180. številka. Ljubljana, v ponedeljek 10. avgosta. XXIV. leto, 1891. Ishaja vsak dan mve*er, izimli nedelje in praznike, ter velja po pofiti prejeman za avstro-on p th k o dežele za vse leto 15 gM., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jedea mesec 1 gld. 40 kr, — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vae leto 13 gld., za Četrt leta '.i gld. SO kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za Četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina zna&h. Za oznanila plačuje se od Cetiristopne petit-vrste po tj kr., Ce se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., Ce bo dvakrat, in po 4 kr., če Be trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvolć franki nit i. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravniitvo je v Gospodskih ulicah St. l'J. Dpravnifttvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Po Kronstadtskih slavnostih. Potihnile so hrupne veselice, ki so se praznovale pretekle dni v bližini ponosne prestolice mogočno severne države, odplulo je brodovje republike francoske, ki je tako sijajno in slovesno bilo vspre-jeto v državi, katera je eminentno monarbistična. Različna oblika vlade obeh držav ni zadrževala naroda ruskega, niti oficijelnih krogov, da ne bi prav presrčno in neprisiljeno vsprejeli zastopnikov naroda francoskega. Mejsobno spoznavanje mej zapadnim starim kulturnim narodom in mladim orjakom na vzhodu, kateri že davno ne stoji več na tradicijo-nelno znanih glinastih nogah, rodilo je simpatijo mej narodom francoskim in ruskim, katera tako preseda nekdanjim aprijateljem■ Rusije, Nemcem. Kdor je opazoval zadnje dni pisavo nemških listov tam gori v „reichu" in videl, kako sta jih ostavila znana nemška hladnokrvnost in flegmatičen mir, moral se je nehote pouprašati: Za Boga svetega, kaj pa se je vender zgodilo, da se je obrnil ves srd papirnatih glasil nemških proti temu shodu, kakor da se je sklepala in kovala zarota proti Nemčiji, proti evropskemu miru? In vender se ni zgodilo prav nič druzega, nego da se je zopet jedenkrat pred svetom sijajno poudarjalo te, kar je itak znano bilo slabernemu, o čemur niti ponosna Germanija sama ni mogla gojiti najmanjega dvoma. Francosko-rusko prijateljstvo potrdilo se je vnovič, dobilo je nekako bolj konkretno obliko, kar seveda nikakor ne more biti po volji Germaniji, ki z oboroženo roko čuva svoj plen, ki ga je odtrgala pred 20 leti od telesa Francije. Vsako dalnje približevanje po narodnosti svoji in po obliki vlade tako različnih držav, kakor sta Francoska in Rusija, moti mirno spanje mogočne Germanije, ki še ni prebavila svojega plena. V težkih, nemirnih sanjah stoka in se zvija, grozne podobe stopajo jej pred oči, kajti slaba vest ne daje jej miru. V tem strahu trudila se je pod pretvezo, da brani mir evropski, pridobiti si zaveznice in posrečilo se jej je res, da se je sklopila trojna zveza. Le-ta pa je morala roditi protitežo in tako nastalo je samo po sebi približevanje Francije k Rusiji. Že Bismarck, ko je bil še na vrhuncu svoje oblasti, trudil se je na vso moč, da je držal vsaksebi republiko in pa carstvo, Češ, saj mej tako različnima faktorjema ni mogoče zjedinjenje. A Kia-marck je Šel, ne da bi bil dosegel svoj namen. Zgodilo se je baš to, kar je on hotel preprečiti na vsak način. Trudil se je sicer Bismarck, da bi vzdržal staro prijateljstvo Nemčije z Rusijo, na katero je tudi pokojni stari cesar Viljem pokladal toliko važnost. A ni se mn posrečilo, kajti razmere postajale so vedno hladneje in hladneje. Mladi cesar Viljem bil je dvakrat v Rusiji, da ponovi staro prijatelstvo — a zaman. Kronstadstki dogodki so pokazali jasno, da Francija in Rusija se bodeta približavali vedno bolj, ker ju vežejo jednaki interesi, v Kronstadtu doživela je nemška politika težek poraz, na katerega pa je morala biti pripravljena. Ta poraz je tem občutijiveji, ker poset francoskega brodovja na Angleškem, kjer je bode vsprejela kraljica Aagleška, kaže jasno, kako sodi o tem praktični John Buli, ki se neče zameriti nikomur, a tudi ne vezati na nikogar. Vse nemško glorifiko vanje potovanja cesarjevega na Angleško kaže se vedno manj opravičeno. Kaže se vedno jasneje, da Nemčija tudi v Angliji ni dosegla svojih namenov, kakor jih ni na Ruskem. Odtod pa iavira srd, ki so je polotil nemške žurnalistike v »reicbu", ko je videla, da nobena moč ne more zadržati zveze mej Rusijo in mej Francijo, katera utegne postati uaodepolna za Nemčijo in jo spraviti v tak položaj, v kakoršnega je ona spravila 1. 1859 jedno izraej svojih zaveznic Razloček je le ta, da baš ta zaveznica, pozabivši na preteklost, bode ščitila z drugo svojo nekdanjo sovražnico ledje bivše svoje smrtne nasprotnice. Tako se spreminjajo časi. Družbe sv. Cirila in Metoda VI. redna velika skupščina v Kamniku dne 23. julija 1891. (Dalje.) Prvomestnik vpraša, da-li želi kateri zastopnik kaj pripomniti tajnikovemu poročilu o tej upravni dobi? — Skupščinar Fran Podkrajšek omenja, da je iz poročila razvidno, kako požrtvo- valno in previdno je doslej vodstvo izvrševalo svojo nalogo v dosego društvenih smotrov. Družbeniki pač smejo bili zadovoljni, da bo družbine zadeve v tako dobrih, spretnih rokah. Meni, da govori v zmisli vseh navzočnih zastopnikov, če predlaga, naj se ob tej slovesni priložnosti izreče iskrena zahvala vodstvu družbe sv. Cirila in Metoda. Ta nasvet sprejme zbor z občnim odobravanjem. Prvomestnik konstatuje, da je s tem soglasno odobreno tudi tajnikovo izvestje. V. Glavni blagajnik dr. Josip Vodnjak poroča o denarnem stanji družbe sv. Cirila in Metoda. Skupščinarjem na razpolaganje je bil tiskani račun. Potem račun pojasni in spopolni z naslednjim izveatjem: Račun za V. društveno leto 1890 kaže po vol j-nejšo številke, kakor za I. 1889, ker bo bili dohodki za 2000 gld. višji nd prejšnjega leta v veseli dokaz, da prepričanje o potrebi in o koristnem delovanji naše družbe prodira čedalje bolj v vse katoliško in narodno čuteče krogo. Dohodki bo znašali 7505 gld. 82 kr., mej katerimi sta vprvič veledušna podpora si. kranjskega deželnega zbora v znesku 1000 gld. in si. mesta Ljubljanskega v znesku 400 gld., dalje volilo 500 gld. nepozabnega slovenskega rodoljuba Fr. Kotnika na Verdu. Pristopilo je družbi šest pokroviteljev, ki so uplačali po 100 gld. Za prodane knjige je bilo prejetih 235 gld. 83 kr. *) in za naznanila v „Vestniku" 211 gld. 20 kr. Nasproti ugodnejšim dohodkom so se troski znižali, ker v tem letu družbi ni bilo treba za šolske zgradbe pripomoči. Družbini zavodi so stali družbo 26G6 gld. 75 kr., od katerih spada 1296 gld. 75 kr. podpore za trirazredno šolo z otroškim vrtcem pri sv. Jakobu v Trstu. Račun Tržaške podružnice pa izkaže za to šolo 2919 gld. 26 kr. troškov, iz česar je razvidno in se mora z največjo pohvalo omeniti, da je podružnica sama, podpirana od ženske tržaške, nabrala veliko vboio 1650 gld. pri tržaških Slovencih in Slovenkah. Slava jim o tej žrtoljubnosti. (Slava.) Družba je tudi to leto podpirala narodno šolstvo *) Faktično »o jo za knjigo voč skupilo, ta vsota obsega le tisti denar, ki jo bil specializiran kot dohodek prodanih izvodov. Mnogo podružnic so pa za knjigo poslale kar v glavni vsoti. LISTEK. Igrača. (Novela E. Kr as il j n i k o ve, preval Vojsk ar.) (Daljo.) Čuvašev se je opravičeval s tem, da, ker pije večkrat pri njih čaj, hoče prinašati svoj del v njih gospodiustvo, ali s tem, da je videl na cesti v oknu prodajalnic kaj zapeljivega in se ni mogel vzdržati, da bi ne kupil. Doneski druge vrste bile so gledališke ustop-niče. Čuvašev jih je dobival od Bvojih znancev pogosto in jih z raznimi bolj ali manj posrečenimi izgovori ni plačal. Hodili so vsi trije skup, a Marija Ivanovna je malo pazila na mlada človeka. Mej odmorom, ko sta hodila Čuvašev iu Olga sprehajat se v foyer, začela je Marija Ivanovna dremati na svojem naslanjači ; njo, utrujeno od dela, je malo zanimala predstava, in rada bi bila ostala doma, a zdelo se jej ni popolnoma primerno izraziti to željo. Marija Ivanovna dvojila je že davno, da ni privlekel anglijiki jezik Čuvašova k njeni bra- tranki. To strani je pozvedela o gmotnem in društvenem položenji Petra Kiriloviča, bila ž njim zadovoljna in rešila prašanje o njegovem pohajauji, kakor se jej je zdelo, praktično. „Kdo ve, morda pošlje Bog srečo Olgi, da jo oni poroči . . . Saj s tem, kar pridelava, se ne pre-živiva . . . dobro, da sem zdrava, ako pa pride bolezen, propadeva popolnoma", mislila je Marija Ivanovna. Ako bi nu bilo revščine, bi bilo drugače — moglo bi se mladeniču vrata pokazati . . . Vedno je pa holjSe odvisen biti od dobrega človeka, kateri ugaja, kakor v gladu in v sili pasti Bog ve komu v kremplje. Iz revščine je »amo ta izhod , ali pa smrt.- A du je Čuvašev Olgi ugajal, ni mogel sumiti niti oni, ki ni posebno opazoval. Vse njeno krasno lice oživljal je izraz sreče, ko je bil on pri njej. Ko so je nekdaj Čuvašev mej njunim poBlom slučajno priklonil in prišel prav blizu svoji učiteljici, ju njeno lica goreče zarudelo, in ni smela povzdiguiti svojih očij, da bi se ne srečala z njegovim prezgovornim pogledom ; prigo-dilo se je tudi Čuvaševu, da je pri pozdravu ali slovesu Olgino roko držal v svoji dalje, kakor je bilo potrebu, h ta roka se ni skušala osvoboditi. Nekoč ae jt Čuvašev tako ohrabril, da je poljubil Olgi roko pri slovesu. Ona je vsa zarudela in prsti so se ji tresli od njegovega poljuba. — Peter KiriloviČ . . . čemu to ? — Ali Vam je neprijetno? praSal je Čuvašev gledajo zaljubljeno mladi deklici v oči. Ona je bila popolnoma presenečena in jako se jo razveselila prihoda Marije Ivanovne. Vse to je bilo jako milo, i pri drugih priložnostih bi Peter Kirilovid morda skušal nadaljevati to položenje prijetne neodločnosti, ako bi čustvo nekega čudnega nemira, katero ga ju časih navdajalo — mu ne govorilo, da mora mahoma izgubiti Olgo iu tega si je želel Čuvašev vsak dan manj. VI. Nekoč se je poBebuo vznemirjal a to slutnjo po poti od doma k italijanski operi, za kojo je bil nesel Olgi in Mariji Ivanovni Že dan poprej ust upnici. Te misli so tako mučile Petra Kiriloviča, da ni zapazil, kako je prišel k razsvetljenemu poslopju gledališču, pred katerim so se gnetli izvoščiki iu kočije. na Koroškem in Primorskem in razdelila mnogo i molitvenih, zabavnih in poučnih knjig in učil. Vsi troski so znašali 5874 gld. 84 kr., torej se kaže prebitek 1630 gld. 1)8 kr. ter je bi koncem leta 1890 v blagajnici 10.644 gld. 12 kr. naloženih v raznih hranilnicah in posojilnicah in več dolžnih pisem onih šolskih občin, katerim je družba dovolila bila v prejšnjih letih posojila za zgradbe slovenskih šol. Družba je v prvih petih letih svojega poslovanja nabrala 34.413 gld., potrosila pa 23.769 gld. Zneski sicer niso tako veliki, s kakoršnirai razpolagajo enake družbe večjih narodov, vender se je veliko storilo, več ko smo s pričetka pričakovali in otelo se je že na stotine slovenskih otrok potujčevanju. (Dobro!) Ker čakajo družbo čedalje večji troški, naj podružnice tudi zanaprej vstrajajo v svojem delovanji, naj podpirajo družbo, da bode mogla zvršiti vzvišeni svoj namen ter, kakor veleva § 2. pravil, vsestranski podpirati in pospeševati Blovensko Šolstvo na katoliško-narodni podlagi. ((»bčna pohvala.) Potem blagajnik še omenja o konecletni pre-8kušnji pri sv. Jakobu v Trstu, kjer se je kot vodstveni zastopnik prepričal, kako ukaželjna je ondotna mladež, kako dobro jo odgovarjala iu da jih je bilo veliko s primernimi knjigami obdarovanih. Slovenskih otrok jo pa še veliko; ko bi imeli mi dovolj prostora in podpore, storili bi lohko še več za slovenski živelj. — Prepričal se je, da je društveno učiteljstvo umevalo svojo vzvišeno nalogo ter jo požrtvovalno izvrševalo, za bar je ume tu očitno pohvaliti. Nadalje še pojasnjuje način, kako misli vodstvo Tržaške zavode še bolj konsolidirati ter jim zagotoviti obstanek in razvoj. Skupščina sprejme z odobravanjem in „Živiotf-klici denarničarjevo poročilo. (Daljo prih.) Politični razgled. Notranje deželie. V Ljubljani, 10. avgusta. Češki fevdalci. Gregrov govor, o katerem smo že poročali, vzbudil je srd in jezo Čeških fevdalnih aristokratov. Zatekli so se k .Vaterlandu" in po svojem običaji jeli napadati Gregra uprav kambalski surovo. „Narodni Listyu odgovarjalo tem napadom jako rezko. Ta članek je zelo poučen, zakaj iz njega posnemamo, kakšnega mišljenja je češki narod. Čas je — pran omenjeni list — da izpregovorimo resno besedo o našdi fevdalcih, ker se le-ti drznejo zlorabljati dobrodušnost naroda našega. Vrh vse nesreče, katero so oni zakrivdi s svojo neumno, egoi-stiško, stanovsko politiko, sklenili so bili z uajveč-jimi sovražniki uaroda Dunajske punktarije in izdali ter prodali jedinstvo domovine in ravnoprav-uost. Zdaj se upajo plemeniti ti gospodje v nemškem svojem organu, v Dunajskem „Vaterlandu14, govoriti in pisariti, kakor da so oui vo.litelji naroda, ter nas poučevati, da smo nezreli otroci, katerim prija največja neumnost. Kje ste pa bili tedaj, ko so narod naš preganjali, kakor zločince. Iz vaše sredine ni šel nihče v zapor, iz vaše sredine ni uihče branil se plačati davkov, »ločim so češkemu seljaku odgnali iz hleva zadnjo kravo. Fevdalci so krivi, da se je narod o svojem čaBu branil Hasnerievih šolskih zakonov, fevdalci ho zakrivili, da se za časa Čuvašev je oddal svoj plašč v preduj i sobi gledališča na vešalko znanemu vojaku iu šel v parter. Ko je prišel na svoje mesto, je zapazil čudoma, da sta bila prazna naslanjača pripravljena za Olgo in njeno teto. To se je zdelo Petru Kiriloviču še bolj Čudno, ker sta prihajali vsekdar o pravem času in bili pri njega prihodu že na me.stu. Razveu tega je bilo že dovolj pozno, gledališče je bilo skoro polno, iz orkestra ni bilo slišati nerednih glasov navijanih instrumentov; pričakovati je bilo vsak trenotek, da se prikaže znana glava kapelnika. Sprva se je Čuvašev čudil, potem bo vznemirjal in po moči tega nemira je čutil, kako zelo se je zanimal za UBodo svojih znak. Peter Kirilovič je pogledal na uro. „Ako ne prideta v desetih minutah, odidem, da izvem, kaj se jima je prigodilo!* je ukrenil. Nekoliko pomirjen po tem ukrepu, pogledal je Čuvašev na odhod k naslanjačem in veB zarudel od veselja. Mej številom novo prišedših — zapazil je črnovlaso kodrasto glavico. Dasi so hodile tačas gospe še v klobukih na naslanjače, vender Olga ni hotela tega okraska in sedela vsekdar go-loglava. Za Olgo takrat ni bilo videti pohlevnega obraza Marije Ivanovne, osenčenega z znanim temnim trakom njenega klobuka. (Dalje prih.) Potockega in Hohenwarta niso izvršili načrti spravi, katera bi bila dobrodošla narodu češkemu. Po IIohenwartovem odstopu, ko niso bili fevdalci izvoljeni v deželni zbor, uplivali so na češke poslance, da so začali abstinenco in vzlic vsemu temu drznejo se ti možaki trditi, da niso imeli prilike izkazati narodu češkemu kako uslugo, dokazati mu, da žele njega gmotni in duševni blagor. S takim plemstvom se narod), ki je toli samosvesten, kakor so Čehi, gotovo ne bode boril, nego rekel: Bil sem in ostal bodem kar tem, brez Vas in tudi proti Vam. Nemcem je vse dovoljeno 1 V nemškem Gradci, ki se kaj rad ponaša s imenom „die allerdeutacheste Stadt" zborovalo je te dni nemško in avstrijsko planinsko društvo. To priliko porabili so lojalni Graški Nemci, da so brzojavni nemškemu cesarju, zatrjuje ga svoje udanosti. Seveda, da so se drznili Slovani brzojaviti kakemu tujemu vladarju, tedaj bi bili besneli in divjali naši Nemci, da se pa oni poklanjajo nemškemu cesarju, to se jim šteje de v zaslugo! Iz ogerske zbornice* Imunitetnega odseka posvetovanja glede Ugron-Uzelčeve afere so končana, in sicer v opoziciji ugodnem zmislu. Odsek predloga, zbornica naj izreče, da poslanec za besede, katere govori v zbornici, torej na mestu, kjer zadošča poslanskim svojim dulžuostim, ni dolžan odgovora, in da se krši imuniteta, ako se zahteva od njega zadoščenja izveu zbornico. — Sedaj bodemo videli, kaj poreče general Fejervarv, ki je baš naBprotuega mnenja. Viiaiij*' države. Xftj>ittiic/, čegar članek ,o Franciji, Italiji in vatikanu" je vzbudil toliko senzacije, primoran je zagovarjati se proti strastnim napadom francoskih Časnikov. Crispi je Fraucozom toli mrzek, da ga pri vsaki priliki uprav z blatom obmetavajo. Ker je razkril nekatere intrigue fraucoske glede posvetne vlasti papeževe, zameril se je na novo. A kakor so strastni francoski nasprotniki Crispijevi, ravno takšen je tudi ou sam. V kratkem izide nov članek njegov, v katerem bode zagovarjal in opravičeval trojno zvezo kot jedino Italiji koristno. Francoski manevri. Za velike vojaške vaje meseca septembra se zanimajo vsi vojaški krogi, ker manevrov v tolikem obsegu še ni bilo na Francoskem. General Galiffet bode poveljnik sovražne vojske, katera bode marširala proti Parizu, general Auerstitit bode pa vodil vojake, ki imajo braniti glavno mesto. Vseh vojakov bode 120.000 mož z 10.000 konji in 562 topovi. Nemška mornarica udeležila se bode tudi .skupnih demonstracij evropskih velesil proti kinoškim preganjalcem kristjanov. Raznesla se je bila vest, da je Nemčija odklonila udeležiti se teh demonstracij, u v zadnjem trenotku premislili so si stvar v Berolinu in odposlali tri manjše ladije. Nemiri na Španjsketn. Pomanjkanje živil in zaslužka je uzrok, da so se začeli na Spanjskem mali nemiri, kateri pa naraščajo vedno bolj in so tem nevarneji, ker jih ne prouzročajo samo delavci nego i mestjani i kmetje. Pred kratkim bili so taki nemiri v Barceloni, kjer jih je pa udušilo vojaštvo. Tudi v drugih krajih, osobito v SaragosBi, Valenciji, Valladolidu, Bilbau, Bugosu in Santanderu javljajo se priprave k nemirom in uporom, tako da je vlada ondotne posadke hitro pomnožilo. Angleška in Španija. Filipinski otoki, kateri so že jedenkrat skoro prouzročili evropBk konfiikt, bili bo pred kratkim povod jako resnim razpravam mej Angleško in Španijo. Na otoku Sibutu razobesila je nekega dne moštvo ondu vozeče angleške križarke zastavo svojo. Španski guverner odposlal je takoj nekaj ladij v Sibutu z nalogom, da odstranijo angleške zastave. Vzlic temu, da so angleških ladij poveljniki izjavili, da razobešene zastave nimajo politiskega pomena, nego so se razobesile le zaradi vojaških vaj, izkrcali so se vender španski vojaki ter na mesto angleških zastav obesili španske. se Nizozemsko ministarstvo - je konečno venderle sestavilo po želji kraljico regeutinje. Predsednik je župan Amterdamski Tien-hoven, ki bode začasno tudi notranje zadeve vodil; Tak van Portolit je komunikacijski minister; Cre-mers minister za kolonije, Schmett minister pravosodja. Beaufort vnanjih sade v in mornarice. Finančni minister hode predsednik državne banke Pierson. Vojni minister le ni imenovan. Angleška in .Kffipt. Visoka porta naroČila je svojemu poslaniku v Londonu, naj izreče lordu Salisburrju turške vlade željo, da bi se zopet začela pogajanja zaradi Egipta, osobito, da bi angleSka posadka ostavila Egipt. Kakor poročajo angleški listi, izrazil se je lord Sa-'isburv v tem zmislu, da zdaj v taka pogajanja ni goden čas. V južni Ameriki, Republika členaka napovedala je baje repub-ki Oliviji vojsko zato, ker je le-ta priznala kongreski stranki, to je upornikom čilenskim, one pravice in lastooHti, katere gredo samo državam. .rti : Dopisi. Iz Celovca 6. avgusta. [Izv. dop.] (Planinska šola v Ukvah.) Ukve so prijazna vas sredi Kanalske doline na Koroškem. Ukljaoi so kakor vsi slovenski prebivalci Kanalske doline pušteni Slovenci, ki pa še večinoma živijo prav po navadi nomadov ali pastirjev. Po zimi bivajo doma; ženske predejo volno, pletu iz nje nogovice, jopiče itd.; možje pa spravljajo na saneh drva in seno s planin. Spomladi se družina deli; polovica ljudij ostane doma, da oskrbi domače njive, druga polovica pa gre na planino, da oskrbi taui živino in senožete. Po leti pa se za dva ali tri mesece presele vsi na planino; v domači vasi so v tem času. zaprte skoro vse hiše, le tu in tam ostane kaka stara ženica doma; ostala družina biva na planini, kjer pasejo ovce in govedo, pripravljajo surovo maslo in sir, delajo na velikih senožetih in spravljajo krmo v ute, katerih nahajamo po ukovski planini na 200. Ukovska planina je jako razširjena; od jednega konca do druzega imaš najmanj po tri ure hodu Vsled teh razmer bilo je dozdaj ves čas, kar šola stoji, navada, da ob poletnem času otrokom planinčanom ni bilo treba v šolo hoditi. — Kakor sem omenil, so Ukljaai pošteni in zavedni Slovenci, ki ljubijo in spoštujejo svoj materin jezik, ne da bi zaničevali jezik svojih nemških sosedov. Povsod po slovenskem Koroškem pa se trudi nemški šulferajn slovenski jezik zatreti in pripraviti Prusom amost do Adrije;" povHod ima pristašev, ki mu pri tem nečastnem delu verno pomagajo, le v Kanalki dolini in zlasti tudi v Ukvah še dozdaj nemški šulferajn ni imel nobenega upliva. Razume se, da so gospodje od nemškega šulferajna in tudi drugi merodajni faktorji, ki najbolj povspešujejo njegove za Slovence žalostne namene, ugibali in premišljevali, kako bi bilo mogoče tudi semkaj stegniti dolge svoje roke in z „judeževirai groši" popačiti tudi poštena srca ukovskih Slovencev. Tu si izmisli okrajni Šolski nadzornik Wisiak „planinsko šolo". Računil je menda tako-le: Ukovska mladina zato tako malo napreduje v nemškem jeziku, ker biva po dva ali tri mesece brez šolskega pouka na planini, kjer ne sliši nobeue nemške besede in še tisto borne nemške izraze pozabi, ki so se jej v domači vasi utepli v glavo. Potrebno je torej, da se ustanovi na ukovski planini šola, ki bode tudi v poletnem rasu skrbela, da se učo slovenski otroci „blažene" nemščine. Nemški šulferajn bo rad pomagal pri tem podjetji in mi bode še „hvaležen", da mu pripomorem do že dolgo zaželenega upliva v Kanalski dolini. — Iu res so šolske oblasti z nemškim šulferajnom vred to misel gosp. VVisiaka z velikim veseljem in naudušenjem pozdravile. Takratni okrajni glavar Praxmarer pride v Ukve k občinski seji in skuša z znano svojo zgovornostjo pridobiti občinski svet za idejo planinske šole- Posreči se mu res, da se pri tej seji z jednim glasom večine*) sklene, naj se zida planinska šola. Dasi je pri tej seji manjšina zahtevala, naj se v tej zadevi vpašajo vsi občani za svoje mnenje, niso se na to ozirali, ampak takoj so se začele priprave za planinsko šolo. Nemški šulferajn je ponudil potrebni denar, c. kr. uprava državnih gozdov (k. k. Domanen-Vervfaltung) dala je na razpolaganje potrebni les in šolski oblasti posrečilo se je v ta na- *) 6 občinskih odbornikov je glasovalo ta planinsko ftolo, 5 proti njej; idaj so ie od onih šestih odpadli S tako da so za planinsko šolo ismej 11 odbornikov la trije n sicer lupaa iu dva uje^nra sorjiilkt . men izposlovati celo na najvišjem mestu podporo; presvetli cesar podaril je za planinsko šolo 300 glđ. Ko se je letos razširila vest, da se bode res stavila planinska šola, prišli so vsi občani nad prvega občinskega svetovalca Marcula, naj zapreči vender on to. Neko nedeljo po maši naznani torej Marčul pod lipo, naj se tisti možje, ki so proti planinski šoli, zbere') popoludne v občinskem uradu, da podpišejo odgovor ali rekurz proti planinski šoli. Morčul je pod lipo prav mirno govoril, a vender so ga nasprotniki tožili, da je bujskal, da je žalil oblasti, sploh da se je vedel nepoatavno. Zato pride drugi dan orožnik k njemu ter mujvzame prošnjo s podpisi, ki pa Še niso bili popolni. Na to pride okrajni glavar preiskovat vso stvar. Okrajni glavar trdi, da Marčul ni imel pravico, naznanjati pod lipo, naj se zberd možle v občinskem uradu. Marčul pa odgovori, da je v Ukvah Že od nekdaj navada, da sklicuje pod lipo razven župana tudi prvi svetovalec, če je kaj posebnega. Ob jednem prosi, naj se mu vrne prošnjo, kar je še niso vsi občani podpisali. Ko mu nato okrajni glavar reče, da bo prošnjo pri sodišči dobil, odgovori Marčul: „Če akt pri sodišči dobim, nimam z Vami ničesar več govoriti in se bom pri sodišči zagovarjal;" rekši vzame klobuk in odide. — Stvar se izroči potem državnemu pravdništvu, ki pa ne najde v tej zadevi nobeuega uzroka, da bi kazensko postopalo proti Marčulu. — Ker okrajno glavarstvo ničesar ne odgovori, in ker se začne šola staviti proti volji Ukljanom, odpošljeta se dva moža, Marčul in Kajl, da gresta h gospodu deželnemu predsedniku v Celovec ter mu vso stvar razložita.-Deželni predsednik se izgovarja, da mu razmere niso popolnoma znane ter reče možema, naj gresta k deželnemu šolskemu nadzorniku Gobaucu, ki ima vso stvar v rokah. (Konec prih.) Iz IlajliciilMirgia 8. avgusta. [Izv. dop.] „Narodna Čitalnica v Rajhenburgu" se bo slovesno otvorila v nedeljo dne 23. avgusta ob 4. uri popoludne v gostilni župana g. Unschulda poleg kolodvora. — Godba, tudi z inštrumenti za ples, je že najeta in pevkinje in pevci naši pod vodstvom marljivega pevovodje g. F. Eksel-na se pridno vežbajo. V novejšem času prihajajo tujci v naš trg še posebno radi, ker je za postrežbo razmerno res dobro poskrbljeno, zato je pričakovati, da bo dne 23. udeležba obilna, zlasti, če bo vreme ugodno. Upisanih je že lepo število čitalničarjev domačih pa tudi unanjib, kakor: iz I! lance, Sevnice, Kozjega, Krškega, Brežic i. t. d. Načelnik č. odbora je cesarski svetovalec in deželni poslanec g. Jerman, njegov namestnik pa za vse dobro vneti župnik g. "NV al ter. Da se bo otvoritev dostojno vršila, porok nam je slavni odbor, kateri pridno zboruje. — Živeli napredni in zavedni Rajhenburžani in vrle Rajhenburžanke ! J. Domače stvari. ■— (Luka Robič f.) V soboto 8. t. m. umrl je po dolgi bolezni v 78. letu svoje starosti g. Luka Robič, c. kr. višji davčni nadzornik v pokoji, bivši poslanec dež. zbora kranjskega, večletni odbornik in blagajnik „Slovenske Matice" in član druzih narodnih društev. Pokojnik bil je kremeuit narodnjak iz stare Šole, iz onih časov, ko so zavedni domoljubi bili še redko sejani. Pri kmetijski družbi, katero odbornik je bil, delal je več let poročila na ministerstvo. Sploh se je pečal mnogo z narodnim gospodarstvom in s statistiko. Porodil se je pokojnik v Kranjski gori. Naj mu bode blag spomin! — (Družbi sv. Cirila in Metoda) je doposlal g. Ivan Gruden, umirovljen davkar na Vrhniki, 10 gld. namesto venca umrlemu prijatelju g. Franu Kotniku z Vrda. — Ta domoljubni čiu beležujoč se rodoljubnemu g. daritelju dostojno zahvaljuje: Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. — (Za .Sokolski dom") nabral je brat Bolča včeraj mej predtelovadci, zbranimi na Viču, vsoto 8 gld. 54 kr. Živeli vrli predtelovadci, ki vedno pokažejo z dejanjem, da jim je mar za pro-speh Sokola. — (Posebni vlak,) kateri priredi »Ljubljanski Sokol" zaradi obiska tamošnje izložbe v Zagreb, odšel bode iz Trsta o polunoči dne 6. septembra in bode postajal na vseh postajah do Zidanega mostu. Jednak vlak odpelje se ob treh zjutraj iz Maribora. Pri Zidanem mostu bosta se vlaka združila ob sedmih zjutraj. Ob desetih dopo-ludne bode prihod v Zagreb, kjer se bode vrSil slavnostni vsprejem. — Izložba v Zagrebu bode jako lepa. Prijatelj našega lista, ki je obiskal izložbo v Pragi in se je nazajgrede ustavil v Zagrebu, da si ogleda priprave za tamošnjo izložbo, zatrjeval nam je, da je bil skrajno iznenađen. Videč v Pragi tako sijajno izložbo, da bi se zamogla skoro primerjati s kako svetovno, ni pričakoval od izložbe Zagrebške Bog si ga vedi koliko. Zagotovil nas je pa, da je v svoje veselje razvide!, da je izložba Zagrebška tako izvirna in tako krasno urejena, da jo bodo občudovali tudi oni, ki ho bili v Pragi. — Naj torej nikdo ne zamudi ugodne prilike ogledati si lepo napredujoči Zagreba in hrvatsko izložbo. Cene za vožnjo tje in uazaj sicer doslej niso še dogovorjene z južno železnico, vender zamoremo že danes zagotoviti, da bodo iako nizke. — Ker bode potreba pravočasno urediti vprašanje zaradi stanovanj v Zagrebu, in je odbor „Sokola" zaradi tega že stopil v dogovor z Izložbenim odborom Zagrebškim, naj se oni, ki se bodo za gotovo udeležili skupnega izleta v Zagreb, oglašajo že aedaj in naj naznanijo ob jednem, v katerem železničnem razredu se nameravajo voziti. Naznanila naj se pošiljajo odboru „Sokolovemu", generalnemu zastopu banke „Slavije" ali pa gospodu podžupanu Vasi Petričidu. — (Za veliko pevsko s I a v n o s t v Zagrebu) prepustil je komandujoči general baron Bechtolsheim pevski zvezi jahainico za čas od 1. do 10. septembra. Veliki koncert zveze vršil se bode torej v okinčeni jahalnici. Za koncert se uče že zbori: Zajčevo himno, Eisenhutovo „Bura" in Zajcev zbor „More". — (Slovenskih v i 6 j e g i m n a zi j c e v nameravana sla vnos t) vršila se bode v pre-prijaznem našem Kamniku. Pri tej veselici svirala bode vojaška godba c. kr. pešpolka barou Kuhn št. 17. Pevske točke peli bodo sami dijaki in sicer kakih štirideset pod Bkrbnim vodstvom abi-turijenta Juvanca st. Kakor čujemo od raznih stra-nij, obeta ta slavnost nekaj sijajnega in novega. Vidi se torej, da se tudi šolska mladina piobuja za narodno stvar ter se tako polagoma pripravlja za bodoče svoje delo. — Bog in sreča junaška! — — (Dijaška veselica.) Iz Planine nam pišejo: Ljubljanskim abiturijentom se letos i notranjski dijaki pridružijo, da polože mal dar na narodni žrtvenik v korist Prešernovemu spomeniku, s tem, da prirede" v kratkem tu v Planini veliko dijaško slavuost. Vspored bode posebno zanimiv, ker sodeluje pri veselici dijaški orkester in pa ker se predstavlja nova igra s petjem. — (Na mesečni živinski semenj) 8. t. m. prignalo se je 581 glav konj in volov, 298 krav, 105 telet, skupaj tedaj 9<4 glav. Kupčija je bila sploh srednja, in sicer za govejo živino skoraj le mej domačimi ljudmi, ker je zavoljo slabega vremena prejšnjega dne manjkalo zunanjih kupcev. Boljša je bila kupčija s konji, ker je bilo došlo precej italijanskih trgovcev. — (Vabilo k zborovanju „učitelj-skega društva za kranjski šolski okraj",) katero bode 13. t. m. ob 10. dopoludne v mestni dvorani v Kranji. Vspored: 1. Razgovor o vprašanjih, ki stoje na dnevnem redu letošnje deželne učiteljske konferencije. Poročevalci gg. Kragl, Liko-zar, Vavken. — V »Učit. Tov." objavil je odbor mej poročevalci tudi odposlanca k deželni učiteljski konferenciji g. učitelja Jos. Levičnika, a on izjavlja, da poročila „uo vtrpi prevzeti". — 2. Nasveti. K obilni udeležbi vabi najuljudneje odbor. — (Slovenski napisi v Trstu.) V tem oziru piše „Edinost": Preteklo leto zbrali so se nekateri slovenski obrtniki in trgovci ter so sklenili, da vsi navzočoi napravijo do konca meseca septembra 1890. na svojih trgovinah slovenske napise. Žal, da jih je le malo izpolnilo svojo obljubo. Opominjamo jih torej danes na dano, a ne spolnjeuo njih obljubo; pomislijo naj, da so zastavili moško svojo besedo. Tu ne velja nikuk izgovor: kajti vzgledi nam pričajo, da uprav dni, ki so si napravili slovenske napise, prav izvrBtno uspevajo ]s svojimi kupčijami. Ako bi dotičniki storili svojo dolžnost — kakor na primer dva brivca v ulici via Caserma in jeden v ulici Molino grande — vspodbujali bi s tem tudi druge obrtnike, ki niso bili pri tem shodu. Slovensko občinstvo pa poživljamo, da podpira v prvi vrsti one obrtnike, ki so si priredili slovenske napise. Svoji k svojim! — (V nunski cerkvi) bodo v torek 11. avgusta ob ^»U. uri zjutraj preoblekli 11 redovnic, jedna pa bode storila profes Slovesnost bode vodil knezoškof dr. Missia. Ko bode dovršena, daroval bode novo mašo brat one redovnice, ki je storila profes. Popoludne ob \a2. uri bode v samostanu obed za veliko število gostov. — (O znižanji tovorne voznine,) katero je dovolilo c. kr. generalno vodstvo avstrijskih državnih železnic za leto 1891. in ki je razglašeno v naredbenem listu c. kr. trgovinskega ministerstva za železnice in brodarstvo zvezek 7, naznanjamo, da so se v naredbenem listu št. 4.'J z dne 14. aprila 1891. I. točka 825 razglašena določila za po-šiljatve »pilita tako premenila, da se ima prvič oddaja z direktnimi tovornimi listi zvršiti pod tvrdko kake rafinerije kot pošiljateljice, in drugič, da ima pošiljatelj pri pošiljatvah v Celovec, Kranj, Ljubljano in Beljak naslednje poti določiti, in sicer: 1.) Pri pošiljatvah iz Prage (c. F. J. žel.) pot preko Budejevic-Sv. Valentina. 2.) Pri pošiljatvah iz Lieben-a (drž. žel. dr. in av. sev. zap. žel.) in Juugbunzlau-e (c. sev. žel.) pot preko Prage (c. F. J. žel.) — Budejevic-Sv. Valentina. 3.) Pri pošiljatvah iz Jungbunzlau-e (av. sev. zap. žel.) v Kranj pot preko Prage c. F. J. žel. — Budejevic-Sv. Valentina; v Celovec, Ljubljano in Beljak poti ni določiti. 4.) Pri pošiljatvah iz Pardubic (juž. sev. nem. zvez. žel.) in Smific-a v Celovec, Ljubljano in Beljak pot Nemški-Brod-Jedlesee, v Kranj pot preko Prage (c. F. J. žel.) — Budejevic-Sv. Valentina. 5. ) Pri pošiljatvah iz Pardubic (drž. žel. dr.) v Celovec, Ljubljano in Beljak pot preko Chotzen-a Bma-Stadlau-a-Grammat Neusiedla, v Kranj pot preko Pruge (c. F. J. žel.) — Budejevic-Sv. Valentina. 6. ) Pri pošiljatvah iz Belskega (Bielitz), Raitz-a, Opave in Veličke pot preko Dunaja. Tovorne voznine za pošiljatve iz Jungbunzlau-e v Bludenc, Feld-kirch, Krauj in Wilten (ozir. Inomost), katere so razglašene v naredbenem listu št. 4,'l z dne 14. aprila 1S!)1. 1. točka 825, veljajo le za Jungbunzlau-o č. sev. želez, tovorne voznine za Lieben dr. žel. dr. veljajo tudi za Lieben av. sev. zap. žel., tovorne voznine /a Pardubice drž. Žel. dr. tudi za Pardubice juž. shv. nem. zvez. žel. „Posebna določila", katera so razglašena v neredbenera listu št. 47 z dne 23. aprila 1891, pa se premeue tako-le: Drugi odstavek naj se glasi: Pri razmerah, navedenih pod B., vršiti se ima oddaja z direktnimi tovornimi listi pod tvrdko kake rafinerije kot pošiljateljice, in v Bludenc, Feldkirch in Wilten (ozir. Inomost) pošilja naj se, ne da bi se določila pot; pri pošiljatvah v Kranj določiti je pot preko Prage (c. F. J. žel.) — Budejevic-Sv. Valentina, pri pošiljatvah iz Kolina (av. sev. zap. žel.) v Celovec, Ljubljano in Beljak pa pot preko Chotzena Brna-Stndlaua-Gram-mat-Neusiedla. Te razglašene tovorne voznine za pošiljatve v Kolin veljajo za Kolin (drž. žel. dr.), voznine za pošiljatve iz Kolina veljajo za Kolin (drž. žel. dr. in av. sev. zap. žel.) Telegrami „Slovenskomu Narodu": Dunaj 9. avgusta. Najvišjega sodišča dvorni svetnik baron Spens-Borden imenovan je sekcijskiin načelnikom v ministarstvu pravosodja, namesto upokojenega Ernesta nt: Giu-liani-ja. Peterburg" 9. avgusta. Car in carica sta se vrnila s Finskega, carjevič došel v Oren-burg. — Dne 19. avgusta odpotujeta car in carica v Kodanj, kjer ostaneta mesec dnij. Peterburg" 9. avgusta. Srbski kralj, Kistie in Pasič odpotovali sinoči na Dunaj. Car spremil kralja na kolodvor. Praga 9. avgusta. Petek imeli na Hrad-žanih v Ferdinandovem letovišči Slovenci i Hrvatje skupni obed. Popoludne v razstavi. Zvečer v novem mestu zabava, pri kateri so svirali tamburaši iz razstave. V soboto na Žpfinskem otoku v lludolfiiiumu skupni obed, napitnica aran/erju Pavlinu, ki je tolikim Jugoslovanom omogočil pohod, prošnja še za jeden vlak. Zvečer bilo slovo od odbora razstave. Gogola govoril za odhod, zahvalil za sijajen vsprejem in izrazil vseh občudovanje. Za Čehe zahvalil se Sediak in izrekel veselo nado, da bodo Ljubljansko razstavo cehi obiskali, potem v Besedi koncert na čast vsem gostom. Pater Ekert govoril naudu.šeno. Pariz 9. avgusta. Salisbury došel v Pariz, kjer se misli delj časa muditi. — Kineski poslanik dobil poročilo, da nemiri na Kineškem pojemajo, Oberberg 10. avgusta. Srbski kralj došel ob pol štirih. Deželni glavar vojvodine Šlezije došel, da pozdravi kralja. Jaris Havas 10. avgusta. Veliki knez Aleksej imel je danes priti s severne železnice vlakom ob 12. uri, a ni došel. Uzrok zakasnitvi ni znan. % Razne vesti. * (F o t o g r a f o v a n govor.) V francoski akademiji znanosti v Parizu obravnaval je nedavno M. M n rev o nekem zanimivem delu svojega tehniškega aotrudnika M. Demeov-a, ki je s pomočjo kromofotografije napravil več podob govorečih oseb in potem postavil te podobe v takozvani „Zootrop". Ako se prične gibati omenjeni aparat, vidi se, kako fotografovana oseba odpira usta, giblje ustnice, s kratka, kako govori. Gluhonem človek, ki je vajen čitati besede z ustnic govorečih oseb, ali uganiti jih, zapisal je, da je .razumel" fotografovanega moža. To je čudapolna popolnitev fonografa, ki utegne imeti veliko važnost pri pouku gluhonemih. * (Spominsko ploščo) vzidali so v vasi Camerata Cornello pri Bergamu na rodbinsko hišo Torkvata Tassa. Na tej plošči omenja tudi zaslug, katere si je pridobila rodbina Taasova za poštar-stvo. Ploščo omislil je provincijalni svet v Bergamu. Rodbinska hiša, v katero se je vzidala plošča, je zdaj le Se razvalina. * (Bicikl v vojaški službi.) Pri velicih jesenskih manovrih pri Waidhofenu ob Tavi se bode letos v prvič poskušalo na obširno, v koliko se da porabiti bicikl za vojaško službo glede prenašanja poročil in naznanil. Teh vaj se bodo udeležili gojenci telovadnega in borilnega kursa z Dunajskega Novega mesta. * (Nezgoda pri vojaških vajah.) Koje inspirira) nadvojvoda Franc Ferdinand v Rabu razne busarske oddelke, pripetila se je pri nekem naskoku nesreča. Jeden husar padel je s konjem in šest tovarišev za njim in na njega. Sablja jednega iz mej njih prebodla je obraz prvega, ki si je zlomil tudi roki in nogi. Prenesli so ga v bolnico, kjer je umrl drugi dan. * (Nezgoda na železnici.) Na Orleanski železnici blizu postaje Daoulasskoel akočil je osobni vlak s tira. Trije tovorni vagoni so zdrobljeni, strojevodja je mrtev, kurilec smrtno ranjen. Izmej potnikov ni nobeden znatno ranjen. * (Obupen oče.) V Tillersu na Francoskem skočil je neki Benoit Delorm v kanal, ko je poprej vrgel vanj svoje tri otroke v starosti 3 do 5 let. Delorm postal je pred tednom udovec, kar mu je šlo tako do srca, da se mu je zatemnil razum. sf AnatheriDova ustna voda in zobni prašek s obrani usta, krepča čeljustno meso tor odpravlja slabo napo iz ust. Jedna steklenica ustne vode velja 40 kr.j jedna Skatljn zobnega praska '20 kr.; \'l steklenic 4 gld.; 1*2 škateli Bamo 42 gld. (81—99) Lekarna Piccoli, ,.pri angelju", v Ljubljani, Dunajska cesta. Naročila se izvršujejo z obratno pošto proti povzetju zneska. 1 T t t|| I tli I lliiililliilllllill t „LJUBLJANSKI ZTON" stoji za vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr. Tujci: 9. avgusta. Pri MallAi: Pamer, Kramer, Bonifazio, Zechelv iz Trsta. — Elsner, Kraus, Eckstein z Dunaja. — Zdeneck, Austecky, BartoS iz Prage, — Kreft lz Gradca. — Baudi, VVeigert iz Budimpešte. — Springer iz Solnograda. — Perko iz Bihaća. — Maar iz Kranja. — Bonifazio iz Kopra. — BrameBberger is Beljaka. Pri »vNtrl|akein cesarji: Fischer iz Ljubljane. — Gaber&ček, Prešel iz Tolmina. — Carlini is Trsta. — Klančič iz Podgore. Pri bsTarikem dvoru : Zekoll z Dunaja. Pri (nineui kolodvora: Hlavazek iz Kamni ka. — Paskesz iz Pečuha. Tržne cene v IJ ubijani dne 8. avgusta t. 1. "H 1-l.ikr Plenica, bktl. . . . 74« Rež, 5|52 Ječmen, „ • * • 3 41 Oea, • • • 8 09 Ajda, 5 04 Proso, „ 568 aoruza, „ Krompir, . • • • 5 50 • . • 1 2 50 Leca, ... M- Grah, , • • 1 9h Filol, • • * •fer Maslo, kgr. . —180 Mast, • -I -68 Speb frišen ■ —158 Speh povojen, kgr. . Surovo maslo, „ Jajce, jedno : . , . Mleko, liter . . . . Goveje meso, kgr. Telečje „ \ Svinjsko „ . Koštrunovo . . Pilaneo...... Golob...... Seno, 100 kilo. . . Slama, „ , . . . Drva trda, 4 rjuietr. „ mehka, 4 . n«l. m | — 64 68 — 2 — 8 — 60 1 — 52 J— 62 i— JS |— _ 16] 78 1 3 14! • 40 1 * 20 Meteorologično poročilo. 1 Čas opazovanja Staiue barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. s ta & > * co 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 738'2 mm. 739 2 mm. 7398 ■■. 15 0» C 910* C 15'8# C si. vsh. si. jzh. si. jzh. obl. jasno d.jas. 000 m* •J-b > < 7. zjutraj 2. popol. 9.zvečer 740-4 ■■. 738-4 s«. 737'7 mm. 120« C 22-6° C 170° C brezv. si. veh. si. vzh. megla jasno jasno 0-00 mm. pod Srednja temperatura 17*3« uormalom. in 17 2«, sa 2-5« in 2 6' H)-a.xiaJsl3C£L "borza dne 10. avgusta t. 1. (lsvirno telegrafično poročilo.) včeraj 92 25 92 20 gld. Papirna renta .... Srebrna renta .... Zlata renta......„ 111-80 5°/, marčna renta .... „ 10185 Akcijo uarodne banke . . „ 1028 — Kreditne akcije....., 288 50 London ....... „ 117-90 Srebro........„ —'— Napol.......... 9 38'/, C. kr. cekini......, 6*68 Nemške marke.....„ 57 95 4% drlavne srečke iz I. 1854 250 gld. Drlavue srečke iz I. 1864 100 , 8gerska zlata renta 4a/,.......104 gurska papirna renta f.J „......101 Dunava reg. srečke 5°/0 . . . 100 gld. 120 Zemlj. obč. avstr. 4« ," „ zlati zaat. listi . . 115 Kreditne srečke......100 gld. 187 Hudolfove srečke..... 10 „ 20 Akcije anglo-avstr. banke . . 120 , 155 Tramway-dnist. velj. 170 gld. a. v. . 225 — dane« — gld. 92 25 — , 92 20 — n 11175 — „ 10240 — „ 1027— — . 23725 — , 11795 — I 939 — , 5-59 — . 58 02'/, 186 gld. — ki. 180 . — . 30 65 25 25 Zahvala. Za mnoge izkaze presrčnega sočutja mej boleznijo in ob smrti prelju bi j enega soproga, gosp. Antona Majzelj-a za mnoge, krasne vence in za častno spremstvo k zadnjemu počitku, izrekamo vsem sorodnikom, častiti p. n. duhovščini, slavni požarni hrambi, prijateljem in znancem najsrčnejšo zahvalo. Še nt J ii rti o j , dne 8. avgusta 1891. (668) Žalujoči ostali. PftfrVtfaltli (BeUehefte), kateri se zloič A UUUVćUilJ. iz posameznih voznih listkov, bbsIVsbbsbbsbsbbbbbbsbbSbssbbbV kakor kdo želi, za vsako evropsko in neevropsko železnico ali parobrodno črto, po jako znižani ceni, 45 dnij veljavni, sedanjemu naprednemnu času nuj pri pravne j Si potovalni listki dobivajo se v JOSIPA PAVLIN-a melnarodul potovalni pisarni v LJubljani. Cena Ljnbljana-Dunaj in nazaj 12 gld. in več. Pojasnila in programe dobiti je vsaki čas zastonj. (603-5) Ako je konec dober, je vse dobro! V Švicariji bode v torek dne 11. av^unta t. 1. vojašk koncert razsvetljava in umetalni ogenj ter otroški ples. Zaletele ob 7. url. I'sto pni na 20 kr. Otroci so prosti. Lepo vreme prorokujejo izvedeni učenci dr. Falba in torej prosim mnogobrojnega obiska. Z odličnim spoštovanjem (669) Ivan Eder. karoltill"! Ljubljana, Spitalske ulice 10. ♦ Pismeni papir 8 kuverti v kasetah In mapah, v formatu četrtinke ali oamerke, žalni pismeni papir, žalni kuverti in žalne karte, blanco, vlzltne in naslovne karte, llustrovane dopisnice, humoristične karte za turiste, pismeni papir za voščila v osmsrki, cetrtinki ali celi poli, vo&cilne karte, obedne karte in vizitnlce v najelegantnejši in najmodernejši Obliki. (456—11) L VIZITNICE priporoča „Narodna Tiskarna" po nizkej ceni. MBBBBBBBBBBBBmVSBBB«B«B«r Potrtim snem javljajo podpisani vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest o smrti predragega moža, oziroma brata, gospoda LUKE ROBIC-A c. kr. višjega davčnega nadzornika v p. {kateri je 6. t. m. bb 6. liri popoludne, po dolgi bolezni, ptevi-viden S sv. zakramenti za umirajoče, v 78. letu svoje starosti, mirno v (iospodu zaspal. Pogreb bode v poneileljek, dne lO. t. m., ob polu 5. uri popoludne iz hiše Pred Škofijo st. S na pokopališče k sv. Krištofu. Svete mase zadušnice služile se bodo v več cerkvah. Dragi ranjki se pripproća V blag spomin. V Ljubljani, dne 8. avgusta 1891. (667) Liza Robič, soproga. — Janez Robič, Šimen Robič, Jože Robič, France Robič, bratje. — Neža Robič, Urša Robič. sestri. Št. 5908. (655—2) Naznanilo. Zaradi glavnega snažnija iiracluili prostorov ostane deželna blagajna kranjska od 12. do uštetega dne 14. avgusta t. 1. strankinemu prometu zaprta. Deželni odbor vojvodine kranjske v Ljubljani, dne 7. avgusta 1891. XXXXXXKKXXXKXXXXKXXXKKXXX Pojasnilo. Gospod Josip Seunig, trgovec /, usnjem v Slonovih ulicah, naznanja v „Slovcnskcm Narodu64, da prodaja usnje lastnega izdelka. To »J, r©e, ampak kupuje je od raznih strojarjev. Mi podpisanci pa jo ssmai isjdel^ Toliko resnici v čast! (666-d Fran Malljr, tovarnar. jezno* Janez Janež, s_ KKKKK tovarnar. Josip Tome, strojar. Fran Hlebš, strojar. KKKKKKICJCKKttKKKKiCttKttKKIC Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip No 11 i. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".