VOL.
z ječmenovcem. Posebno čl^ni
SDZ so najbolj vabljeni, da se udeleže.
ponmleljek se je poročil Mr. Rafael Kosa z gospodično Metodo Bajec. Obema mnogo sreče v zakonu!
—Rud. Penlan je prevzel na svojo roko prodajo Singer šivalnih strojev na 6024 St. Clair ave. Opozarjamo na tozadevni oglas.
—Društvo Lira ima svoj iz-et 4- julija v West Park, k Brodniku. Izlet se vrši ob vsa-<e.m vremenu.
—Strašna vročina,' »ki je v nekaj dneh zahtevala v Cleve-arnlu skoro sto žrtev, je v soboto prenehala, ko je pripi-nal od jezera Erie sem hladni severovzhodni veter, ki je o~ dadil ves Cleveland, ločini vlada po ostali državi še vedno žgoča vročina.
t^ixJ'	, •
—V pondeljek se je podal Josip Žele v Coneinaugh, Pa. tjer bo nastopil svoj novi urad kot glavni blagajnik S.D.P.Z. Prisostoval bo zaključkom računov, nakar prevzame blagajno dotične Zveze.
—V nedeljo ste se vršili dve baseball igri. Zjutraj je igralo dr. Z. Ml B. in dr. St. Louis, Dobilo je društvo St. Louis in sicer v razmerju 20:17. Popoldne se pa je vršila igra med St. Louis in Edinost, in igralci dr. St. Louis so dobili zopet igro. Razmerje je btfcrr St. Louis 10, Edinost 6.
^■V* nedeljo ob 10. zjuitraj je imel clevelandski škof mašo Rockefeller parku. Nad 50 tisoč ljudij je bilo navzočih in okoli 5.000 vitezev Sfr. Johns, Columbus in drugih katoliških organnizacij je prišlo k maši v uniformah. Pri maši je bil tudi župan Baker.
—4. julija se vrši proslava admirala Perry, ki je pred sto leti potolkel s svojimi ladijami na Erie jezeru angleško bro-dovje in je s tem za vedno odločil usodo velikih jezer, ki so last Zjedinjenih držav. V proslavo te zmage se vrši 4. julija in potem še mnogo časa velike slavnosti v Put-in-bay. Na žalost clevelandsfcih izletnikov pa, ki bi se radi peljali po vodi do omenjenega mesta, so clevelandski prostozidarji najeli vse parnike, ki vozijo v Put-»in-bay, tako da se bode jo morali Clevelandčani voziti po električni železnici ali z via kom v Sandusky .in potem z malimi čolniči v Put-in-bay.
—-Pri dirki v nedeljo na pik niku, ki ga je priredila sloven baseball Hga je dobil prvo darilo John Princ, ki je bil najhitrejši. Dobil je par lepih čevljev, darilo A. Kaušeka. Liga nam naznanja, da ima v sredo zvečer sejo v navadnih prostorih.
—Trgovine bodejo v petek popoldne , 4. julija na praznik ameriške neodvisnosti, zaprte, kakor tudi v sredo popoldne, kot ponavadi.
Nasi dopisi.
Dopis iz urada glavnega predsednika Slovenske Dobrodelne Zveze v Cleve-Iandu.
Slika predstavila slovanske-]in p'ov«od je g'edalo tisoče lju ga junaka. Mr. Petra Zebicha, j dstva njegove umetinosti. Tu ki se šteje med najmočnejše di Clevelandčani imajo priliko ljudi na svetu. Zebicheva ne-1 videti njegovo izvanredno moč navadna gigantska moč in iz- ker nastopi v četrtek, 3. julija
urjenost v dviganju in metanju najtežjih stvari, je obrnila pozornost celega sveta na sebe. Z največjim uspehom je prehodil že skoro celo Ameriko,
oj) 8. zvečer v Grays Armory. Posebno bi Zebich rad videl mnogo Slovanov na ta dan. in upamo, da se bodejo Slovnici odzvali v vel kem številu.
Brez počitnic.
Rim pasojuje.
Letošnji kongres bo zboroval Rimska Banca Ca 11 ol i ca je po-
najbrž celo poletje, ker mora reiiti se mnogo važnih zadev.
sodila Turkom dva milica dolarjev posebne pravice.
Rumena nevarnost. Važna razkritja.
Delavcem je treba boljše po Posebni zaupnik zveze kapita
moči in posvetiti je treba več pozornosti naseljencem.
Vezuv bluje.
Neapolj, Italija, 29. junija. Po celi južni Italiji so čutili močan potres, in iz žrela ognjenika Vezuva je začelo bruhati. Prebivalstvo beži.
Spomenik Teddyu.
Birmingham, Ala., 28. junija. Tukajšnji mestni svet je sklenil, da postavi Rooseveltu spomenik. Zakaj, pa nihče ne pove.
o
Meteor v Ohio.
lima, Ohio, 28. junija. Na neko farmo blizu Wapakone-ta, je padel iz neba kakih dvesto tun tov težak kos metorja,
PREMEMBE DENARJA.
Washington, 29. junija. Le t os ne bo nobenih počitnic /a naše posta voda jalce v \Ya-shingtonu. Predsednik Wilson hoče na vsak način, da kon-gresmani še pri tem izvanre-dneni zborovanju rešijo predlog, ki odločuje o premembi ali reformi našega denarnega sistema. Pravijo, da bo ta debata glede reforme denarja trajala sk.ro dva meseca V senatu. Potem pride debata v poslansko zbornico, in pred sredo avgusta ne bo nič gotovega, kaj se sklene glede prihodnje vrednosti ameriškega denarja. Bankam reforma denarja ni nič Ikaj povleči, posebno narodnim bankam ne, kajti po novem zakonskem načrtu te bainke ne bi smele več izdajati svojega denarja, kakor so ga dosedaj. Raditega se bodejo vse večje banke združile v močno opozicijo in skušale preprečiti tako postavo. Ker se pa morajo demokratični poslanci ozirati na želje predsednika kot načelnika stranke in objednem tudi na želje prebivalcev dotičnega okraja, kjer so -bili izvoljeni, bo njih položaj jako siten, ker ne bodo Vedeli, kaj naj narede.
Se bolj kot detnokratje se pa bojijo reforme denarne veljave republikanski senatorji. Ako dobijo le nekaj demokratičnih senatorjev na svojo stran, tedaj je gotovo, da trajalo izvanredno zborovanje prav> do decembra meseca, ko se zopet začne redno zborovanje. Predsedniku Wilsonu se mudi. On hoče še letos videti da je kongres v resnici nekaj naredil, ker če se stvar že sedaj začne zavlačevati, se bo vlekla nekaj let in konečno kongres ne bo mogel pokazati na noben tispeh svojega delovanja,
Sneg v Utah, v neacno. — y. j 11111 j<i it im.>
IZ INOZEMSTVA.
Rim, 29. junija. Danes je bila podpisana med turško vlado in med "Banca Cattolica". ki je največja katoliška banka na svetu, tla slednja banja posodi Turkom dva milijona dolarjev j)od tem pogojem, da izda turška vlada posebne privilegije vatikanu in katoliški, veri sploh. Turki jako potrebujejo denar, in so radi tega vatikanu mnogo dovolili.
London, 29. junija. Sufrage-te so danes korakale proti Downing ?<t. kjer stanujejo ministri. Hotele so jih zabari-kadirati v njih lastnih hišah. Na čelu vsem je korakala Sylvia Pankhurst. ki je kričala po cestah, da ubijajo angleški ministri angleške žtne. Sufragete niso mogle do ministrov, ker je policija ulico zaprla. Vnel se je hud boj, v katerem je več žen-k obležalo.
Dunaj, 29. junija. Rumunska vlada je prepovedala vsak izvoz orožja na Bulgarsko. Danes je zaplenila več železniških voz orožja, ki so bili namenjeni Bulgarom. •
Bfcrolin, 29. junija. Včeraj je bila v nemškem državnem zboru jako burna seja. ko s3 posebno socijalisti napadli vlado, kateri so očitali, da neprestano v vedno večji množini zapravlja ljudski denar s tem, da povečuje vojsko in mornarico.So-cijalisti so očitali nemški vladi, da slednja iziva celo Evropo s svojim neprestanim oboroževanjem. Socijalistom je odgovarjal nemški državni kancelar, ki je dejal, da se malo ozira na njih besede, da so sovražniki miru in redu ,ki imajo za voditelje, blazne, bolestne in nepremišljene demagoge. Slednji da niso ničesar naredili, dasi-ravno bi vse radi podrli. V zbornici je nastal silen nemir, in nemški državni kancelar je -bil ves bled. ko je odgovarjal
napadajočim poslancem. -
MX . ■ 1 , |lm	1 t «
uniiska tiskarna'
ČITALNICA.
Cenjeni bratje in sestre: Skoro pride čas, ko bodemo z zanimanjem zrli vsi skupaj, <ar nas je članov naše mlade organizacije na drugo redno <on venci jti. ki se naul s hitri lni koraki približuje. Par kratkih iet je minulo, odkar deli Slovenska Dobrodelna Zve/a svojim bolnim članom, udovam in otrokom bolniško in smrtno podporo. Že mnogo žalostnih in potrtih src se je potolažilo s podporo, ki se je dobila ob Zveze.
Bratje in sestre, namen ni o j je nekoliko opisati preteklost in sedanjost, pa tudi v prihod-11 j st naše Zveze moramo nekoliko pogledati. Leta pred ustanovitvijo naše Zveze se je govorilo in pisalo, da .bi bilo potreba domače 'organizacije, da nas je dosti, da smo zmožni, itd. Prišel je konečno dan, ko se je Zveza ustanovila, si odobrila istemu .asil primerna pravila, ki «0 veljala po prve konvencije, kjer so se prvotna pravila Še izpolnila.
.Kmalu po zadnji k nvenciji se je začela Zveza razvijati Ustanavljati so se začela številna d-uštva ter se pridruževala Zvezi. Napredek v članstvu in društvih zadnje čase je v resnici yo 1110 Slovenci v Clevelandu svojo lastno organizacijo. Oklenili so se je večinoma že vsi dobri možje in žene, 11a katere se lahko zanese, in ti možje, dobri člani Zveze, bodejo gje-dali s svojim resnim delom in dobrim vzgledom, da kljub vsem napadom od stranij .mračjakov in zdražbarjev bo naša Zveza sijajno napredovala na vseh straneh. Tako bo postala Zveza zanesljiva in postavna organizacija.
Do danes je število članov in članic narastlo že nad 900 in gotovine v blagajni je že nad $5000. In to je v resnici lepši napredek kot ga more pokazati kaka druga organizacija, in čast se mora dati zavednim in naprednim eleve-landslfim Slovencem, katerih vsak je po svoji moči delal, da se razširi in ojači prepotrebna domača organizacija.
Vse to se je storilo dosedaj. Danes pa imamo, dragi bratje in sestre pred seboj pripravo za prihodnjo konvencijo, ki se ?vfši v mesecu okt ibru letos. Kakor po navadi, se za to zberejo možje in žene, kot zastopniki društev, članov. Dolžnost naša je, da si zlieremo pri svojih sejah v mesecu juliju dobre, pametne, .zmožne ter nestranske može in žene za naše delegate. Vam vsem je znano, kaj je trebay storiti na prihodnji konvenciji, vsak član in vsaka članica je imela priložnost slišati zadnjih par mesecev na svojih sejah, ko se je tolmačilo, kaj pravijo postave države Ohio glede brat skega zadružništva. Kaj je do bro ža nas, da si popolnoma zagotovimo usmrtnino ter po-dremo vsak nepotreben strah za prepad Zvr<eze. Država Ohio fino skrbi za vsa podporna društva, ki se ravnajo po po stavah, in ko bo Zveza inkor-jporirana po postavah, tedaj ima država dolžnost Zvezo povsod varovati. I Mislim ,da bi bilo preob širno na tem mestu še enkrat povdarjati kaj naj se stori, le rečem še toliko, da se mora odstraniti takoj v začetku vsak element slučajnosti. in izbra-
KITAJ.CI IN JAPONCI.
listov je razkril več zahrbtnih del magnatov proti delavcem.
Lake Mahong, X. V., 29. junija. Tu se vrši mirovna konferenca, pri kateri se je tudi bravnavalo o naselniškem vprašanju in o nevarnosti, ki jo povzročajo Kitajci in Japonci ameriškim in drugim belini delavcem! Izjavilo se je mnenje. da mora vlada amerišlkega delavca bolj podpirati in posvetiti več pozornosti naseljevanju. če se hoče uspešno bojevati proti vedno boli množe-čim se Japoncem in Kitajcem, ki prihajajo v to deželo in delajo škotTo delavcem na ta način, tla primejo za vsako delo za vsako tudi najmanjšo plačo. Nadalje se je konferenca tudi izjavila, da mora vlada nekaj narediti v korist amerišlkega premogarja. V rudnikih Zjediinjenih držav je vsako leto izmed 1000 premogarjev u-bitih 35. kar je naravnost o-grom no število, če pomislimo, da se pobije v evropskih rudnikih na leto le okoli 15 ljudij od 1000. Zborovalci so se izjavili, da pada v Evropi število rojstev neprestano, in posledica tega bo, da bo tudi naseljevanje v -Ameriko se znatno znižalo, 'kajti prišel bo kmalu čas, ko bo Evropa potrebovala vse svoje delavce. Dokazano je, da število rojstev na
mikam im ftnpff-rf---7*1'
110 palda, in tudi v drugih (le želah je le malo večje kot število smrtij.
Mnogo se je debatiralo tudi o plačali evropskih delavcev in ameriških delavcev. Baje so zadnja leta povečali delavske )lače v Nemčiji za 25 odstot-cov, toda draginja se je povečala le za 13 odstotkov, dočim se v Ameriki plače niso mnogo povečale, in ponajveč le za 15 odstotkov, toda pri nakupovanju blaga rabite danes v A-meriki dva dolarja za ravno toliko blaga, katerega ste pred nekaj leti kupili za en dolar,
Govorniki so se izrazili, da če preneha naseljevanje iz Ev rope, da bo to jafko škodovalo ameriškemu delu, ker potem pridejo v največjem številu sem Kitajci in Japonci, kar pomeni rumeno nevarnost za Zjedinjene države. Predsedniku Wilsonu se je izročila posebna spomenica o tej konfe renči, in predsednik je obljubil, da bo naredil vse. kar je tre ba za boljše varstvo delavca.
Vlada je upala, da se v teh mesecih skrči naseljevanje, to da ljudje drvijo v Ameriko bolj kot kdaj prej. Tekom meseca maja jih je prišlo 82.000, me seca junija jih bo najbrž tudi toliko, kajti samo v soboto je dospelo v newyorsko luko 18 parnikov, ki so pripeljali nat 20.000 novih naseljencev.
m
UPLJIV V KONKRESU.
W ashington, 29. ujni a. Colonel Martin Muhall. ki je bil d Igo vrsto let največji zaupnik zveze kapitalistov znane pod imenom "Xational Manufacturers Association", je po raznih listih razkril vse tajnosti, katerih so se mnagnati posluževali, da bi škodovali linijskemu delu in delavcem. Do-tična kapitalistična zveza je jako močna ter razširjena po celi Ameriki. Njen namen je protežirati veli'ke trgovce in z denarjem kupovati ne može, ki delajo postave, da ne naredijo takih postav, ki bi škodovale železnicam in velilkim tovarniškim podjetjem. Mulhall, njih dolgoletni zaupnik, se je "sedaj" preobrnil ter odkril vse grehe. Časopisi so prinesli 11a dan toliko njegovih pisem o krivdi zveze velikih trgovcev da je bil kongres prisiljen ustanoviti poseben odbor, ki se peča z raziskavo resnice teh o~ čitanj.
Mulhall v svojih pismih, ki so mu jih pisali predsedniki, tajniki in drugi uradniki trgovske zveze pravi, da je bilo več zastopnikov te velikanske organizacije neprestano v VVa-shingtonu, kjer so z denarjem in besedami ped kupoval i posa*
sovah za kalko postavo, ki bi bila v škodo veleindustrijceni.
Tudi mnogim sodnikom je o-čitano, da so v nekaterih slučajih naravnost obratno sodili, kakor bi morali. V nekem pismu se posebno hvali nekega sodnika Speera v New Yorku, o katerem pravi zveza veletr-govcev, da je to "mož" ki je že mnogo dobrega storil za trgovce. Kaj to pomeni, lahko vsakdo misli. Zastopniki te veleidustrije so imeli celo po- ! sebne sobe v kapkolu, in so neovirano prihajali in odhajali povsod, 'kjer so mislili, da bo njih korist.
Ko so prišla ta odkritja na dan, se je glavni zagovornik veleindustrijcev izjavil, da je vse skupaj zmišljotina in prav nič resnice. Hoče se škodovati ugledu trgovskega stanu in J| spodkopati njih kredit.
■ ■ J
National Manufacturers As- < sociation je znana kot največja nasprotnica organiziranega delavstva. Vse tožbe, ki 50 bile zadnja leta naperjene proti delavskim unijam in delavskim uradnikom, so bile financirane oči ,te veleindustrijske zveze, ki je vsako leto prispevala več 5lf milijonov v škodo organiziraj nih delavcev. Predsednik te Zveze, neki Kirbv, se je več- i krat v javnosti izrazil, da so organizirani delavci največja nevarnost za deželo. On je mnenja, da se smejo samo ve-letrgovci organizirati in gledati za svoje koristi, dočim m o- ; ra delavec vedno biti poslušen velikemu kapitalu. Vselej in . povsod so pobijali delavske unije, ker so dobro vedeli, da boj z organiziranim delavstvom je težak, dočim neorganizirane delavce vsakdo lahko po bi i a. Ta zveza veleindiHtrij-^ cev je naredila ze ogromnno škodo ameriškim delavcem, in J kongres ima sedaj besedo, dSk natanko preišče vse delovanji^ te zveze in jo konečno obsodi'*: Obdolži t ve Mulhalla so takog velike, da mora vlada na vsak 2 način nekaj narediti, če se ne-jS! če blamirati pred delavstvom, j ali da je slednje konečno celo J§
- (trii £ veldftWtilfiH
ne 0I..MH i <* kv ^ .?m
DENARJE V STARO DOMOVINO polltjamo:
50 kron ................za	10.30
100 kron ................za	20.45
200 kron ................za	40-9°
300 kron .........za	61.35
400 kron ................za	81.8c
500 kron.........za	102.23
1000 kron ................za	204.00
2000 kron ................za	407.00
Poltarlna Je viteta pri ft«h avotah Dom* •• nakazan« avote popolnoma Izplačajo broz vinarja odbitka.
Naie denarna poftlljatv* Izplačuje c- kr. poitnt hranilni urad v 11 do 12 dneh.
Donarje nam poalatl j* najprlllčrveje do 960.00 v gotovini v priporočenem ali roflletrlranem plamu, večje «ne oke po Domaatle Poatal Money Order all pa New Ydrk Bank Draft.
PRANK 8AKSER 82 Cortlandt St, Now York, N. Y
«104 St Clair ave.. N. E. |

^fl ilk	fl B
Clevelandska Amerka
NEODVISEN LIST ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI._I
CLEVELAND, OHIO, TOREK, 1. JULIJA 1913.
clevoandska
AMERIKA
Excellent advertising medium.
Mestne novice, s
P ' V " *	111
V torek se določi nova bodoč- ^ rf ' host za devclandsko me- n stno upravo. Volitev 11 za novi čaTter.
i — / . -v •	v
REGISTRIRANJE, a
11
mM .Kampanija .za novi mestni M čarter je ikončan, volivci so m slišali vse za ali proti čarterju. ^ V in od njih je sedaj odvisno, - k^jhbodejo volili, ali naj se Cle-velathl vlada še naprej^ po starinskih in neugodnih p°sta" n l' vah, katere so celo farnjerji j. predpisovali Clevelandu, ali g' naj se vlada po modernenr Tn j naprednemu načinu.* O tem s bcJdejo*volivci odločili v torek. ji • Mi smo razjasnili dovolj vse v t pre-Jr.osti čarterja, torej bi bi- ^ preveč še enkrat ponavljati. Podamo sam« glavne podatke se, kako naj se voli.	J y. roke bodete dobili samo k en majhen listek, na katerem k bo stalo vprašanje, ali ste za F to, da se novi čarter odobri, č ali ste proti čarterju. Naredili n bodete križ pred "ye8'\ če ste sa čarter/ln pred "no", če ste proti čarterju. To bo vsa voli- b tev. ' J , Sodi se, da se bo volitev 1 udeležilo kakih 40.000 voliv- s cev. Ko se je izbrala komisija ^ za j^vršitev čarterja, je volilo 1 30.000 volivcev <bd 98.000, ka- d tere ima Cleveland. Vse volivne koče po številu * k- 460, so na svojih prostorih.
Registracija se vrši^ v pondeljek • I' od 4. ure do 9. ure zvečer. v Kdor se je preselil, naj gre v t , staro v»livno kočo, ker mu c ( dajo transfer in s torn trans- ^ ferjem naj gre v novo volivno c kočo, ki spada v okraj, kjer ^ sedanj stanuje. Kdor ni,registri- ^ ran, ne bo volil, registrirati se pa morajo sedaj samo oni, ki so nanovo postali državljanf a ali onni, ki so se preselili. Za 1 vse druge je lanska registracija r veljavna. Volivne koče bodejo c odprte od pol šestih zjutraj do 1 pol šestih zvečer. American 1 J Steel in Wire Co. je naznanni- s la, da bo delavcem dala dve i uri prosto, da bodejo lahko vo- 9 lili. Zupan je naprosil tudi dru- 1 t ge tovarne, da istotako nare- j t dijo.	(
Pojdite na volišče vsi, ki ( imate papirje. En sam trenu- j tek vas bo vzelo, da naredite ] križ pred "yes" inn da yoli- j Bte za boljšo bodočnost Cleve- j p landa.	I
—.V soboto popoklne se je 1 g- vrnila velika parada baseball križ pred "yes" in da voli- x de se je udeležila tudi sloven- j ska baseball liga, in sicer dru- ( štva Z. M. B. hi St. Alois. V | fino ozaljšanih avtomobilih so 1 bili zastopani prijatelji in prija- , I, teljice največjega ameriškega ;
športa, baseball! Slovenski 1 §» igralci so med tisočerim ameriškim narodom, ki se je zbral v sredini mesta, tako fino in I izvrstno nastopali, da so dobili ; prvo darilo, ker so imeli naj- ^ boljši nastop, ali kakor je bilo 1 rečeno v anglešfkem ''bes^t cfrilling''. Razsodniki in ameri-| ško ljudstvo je ploskalo Slo-|> vencem, ki so se tako vrlo pO^ slavili. Alngjleš&i časopisi so , priobčili tudi več slik o Sloven- 1 cih, I>ruštva, ki so nnastopila, so seveda jako vesela, ko so ' uvidela, da so upoštevana pri : Amerikancih, ki dobro vedo, » kaj je šport. In tako želimo m tudi slovenski baseball 1igt mnogo vžitka in napredka.
pV —Dr. Glas. Clev. Delavcev, št. .9. priredi svojo prvo veselico, 4. julija v Nottinghamu pri Drugoviču, stop 125 Shore iS; Line. Slovenci se vabijo, da se y v obilnem številu udeležijo. 1 Na ražnju se bo pekel janjec, S krompir in kranjske klobase
L I	'	« , '
I ClEVEUWBM AMERKA
IZHAJA V TOREK IN l»BTKK.
T~ni-----UwriHn p* 3 «•«(•.
0«pM km podpiu In owb«MM« m m »pr«|«fl»k
V»tt pianu«, dtiniwi in denar nnj w pojiljn na:
CLEVELANDSKA AMERIKA, •lit ST. CLAIR AVE. N. E. HP}'':- CLEVELAND. O.____
EDWARD KAI.rSH, Publl«b#r. r.Ot'm J PIRC. Editor._
ISST'KD TUESDAYS AND FRIDAYS. —...........—
He i I *>y t1..nn> H1<i rnUm i Krtiinera) In theClt.r f tf«' ml und clacwhrre, Ail-er-tl»(n* r .t« <»« rct|u«t.	•
TIL. CUY. PRINCETON 109
Ba tared ><• awJ^nd-clu«« matter January Sth 11)1)9, nt tli • po>t office at Cleveland. O. •Oder the Act of March .1,1"T».
No. 52~TucTjuly 1*13 Vol. VI
4. julij.
f -
Due 4. julija praznuje ameriški narod v tej svobodni republiki svoj narodni praznik — dan proglašenjs neodvisnosti ameriške republike od evropskih tiranov i 11 kraljev. Mnogo je slovenskih naseljencev v Amciiki, ki so preživeli že večje število teh ameriških praznikov proglašenja neodvisnosti. Mnogim je tudi poznana zgodovina te^a praznika Nekateri so tudi obsojevali veliko veselje, ki vlada med ameriškim ljudstvom na ta dan. Če se pa nekoliko bolj po-■ glob i m o v ta praznik in če po-n znamo zgodovino dogodkov, ki so dali povod, da se dan 4. I lulija posebno slavi, tedaj pri- 1 demo do zaključka, da ve- ■ sel je ameriškega ljudstva na < ta dan nikakor ni preveliko. Poglejmo torej nekoliko v zgo- 1 dovinc.
Prvi naseljenci Amerike v < tzhodnih državah so teško « prenašali jarem angleške via- ; de in uprave, pod katero so se J nahajali. V mnogih mestih in l krajih je prišlo do vojske med I angleškimi vojaki in domači- t mi naseljenci. Med naseljenci je bilo mnogo ljudjj, ki so 1 smatrali svobodo nad vse, in !< so v privatnih pogovorili in j javno v časopisju prigovarjali t naseljencem, naj se dvignejo > proti okrutnemu angleškemu 1 gospodarstvu. In kmalu je cel t ameriški nan d sprevidel, da 1 l pod gospodstvom Angležev ne i more napredovati, zato se je 1-pa narod složno dvignil in I uprizoril vstajo proti svojim 1 tlačiteljem, Leta 1776. dne 4. s julija so se sešli prvi zagovorniki ameriške neodvisnosti. V v Philadelphia so spisali pose-, ben razglas, s katerim so pre- t glasili ameriški narod neodvis- 1 nim od angleške krone.	>
I11 spomin na ta dan progla- i šenja neodvisnosti slavijo <1 Amerik
anci kot svoj največi! ' ameriški praznik.	I
Toda po tem proglašenju ne- s odvisnosti, so se m-erali Ante- * rikanci še dalj časa boriti pro- s ti Angležem. Kouečno so pa bili povsod zinagonosni in so \ se za vedno otresli angleškega ( jarma. In takoj ko je bila 1 ameriška svoboda po sijajnem č boju proglašena, so nastopile j Zjedinjene države kot samo- n stojna republika, katero so pri- p znale tudi vse druge evropske 11 (države.
In tako je prišlo do progla- 11 fcenja neodvisnosti. Prvi buri- 11 tel;i za svobodo so postavili n temelj najbolj svobodni repu- i bliki na svetu. In kaj pome- s ni svoboda za narod, nam naj- v bolje priča velikanski napre- h dek in razvoj Zjedii/^nili dr-; d žav, odEVr so Angleži se iik-'v rali odreči gospodstvu nad i: Zjedinjenimi državami.	li
Prvotno male naselbine, so a postale svetovna sila, ki se v j v wsakem oziru lahko meri z li evropsko silo. V mnogih po- 11 Ijih industrije pa prekašajo s Zjedinjene države vsako drža- t vo na svetu. Zjedinjene drža- j< ve ne potrebujejo nobenem! F
^ -
I j-stavam, in če Iti tako, kakor ; same hočejo, tedaj enostavno
M! prezirajo vse drugo. Kolikor se da v današnjih razmerah
00 doseči, je dobil ameriški narod 00 \ se one dobrote, ki J»f 1 prina-90 ša s seboj svoboda. Narod je aajjedin v jeziku in običajih, slo-i|« /en pri skupnem napredku, in ~~ i ži\ i v mir« z vsemi državami.
I Odkar obstojijo Zjedinjene dr-» j žice niso imele nepotre-ne vojske z nikomur. Prva I vojska se je vršila proti Angležem za svobodo, druga za _ sv bodo >»a)mcrcev, tjret'ja y.a S. j s\ ( bodo Kilipncev, četrta za 1 Z svobodo Kubancev. Nikjer m še aii^tnški nan d pokazal, da = hi >e boril iz enostavnega 1 _ vzroka, <|a bi rojiti drugim I državam njih pravice in oblast. 1 Kakor je kri potrebna /.a ' človeški; življenje, tako je po-
-	trebila svoboda za človeški na- ' >r predek. Prvi in poglavitni 1
vzrok napredka vsakemu na- 1 [. redu je narodna svoboda. Sa- j
-	1110 (.ni narod, ki uži vir s vobo- ' do, lahko pošteno živi na tej I
„ zemlji. In o tem se popolnoma s prepričate, če pogledate na ■ napredek onih narod« v, ki tiče ' v tujem jartnu. 'l am o svobo- 1 ili sploh govora ni.	1
Zato pa praznujefno Amen-ški Slovenci, ki smo se odteg- I uili jarmu avstrijskega tiran- li stjva, skupno z Amerikatici, c ' dan 4. julija, ko se obhaja praznik ameriške neodvisnosti od u vsakega kralja, p< tentata ali J' " carja. Ljudstvo naj bo sw>l>o- 11 dno in naj si samo dela p stave tu zakone, kakor je to danes v tl navadi v Zjedinjenih državah.
'j
vi
Kaj mislimo. »<
. k
———	v <
"•t
Položaj na Balkanu zavze- w ma tužno lice. Brat je dvignil si bojno kopje nad brata, in oboroženi do zob, se grozijo med- k) seboj uničiti v bratomorni voj- hi ski. Teško bodete dobili člu- vf veka, ki bi simpatiziral s tem T novim klanjem, ki bo novim silam na Balkanu lahko pri/.n1 j« djal smrtni udarec. Po pravici je se je izrezil tajnik evropskih <[< zadev angleškega kraljestva, g( Sir Edward Grey, da če Bal- In kasei začnejo v< jsko med se- to boj, tedaj zgubijo simpatijo ^a cele Evrope.	ne
Mi sovražimo to prokleto \a neslogo med Slovani na Bal- ujj kanu iz dna duše. Naše mnen- vo je je, da bi morale, če drugače vii tie gre. evropske vlade poseči tu x ostro roko vmes in zabraniti lij< nadaljno prelivanje krvi. Kajti va to ne bo vojska, ki 1 • i imela namen vsaj kolikor toliko ko- je ga oprostiti tujega tiranstva, tVl komu podeliti svobodo, pač pa dr bo to vojska brata proti bratu, pit vojska lakomnosti iz slovans- je ske proklete nesloge!	kj<
To je naše mnenje o naj no- n, vejšem položaju na Balkanu. ho Naša dolžnost kot Slova- je nov, posebno kot Jugoslova- tej nov pa je tudi, da nalijeino či- kr ste v <le vsem, katere stvar |>e interesira. Kajti, kdor bi so- na dil po zadnjem besedičenju v ral "Proletarcu". ta 1 >t dobil zo pr ]>et popolnoma tuj pojem o <e- sk sničneni položaju na Balkanu, vi: glede tega, kako »stališče za- je stopa naš list.	ka
Ker dotični "Proletarec" ko vprašuje nas, kako stališče se- kal daj zav?emanio napram brato- sk< morski vojski na Balkanu, I10- gu čemo tu povedati naše mnenje. hočemo pa zavrniti zopet na nekaj podtikanj in zlobnih na- lju padov na Jugoslovane <>d stra- no ni omenjenega lista.	slu
Ta list pisev'da so balkanski sti narodi začeli vojsko z name- im nom naropati nekaj pokrajin zai od Turkov. To je navadna laž so> ill hudobno hipokritstvo ter ko skrajno sramotenje Ju^oslo- hit vanov. Raj je to rop? Kdor jih logično misli, bo takoj vedel, ket da je rop nekaj, kar se s silo vet vzame drugemu. Toda če je pa 1110 ista styar bila že prej skt lastnina "roparja", to ni rop, nui ampak pravica. Vzemimo via vzgled: Vam je nekdo, ki je ! bil močnejši od vas. vzel tri lej nove obleke. S temi oblekami val -e postavlja okoli, vi se pa ču- či tite preslab, da bi roparja pri- jo jeli, in mu odvzeli vaše blago, lju
r In tak je bil položaj Bal-
0	kancev pred vojsko. Predno je »r prišel Turek v Evropo, je J)iU h slovanska last sleoro cel Bal-
il kan. razven Carigrada in bli-1- žnje' okolice. Bulgari in Srbi e so bili gospodarji na Balkanu. 1- štirinajstem stoletju je pa 11 pridrvel v Evropo na Balkan i. divji Turek. Tedaj T tir k i niso . imeli nobene kulture, bili so
-	divji nomadski narod, kateri je a podžgan po svoji mohanicdan-
-	ski veri videl največjo korist
1	in največji blagoslov za sebe 1 in za dosego sedmih nebes. 1 če je pomoril kolikor mogoče
j veliko kristijanov. Pred divjo | 1 druhatjo. ki je štela stotisoče 1 1 mož, se je morala ukloniti bal- 1 1 kanska sila Slovanov. Poraze- I , ni in poteptani so bili na vseh 1 1 konceh, in Turek je zasedel i . nekdanje cvetoče in kulturne ;
slovanske dežele na Balkanu, j i Polom, letargi a in največji ne- I . red je zavladal na Balkanu, ko je Turek dobil dežele v svojo oblast. Zgodovina ne more popisati dovolj grozodejstev, ki so jih počenjali Turki nad Kristijani. Dovolj je povedano s t tem, da so v celili vaseh in ) mesta h porezali moškim ušesa 1 in nosove, ženske pa najbolj živinsko trpinčili in sramotili, i Pa to je znano vsem, ki so ko- p ličkaj brali, le ljudem v Chi- ji cagi ne.	>
Zadnja leta, ko se je Srbija g in Bulgarija oprostila s pomoč- ? jo Rusov, turškega jarma, je d njiju nr« č rastla od dneva do v dneva. Tako fizična kot kulturna moč. In ko so dežele za- si čutile dovolj moči. tedaj je n ljudstvo samo od .sebe zalite- si valo, da si pridobi one kraje d zopet v svojo last, katere je p nekdaj posedovala. In buknila r< te ljudska Vstaja. ljudje 1 d ni vseh krajev so sami in pro- b< tevoljno hiteli pod orožje, da k; ijr kažejo moč in napredek p< slovanske misli na Balkanu. ž t Ves svet se je čudil junaš- jo kini malim narod', 111, kako so te hitro zmago za zmago dobi- in vali svoje pokrajine nazaj od st Turkov. In povsod, kjer se je čl; ustanavljala v bivših turških pokrajinah slovanska vlada, se v: je tiajprvo skrbelo za prosveto, p< (ločini je bilo prej p d turškim na gospodstvom vse zanemarjeno, gi In "Prolctarec" pravi, da je bil se to rop. ker so slovanske dr- 01 zave 11a jugu vzele Turkom kn nekaj, kar je bilo prvotno slo- s vansko in so Turki le s sil« zi ugrabili Slovanom. Balkanska vo vojska ni bila r6p, pač pa pravična kazen za lene in nekulturne krivice prizadetim Slo- nc li jonske krivice prizadetim Slo- ui< vanom na Balkanu.	čil
Vojska je končana, in sedaj ju I je treba odločit? glede uredi- ril tve mej posameznih bijujočih če držav. Pri tem je prišlo do prepira. Prokleta usoda Slovanov je je bila in bo, da ne morejo ni- sv kjer se zjediniti, pač pa da 1110- V s ra vladati pri nas neprestan br boj za osebno korist. In titko rej je prišlo, tudi na Balkanu do nk tega. Pa Balkauci sami nis, di krivi. Avstrija govori veliko čki besedo pri tem. Saj še ni štiri- mi tiajst dnij od tega. ko je 1110 na rala vlada na Dunaju napol priznati, da ima v Bulgariji pi skrivne agente, ki litijska jo vei vlado proti Srbom. Čim več do je prepira in nesloge 11a Bal- nel kanu. tint več ima Avstrija Sh koristi od tei«a, ker lahko v usl kalnem ribari iu krade trgov- in *ke interese Slovanom na Ju- na ju.	Cit
Da pa novo klanje, ki preti kal la Balkanu med Slovani .ni po tfk judski volji, kaže tudi nevolj- nai lost vojakov, da bi še dalje sti. dužili. kažejo številni prote- ve< iti Slovanov samih, da bi se ke« medSeboj pobijali. Ko se je vzi tačela vojska proti največjemu na; iovražnikn Slovanstva, Tur- lež com. tedaj je ljudstvo samo se( litelo pod zastave, ne da bi naš ih kdo silil. Danes pa ni tega br? :er pamet prevladuje in ljudje bit edo. da v .bratomornem boju na nora biti kmalu konec sic van- vsi ike slave na Balkanu .Le sra- zn; notnemu hujskanju avstrijske nu iade je pripisovati ta položaj, stv Mi kot Slovani moramo vse- Na ej iji povsod podpirati in ču- Sle ati interese, dokler ne napo- je :i dan, ko bo Slovan imel svo- roc o urejeno republiko s prostim prt judstvom. Dokler je pa slovan Vr povsod suženj drugim vladam, zja
>je venci v Chicagi? Ne/nikdar.j >ila Pri tem vprašanju se pri nas [al- neha internacijonala. . l)!i- iKonečno, mi k t Slovani rbi globoid obželujemo namera« nu. vano bratsko klanje na jugu pa Evrope in obsojamo tak poboj ' :an iz vse duše. Upamo pa tudi. I i so da zapeljano ljudstvo sedaj ne 1 so bo sledile svojim voditeljem J je na bojno polje, pač pa bo via- • 111- dam pokazalo zobe in odločno i ist povedalo, da do bratomornega be boja ne sme priti. Pravica je s es. sveta stvar, in za pravico so f če šli Jug felavani v boj. Sedaj ' jo pa, ko iz proklete nesloge ne 1 če morejo imeti miru. pa je na- v al- stala iz pravice krivica, in to ^ :e- krivico med brati na Balkanu s eh mora obsoditi vsak pameten £ lel in zrel človek, naj bo socijalist c ne ali kak drug strankar. I11 to r tu. je naše mnenje o sedajneni po- o e- ložaju na Balkanu.	n
<0	- — ■	8
jo Nadaljevanje iz prve strani. ^
Z Dopwi s
-i-	--o
s ti si ono pot. ki je najbolj si-in gurna, in po kateri moramo p sa hoditi do napredka. >|j Dragi bratje in sestre, ko si p izberete svoje zastopnike /a A d- prih dn jo konvencijo, naroči rt ri ii- jim naj postavijo našo #vezo v postavno organizacijo, naj ja glasujejo za to. da se pusti o
Zveza inkorporirati ter da st je dobi od države oblastveno do-o voljeni carter za poslovanje vi I- Naročite jim, naj puste \ st p 1- strankarstvo doma, naj gleda;< in je na to, da ostane Zveza nepri- ki s- stranska, taka Zveza, ki bo ve- p< e dno gledala, da bo delila vst 11 e pravične podpore otroKoni, .>11 št a rotani, udovani in spi h r.je- kj d ni ni članom, in taka Zveza, ki oi »- bo hitro izključila vsak stran je a karski p>epir iz sebe. Srednja in k pot je najboljša pot. In to je In že star pregovor. 111 če bode- za
-	jo cenjeni zastopniki storili 10 je
0	tedaj je zag tovljen napredek k«*i
-	in obstanek naše Zveze, kori- pe
1	sti pa bodemo imeli člani in
L* članice Zveze.	kt
Za sklep pa priporočani	ti,
e vsem cenjenim društvom, tla	in
pošljejo vsa imena delegatov 1 na glavni urad vsaj do 6. a v-
gusta, in pozneje došla imena	ng
I se ne morejo več upoštevati.	1
-	Glejmo vsi na to, da pridobim	| 1 kar največ novih članov, kei	|
-	s tem pomagamo sebi in Zve- 1 zi sploh. Z bratskim pozdra- ^
1 volil	^
John Gornik, gl. predsed. j Cleveland, O. Cenjenim čh l
-	nom Slovenske Narodne Cital- I
. i ■ nice se naznanja, da se vrsi |
čitalniška redna seja dne 3. j sj I julija t. I. v čitalniških prosto- < • rih na 61. cesti ob S. uri zve- 'i 1 čer.	I
Sli venska Narodna Čitalnica <' je v zadnjih letih glede prosvetnega dela precej zaostala Vse njeno delovanje je mrtvo — 1 brez veselja. Vabi se vas to- ™■ 1 rej vse cenjene člane in čla- | 1 nice, stare in nove, pridite tu- -
di tisti, ki že leta niste plačali 1 članarine. Tudi vi pridite, ki mislite odstopiti, da povestt 1 naravnost zakaj to storite.
Treba je našemu edinemu prosvetnemu društvu v naj-1 večji slovenski naselbini nove je domovine, dati novega duha, ki nekaj krepkejšega življenja. Slovenci, kar imamo, so naši hI ustanovniki s težavo priborili, c« in sedaj bi naredili brezmeje«1 j narodni greh, če pustimo, d* j . Čitalnica propade. Ne! To ni- J kakor ne sme biti, ker Sloven tfka Narodna čitalnica je za nas narod neizmerne vrednosti. Otroci naši morajo vendar vedeti, kje smo doma, iz ka-kega krepkega naroda smo | vzrastli. Naj si bo iz časov | naših bojev s polmesecem, ki | leži danes strt na tleli, ali iv $ sedajnega časa, ko se na polju J naše narodne obrambe nasi $ bratje onkraj oceana borijo z* « biti ali ne biti, ko jih pritisku na mejah Nemec ali Italijan. % vse slovanske pokrajine. In * zna se jim posrečiti, če pade- | mo mi "pijonirji jugoslovan- | stva." Geslo naše "naj bode: 1 Naprej ,7a narod in svobodo! | Slovenci rojaki! Treba nam | je prosvete. brez prosvete na- 1 rod umira. Delujmc, da se čim- | prej uresniči Prešernov izrek: I Vremena Kranjcem bodo se I zjasnila, jim lepše luči kot da-j*
.Na svidjnje, v četrtek. j
I	Od hile. ; I
——j
Ivan Lah.	I
(Slika.»)
Ni si upal več dremati. Gla-J va je bila težka in leV.la je nehote na mizo. Pa tudi starec, ki sc; ga klicali za Petra, je naslonil glavo na mizo in zaspal. •Njega niso budili, pustili so ga in polivali vino po njegovi črni kučmi in po sivih laseh, a Peter se ni predramil, samo godrnjal je nerazločno' nekaj. Noč je bila in prfžgali So luč. Dim se je valil po gostilni fn vmes ;e .šumelo vpitje, petje in kričanje... Stefan je vstal, naslonil se je ob peči in zaspal. Čul je v spanju šumenje, i čudno se je vse mešalo s sanjami o gospodarju iz Podkraja. o volih, o domu in vse zmeša- 1 no, nerazločno... Vzbudili so 1 ga in je mislil, da je zjutraj... j Ogledal se je in je videl, da I je gostilničar metal nekoga ] skozi vrata. Pred njim je stal h oče in je bil pijan.	M
v"Alo, Štefan, greva domov.J pozno je..."
Gorko je bilo Štefanu pri I peči in zaspati je hotel naprej. [ A oče ga je prijel z nerodno [ roko...	^
"Pojdi, kaj boš spal.. Štefan je vstal in si medel f oči. Zunaj je bil mraz..	J
,4Kar stopi, saj si fant..." I Stopila sta iz gostilne in 1 vrata so se zaprla... Mraz jell pretresel Štefana. Zapel se je t in žal 11111 je bilo pc sanjah t ci jih je bil sanjal pri gorki it leči. Tema je bila okolin« krog t
II	poti ni bilo nikjer. Oče je l šel naprej in Šefan za njim, I kamor je šel. Opotekal se je 11 >če in zašel v sneg... Padel " e iu obležal v snegu. Vstal jeL in se jezil, da je slaba pot. 11 In šel je dalje in Štefan je šel I ra njim, počasi sem ter tja. vse I e bilo temno in poti nikjer, I cajti oče je padel zppet in zo-11 >et.
"Vidiš, Štefan," je začel, ta- I co se živi. Pameten moraš bi- 1 i... Vidiš ta iz Podkraja ni I mel nič. Mešetar je bil in nt I Dalje na tretji strani.
fjjjggggPl ijlljP' 7.,i.U>*nr In j * trbu*W nerede I
f^f	jj^ »tdro Pain Rxpcl-1 Ž
ffiSni-'^'^ 1F,;: k'r- k«<or"° 3
Sf^SiCi m»olll. »koli 3|
p «•»"«■ I
mm V	25 in 5f>c po j
WJ	t. lekarnah ati f
' ^ '	naravnost od 3
' W ^ P.Ad. RICHTER 1
- • S-'-.ll^ ^ 4 C0, ll
M' 7440 WashfaijtMi f
mmm II
N«w York, N.Y. j
LAI BOVOULOKN -
■ ^
H"l>	I
KRUH
je narejen v peka ni tako čist, kakor od vaše matere, druga | ; KORpa. Okusen krubt vsak hlebec zavit v papir. Vai ^ro-
trerj i. -	, |j |
Tke 1 • l
Jacob Laub Baking j
Compaay	| j
4919 LORAIN AVE —__
[8 J	V""'' " ' 'x J" w j
It n w A IM
j	f? Alii 9
|4|__705 William«on Bldg.	I
ie- g	_ 1
;C, S	= j
ia- f i
"J !	Loti n hS« naprodaj poceni na St. CUir Ave. t
so I Nottinghamu. Tlakovana cecta. Lop« trto na lotu. • I	fl
M	Vprai^jto pri	^
q m L. Recher, Euclid, Ohio ^
IČ. i
j" fawwwwwwiww«^^	nmmmomBwawaiiwiiiiiwwMiiwwwwwJ
j^« i ...... ■— — ~ .
d. J
|. KDOR HOČE DELA ^tSSr"* \
a_ e--i
a. ^ Mir .Vfltkl MIo%«i»mI«o -	Tolmač K J
a- k	■ 1 ■ 1 .......■
£	d« se bo lahko In hitro brea učitelj« priuCtl »nglcUlnc. Kajif * oImcs« bIot. »O J rtiKaTor vtakdimjp potrebo, nnTudll* i« tail, plitvo, aptaoTanH* ?
J	angletkih piaeui la kako »e ooatane amcrikayikl drinv^an, Vrhnte«« k«Ji«» I
T	Ima dosdaj	aloT. »ngl. la aajul. »Iot. alovar. Knjiga trdo ta »knaao t J
S	platnu Teaana (nad 433 atranD.atane *a.OO In ae dobi pri:
j. V.J. KUBELKA, » «. I« SL, New M, K. T. |
^c Bdlno la najve^e aaloiiilfttvo slov. nagi. In rjtanih alov. ki\)'a. PlMt« ptctilk.
i GEO. TRAVNIKAR, I
Jj	Old Bank Cafe
It Fina domača slovenska gostilna z nnjboljSo in točno	M
e IK	postrežbo. Najbolje pivo, domače vino, izvrstni likeiji in	B
e l	Šuinpanjcc,
!i j 5501 ST. CLAII? AVE.	j
g C	vojfnl 55 cente.
Mjl	m* GLEITE NA HIŠO S STOLPOM.
l !agpmiiiiiii«uiiuuumimutiiiiiniiiBi^
111 SLOVENSKA DVORANA,
I MIHAEL SETMKAk,
" I i	«181 HT.CLAMI AVN.
- II ^g	Tal, Pri«o«f>n 1044 I.
'II •
Ml >	Priporoča rojakom in drufttvom prvo slovensko dvo
1II -J	rano v Clevelandu za vesolice, igre. za poroke in kr
I «	stne slavnosti kakor tudi sa vse druge prilike.
' || £	Priporoča* svoj dobro urejeni saloon. Svoj k svo jimf
-i----- .	i!J..U	............ '	'
itfr 'ih jifc. jfe ^ A' Ok	.•j^i^'- il^- ii^ Ukik ilkSik iMt^ ^ Vi1.' "iV"'^ iii M itfi & Hk iŠ y
i	ri tir wi„ ftinfajgl I
G. M. Mix Allotment i
I J —^^m^^lmd^m	———————— F
j J nulilM u	(
Lo<l naprodaj poceni. Od $75.00	|
Takoj se plača $5.00, ostanek	|
$2.00 na mesec. Največi dobi.	t
čel? je pri semUiiču.	ft
Vprašajte pri
ii	r
L. RECHER, * EUCLID, OHIO.
SLOVENSKO PODJETJE.
Zn vHnijom proi i ogiijio
i v« riruirini !ip/.Qr<>dHm, ::
-
POSEBNOST ! Varnostni bondi za društvene uradnike po 25c od #100.00 na leto. — Javni notar. — Pojasnla in nasveti zastonj.
A ugust Haffner,
1107 E. Otst St.
J *	w.
Pazile na ta oglas drugi teden.
Nekaj čisto novega!
F. J. TURK & CO.
t Vrne makm ecaynmi
od fes« <k> ima v te«
Brinjetcc.................................„.......—akej 19 afrlhah MM*
TropllljCTCC......................................... trn m m	ttC
Sli rovka..........................................„ « • » HI
Cognac............................................- » - » WMm
Kneiporo grrnko vino......................... .. »	9M I
CENA NA GALOHB:
Stivorka....................................galona----------- pit j
Tropiajerec.....................................,...._...Ul
Cognac................. .............................149
Whisker..................................................r I«
Vinodotiuccnkfe...................................... . ..........—. JI
T Za obila narofila ae priporoča:	i
The Ohio Brand) Distilling 60.
6102-04 St Clair Ave. CImlairi, Ofci*.
DO nadaljnega naznanila bo aobo-zdravniiki urad. dr. Kalbfleischa zaprt ob •redo popoldne v poletnih mesecih. Ob tem času pa je urad odprt ob nedeljah od 9*30 zjutraj do 12.
■
SLOVENSKO
PODJETJE
T JU I II hX '	J)n
katerih dobite dam vse, kar f Usl^Hi — va* dom in velo dnaSam.	.
V naii pepalioma nanovo mtajaai bite veliko iabere, pohgtva, kakar nem za ko, kuhh\j«ke nun, o—amfla.pffrilj^fyj stole posteUe,fiwce,
raznovrstni porcelan, kakor MeH a*s»eaoio juho, resne skfedfaa, vso kuk■isians>fcaha» ponVe,lohoe,a^rvaka,2lkie,niSeslen»st*van-nih drugih pMed ki priprav, U se >»*$• prt M*
NA5A POSEBNOST JE: POSODE |A VSAKE VRSTE PO..........................IUC*
I __Z1-' ; ■ 1
Poleg te tvstviee pa Immb* tedl POGREBNI
ZAVOD. % i.....-i maeŽie an fažja ia
automobile za vsis prifike. C— sad— L nižje. Postrežba točna.	I
11	_ I M u .i tr ;
Fran Zakrajsek,
SLOVENSKI POGMMOK M BALZAMOT. TRGOVMA S rOHttTVOM.
6208 StClairar
_ k-i

; ' ■ ■ =
sss
. . .,.
—

Zdaj ima ti-
in vsi smo — vsi so mu
:ni. Vse ima v oblasti, četo »lino... Pa si pomagaj!... Vidiš, tako moras znati; učenost je to, kako se pride do denarja. Lahko boš bogat... Kaj bo naša bajta! Berači smo, poglej, velik je svet, tja pojdi!... še gospod boš, le delaj ... Delo je gospod..
Padel je zopet in se pobral.
"Vidiš, kako je trna... tu se pravi, d* je svet. Le poglej, poti nikjer, svetiti bi si moral z bakljo. Če je nimaš, je tma in poti n?kjer. pa hodi potem v temi in padaš.,. Na.." In zopet je padel...
Pot je šl.n navkreber. Spod-letavalo je ped nofcnii in sneg se je vs:pal iznad dreves. ..
"Danes je tvoj god. Bog ti daj dosti sreče, pa glej, da »boš bogat. Vse je denar, brez njega nič... Le poglej, kake je debel gospodar iz Podkraja in vse se ga boji..."
Stefan je pomislil na gospodarja iz Podkraja in ni hotel, da b< mu b:l kdaj jednak in da bi se ga vse balo. Zdelo se mu je, da bi ne mogel prodati hiše drugemu. Smilili bi se mu vsi. Ko bi imel toliko denarja, dal bi ga tistim, ki bi bili ubogi in potrebni, si je mislil. Ro-ščku bi dal, ki nima ničesar, ali pa Zoldi, ki pase pod gozdom in nima ne očeta ne matere. Smilila se mu je in ji je nosil kruha, kadar jo je videl na vasi...
"Dober ne smeš biti, Štefan," je rekel oče, "/a druge ne bodi dober, sam zase skrbi. Ne glej na druge, kaj tebi mar, kaj te skrbi. Naj umre, kdor ne more živeti, ti pa skrbi, da boš dobro živel. Zmiraj ti bo dobro, če boš živel zase... Vidiš, jaz sem bil predober."
IPotem sta stopala nekaj časa tiho.
(Spotaknil se je oče in padel Čez nekaj črnega...
"Hlod leži čez- pot," je rekel jn vstal, "le pazi..
Stefan je pogledal in se mu je zdelo, da je človek.
"Mogoče je človek, pa pusti, ho Že vstal...je rekel, "vsak naj si sam pomaga, ti mu ne moreš."
Štefana je obšla groza... Ozrl se je enkrat in stopil hitro za očetom..."' Morda je človek", je pomislil.
Prišla sta domov in v hiši je bito vpitje..
SiteJPan je šel na izbo in zaspal yes utrujen.
"Vsega tega se je spomnil zdaj zjutraj in zato- ga je glava bolela in težka je bila...
"No, ali slišiš, lenuh lenuha-sti, kaj pa spiš!..je vpil glas v veži...
"Danes torej od hiše...' je pomisli! Štefan.
"Ali si že navezal culo?" je vprašal glas v veži.
"Takoj takoj..."
Razgrnil je rdečo ruto in zavezal vanjo obleko,
"Vseh sanj je konec", je pomislil. Pogledal je še enkra\ na svojo posteljo in se spomnit spominov in sanj...
Po lestvi je šel v vežo.
Mačeha je stala" na pragu s posodo v roki in ga grdo pogledala. Šel je v hišo in zdelo se mu je vse kot prazno, kot tisto jutro, se je spomnil, ko so bili odšli ljudje črno obleče ni izpred hiše in je bilo potem vse prazno. Oče je sedel pri peči in mrko gledal.
"Le kmalu pojdita," je kričal glas v veži, po dnevi* ne boš okoli hodil. Pa glej, da str pred nočjef vrneš..."
Oče je zdihnil in pogledal po 'hiši. Jutranji mraTc je bil še zunaj in megla je krila dolino. V posteljal so dvigali bratje in sestre glave..,. Niso bili kot bratje in sestre, več so dobivali kot on. čutili so, da so več, tolkli so ga. in on jih ni smel nazaj, zatožili so ga...
"Ali greš služit. Štefan?" ga je vprašala sestra.
Težko je bilo Štefapu.
"Ali boš kaj prinesel, Štefan?" je vprašal brat.
[n Štefanu je bilo težje. . Pomisfil je. da bo prišel nazai.
/ In, ko bi prišel kot gospod je pomislil... Ne dal bi jim ni-;sar... Ali pa bi jim princ" el lepih reči j...
je prinesla kru
"Na. pipec ti jaz dam, Stefan," je rekel mlajši bratec... Mlad je bil še. majhen in najrajši je imel Štefana, za to mu je dal pipec.
Štefan je skoraj zajokal. O-zrl se je po hiši in, kot da bi vse reklo: od liiše greš. Zavezal je culo in potegnil kučmo na ušesa.
"Kmalu pridi nazaj," je rekla mačeha očetu.
Štefanu se je zdelo, kot da se nitna s kom posloviti, -v>i so bili tuji. In ko je segel v roko, je zajokal. Ti ostanejo :n on mora od hiše. Tudi mlajši bratec je jokal...
"Le priden bodi." je rekla mačeha in mu zavezala ru*o "koli vratu...
še enkrat se je ozrl Štefan in odšel. Mraz je bil zunaj. Stopil je v sneg in se ozrl na hišo in na vse okoli hiše.
Oče ni govoril nič. Resno je začel stopati po gazi prot! dolini... Štefan je šelrza njim in se spomnil na sinoči...
"Od hiše v svet," je ponudil in se ozrl nazaj.
Nikogar ni bilo tam. da bi ga spremljat z ljubečim očesom, ko odhaja v svet. Pomislil je na gospodarja iz Podkraja in na vse, kar so ljudje govorili o lijem. Solza je zdrknila po obrazu, sama po sebi se j* utrnila, kot da Jo sili iz srca...
"Mati, mati," je pomislil in blile so ga solze.
"Nič ne jokaj, le stopi," je rekel oče, "priden bodi in boš bogat..."
A on je pozabil na vse in spomnil se je. kako ga je teta Ne za vzela v naročje in m» kazala mrtvo mater... Vse belo je bilo, kakor pare in mrlič na njem, mrtva mati. Spomnil se je in lile so solze, kol same po sebi.
"Le stepi, stopi, pa ne jokaj; boš že prestal, vedno fty moreš biti doma..." ga je tolažil oče.
Stefan pa je stopal po ozki gazi in si z rokavom brisal solze... Težko se mu je zdelo, iti i/, hiše v tuji svet, k tujim 'ljudem...
Konec.
amerika IN amerikanci.
(Spisal Rev. I M. Trunk)
Ta lična knjiga je sedaj popolnoma dokončana in tiskana v i j zveskilf ter obsega 608 strani v osmerki, V knjigi je najti mnogo zanimivosti o ameriških Slovencih in tudi poučne zgodovinske t van ne. Polna je lepih slik nanašajočih se na naš slovenski živelj v tej deželi.
Vsa knjiga velja $3.60 in za vsako slovensko hišo je lepotič-je; za vse rojake, ki se pa vrnejo v staro domovino pa trajen spomin. Da se iz knjige kaj ne izgufbi. je priporočati, da se da ve/ati in tako lepo ohrani.
Izdatelj je imel zato velike stroške pri tej knjigi, zato pa nas ameriške Slovence neka dolžnost veže, da mu olajšamo breme ter po knjigi sežemo.
Dobiti je pri izdatelju: Rev. I. M. Trunku, Villach, Austria, ali pri Rev. Alojzij Blazniku, Haverstraw, N. J., pa tudi mi radi posredujemo v to. ako se nam znesek $3.60 dopošlje.
Rojaki, sezite po tej lepi in zanimivi knjigi!
==
NAZNANILO.
Vsem članom društva "Napredni Slovenci", št. 5. S. D. Z. se naznanja, da se korporativ-no udeležimo veselice, katero priredi društvo "Glas Cleve-ladnskih Delavcev", št. 9. S. D. Z. v Nottingham, O. pri J. Drugoviču, Stop 125 Short Line. >S pozdravom Fr. Cvar, tajnik.
NAZNANILO.
Vsem članom in članicam društva Kras, št. 8 SDZ se naznanja, da se gotovo udeležijo redne mesečne seje, ki se vrši 6. julija 19M3 dopoldne. Ojed-nem naznanjam, da se seje vr-še vsako prvo nedeljo ob 9. uri dopoldne v cerkveni dvorani, ker je društvo tako želfelo in ne v prostorih g. V. Valanta. Torej še enkrat prosim, da se gotovo vsi udeležite društvene seje, 6. julija, kjer moramo rešiti več važnih stvari, kakor tudi volitev delegatcv za drugo redno konvencijo,^ki se vrši meseca oktobra v Cleveland, O. Bratski pozdrav Ig. Medved, tajnik.
NAZNANILO. "»
Slov. pevsko društvo "Lira" bo imelo v petek, 4. julija izlet združen z veselico in razni/mi zabavami na prostem v West Parku, O. pri John Brodniku. Odbcr želi, da se vsi člani društva z družinami tega izleta udeležijo, kakor tudi vsi prijatelji lepega petja. Vsakemu se nudi navžiti se dobrega svežega zra'ka, slišati lepo petje moškega in mešanega zbora. Skrbljeno bo za ohladila in okrepčila in točno postrežbo. Vzemite St. Clair ali Su perior karo do square, vzemite tam Woodland in Lorain karo flo "stal ", tam pa Puritas Springs karo do stop 112, kjer bo že čakal človek. Izlet se vrši ob vsakem vrement!. Odhod od 10—2. ure popoldne.
Oglasi so pol trgovine za trgovca. Trgovec, ki ne oglašuje. teško napreduje. Poglejte velike ameriške trgovine, ki so dobile svoj uspeh edino-1^. z večnim oglaJevanjem ____i Ji - __
POZOR!
Naznanjam vsem Slovencem in Hrvatom v Clevelandu, Col-linwoodu in Newburgu, da sem prevzel <>d John Kunaverja dobro znano trgovino s Singer Šivalni stroji na 6024 St. Clair ave. Pri meni se dobijo tudi že rabljeni stroji od $5 naprej Kdor želi imeti HUvalni stroj, in se neče kesati. da ga je kdo ogoljufal, naj se obrne samo na mene in na nobenega dru zega, ker sem edini za to pooblaščeni prodajalec med Slovenci od Singer Sewinjf Ma-schine Co.	(53)
Rudolf Perdan, 6034 St. Clair ave.
Stalno delo.
Delavci dobijo stalno delo in dobre plače, če se oglasijo pri Union Salt Co. Addison Rd. ifi železniško križišče. ------(6 2)
pozor f
Rojakom v Colli 11 vvoodu naznanjam. da sem prevzel dobro znano gostilno na 15820 Cal cutta ave. Zagotavljam vsem da jih vedno in vselej postre žem z najboljšo sVežo pijačo. Pristna domača postrežba. Rojakom v CoUinvvOodu priporočam svoje prostore, kjer so tudi dvorane za društvene seje, veselice in svatbe. Za mno gobrojno udeležbo se priporoča Martin Colarič, 15820 Cal cutta ave. Collinwood. O. (53)
Mili oglasi.
NAZNANILO.
Članom društva Slovan, št. 3. S,D.Z. se naznanja, da je društvo* pri svoji zadnji mesečni seji sklenilo, da se korpo-rativno udeležimo veselice bratskega društva "Glas Clev. delavcev". Veselica se vrši na dan 4. julija na Drugovičevih prostorih v Ncttinghamu. Zbirališče članov točno ob 1. uri dopoldne v društveni dvorani. AdoH Petrič, tajnik. (53)
■ . • n •. . . ■ •! j
POZOR!
Rojaki, večkrat se sliši, da se je eden ali drugi ponesrečil, mu je pogorela hiša ali drugo blago, pa ni bil zavarovan, da družba neče nič plačati, in večkrat se sliši govoriti, da je »to amerikanski humbug. Toda to ni res, ker družba dobro ve, da jo lahko sodnijski primo-rate do plačila, ako je zavarovalna polica pravilno narejena. Ce pa ne, je krivda zastopnika, ker na vsaki polici so pravila. Če je vse pravilno narejeno ste gotovi, da dobite odškod nino, ako vas doleti nesreča. IZavarujte se pri Joseph Zajec, 1378 E. 49th Street. Tel. Central 6494 R.
Lot naprodaj v Nottinghamu na stop
HIŠE NAPRODAJ
1 hiša na E. 34 St. 5 sob $1900. i hiša na E 41 St- za 3 družine $2100. 2 hiši na E. 43 St. ena 8 sob, druga 3 sobe za $2800. 1 hiša na 47 St. za 3 družine $3'ioo. 1 hiša na E. 49 St. za 2 družine $2500. 1 hiša na E: 49 St- 15'sob, lot 5PX126 $5000.
1	hiša 11a E. 51 St. 11 sob za $3200. 1 hiša na E. 52 St; 12 sob $3200. 1 hiša na E. 52 za
2	družine $2300. 1 hiša na E. 60 St. 18 sob, in hlev $5000-1 Sviša -na E. 66 St. 5 sob $2000.
1	hiša na E. 67 St. 12 sob, kopališča $3800. I hišj^ na Norwood Rd. 12 sob, kopališča $4500. 1 hiša na Edna Rd. 8 sob, kopališče $2700- 1 hiša za 10 družin na v^cgalu. Rent na mesec $125.00, cena 9500. 3 hiše na vogalu blizu slov cerkve, lot j20X1!25 >a8 družin, $16.000
2	Iriše na Addison Rd. lot 40X 150 za 4 druiine, kopališče električne luči, cena $6000.
Imam še velrko drugih hiš na prodaj v slovenski naselbini. Več se poizve pri	(53)
JAKOB TISOVEC, 1156 E. 60th St.
29 ženskih krasotic.
Resnične umetniške fotografije najlepših žen v raznih pozah vam pošljemo v zaprti kuverti za samo 42 centov. B. Auturi, 200 E. 23rd St. New-York N. Y.	(52)
hiše naprodaj.
Metta ave. 7 sob, 1 družina, cena $1600, Carry ave. 4 sobe, 1 druina, cena $2200. E. 63rd St. 6 sob, 2 družine, cena $2500. Prosser ave. 5 sob, ena družina, cena $2500. Carry ay. 8. sob, 2 družine, cena $2400. Lake Ct. 2 hiši, dve družini, cena $1600, E. 62 St. 9. sob. 2 družini, cena $3000. E. 70 St. 7 sob, 2 družini, cena $2500 Norwood Rd. 2. hiši, 2 družini, cena $4000. E. 63 St. lepo urejena hiša za 3 družine, zidana, cena $5200. Nov zidan blok za 6 družin, cena $12.500. E. 45 St. 8 sob, 2 družini, cena $2500. Prosser ave. 2 hiši za dve družini, cenr $3350. Moderna hiša za 2 družini, vsaka 6 sob, kopališče, furnace, cena $4500. In še več drugih: Vprašajte pri John Zulich, 1197 E. 61 St.	__(57)
mleko!
Sveže mleko se dobiva vsak dan pri Jos. Nose, 1226 E.
55th St. , _(54)
pozor!
Prodani svoj dom, ki ima sedem lotov s hišo vred. Prodam vse skupaj ali posamezno, pripravno za pekarijo ali drugo obrt. Tudi prodam posebej hišo v Nottinghamu na St. Clair ave, ki je pripravna za krojaško obrt. Posestvo je vsem Slovencem dobro znano kot fino. Več bodete poizvedeli pri Fr. Pajk. Nottingham, Ohio stop \2&YI.	(55)
KJE STA moja dva bratranca
Josip in Frank KtemenčiČ? Mislim, da stanujeta nekje v Clevelandu. Drage rojake profim, če bi kateri vedel za naslov, | da mi ga naznanijo, ali pa še sama oglasita. Ignac Miklich, 2113 E. Abriendo ave. Pueblo, Colo.	54.
wLsacEa^^ 1 1 ———— "
NAZNANILO.
i Mary Grill s tem naznanja, da bi rada prodala svojo trgovino, ker odide ona in njena hčerka na potovanje po Evropi. Zahvaljuje se srčno vseirt svojim odjemalcem za obilna naročila tekom zadnjih tet. S* spoštovanjem Mary Grill.
■ "(52)
POZOR!
Naprodaj imam' najfinejše vrste motor-kolo, ki bo gotovo zadovoljilo vsakogar. Ima /ino opremo in izvrstno vozi. Vprašajte pri L. Henikman, 15606 Calcutta ave Collinwood Ohio,	, (55)

Anstro-Americana i i
s. s. co.
Dlrekta« Toftnfa m«d ![
New Yorl. om In
Aratro-Oarsko
Fina podvorba, električna luč, izvrstna kuhinja, pros- ' i to vino, kabine tretjega ras-reda na ladiji Kaiser Frara Joseph I. in Martha Washington. Govorijo se vsi avstrijski jeziki. Parniki od plujejo iz N. Y ob 3 pop.
ARGENTINA May 28th OCEANIA fune 7th MARTHA WASHINGTON June 14th
i: Phelps Bros. & Co.
2 Waifcisftss St New fsrt, K,T. \ f
all pa n* prim«« aftnte ▼ Z. D. in Canada

' . , ■ 1 ...... i
Najnovejše za rojake
Slovenci v Newburgu.
Cenjenemu občinstvu priporočamo svojo bogato opremljeno prodajalno pohištva in že-leznine. Poleg krasnega pohištva in kuhinjske oprave ter različnih 'barv imam v zalogv mnogo papirja za strehe, prave kranjske kose in bruse, srpe. grablje, škropilnice, refrigera-torje, stensko barvo ter kose za košnjo trave okoli hiš. Krasne likalnike na elektriko in plin, zibke, ki se same zibljejo. Cene nizke. Pridite in prepričajte se o istinosti. Najsrčnejše se zahvaljujem vsem odjemalcem, objednem se priporočaj rojakom za obilna naročila. Pri meni lahko naročite kočij* za pogrebe, krste, izlete, itd. Kar je dolžnikov A. Grdine, se tudi lahko oglasijo v moji prodajalni.	(53)
JOSIP JERIC mL 3583 E. 81st St.
i«
shingtona, da ima najboljss zdravila kskorinih te ni bito. AJpen tinktura, od katere v 3 dneh prenehajo lasje izpadati in v 6 tednih lepi, gosti lasje popolnoma zrastejo in ne bodo več izpadali in ne siveli. Al^en pomada, od katere moiki» v 6. tednih krasni brki in brad« popolnoma zrastejo in »« bodo odpadli in ne siveli. Revmati-zem, kostibolj, trganje t rokah nogah in kri žicah, vam v 14 dneh popolnoma odpravim. Vsakovrstne rane opekliae kurja očesa, brado vice, potne noge, ozebline in vse druge stične bolezni se pri meni hitro ozdravijo. Cenik pošljem zastonj ali pa pridite osebno.
JAKOB WACHCIC, 1093 E. 64 Street.
CLEVELAND. OHIO.
-VTHr"?
ALI STE ŽE PONOVILI NAROČNINO? SAMO!

Vozovi naprodaj, jako pripravni za expres ali za izlete. Nizke cene. Vprašajte Jos. Gornik, 6113 St. Clair ave. (52)
Naprodaj je mlekarski posel, ki proda vsak dan 90 do 100 galon mleka. Dobri odjemalci, redno plačajo, majhen prostor za razvažati med 33. in 61. cesto med Hough ave in St. Clair ~ "K*50* vr«*no —J
JOHN GORNne r^1^ I
JV. * — ----.--— — — u^MH Mhl.LMfe M i^lnM A^M^fe	kMgfc
r I ipurovam M VWHI r^MMi J. HRMp	■•■WWIB M
nlh spomladan«kHt in Itn g obUk tr mtmnj Fir i Sajam qWsNa pa niifl .In ta narajana. Prtptro4®m m awalM Sm SrifefM | j v napravo uiNtrn la IsvrSaJaM vm	Iv^friht iMrtlla -
Prt^ortiww twN avaja vattka salapa *tih lawOWa pMnMMa
IV Edini založnik vseh sokolskih potieMftn. *VS
Telefon Princeton 2402 W	SroJ ksvq)lfnt j
a^rraawa^wwwrrra^^aai« 11..................\mtmmmmmmmmmmmi
Cleveland ima najcenejši plin.
Nobeno drugo amerilko aiesto lini tako poceni plin kot Cleveland.
Vi ve*te, da je to res, ie ste iiveli v drugih mestih. Če igete plin v Cleveland«, »ranite denar, Hiine stroike jako natjAik.
Vaša hiša*
ie bolj čista in ugodnejša, fe inatc pfia. Jed je hitrejša in nanj draga. Če hočete kaj svedetl opisna, pridite v naš urad in vpraiajte. Mi vstkj radi t dgo-vaijamo vprašanja.
Tite East Ohio ti

■HNBmwbmH
(
ki spada k nam.
čcjo na našem ozemlju, čaj
zbirati, gozdove posekati, ki so naši in brez katerih ne moremo živeti. Ali ni to napad?
Ali so nas vprašali za dovoljenje? Ali nam bodejo plačali za to, kar nam vzamejo,!
PRVO POGLAVJE. V Gran Chaco,
ht	Mesto Palmar leži v provin
ciji Corrientes, v argentinski »taniji, in sicer ob reki, f _ nosi ime kot provincija. lfcsto ni veliko, toda ima precej živahno kupčijo za ondoš-
"ofo času, ko smo se bližali z našimi ujetniki tem »mestecu, je bilo to mesto središče vseu	h
čet, katere so pošiljali pro setajniškim četam Lopeza Joi dbrra. Tn se je nahajalo voja.š tw vsake vrste, seveda v ja k* slabem položaju, vendar s hili ic veliko bolji kot oni, ka ter« sem videl pri Jordanu. | Polkovnik nam pove, naj ja-kaaio v galopu do mestne hi-, ic. Tam nas predstavi mestne-K- , am poveljniku. Jaz in brat ino-nra polkovnika spremljati. Sedil je kratek pogovor o na-ah doživljajih, Posledica po-
Hpeine častnike zaprli v me, stao hišo, vojake pa v korale. ffenKjc nas je povabit povelj-
Polt ovni k je bil seveda sil-wm hvaležen meni, ker sem mu faoBgal polov i ti tako močno ifeenlo sovražnikov in poleg Ugt pridobiti toliko konj, katar so njegovi vojaki krvavo fofccbovali. Obljubil mi je, da | to akrbel na najbolj prijatelj-A aačin za mene, dokler ..se mmiim v mestu, in pred odho-4eas preskrbi vse, kar bom po-» takoval na potovanju. Odloči-I i, m nam dobro stanovanje in ! fMskrbeti najboljšo hrano, ki te se je mogla tam dobiti. ^ .Kar se je mene tikalo sem ar vkfti k počitku, ker sem vMIdtalnjega v resnici potre-lea. V mestu ni bilo nobenih aNMiivoitij, in mir je bil v . iMMtku najbolj potreben. 8 Alter, Turnestick in krmilar se se tudi vlegli k počitku. ' Bkngi 10 pa sklenili v mestu se apftevati. Tudi Gomez, Indija-eec, katerega staro mater sem sfiaa vodi, je odšel v mesto. CSsaaez je spadal k rodu Ari-psaes, kateri rod stanuje med
Ko se je že popolnoma ateanilo , je prišel, da me zbu-pR. Opravičil se je s tem, d« ■m Palmar zapustiti in bi m torej rad poslovil od me J Ko ga vprašam po vzroku,
"Takoj se moram podati v jj svojo domovino, ker so moji v nevarnosti, da jih pre' itaejo iz njih bivališč. Svariti ^ moram.*' "Kje pa so vaša bivališča?" "Ma oni strani Parana, med aefce Salado in reko Vivoras." kakšni ljudje hočejo v
"Sam ne vem. Oba načelni-K* teh ljudij sta bila v Palmar-ker se je nahajal njih vod-mak v teh mestu. Ostali so se fce utaborili tto izlivu reke. fejrr pričakujejo povratka na-
**Ali jih je mnogo?" Tka. Veliko moških in nekaj iauk je. Ker se hočejo usta »viti v naši stari naselbini, ki jp našemu rodu sveta, bo pri-flb gotovo do boja Jaz moram torej hitro domov, senor. Tuft poznam običaje belih bolje tot kdo drugi, dasi zna načelni. belokožnežev tudi v na-is*T jeziku govoriti. On je naj-Wj slavni voditelj potnikov v
"Kako se imenuje?" "Ceronimo Sabuco." "Vik! Mogoče oni, katerega navadno le el sendador imenu-
*Da, ali ga poznate?" "Osebno ne. Toda opaziti) rtr ie morali, da sem s svojimi prijatelji večkrat o njem go-Ef"' Mril." Kg "Govorili ste o nekem sen v
**orjo, toda ker jih je mno-
niti, katerega mislite."
"Mogoče se pa vi motite, kajti mi smo ga pričakovali veliko bolj severno."
"Sabuco je in nihče drugi. Ali ga iščete?"
"Da, mi hočemo, k njemu, da ga najamemo kot vodnika".
'"Prišli prepozno,' ker Ji že najet.'
"Toda mi moramo k njemu. Mi smo prišli sem le radi te^a, da ga obiščemo v Gran
izroči zgrabijo
s silo. K tem pobi
tega nihče ne ve.
/
Dalje prihodnjič.
GOSPODARSKO STANJE SLOVENSKE DELAVSKE ZADRUŽNE ZVEZE
DNK t. JUNIJA 1913. Activa.
Zaloga blaga v trgovini št. .......................$1,199.34
Zaloga blaga v trgovini št. 2 ...................'1,780.17
Oprava in orodje v trgovini št. 1 ................ 540.80
Oprava in orodje v trgovini št. 2 ................ 865.55
■Konji in konjiška oprava ....................... 550.00
Vozovi .......................................... 385.00
Predplačana stanarina ........................... 3^8.00
Predplačilo East Ohio Gas Co ................. $10.00
Gotovina v rokah poslovodja .................... i.S1-^
Gotovina v rokah blagajnika ..................... lf)-23
Skupaj ..........$5,829.67
Pasiva.
Delničarjem na vplačane delrVice, ...............$4.161.75
Xevrnjena posojila .............................. 1,696.00
Neizplačane plače uradnikov ..................... 37-°°
lici	wp/i-ivviiiO V ( iTail
Chaco."
'"Potem se pa veselim senor, ker bodete morali iti z menoj, ker sicer istega ne bodete dobili."
"Kdaj pa nameravate odpotovati?" "Najraje takoj."
"Kam se vam pa takomudi? PoVedalj ste, da so naseljenci odšli že pet dnij od tukaj, in vsa daljava <Io vaše naselbine znaša petnajst dnij, ker druž-ba se le počasi premika naprej. Vi pa bodete jahali in jib bodete torej lahko prehiteli, Vs6-eno je torej, če ostanete še par ur tukaj ali ne. Ljudje in živali se morajo spočiti. Toda kako pridemo čez reko Parana?"
"Počakati moramo lad i je art kak splav."
"S tem se zgubi mnogo ca* s^. Ne, jaz bom govoril s polkovnikom in on bo že pre-skrbel, da dobimo takoj nekaj čolnov, ki nas prepeljejo na drugi breg in s tem si prihranimo mnogo časa."
"Senor, prav imate. Povem vam, da vso okolico dobro poznam. Velikanska močvirja, ki se raztezajo ob obeh bregovih Parana, vsakega jezdeca jako zadržujejo in so tudi skrajno nevarna. Meni je znan majhen zaliv, katerega pošilja reka Parana daleč notri v deželo. Ce dobimo čolne, tedaj lahico slednje porabimo in se tako ognemo močvirnatim pokrajinam." "
"Dobro. Toda sami sprevi-dite. da Obeh spremljevalcev ne morem sedaj sredi noči zbuditi. Ali Ibodete čakali?"
"V teh okoliščinah že. Seveda, če jahate v resnici z menoj."
"Na vsak način. Mi moramo sendadorja najti, in ker je 11a-mnenje proti naselbinam, mu sledimo tja?"
"Nikakor ne, potem ko smo prebrodili reko in pustili močvirja za seboj. Za lepimi travniki se vrstijo bujni gozdovi, toda vodnika morate imeti na vsak način, da ne zaidete."
"No, vodnika bodemo že do bili."
"Jako spreten za ta posel bi bil moj strijčnik Gcutara, katerega bi vam priporočil. Najbolj skušen med vsemi je pa seveda Sabuco. C'e tega dobite vas prepelje skozi cel Chaco, ne da^ bi pravzaprav vedeli, koliko nevarnosti se skriva v onih krajih posebno za bele ljudi."
"In zakaj ravno za bele?"
"Ker beli niso vajeni podnebja in dobijo tudi kmalu mrzlico. In poleg tega je v onih krajih tudi mnogo divje zverine in divjih ljudij."
"Divjih ljudij? Vi mislite gotovo Indijance?"
"Da, toda tako jih nazivlje-jo le belci, ki so nas pregnali iz vseli naših krajev in nam ne (privoščijo nnfhenega stalnega mesta."
"Slišal sem, da Indijanci ugrabijo bele ljudi, jih vlečejo v divjino, nakar zahtevajo od sorodnikov veliko odkupnino."
"Da, to je grozno, senor. Toda kdo pa tako dela? Kilo je najprvi naredil? Kdo je nas. naučil ta način bojevanja?"
"Mogoče belci?"
"Ali ne vrjamete? I>obro, pomislite na sedanji vzgled. Sendador pelje celo družbo belcev preko Parana. Ljudje so namenjen K ob
Skupaj ...............•......$5.89475
Math. Petrovčič s. r. rač. tajnik-

Čudovita zdravljenja.
-000-
Za kronične bolezni med našimi ljudmi.
-000-
Vsi pravijo, da so ozdraveli, dočim jim drugi niso mogli pomagati.	^
Z električno - radičnim zdravljenjem so zopet zadobili zdravje in srečo, prosti bolečine in skrbi.
Ce trpite na kakšni kronični bolezni ne odlašajte niti en dan, pač pa takoj preiščite ta zdravila.
Naj vas preiščejo zdravniki s svojimi čudovitimi aparati, in naj vam gotovo dokažejo, da tu ni ugibanja, kadar se ti moderni inštrumenti rabijo za preiskanje bolezni.
Z mikroskopom, stiskalcem krvi in X žarki gledate bolezni naravnost v obraz, in če vam je znano, kaj vam dela preglavico, tedaj je zdravljenje gotovo.
Mnogo ljudij. ki so že leta trpeli na kroničnem katarju, revmatiznui, želodcu, pljučah, na nervtfznosti in krvi, ker niso hoteli vrjeti, da je kako zdravilo za nje, so prišli v ta urad kot zadnje zavetišče, in so sedaj zdravi, močni, in srečni.
Njih imena in pisma polna zahvale, so na razpolago naših uradih. Pridite in poglejte si jih.
Ne zgubite upanja, dokler se niste posvetovali z
Dr. L. E SIEGELSTEIN,
308 Permanent Bldg. 746 Euclid Ave. blizu 9. ceste.
Uradne ure od 9.^zjutraj do 4. popoldne.
od 7. zvečer do 9. zvečer.
Ob nedeljah od 10. zjutraj do 12. dopold-
Pcrry'i Victory
>at Put-
Celebration
In-Bay!
DOUBLE DAILY STEAMER SERVICE
DETROIT— PUT-IN-BAY—SANDUSKY—CEDAR POINT
The munificent Steel Steamer* of the Aahley and Dustin Steamer Line. Str. Put-ln-Bay (new) capacity 4000, Str. Frank E. Kirhy. Four Boats from Sanduilcy, two Boats from Detroit every week day. Special trips on Sunday connecting with »teamen from Cleveland, Toledo, Cedar Point and Lake Side.
Fares Week Day
Between Detroit and Put-in-Bay one way SOc, ronnd trip Mme day 60c. Between Sanduaky and Put-in-Bay one way SOc, round trip note day 75c. Between Sandusky and Detroit one way #1.00, round trip nune clay $1.25, Between Detroit and Cleveland every day one way $1.25. Str. Frank E. Kirby itopi at Kelly Island and Middle
1 ^ "" ■ 1		
Writ« for F»M«r	j	ASHLEY A DUSTIN
h	. illM -	^ STEAMER UNE
r		
J. S. Jablonski,
SLOVENSKI FOTOGRAF. ,
6122 ST. CLAIR AVE. N, £.
Izdeluje slike za ženitbe in družinske slike, otroSke slike, po najnovejši modi in po nizkih cenah. Za $3<*> vrednosti slik ^en ducat), naredimo eno v naravni v-elikosti zastonj. Vse delo je
1
\
Napredaj so v vseh lekarnah. Zahtevajte Severov« Zdravila ter ne vzemite drugih. Ako jih lekarnar nima v zalegi, jih lahko naročite od nas.
W. F. Severa Co.
CEDAR RAPIDS IOWA
i5V
NABOCUJTE "AMERIKO.
Ta razprodaja se začne v soboto, 28. jun. in bo trajala samo nekoliko dnij.
To bo edina razprodaja v tej okolici, na kateri bodete dobili čisto, svežo in moderno opravo v resnici po najnižji tovarniški ceni.
Na tej razprodaji bodete dobili vse sledeče blago: Ženske suknje, obleke z žeketom, vse vrste princes obleke, kiklje, bluze, korzeti, nadalje vse otročje suknjiče, obleke, slamniki, kakor tudi vsa ženska in otročja pletena spodnja obleka.
Ker vam nisem navedel tukaj cen, vas najulud-neje vabim, da si pridete iste pogledati in se bodete gotovo prepričali, da so cene v resnici jako znižane.
Torej ne zamudite te prilike, da si nabavite, kar potrebujete za ženske in deklice, ker so redki časi, da bi dobili tako sveže in dobro blago po tako nizki ceni, kakor so sedaj pri meni.
BENO B. LEUSTIG,
6424 ST. CLAIR AVE.
TRETJA VRATA OD ADDISON ROAD.

'"•I


Med to razprodajo ne bodemo dajali
li tiketov.

__l^kjMff /j|	.11	i it^rnmmm
f Y divjih Kordiljerah
« •BPBBOBKBBBBESSESi 1 iii-piv '
■ QM«»i«ie romana "Ob reki Rfo de la Plata")
irilUL KAXOL MAY ,-* * 11 \
I	II^Hl U "CleveUndeko ^^Jgfir |T _I
H 1 VL^KJV A**riko" priredil fj^^jPJf IV-—
Iw^^lT
Krč v želodcu
povzroča prepogosto izpfaznjenje črev; Ako imate drisko, imate goto-kr6. Odpravite njegov vzrokpter stem tudi vredite črcvn z rabo
SEVEROVA
ZDRAVILA
ZOPER
mmammmmmmmtmamm
DRISKO
(Severa'« Diarrhoea Remedy)
Priporoča se za zdravIjrn'e kelere morbus krč i, kolika, poletnih pritožb in vnetja Čtev. Ceaa 25 in 50c.
Okrepčajte želodec.
\ .Kot pripomoček prebavi ic po/soeševalca slast« priporočamo
SEVROV
ŽELODČNI
GRENCEC
(Severn's Stomach Bitters)
h
Okrepi prebavni ustroj, pov- — zroča dobro slast ter < dpravi zHpeko. Je tudi zanesljiva to-,	nika za stare ljudi in okre-
va nce.	Cena $1.00
Okrepčajte živce.
Kadar ste trudni in nervozni * od prenapornega dela,	'
SEVEROV
NERVOTON • i
vam bo dal hitro olajibo.Pri-	i
poroča te kot hrana za osla-	* bele živce in uspešno sredstvo
zoper nespečnost.	i
Cena $1.00	(
BMJJL