. apr'nla U)21. Snoci se je vršil v Geljskem doiiiu oboni zbor možke in žemsko podružniee CMD v Celj'u pod pred sedist vom gosp. I van a Prekorska in ge. Gradišnikove. V svojem otvorkvenem nagovoru se je spomin-jal g. Prekorsek iwrurlega pno- mestnika CMD g. Senekovica, fcije bil na lanski skupščini v Rogaški Slatini se poln energije. BH je to mož, ki je. pni povdarjal, da za CMD Se nil pw- nehala doba delovanja. a-mpak da j«i treba sedaj še bosj delati in poživiti vse stare podružnico. Zenska podmžnica ste.it> danes LOf) članic. možka pa 150 članav. Tö znači, da je organ izacija n.otra>n,ie naprcdo- vala. V GMD smo videli nekdaj svoj ideal in kdor je bil clan te organizaci- fe- je bil smart/ran kot trden naroden človek, ki xeh da je njogova življenska naloga bramiti naš živelj in na«o zem- Lk> pred' tujcii. Dasi smo se leta 1918. osvobodili vsaj deloma tujega jarma, no smienio pozabiti, da sura na.rod ob meji in da imaano nalogo, buditi. na.- r-odno zavest tarn, kjer je še ni. V U\j dobi, ko se sel'e nacijonalno spajamo in ko nas razjeda'jo strankaffske stra- sti. je taka idea'Lna organ i-zaeija, ki nas druži, potrebna. Zato moramo glo- dati, da se je bo si ehern člain z ljubez- nijo oklepal. Splošno delo CMD jo bilo. dasi ti- ho, vendar zelo plodonosno. Preko 500.000 Din je iralala druzba za naše obmejno solstvo, zlasti v Prekmurju, ^kjer je stanje našega šolstva sil'no ža- ¦l-ofetno. Zalo je potrebno, da napredu- jejio vse podružnice CMD in da so usta- ^ovijo nave, ki. naj to delo so podoso- tori,j0 lJodl'UŽnični laJ"nik «'• Žrrovcc jo precis xapiwiik »a-d-n JeRa obf-no.sn zböra. ki, fe bil odobren. Podal jo poro- čilo o deWan u abeh .pod.rnisnic vpre- t^lom iZ vUi se] 10 bll° Sest\ "^ ga-ti obeh "podnizni-c so se utdelezili glavne skupščinp na Rog. Slatini, Obe prireditvJ podružnic, kresni večer in cvetlicni dan sta dobro izpadli; nemo- ^roca pa jo bila zimska prireditov, ktvr smo^ se moraJi vedno ozirati na driiua dnistva, cesar pa zanaprej ne .sme bi- ti. Zanimainje za delo van je CMD mod celjskim občinstviom je treba povzdig- niti. Strnati nioranno vrste. Zato kli- čem: Društvo naj zivi in cvete! Tz blagajniškega paročila g. Pavla Za])ukovška posneniomo, da je imela mozka' podruznica 9001.55 Din diohcd- kov in ravnotoliiko izdatkov. Od teh jc bilo nakazano glavnemu vodstvu v | Ljubljani 8330.65 Din. Ženska po- druimica pa }li- ke in vzbudi zruiitnanjo za *k \».ian problem južnih Slovanov. Tako iepe manifestacije za juicslovensko lrlso! Ljubljana še ni zk-ra videla. Vclika unioiivska dvorana jo Ivla do zadnj^L» \ koticka zasedena. Navzoči so / z-ini- ' manjem poshisali proaavatelja, ki jo toplo govoril za spoprijatol'jenje in zvezo Jmgoslavije in Bolgarijo. Frouc- tičen aplavz je bil dokaz splošnega so- glasanja. in navdušenja. Vsa dvorana I je navdiišeno vzklikala bolgarskormr ¦; narodu in končno stoje zap el a »Hej j Slovane!« Po zakl'juoku zbarovanja so je spontano foronirala povorka in jo krenila po mestnih uiicab, neprestano manifestirajoc za zbl'izanjo vseli južnih j Slovanov. Povorka je krenila pred če- ! škoslovaški in francoski konznlat. pre- pevajoc narodiie pesini in vzklikajoc bratskemu češkeimi in prijateljskojnii, franooskoinu narodu. Slov^nlja pa .!e zopet pokazala, da cuti slovansko (er da vedno in z veseljein in navdušenjem sodeluije tain, kjer gre za nresničenie starih slovanskih idealtov. p UZUNOVIČ IN MAKSIMOVTG — 0D1DETA? Z ozironi na dogodke, ki so se odigrali zadn«je dnt x radikal- skejn klubu in ki so deloma izpreine- nili dowedamje razmerje raed. posaraez- ni/ini skupinarni, se je x pondeljek vr- si'la v stanovaTiju min. pre.ds. Uzuno- vica konferenca njegovih ožjih somiš- ljenikov. Konferenca se je pečala pred- vsem z vprasairjem rekoivstrukciije. pri cemer se je jemalo poseben o>zi,r na Pa- siioevce. Iz krogov, ki go blizui Paisicwi skupini, se daznava, da bo Uzunovid vendar žrtvoval notranjega ministra Mafesimovita, kljub terau, da se je on za njega zavzemal. V poliiti-onih krogih .se zatrjuje, da Uzunovic 5e ni zakljuril po'gajanj s H. S. S. Uzunovic upa. da ni'U bo uspelo pridobiti za sodelovanje tudi Pašicevo sknpino. V nekih radi- kalskiib krogib pa se odločno povd«.r- ja, da so dnevi niinistrskega preds'ed- nika, kakor tudi notranjega minvstra steti. Istoeasno se je razriesla ti^di vest o nameravani demisiji notranjega mi- inistra Maksiinovi6i, ki jo govorico (a- koj demantiral. P TTALIJANSKO-MADJARSKO PRIJATKLJSTVO. Ministrska pi'od- sednika Muasofini in grof 1Mb Ion sta podpisala prijateljsko, poi'avnalno in razsodiScno pogodbo nrorav gospodaril: z denarjoni. je bila odrejena policijska T-'i'eiskava, ki he je raztegnila na Mežico, Celje in Ljubljano. Uspeh ja bis senzac;jon:Hen. Odkrili so obtežilen materijal, radi ka- ter^-aj je državno pravdnistvo niari- boivsko OKlredilo aretacijo petih clanov krajnega šolskega sveta v Možici. iixjd. njimi učitelja in poslanca. mariborske sku,p«cine Modern-dorserja, strokovn-e- ga taijnika Knietsko-ddavske zvezo v Celju Les>kouška in nokaj oseb v Ljub- ljani. Afera zavzerna vedno širši obseg. Obetajo se zanimiva odkritja c IZPREMEMBA PRI POVEL.J- STVU VOJNEGA OKROGA. Minoli pondeljek je zapustil (^olje in so od- pravil na svoje novo sTnžbeno mesto v Belovaru dosedanji poveljnik vojnega okroga v Geljiu g. polfcovnik Avra.ni Beraih. Za odliod se je zbralo na kolo- dvoru obilo zniaincev in prijateljev. ki so so poslovili od njega in njegove go- spo sop rage. Nasiednik g. Beraha g. polkovnik Puric je prevzel poveljstvo in posle že v marcu. c PRESELITEV OBRTNIKA. Te dni prcseli svojo mesarijo iz Gaberja v Cel'je znani niesar g. Adolf Urbancič. Svoj lokal bo ismel' v liiši Kolenčovib naslednikov na Kralja Petra cesti. G. UrbaTicioa v Celju vise pozna in prebi- valstvo ga bo gotovo upoštevalo. c NOVA TVORNICA. Kakor sino že omenili gradi tvrdka Westen v Ga- berju pole^ svoje tovarne za pasodlo novo tava.rno, ki bo izdelovala umotna gnojiila. Dela naprodujejo tako, da. bo tvornka goOova že letos. c DIJAŠKT DAN. Napred'na di- ,ia«ka organizaeija -Sloga« še nekirat opozaTJa vsa društva, da je svojo aka- demij'O prebžila na 30. t. m., dijaški sportni dan pa na 1. maj. c SESTANEK NARODNO-STRO- KOVNE ZVEZE. V nedol,jo d-no 10. t, in. ob 2. popoldne bo v gostilni >So- kolski' dom^ v Gaberju sestamek članov NSZ. Raidi vainosti sestanka Zveza prosi, da so ga vsi zanesljivo in točno udeležijo. c SMRTNA KOSA. Dive 2. (. m. je uamrl v jaivni bolnici krojaški po- mowiik Urban Brilej. Bil je star 64 let. — V panideljek pa je umrl v bolnici v starost.i 47 let sc\imnr Ftium: Vp^igust Vži^alica na posodo. Menda mislite, da si je tako lahko na cesti izposoditi vzi^alico! Ne, ni ta- ko! Vsakdo. ki je bdaj to poskusil. vain zaigotovi, da je to vcasih prav težko, in bo pripravrjen resnico svoiiih besedi potrditi s prisego. Stal sem na cestnem voglu s ciga- ro v u&tih, ki bi jo bil rad prižgal. Ker nisem imel pri sebi vžigalic. sem oa- kal, da pride mimo dostojeii človek, da ga naprosim za ogenj. Ko je prisel, seoi ga pozdravil in dejal: »Oprostite, •Spspod.. bil bi vam zolo hivaležen, ako n»i Posodili vžigaTico!« *Jžigalico?« je vpra:šal. oa veda!* žep teloPvn^ilG plašč in vtakniI roko v žepuModTne0 ^111',da .io v ^»}?m Cakajte trenutok 7^ ?^ ^0TJl^m- na tla.« poloznn to zavoje »Toda prosim «m te!« semdSal^ÄI110^1" ^NičsenetrSnrzfLnulo^ najdem. Nekje mora biti.f nUt° J° Vtikal je svoje prste po žepih in mi prigovarjal: »Glejte vendar, to ni teloviiik. ki ga navailno . . .« Videl sem, kako se je vznemirjal. »No, no«, sem ugovarjal. »Nie no tie, oe to nil telovnik, ki ga nava.tlno . . ¦<¦ »Trenutek,' treniitek«, jo govaril možak. »Eno teh preklicanih stvari rnoraui imeti tu notri. Najbrž jo zra- ven ure . . . Ne, tu je tudi ni. Pocakaj- te, da pogledam v suknji. Da bi' pres1- neti krojač vsaij tako naredil žep, da bi niogol blizu!« Polagoma se je čisto razhudil in slisnjenih zob stikat po žepihi. »To jo vražja stvar!* je sikal. »Stavim., da je. v listnici. Prosim. držito mi zn bip¦ po- vrsnik, da . . .« »Ne, ne!« sem se protivil. »Ne pri- zadovajte si toliko. Res ni potrebno. Ne slacite pavršnika in, prosim, no me- ttle pisem po tleh! Ko trgajto swjih žepov in ne pomeckajte svojih zavo- jev. Ne mrcvarite vendar, svojv obi eke!* »Je že tu. je že tu!« jo kono.no vz- klikn.il1 in potegnil nokaj na d;ni. Bil jo zobotrebeo! ./. Reforma koledarja. , Pred dvema Ictonia jo Drustvo na- rodov določilo post'bno komisijo, ki naj l>reštudira reformo kolediarja, da jo potem predloži Društvu v pto(ros\ Ta komivsija je to dni zakljuoila anketo in sestavila niz jji'odlogov. V tej komisiji sio bili zastopani ra- zen clanov Drustva narodov papeiska stolioa, cärigraj-ski patrija.rh in angli- kanska crerkev. Tekom dveb let prou<čava.nja ko- redair.9ke;ga problem a je dobi la komi- sija nad 180 načrtov za reformo, od njih 33 iz Francije, 27 iz Zedinjoni'h držav, 24 iz Neimcije, a iz Aniglije sa- mo 5. V splosnom se more reci, da, an- keta ni rodila pravega u«peba, ooprav je knela časa -dve leti. Zaikaj iz njene- gai poročilia je razvidno, da sama ni vedela prav. za katorii uarrl naj se odi- loči. Kakor znano. izvirala po'glavitne hibe danawnjoga koledarja iz dejstev, da so meseci med ^seboj razlicno dolgi '" pa. da določni tedemski dtiovii dife- T'ira.jo \- posamoziiih mesecih in letih. Prva hiba je celo tolikšna, da jo što- vilne banko skusajo obiti • pri raouna- nju obrosti s torn, da: uporaiblija/jo fikti- ven koleila.r dva.najstih ni^sooov po tri- deset dni. Mod mnogimi prodloze.ii.hni .siste- mi, ki skušajo voč ali manj radikalno odstraniti obstojece hibe v danasnjem koledarju. je komisija povdarila po- sebno dva reformma osmutka. Po pr- vem naj bi se leto razdelilo v štiri med seboj popolnoma enake trimestre, ko- jih vsak bi sestojal iz dveh meseeev po 30 dni in, e.neiga po 31 dni. 365., oziro- ma v prestopnem let^u tudi 366. dan bi ostala brez datiuna in bi oba dneva veljala kot prazniika. Ta dneva naj bi so ostavila konoetn fota ali pa koncein prvega polletj«. Po d;f u'gem sisteimu naj bi bilo leto razdeljeno na 13 meseeev po 28 dni (4 tednie) plus en dan brez datuma. Dobrota tega naičrta je, da bi bil iste dneve v mesecih in Ie4% vedno Lsti te- denski dan. N. pr. oe bi bil 7. aprila 1927 oetrtek, bi bil takisto četrtek 7. januarja, februarja, decembra ltd. leta 1927., 1928., 1950. itd. Nasprotno pa inia ta načrt hibo, da se ne dn dolili v četrtletja in polletja.. Skratka, komisija se torej še ni dofinitivno odfocila in se je zaenkrat omejila zgolj na poročilo, ki ga stavlja v pretres celokupni interesdrani jav- nositi. V eni stvari pa smo si ipak na čistem. Komisija namreč zahteva v so- gkisj.ii s corkvenimi oblasti, da mora biti v slehernem refomnnem na/crtu, ki naj ima izgleda, da bo sprejet, Velika noc fiksirana na nedeljo, ki sledi dru- gi aprilski soboti. JSt Hi si 2. »NOVA DOHA« •tev. 3^. iz Presernove uhce — Isti. dan je uiml v Gelju 65 let stari Marko KoradeJ. usluzbenec pri Rebaiischegtfu. — V sredo so našli pri1 takazva.nem žegna- nem studencu pod saniostancm la/.a- ristov obešenega delaivca Karla Sko- čirja. Kaj ga je gnailo v sinrt ni zna- iio,. — Naj v mini poČivajo! c DRUŠTVO DRŽ. NAMESOEN- GEV IN UPOKOJENCEV V GELJU bo imelo svoj redni lefcni občni zbor \ »aboto dne 9. t. m. ab osmih zvečer v mali dvorani Narodnega doma s sle- dečim dnevnim redoiiK Porocilo od- bora. Sprememba pravil (poroča. pred- sednik g. prof. Raič). Vpisovanje čla- nov in pobiranje clanarine. Volitve in sluičajnosti. Dolžnost državhih name- sčemcev je, da se občnega zbora v čim največjem. stevilu udeleže. c KJE SO DEDlGl? V Celju },e umr] 15. julija 1926 ruski begunec Iv. Felder, me da bi biil napravil oporoko. Sodišče ne vt>. ali .je imel kaj dedičev. Za oskrbnika zapusčine je bil imeno- vian višji pisarniSki oficijal v Gelju Franc Weitz. Kdor reflektira na za- puscino, mora v teku enega feta sporo- čiti sodišcu in dokazati dedinsko pra- vico. c SODAVIČARJEM. Od znanega solnika siao prejeli: Bližajo se šol.ski izleti, na katerih je dovoljeno nuditi mladini edinole pijace brez alkohola. Od teh pridejo najbolj v poštev poka- lice. Te so pa danes na zalost dvojne kvalitete, to se pravi, enim je pridejan sladkor. dnugim pa cenejši saharin, ki je zdra'vju škodljiv. Ker se bliža občni zbor sodavičarjev, ki imajo v obeh obraistih skupno organizacijio s sedežem v Ljujbljani, bi svetoviali sortavicarjem, da storijo na obcnem zboru sklep, da se uporatblja pri izdelovanju pokalic edino le sladkor. Tak sklop ne bo teža- ven, kajti skoraj vsi sodavičarji pri- mesavajo pokalicam sladkor, a le v malih izjemah saharin. Oblastvena od- redba glede tega pa naj bi bila za vse sodavičarje obvezna in vsak prestopek bi se moral tudi kaznovati. Ker bi bis a ta'ka naredba tudi v 'korist mladini, prosimo, dia soilaivLcarji uspo&tevajo Im najsvet. c REDNI OBCNI ZBOR bo imela Celjska pösojilnica, d. d. v Celju dne 19. t. m. ob 5. popoldne v svoji sejni dvorani. Med druigim se bo sk&epalo tu- di o valorizaiciji. c V ZADRUŽNI REGISTER se je vpisala Mohorjeva tißkarna v Celju T. z. z o. z. Kino« MESTNI KINO. Sreda 6. in ce- trtek 7. aprita: »Praški student*. Ogromna filmska senxaciija v 7 dieja- njih po znamenitem romanu Hans Heinz Ewersa. V glavnih viagab Con- rad Veidt, Werner Krauss, Agnes Esterhfizy in Elizza la Porfa. — Petok 8., sobota 9. in nedelja 10. aprila: »Öe se ihn spnstijo uzde!« Si'jajna veselo- igra, polna zdravega humorja in iz- red'no komičnib situacij. V glavnih vlogah Henny Porten in Bruno KaM- ner. KINO GABERJE. Sreda 6. apri- la: »Ben Hur*. Ogromiem zgodovinitstki film v 8 velikih dejanjih po slovitem romanu Wallaoevem. V gfavni vlogi Ramon Novarro. ----------"r----------— Sokcflstvo. s PROSVETNO DELO V S0K0L- SKEM DRUŠTVU V GELJU. PretekU teden je predaival člian&tvu v lepo za- okroaeniejn poljiudlnem prredavanju o temi »Pogled y zgodovino novejse filo- zofije« g. pjof. N. Zeleniik. Ta teden pa predava br. starosta o utisih ia o po- teku glavne skup&čine Jußoslovons-kcga Sokolskega Saveza v Beogradu. Pro- svetni odsek dimt.va pripravljia &e veo predavanj in nagovorov. s NARAŠCAJSKI DAN. Nara- ščajski dan Geljske SokoLske župc združen z razvitejem narašcajskega prapora ooljskega sokofskoga društva Vii-ši se v nedeljo, dne 29. maja t. 1. v Gelju. Popoldne istega dne bo na dvo- ri§cu mestne osnovne sole javcn tolo- vadni naMnp. s TOMBOLA. V nedeljo, dne 8. maja se vrši velika tombola sokol.skoga drustva v Golju. Z razprodajio kart se pricne v kratkem. Razsirjajte „Nova Dobo"! Siv»om domovine. š NOV SLOVANSKI TÄDN1K. Dne 7. aprila pricne izliajati v ßeo- giTadu ilustriran literarno-politicni. tednik »Stoven«, pri katereui bodo so- delovali jugosloveniski, čoški, poljski in ruski knjiizevniki, znanstvenikj in po- litiki, ne glede na poHtidno pripad- nost. Namen lista je v prvi vrsti med- sebojno spoznavainje in moralno uje- dinjenje vseli Slovanov. š FINANCNI DELEGAT DR. ŠAVN1K 0D1DE. Finaneni d^legat g. dr. Šavnik v Ljubljani je odpoklican s tega mesta in iinenovaii /a nacoluika v miniistrstvu za finance v Beogi'adu. Na njegovo mesto je inienovaii gospod Rupnik. .s OLA.IŠAVE i\A ŽELEZNICAH. Minister za promet je izdal pravilnik za papiiKt na vožnjaih po železnioi in državnih brodovih. Med drugiin se da- je *s tem pravilnikom tudi članom rak.- nilii društev dovoljtunjo za trikratno po- Iovrmu). vožnjo na leto, ce potujej.o po- saniezno abi v skupinah. Predložiti mo- rajio potrdilo, da .so \isaj dve leti clani dotiicne or^anizacijie. Razen tega ima- jo d'ruwtva 50-oilstotni popust za en- kraino voinjio vseh svojih i'lanov k let- nemn kongrosu, oziroma obč.neinn zbo- ru. S temi olajÄavami se bo zelo dvig- nil promet na železnioaJi. š BREZPLAGNA ŽELEZNTŠKA VOŽNJA ZA SIROMAKE. Minister za zelezniice je pooblaslil zefezniöka rav- na'teljistva, da lahko siroanakom, to je tistim, ki ne placaj'o več kot 30 Din vsoh neiios-rednili davkov letno, dovo- lijo brezplačno vožnjo na železnici za potovanja s točno oznarenini ciljom in naimenom potovanja. iTO-posta je zo zabBnajboljšal « ITALIJANI JEMLJEJO NAŠIM IMENA. Italiitinski ministr- ski svet je sprejel naičrt, da se veljav- nost določbe o sprememibi druzLn.skib imen raztegne tudi na Jusijsko Kraji- no. Ta zakon., ki vsebuje »oaredlx? zči sproiiioriibo v itali.i'.yn^ko obliko vseb onüi drvižm»kLh inw^n, kl so itt\liia.i\-' skega ali latinskega izvora«, je bil do- sedaj v veljavi samo na Južnem Tirol- skcm. S tern zaikonom sg pirične prisil- no poitalijanČGvanje jmgoslovenskih priiimbov v ItaMji. S TRST IN REKA — PROSTE LUKE. Na seji ministrskega sveta v Rimu je bii od obren zakonski načrt, s katerim se 14 italijaiiskih inristanišč, med njiimi tudi Trst In R«ka, proglasi deloma ali v celoti za proste luike za dobo 30 let, pričenši s 1. jiamuarjean 1928. Š GRADNJA HOTELOY V DAL- MAGIJI. Iz Splita por-ocajo, da se skn- pina svicarskih kapitalustov živo zani- ma za gradnjo veliikih modernih bote- lov v Dalmaciji, zlasti v Splitu. Poga- janja potekajo povoljno. 5 TEČAJI ZA LEKARNIŠKE PRIPRAVNIKE. Minisfcrstvo nairod- nega zdravja je odobrilo nov pra.vi.biik o tečajih, ki jih priirede fckarniiške, zbornice za lekarniške pripravnike. Tečaji se bodo vršili v Beogradu in Zagrebu, po potrebi pa tudi v Ljublja- ni enkrat asi dvakrat na leto. Posecia- nje teh tečajev bo obvezno za vse le- karniske pripravnike, ki bodo po ab- solviranih tečajib in dveletni praksi polagali praktične izpite. Od teh izpi- tov bo odvisno, da-li bodo sprejeti na fair mac e vt i čno f akul t et o. š ZDRAVSTVENI NASVET. Ge vam je zdravnik propovedal ka.vo, pi'j- te Žiko! Žika, pripravljena z dobrim mlekoni, nadomiesti najfinejiso nravc kavo. 285 Š TIHOTAPSTVO S SAHARINOM. Finančna kontrolia na Placu je imela Bi'ocn.0 roko, ko je dne 2. aprila ob enih zjutraj trčila na tiluotapsko družbo štirih aseb iz Maribora in okolioe, ki se je težko obložena plazila- proti Ma- riboru. Dva tiihotapca, ki sta sicer bila naknadno najdena, sta blago odvrgla in zbežala,, dočim sta bila druga dva prijeta z blagom vred. Ako ne bi imeli smole, bi se bil pač trud izi>laiwil, kajti financni kcmtroli je padlo v roke 24 kilogramov 220 gramov 440-kratnega saharina, 5 kg sladkorja, poleg ciga- retnega papirja in vžigaTic. Š GELA DRUŽ1NA SE JE ZA- STRUPILA. V nedeljo popoldne so na- šli sostanovalci družino železničarja Zclcnka v njegovem stanovanju v Ma- riboxu nezavestno. Poklicani zdravniic je ugofcoviili znake zastnipljenja ter od- redil tak<»\jl&nji prevoz v bolnico. Franc Zelenki;i i^ njegova žena. in beerka z maliiiu otrokom so kazali zn-i.ke nevar- nega z-a^U'i.Lii>ljenja. Posebno opasno ye stanj« muaa in žene. Hčerka je bila s svoj im (^vukotn po prvi preiskav1 zo- pet ück|>u.st'fc»-i)i)a, iz boinice, vendar pa so mot'oii^ powifc^jie obe zopet prepeljati z i*t?siltHWft»i vuäoau nazaj v bolnico. Ali gire za slučajno zastrupljenje ali pa za poskuson umor ali saanomor, bo do- gnala uvedena pj-eiskava. s TATVINA i\A ŽELEZNIGT. V sohoto so neznani zlikovci vdrli mud postajama Brezico-Dobova v tovorni ; vlak štev. 059 ter ukradli dva zaboja ' blaga, teika 189 kg lor 6(i kg eevljev. Bla.go jc last 'ljublj-tiiskih Irgovccv Krisper in Urbane ler je vredno 40.000 dinarjev. Nekaj blaga, so tatovi. pustili , ob zeleznk'i in so i-a pobirali v bfizini | stannnjoči ljudje. Orožništvo iz Brežic } in Dobove ter železniška polic'ua zasle- duje tatove. s TEŽKA AVTOMOHILSKA NE- SREGA. Na cesti, ki vodi iz Andrije- vice v Pec v Grni gori se je preteklo so- boto pri Veliki Heki prevrnii potniški avtomobil v cestni jarek. V avtoinohilu &o bili .stiirje potniki, ki so vsi težko ra- njeni. Avto je popolnoma razbit. Š P1JANEC POD TRAM V A JEM. V Za.grebu je hotel v nodeljo zvečor na Ilici 19-letni pekovski pomočnik Ni- kofa Vugrinčic tik pred tramvajcMii prekoračiti tir elektične železnice. •— Traimivaj. ga je z močnim sunkom podr! na tla ter mu odrezal obe nogi. Pone- srečenca so nezaveslnega propeljali \- bolnico. « P1SALNI STROJl IN PISAL NI STROJl so dvoji. In ako vam ti- sočkrat nasprotno zati'jujejo — ne daj- te se izpeljati na led. Poizkusite, da se pomirite, vse strojei, ki so v prometu, kolikor mogoce natančno in potem iz- volitc. Res je, kdor mora izbirati, se mora tudi lmičiti. Pa navzlic vsemu. Rajei se mučite nekoliko ur z izbira- njem, kakor leta in leta s strojiem, ki va« nc zadovoljuje. Ako si pa vseta- koT hiočete pi-ih.raniti izl>iran.to in. mu- ko, fa'hko prav tttko mi mo kiikor bi bili poizkuKili vse stroje, naroxMte »na slepo« »Continental«. S tern ste si vi kupili deseiletja trajajoče veselje. — Samioprodaja: Ivan Legat, speeijalist za pisarniške strojie. Maribor, Veirmi- ska alien SO, tel. int. 434. 294 Ljudsko vseucilišče v Celju V po-ndeljek 4. t. in. je predaval gi. profesor Orožen o upravnih iin po- litičnih razinorah sedanije bolj^Bviske Rusije. Opiwal je podrobno komplici- rani ustroj rmsike upirave. Sozn-auiil je paslušalce z delokrogom in sestavo mnogosteviil'.nih sovjetov, posebno pa z delom viseruskega konigiresa sovjetov. Orisal je delokrog pojedinih komisa- rijatov in dobro urejene špijon.ske or- ganizacije, ki vse vidijo in 7A\ vs'p vodo. Opivsal jo tudi rusko -šolstvo, omenil opozicijo duhovništva proti siren ju lieveiwtva i. dr. Za svoje lepo izvodeno predavanje je žel obilno priwnanje s straml poslušalcev, katerib pa je bilo žalibože zopet prenialo. Diskusij« po predavanju sta se udeležila tudi dva poslušalca: Kdo sta bila, odkod sta prišla, kdo jih je po- slal — to se še ne ve. Proti obsodbi boljsevizma s stra.ni predsednika Lj. vs. sta veheriieiitno branila ruski ko- munizem. Starejsi od njih je tudi bra- nil Žide, pozivajoč se na neverjetno vest, ki jo jo pnnesel »Slovenoc« dne 3. aprila iz nem«koffa židovskega lista. »C. V. Zeitung«, da je Fordov zastop- nik na Ne.mskem, ker ta list ni hotel prinosti Fordovih oglaisil, protestiral v imenu Forda zoper to, da je on proti- judovsko razpolozen. Zdaj ko je Ford visled svoje avtomobilske nesreoe ležal s pretresenimi niožgani do predveeraj na smrtni postelji, je moget njegov za- stopniik v njegovem imenu poslati te- mm lktu — pa ne \nsem listomi, kakor je gori omenjeni poslušalec trdil —- protest proti fcrivid, ki s© dela Fordu z dbdiolžitvivvjo njegovega antisemit- skega naMopa? Gotovo pa je laž, da je prevedel Fordovega »Med-narodnega Zida« neki Fritsch, človek »nst slaR-ni glasu,« in da je predelal besodilo knji- ge v lastnem slogu. Jaz imam v rokah nemški prevod »Mednarodnega Zida« in tu je podpisan kot prevoditelj »Hof- rat Paul Lehmann«. Mlajši poslušalec je ocital Ljud- .skeniu vseučilišču, da je protisocijali- sticno razpoloženo. Geljsko vseučili.sce stoji nad strankajni, ono je samo pro- svetno družtvo. Da potlpisani ni pro- tivnik socijalističnih humanili in innerjenih ekononisk'h tuženj, je doka- z'-il na svojem predavanju leta 1922. o francoski revoluciji, karjro je bilo tu- di jako dobro obi^kano od tukaj.siijiii delavcev-socijafistov. Kot profesor sem z navduscnjcni dijakom pred aval o brigi angleškega socijaliista Owen a za svoje delavce in o teorijah francoskili socijalistov. Tudi ; danes sem zagovornik socijaliznia, ali narodnega. pa. ne in,ternaci.jonalnega koiiiuniiznia. Tega dusevno pobijati v korist našega delawstv«, ki ni v statnju ga pravil no presoditi, sum tram za sv*o- ; jo sveto dioližnost in sicer 1. kot j>ro- • svetni dela-vec, ki je trdo prepričan o | neizvedljiivosti kom.unisticnc teorije v I prakti^nem življenju; 2. kot clan Na- j rodne odbra-ne-; 3. kot upokojeaii dr- žaivni uradnik, ker se tudi nafei vladu i bori proti tej teoriji in nasiopa proti razdirajoc'hn težnjam našib komuni- stov; 4. kot vnet nacijonaRst in pHn- slaivißt, ki mora biti protivnik III. in- ternaoijonale. Od te začrtane prosvotne proti me ne bodo spravili napadi in niobene grožnje! Em. Lilek, to. preds. Lj. vs. 48. redna glavna skupščina Hmeljarskega društva zaSlo- venijo dne 13. marca 1927. (Dal je.) Poronospora je pri nas prvic )>o- vzrocevala vidno škodo leta 1924., ko se je lotila poznega hmeKja. Lani so se prika/zovali prvi znaki peron.asip.ore žv? tudi na goldingu. Vzrok, da se je peronospora lotila toliko prej pozneiga limelja kakor gol- dinga je morda ta, ker je kultura pr- ve-ga starejša od aiw druigetga in ker je KoMintf «ploh krepkejše nai'ave kot pa P'uiÄiii limiol.i. Kakor v vinogradih. taiko nastopo peronaspora tudi v hmeljskih nasadih v večji ali manjši meri, kar je si-gurno odvisno le od vremena. Dejstvo je, d(} mokrotno vreme pospešuje ra-zvoj rast- linskih, sum in vročina pa razvo^ ži- valskih skodliwcev. Potemtakem moxa vsak hmeljar pripravljen biti za vse sovražnike in škodljivce hmeljske rast- line z majbolj priporačljiviini obranib- nimi sredstvL. Glavna sfcrb pa mora tudi biti, da se hmeljar pncwom.wo poprijomljG obrambnega defa — kajti »zvonenje p0 toči ne poma'ga« — pra- vi stair pregovor. Peromaspara napada lisple, poganj- ke, trte in tudi: kobule ter se pokazuje v treh oblikah, ki se razlocujejo v vijo- li&Lstoniodri, sivi in crnikasti barvi. Najojmsnejši je popad hob id, ki zaostn- jajo v razvoju ter zarjavijo — brez da bi trpela knkovosf lupulina. V dokaz temu naj sluizi dejstvo, da so hmeljski trgovci pokupili ves zarjaveli bmelj in j ga primerama se dosti dobro placevali. I Obraimbna deta, oziroina obramb- i na siredlstva zoper peronasporo so pa: j 1. TJnitevanje divjega in podivja- nega hmelja; 2. takojšnjio pxivezovniije hmel.i- | skih trt na droge, ozkoma napeljeva- i nje na žico; 3. odstranitev in uiiicenje okuže- nihi poganjkov, kuStrovcev iin listov; 4. gnojenje hmeljsklh nasadov bolj | s fosfatnimi in kalijevimi in manj z j dušicnatimi gnojili; i 5 pravilno, pravocasno in ponov- ! no skropljenje hmeljvskih na«adov s ' pravilno 'sostavljeno bakrenogalicno apno\^o brozgo in 6. sežiganje dozorelifi Irt, poganj- ' kov, tistov, drugih odpadkov ito pie- vela. j Precej preglavice dela limeljar- jiem pravilno prirejevanje škropiine , brozse. Kdor hoee tozadevno še precej signrno in praviln-o postopati, naj jom- l.ie vedno dedkrnt toliko apna — pa popolnoma cistega — brez- poska, zn?m- Ije ali dTiiige no.sna;ge — kot galioe. Se .^Lurnejc se imiozina apna dotočiU^ s I>oma5io reasonrnega papirja- e" nolftalin - ki se dobiva y v^aki dro- geriii. Za prvo skropljenje, ki se naj izvrŠuje ze„ ko je hmelj komaj 1 meter visoko zrasol, se naj vzame — ne glede na to, ali se pričakuje bolj suho ali btev. 39. »NOVA DOHA« Stran 3. Zvezna tisfearna v Celju izvršuje vsa v tiskarsko stroko spadi^foča deta solidno, ohuflnoln nojinltreje Cene zmernel PreprttSojte se sami! Najmoderneje urejena knjIgove>5EnIca bolj mokro leto — na 100 litrov vode pol do tri četrt kilograma galioe in vsaj dvakrat toliko apna. Za poznejše škrapljenje se priporoča do 1 ^ % škro- pirna brozga. Škropljenje se potem po- stavlja vsak 2.—(5. teden, kakor to na- nesej'O razmere. Tudi glede rastlintskih skodljivcev priiporoč-am hmeljarjem vestno in vz- trajno opazovanje svojili nasadov. da xamorejo pravocasno ukreniti vse po- treb.no. Vsa nadaljna in potrobna pojas- nila dobivajo pa hineljarji pri svoji strokovni. organ izaciji;. Yelike važnosti pri obrambnein delovanju zoper hmeljske škodljivce so pa tud.i pripravne škropilnice. Tvrdka »Kovina« v Mariboru je poslala Hme- ljarskem.u društvu dv-e takšni briizgalni na ogted, na katere se tu'di danes zbra- m umeljajji opozairjajo. Znamka »Au- stria« staaie kompletno 635 D, znam- ka »Kolben.« pa 7J4 Din. Tvrdka Her- roid v Humotovu na öeskem; bode po- slala Hmelj. druištvu vecjo, na kolesil ^ nahaj&jiočo motor no brizgalno za obsežne nasade. Skoda, da še daneis ni tukaj,. Predno pTidem do konca svojega Porocilia, bodi mi dov,oljeno še pripom- Iliti> da bodjem tetos skusai peronospo- ro v hmeljskih nasadih preganjati / °°Gnopasto, ki je cenej«a od gal ice in ^^i'Pulacija1 z njo enostavnejša. v *rj>Pil ^eni nainirec z bosnopasto v 8 kem vrtu brajdo z zadovoljivim UÄP-etnom. Xudi g- Avffust Golavdek ix Mozirja je bil % uspohi basnopa»to ssa- dovoljen. _. . , Koncujew svoje parocdoz wkre- no željo, fa hi se vsi htneljarjt smotre- no poprijeli obrambnega d$a zoper vse hmeljske škodljivce, da si bodemo ohranili hmeljarstvo za vse case hot vir blagostanja in sTeče. (Kanec pride.) nepoznam nikake utrujenosti kefvednonosim Palma pete! Efn Ulek. Henry Fordov e "M^narodni Žid". (Predavanje ^ .. . T . . . ^a colj'skem Ljudskem ^oucvlišču.) r r (ö^lja) vajo aw moc in ^vJ.h ?• A- &?}' ni nabene statistik^^101 ° ^1 ¦¦ i • r, i ¦ osl°N posebna organizacijct., ki zn.a obiti zakonsko do- ločbo piroti priseljevanju poznatih ži- dovskih buntovnikov. Evropski Židje, ki nosijo v sebi ]>revratiii dun, so re- volucijonari v Italiji, Nemčiji, Rusiji, Avstriji, na Poljskejn i. dr. V Zdruze- nih drzavah po so oni vodjV rdecili in iiite.rnacijona.lnih delavskih orga.ni- zacij. X XXII. poglavj-u odigoyarja na stavljteno vprasanje: Alii so Židje na- cija.?« z besedaini nekega. židovskega sodnika pri »Najivišjem sodišču« (High court): »Mi hočemo koiistatirttti, da sino mi Židjc posebna nacija, katerii pripada: vsaki Žid, ne pitajw. za. nje- govio prebivališče, njtegov poklic, njo- govo vero«. Židje ni«o saino nacija, aiapak celo nadnacija! Po nesumnji- vih židovskih spriv(>val"ih so še lahko to reče: Bodoča forma židovske nacije bo kraljevstvo. Tako piše n. pr. Moses Hess: »V obmejjiifh krajih niied vzho- dom in zap ad ami, v I-Ju^iji. P nisi jr. AviStriji in na Polj'skean živijo milijoin, j nasi'h bratov, ki z gorečo vero verujbjo v obnovo židiovskega kraljevstva in zanj stra'stveno prosijo v svojih vsaik- danjih molitvah. Svoj namon hoc«jio Židje doseči z narodnim geslom: Vsi za vsacega po- jedinca, vsaki pojedinec za eel narod. V XXIV. pogla:vju piže Ford: »Dovtrsena vojna (1914—1918) bi- la je na zahtev internacijionalnih fi- nancnikov večkrat odliožena.. Mogoč der unersättlichen Hab- und Herrsch- sucht einer, im Vergleich zur Gosamt- Bewohnerschaft der Erde Handivoll Menschen, die aber das Eine voraus- haben und darum siegen zu müssen scheinen: Einlieitlu-hkeit. Plannnissig- keit, Zielbewusstsein, einen, unvei'- wüstlichon Glauben an. sich — und rücksichtslose Geltendmachumg der eigenen Ansprüche. Siegen müssen? Solange der Plan imi Dunkel wirkte. Nun wird er abor Stück für Stück ans Licht geholt. Das meiste ist freilich noch unerkannt. Das Sichtbare ist aber von so erschütternder Wucht, daws je- der Mensch, in dem noch eiin Funken nationalen und sittlichen Pflicht-Be- wusstseins lebt, zur StellumginaJmie ge- zwungen wird, er sei denn, eine Mem- me odier noch Erbärmlicheres . . . die Ma'hniUing gilt nunmehr in Bezug auf das Judentum in voller Wahrheit allen . Völkern: Wahrt eure heiligsten Güter! Es geht nicht um Geld und Gut — das liesse sich verschmerzen — sondern ¦um Freiheit oder Knechtung des Rechts de Einzelnen, um Sittlichkeit und Knliur der Völker.« Tuxl.1 a\strijska kršcanskosocijal- na stranka j-e v svojem jirogram.u od 21). noviwnhra 1920 wslala proti »raizdi- rajoci židovs-ki. premoči na duševnem in gospodarski'in poljiu«. \\<\y velja glede zidov.skega vpliva- za Nemcijo in Avstrijo. velja se v veeji ineri za Busijo. »Čeravno je do jedra antisemitska, veiidar stoji pod neza- slitian.o židovsko tiiranijo.« — Tako pi- še Foi"d. (Daljo.) Gospodarstiro. g URADNI TECAJI ZA APRIL: napoleondor 218.50, turiska liira 247, angleski funt 276, dolar 56.80, kanad- ski dolar 56.40, zlata nomška marka 13,50, poljski zlatnik 6.35, avßtrijski siü.ng 8, belga 7.90, pengö 9.95, 100 francoskih frankov 223, 100 švicarskih frankov 1093, 100 italijanskih lir 257, 100 holandskih goldi'nan'jev 2273, 100 rumunskih lejev 34, 1(X) bol-garsküi le- vov 41, 100 damskih krön 1514, 100 ävedskih krort 1520, 100 norveških krön 1485, 100 span ski h peset 996, 100 j grških drahem 74, 100 časkoslovaSkih krön 168.50 Din. g PRED OTVORITVIJO POSLO- VANJA OBRTNE BÄNKE SHS. \z Beogirada porocajo: Dne 28. in. m. se jo viiisila seja šinšciffa od'bora Obi'tne banJco SHS. Za predäedniJca je bil iz- vorjen Milan Dragic, bivši prokurist diunajske poclružnice Živnostensko bamke. Za. vladnega komisarja je ime- novan Milan Lazairevič. Sprejet je bil sklep, da bosta začeli. centrala v Beo- gradui in podružnica v Zagrebu po- slovati 1. maja t. 1. Obnestna mera bo znažala za zasebnike 10, za obrtne za- dru/ge pa 8 odstotkov pod pogojiem, da od svojih klijentov ne siniejo zahtevati več kakor 10 odstotkov. g N0V JUGOSLOVENSKI PRE- M0G0VNIK. Konec aprila ho zaeel obratovati 28 'killometrov od Pirota in 2 kilometra od. bolgarske meje nov pre- m.ogovnik; pod jet je je last detniške družbe, koje glavni delničair je Es- komptna banka v Beogradu in kr raz- polaga s temeljno glavnico 10 milij.o,- nov dinarjev. Premog ima 7000 do 8000 kalorij in je nporablji.v samo za prekomorske ladje. Prišli so do globine 600 do 800 metrov in so komisijonelno ugotovili, da bo.dal premogovnik skoz 100 let po 100 vaigonov na dan, Mi- slijo na zaposfitev 2000 delavcev. Za davkoplač»valce. (Opozoritev zbornice za trgovino, obrl in industrijo v L}ubl;j(mi.) I. Dospelost direktnih davkov. Dne 1. maja 1927 dospo v plačilo neposredni davki za II. četrtletje 1927. Ako davek za leto 1927. še ni predpi- san, je plačati obrok po visini zadnje- ga definitivnega predpi.sa. V tej izme- ri plačani ohroki se obracunijio povo- doni definitivnega davenega predpLsa za leto 1927. Davčni uradi s>o uipraviceni za- ostale davke prisilno izterjati, ako se ne plačajo v 14 dneh po dospelosti in zaracunati poleg 8 odstotnih zamud- nih obresti še ek&ekucijske stroške, ki znašajo za opomin 1 p odl vsakega di- nar ja dolžne državne davščine.. /7. Posebna pridobnina. Podjetja, ki javno polagajo raču- ne. so dolžna vsako leto tekom 14 dni im odobritvi racunskega zakijucka. a najkasmeje do 30. juriija predložiti nsi- poved za odmero posebne prhcloLmino. ///. Davek na poslorni predmet. Davkoplačevalci, ki vodijo knjigo opravljenega prometa. to je onj, kate- rih promet je v letu 1926. presegel vso- to 36.000 Din, so dolžni do 30. aprila 1927 odpreniiti s pasebno prijavo da-- vek od prometa, opravljenega v I. če- (rtletju 1927. Ostali davkoplacevak'i, ki pfaču- jejo daveJc na poslovni pToanet pavsal- no, to ie po višini prometa, opravlje- nega v letu 1926., plaic-ajo sočasn.o z ostalimi davki tudi dnngi obrok davka na poslovni promet, predpisanega za leto 1927.^ v pTkneru. pa, da ta še ni predpLsan v izmeri predpiisa za leto 1926. ^ IV. Davek na smluzek telesnih de- lavcev. Delodajalci, ki odpremtjajo po- hrane zneiske z mesečnhni seznami, morajo odpremiti pobrane zneske in predložiti sezname najkasneje do 14. vsakega meseca, d'eliodajalci, ki od- premljajo pobrane zneske s četrtletni- mi izkazi, pa tekom 14 dni po preteku vsakega četrtletja, to je do 14. aprila 1927. V. Razgrnitev izkazov o piedpisanih davkih. O davkih, ki so jih davena obla- stva odmerila v I. četrttetjn 1927, bodo predpisani izkazi razgrnjeni prvih 51 dni nreseoa aprila 1927, kolikor davko- plačevalci niso bili na ra;zgrn,itev izven tega roka posebej opozorjeni. ¦Prizivni rok se prič-emja. s 16. dnem po razgrnitvi in trja. 15 dni. Dopolnüna prenosna taksa. Drugi obrok dopolnilne prenasne takse, ako presega lietni pr^xlpivs znesek 500 Din, je placati od dne 1. do wstete- ga dne 15. aprila t. 1. Kdor ne položi predpisane v.sote v tem roku, plača poleg redne takse in 8% zamudnih ol>resti za kazen še dvakratni zneisek nuepolozene takse. VfL Taksa na knpone ali dividends in na tantijeme. Od kuponov ali dividend in od tamtijem se plačuje po pripombi 5. k tariini posiavki 10 taksa 1%. Tabso je položiti pri davenem uradu v 15 dneh l>o odobritvi bilance. Prekoracenje te- ga roka se kaiznuje s trikratn.im zne- skom redne takse. Dol obvezoin poglejte te nizko cene öevljov BOKS moški ame- rikanski ali pol ftimi 159 Din, BOKS nizki mo?,ki ali 2en- ski 149 Din, dam- ski Sevr. 169 Din, damski Ink 199 Din SANDALI 26 do 29 Din 48- —, 30 do 36 Din 62—, 36do 41 Din 81- Izbira novih mode- lov vedno velikanska! Ve.etrgovina I Stericiii, Ceije. Ogiejte si izložbo ! Zbirajte listke za nagrado! Rupujem zlato in zlate novce, brilante in bisere po najvišji dnevni ceni. __ B. fllretoter, ftütm dm i. Stran 4. >NOVA DQBA« §tev. 39. Velika izbira mo&kega petrila ! L. putan, Ccljc jVlodttc srajcc z dVcma oVratniKama Din 95s-, jattwlcznicc od pin 17*50 naprej, ttogailic«, doKolcnKe, rel(aflcc, narantnkc, od najcenejfte do najboljse vrste. Franjo Dolžan, Celje Kralja Petra cesta KBeparstvo in naprava strelovodov. Pokrivanje streh in ^^^^= zvonikov. . Vodovttdne inätatac'je, naprava moderno» higijeničnih kopalnih sob, klosetov in zdrawstv. napra«. Vsa v to slroko spadajoča popravila se izvršujejo točno in solidno ter po^ konku- renčni ceni. — Pioračuni brezphično. — Za vsa nova dela se prevzame jamstvo. Naznanilo preselitve. Vsem svojim cenj. strankam v Qaberju in mestu vljudno naznanjam, da se preselim iz Qaberja v mesto na Kralja Petra cesto (v hišo A» Kolenc in drug ) ter se priporočam tudi nadalje za njih naklo- njenost, zagotavljajoč točno in solidno postrežbo. HuOli UrPOnCIC^ mesar Celje. zilitivili, \M0 in pseb dragiji rudnfßovfcfo&aulja in dostaulja na dorn u mesfu Ml __ in okolici Franjo Jošt, Celje, Aleksandrova ul. 4 Proda se t x» a v ml i k na pstrožnem (V4 «re iz Celja) meri ca. 1 oral. VpraSa se pri J. Omladič, trgovina, Celje-Gaberje. Hisnica samska, brez otrok, išče mesto v Celju ali bližnji okolici. Prevzame tudi ob- delovanje vrta. Nasiov v upravi lista. Šoferska sola rzobrazuje kandidate praktično in teoretično za samostalne vozače (šoferje). Dame in «jfospodje se vsak dan sprejornajo. Pouk temeljit, uspeh siguren. Zahtevajte prospekt. Auto-škola, Zagreb, Kaptol 15. Tel. 11-95. za aodar-sko obrt se sprejme pri prosti hrani, stanovanju in perilu FRAN REP1Č, sodar, Ljubljana, Trnovo. LOKAL iSčem v Celju v sredini mesta. Plačam dobro in za pol leta naprej. Ponudbe na Matija Bukovčau, Celje, Kralja Petra cesta 27. Proda se orlovska obleka za veliko osebo. Istotam se tudi proda pe r j e. Nasiov v upravi. Dva volčja psa mlada, se prodata. Mica Križanič, to- varna pletenin, Celje, Polule 4 (prej AuRUštinovo). Ugoden nakup Podpisani je dobil večjo količino garantirano čisto naravnega črnega Opolo vina 12% iz otoka Vis, belega vina 11 — 11 v2 7o ter ga prodaja po Din 7'— od 50 litrov naprej. Iv.Sbunco, Celje, hof el itrona* Kdor oglašuje, ta napreduje! Tedenski izkaz mestne klavnice 0 klanju in uvozu od 28. 111. do 3. IV. 1927.! Zaklana živina UVOŽKIIO meso V Kfl I m e :- _ _ « «J | -1 v „ g | | :| v „ Ü Opomba f OTiOiZ>OO^aJ>>OO ym>^hhwO^ v q H in o ^ ^ 1 Dečman Ferdinand---------(1------z\-------------157 - — — — Esih Matija . . . .------2------------------—-------117— — — — Friedrich Ivan ...--------------11 1 —-----------46- - — — Gorenjak Joslp ..-------2 1—214 — —-------— - — — — Gunžer Frldrik . . 1-------1-------------------------------— — — — — Hole Martin . . . .-------2j-------------------------------251 - ~ — -Hohnjec Viktor . .----------1-| 1 13--— 82 — — — _ — Hohnjec Stefan ..----------1 1-1 2-- -1 - — --___ Janžek Marija . .-----------j-----------j 1 — — — — - — — — — Kroflič Alojz ....-------3-------1 •- ------------— — - - -Lapornik Ivan ...-----------2\------------------------( _ 100 _ — — — | ' LeskošeVc Ivan ... — — —j 2!— —j-----------— — — — — — ___ — Ma^m-*' PHlh Karl ...-------------12---------1 - - —----------------- _ _ _ _ «MMfe Rebeuschegg Franc - 1 6 8i— 1.11 — — 3i - 291 — — _ _j Reicher Jvan ....------ii 2'— 4|— — — — 105 — — — _ — Urbančič Adolf . . - -- 3 -i-------i 1 ----- 158 - - _ -Voisk Rozalija . . . i------ i l|_l- 4- ——— — — — — — Zany Viktor ....------— 2-------8 — - — — - — ~ - -Zavodnik Alojzija------2 - - 4 1 - ~-------161 — — — -Kus Mlha.....------—!—-------i— — —-------______ Permozer Ant. ...----------—-------_ — __ _ _ _ — ._ Plešivčnik Ana . .----------------------~------------295- -- - -Reberšak Anton . —------------------^1---------------— __. — — Bernard! Di ago ..|——(——-------"---------------99 — _ — — Robek Anton ¦ . . — —j--------------"----------— — ___._ j Hlavač (Celjski dom)------1--------------—---------------— — «.-__ \ Skoberne Fric . ----------------------~-----------— — — _ — _ Zasebne stranke .----------------------1----------—. — ____ j Perc Karl . . . ,----------------------' 1 Skupno. . . 1 122 22 2J15J51------3||1871675--------j- - Delaj, nabiraj in hrani, varčevati se ne brani! Popolnoma varno naložite denarne prihranke pri stavbeni in krediini zadrugi z omej. zavezo v Caberju pri (elju Varčuj v mladosti, da stradal ne boš v starosti! t ASTNI DOM vloge po ^LJr / ** Večje stalne vloge po dogovoru najugodneje. Jamstvo za vloge uad 2,000-000 m*i. Ainrljivost, treznost in varčnost so pred- pogoj nravnosti! Pri naložbi xneska do ^^ Din se dobi nabiralnik na dom. Pisarna v Celju, Prešernova ulica 6. Iz malega raste veliko! Pupilarnova^en in javnokoi»isteii dewa^wi zavod celjskega mesta Celiska meslna hranilnica Ustanovljena leta 1864. II l^Btni palaci ip*»i kolodvoru. V»I Hrantlnlčnl posli se izvršu)ajo nalKalanineJe, JJJffLl"!®*" no. Ugodno obresiovanle. Potasnila in nasvetl torezpiacno, Pod trajH/m drž. nadzorstvotn. Za hranilne vloae iamči mesto Celje s celim svojim premoženjem in z vso svojo davčno mocje. -----Tlskd In fzdaja Z.ezn. ti.kar... - Odgovorna sta: za izdajatelja in tlskarno »II-» 6etin., Za redakcijo Vinko W. Gab.ro. - Ut>a v wiju.