226 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 1–2 (129) teksta opisov in kart. Imena iz nem{kega in mad‘arskega dela teksta so polkrepka, imena iz kart so natisnjena kurzivno in pod~rtana, dana{nje poimenovanje krajev pa z obi~ajnim tiskom. Skrbno izdela- ne indekse lahko uporabimo kot slovar krajevnih imen za zgodovinska in sedanja imena naselij. Z indeksi smo dobili najpopolnej{i seznam toponimov slovenskega ozemlja iz konca 18. stoletja. Naj kon~am z mislimi uvodni~arja Feliksa J. Bistra: »S svojimi temeljitimi opisi pokrajine ponuja knjiga za {tevilne poklicne in zasebne potrebe nov pristop k doma~i kulturni in naravni pokrajini. Poleg zemljepisne in kulturne ‘sose{~ine’ razvija dodatne povezave na gospodarski, politi~ni, kulturni in cerkveni ravni. Ti pogledi vsekakor niso nepomembni za sodobno dru`bo in znanost, saj laj{ajo spopa- danje z ve~plastnostjo lastne identitete«. I g n a c i j Vo j e Slovenska kronika XIX. stoletja. 1800-1860. Ur. J a n e z C v i r n. Ljubljana : Nova revija 2001. 473 strani. Slovenska kronika XIX. stoletja. 1861-1883. Ur. J a n e z C v i r n. Ljubljana : Nova revija 2003. 412 strani. Slovenska kronika XIX. stoletja. 1884-1899. Ur. J a n e z C v i r n. Ljubljana : Nova revija 2003. 374 strani. »Trajalo je sicer dlje, toda spla~alo se je po~akati.« Tako nekako je na slavnostni akademiji Nove revije v ljubljanski Unionski dvorani ob izidu zadnjih dveh knjig Slovenske kronike XIX. stoletja svoj govor zaklju~il njen odgovorni urednik dr. Janez Cvirn. Zahtevni projekt, ki je iz{el pri Novi reviji, je bil tako po pribli‘no sedmih letih zaklju~en. ^akanje na izid se je zaradi vsebinske in tehni~ne zahtev- nosti projekta resni~no morda malo zavleklo, toda od izida to gotovo sploh nikogar ve~ ne zanima. Zdaj ni ve~ va‘no, kako (dolgo) je kronika nastajala, ampak kak{na je. Zadnja dva zvezka Slovenske kronike XIX. stoletja sta se tako oktobra 2003 pridru‘ila v letu 2001 izdanemu prvemu zvezku omenjene kronike. Prvi del je »dolgo 19. stoletje« obravnaval med leti 1800 in 1860, zadnja dva pa sta razdeljena na obdobji 1861-1883 in 1884-1899. V primerjavi s Slovensko kroniko XX. stoletja, ki se je v letih 1995 in 1996 uveljavila v dveh delih, je Slovenska kronika XIX. stoletja torej nekoliko obse‘nej{a, kar pa ne odpira novih bistvenih vpra{anj na kvalitativnem primer- jalnem nivoju. Kronika XIX. stoletja je pa~ obse‘nej{a bolj zaradi koncepta predstavitve 19. stoletja kot pa zaradi histori~ne »te‘e« katerega od obeh minulih stoletij slovenske zgodovine. Poleg organizacijsko tehni~ne podpore Nove revije, ki je mimogrede ‘e ve~krat najavila nadaljevanje serije Slovenske kronike, ima najve~ zaslug za izid nove kronike gotovo njen uredni{ki odbor. Poleg ‘e omenjenega odgovornega urednika dr. Janeza Cvirna, so tu veliko vlogo odigrali vsaj {e {tirje uredniki kronike: dr. Stane Granda, ddr. Igor Grdina, dr. Mil~ek Komelj in dr. Andrej Studen. @e be‘en pregled kronike razkrije, da so omenjeni hkrati tudi avtorji ve~ine gesel. Peterici urednikov v vseh treh knjigah pa se je v zadnjih dveh knjigah pridru‘il {e mag. Jonatan Vinkler. Vseh avtorjev besedil je v kroniki kar 53, in sicer od uveljavljenih imen, med katerimi gre gotovo omeniti vsaj akad. dr. Vasilija Melika, ki je prispeval tudi dva uvodnika in nekaj ~lankov pa vse do nekaj {e uveljavljajo~ih se mlaj{ih zgodovi- narjev, ki so se skozi {tudij z dolo~eno tematiko ‘e toliko zbli‘ali, da so lahko tehtno in po svojih mo~eh sooblikovali vsebino kronike, morda le z enim ali dvema prispevkoma. Ta odprtost urednikov za posa- mezna obdobja je gotovo dodatno doprinesla k sve‘ini izdaje. Zares te‘ko je objektivno in kriti~no vrednotiti to 1259 strani obsegajo~o izdajo, ko pa je projekt Slovenske kronike XIX. stoletja eden redkih predvsem vsebinsko tako obse‘nih izdelkov slovenskega zgodovinopisja. Skoraj gotovo bo vsak, ki se bo z novo kroniko zbli‘al, pod vtisom dejstva, da ima v rokah izdelek, ki izdatno zrcali mo‘nosti in znanje ve~ sodobnih generacij pi{o~ih slovenskih zgodovi- narjev 19. stoletja. Slovenska kronika XIX. stoletja tako vsaj zaenkrat zagotovo tvori enega od aktual- nih temeljnih kamnov na{e zgodovine 19. stoletja. Preprosto re~eno, nova kronika je veliko delo, kate- rega kriti~no vrednotenje je izredno zahtevno, saj bi moral imeti ocenjevalec te gmote ne le na to 227ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 1–2 (129) obdobje izostren sinteti~en pogled, ampak bi nujno moral obvladovati tudi mnoge parcialne teme, tako npr. podro~je politi~ne, kulturne ali gospodarske zgodovine kot tudi podro~ja zgodovine {porta, vsakdanjega ‘ivljenja, glasbe, slikarstva, vojske, marginalnih skupin… Tako se mi v tem besedilu ne zdi niti smiselno podajati orise poglavij ali pa zgolj naklju~no na{teti nekaj gesel, saj bi se s tem obseg tega besedila vsaj neprimerno pove~al, ~e ‘e ne bi z na{tevanji preve~ »zate‘il« ali pa morda z izpostav- ljanji nekaterih gesel in nenamernim »ignoriranjem« drugih, celo koga »prikraj{al«. Na ‘alost lahko le skromno in toplo priporo~im, da si ob zaporednem ali pa bolj preskakujo~em branju, ki ga kronika dopu{~a, vsak o ediciji ustvari svoje mnenje. Skoraj prepri~an sem, da bi vam najbr‘ podobno znal svetovati tudi kak{en bolj znan, na~itan in uveljavljen zgodovinar ali zgodovinarka. Tudi najbolj izbir~nega bralca namre~ utegne mozai~ni pregled mnogih segmentov 19. stoletja {e kako pritegniti. Prakti~no se v Slovenski kroniki XIX. stoletja gotovo najde za vsakogar nekaj, kot hkrati velja tudi to, da je vse obenem napisano priljudno za vsakogar. Omenjena dvojnost je tako hkrati velika prednost, kot tudi slabost, saj bo zgodovinar-raziskovalec zelo pogre{al ob besedilu znanstveni aparat. Toda, ~e pomislimo {e enkrat, je to po drugi strani za celotni slovenski prostor morda vseeno bolje. Zgodovinar si tako ali tako mora znati pomagati predvsem sam, medtem ko je kronika s svojim pripovednim kon- ceptom neprimerljivo bolj blizu tudi drugim – posebej tistim, ki jim je humanisti~na izobrazba vedno bolj dale~ in takih je, posebej {olajo~e mladine, kot se ugotavlja z leti, vedno ve~. Z raz{irjeno vsebinsko pahlja~o je tako skozi »triptih« kronik 19. stoletja zaznavna so~asna obrav- nava pogleda na zgodovino drugih nivojev. Poleg uveljavljenega principa podajanja zgodovine 19. stoletja kot obdobja nacionalnega oblikovanja Slovencev v moderen evropski narod, je tako ve~krat izpostavljen pogled npr. skozi raz{irjeno kulturno oziroma socialno zgodovino. Ta seveda pri nas ni novost, saj slovensko zgodovinopisje tak{en princip pozna ‘e vsaj od Josipa Mala. Skratka, slovensko 19. stoletje je skozi o~i Slovenske kronike vse prej kot zgolj stoletje nacionalizmov in me{~anstva. Zgradba kronike tako te‘i na izmenjujo~em oziroma dopolnjujo~em podajanju razli~nih tem. Narodne kulturno-politi~ne osebnosti si tako recimo delijo v knjigi prostor tako, kot so si ga v zgodovinskem ~asu {e z drugimi isto~asnimi vzporednimi vsebinami. Pogled »od zgoraj« je tako vsaj uravnote‘en s tistim »od spodaj«, vse to pa nam doprinese mnogo k kompleksnej{emu razumevanju ‘ivljenja v dolo~enem zgodovinskem ~asu in prostoru. Zgodovinar se s pomo~jo tako zastavljene kronike zmore veliko la‘je pribli‘ati ve~plastnemu in med seboj odvisnemu razumevanju zgodovine. Kvaliteta kro- nike je torej predvsem v njenem konceptu, ki naj bi bil tudi v {ir{i geografski okolici izviren. Mozai~ni slog podajanja razli~nih vsebin skozi zaokro‘ene zgodbe namre~ izrazito presega klasi~ni kronolo{ki na~in (kve~jemu) enciklopedi~nega podajanja gesel. Kot smo ‘e vajeni iz Slovenske kronike XX. sto- letja, zgradba knjige sloni na kronologiji, le da je ta v dolo~eni meri predvsem »izgovor«, da se z dolo~eno vsebino spoznamo skozi dalj{i zgodovinski lok. Datum, ki ozna~uje nek dogodek je skratka le izhodi{~e, ki naj prese‘e t.i. dogodkovno zgodovino. ^etudi se Slovenska kronika XIX. stoletja {e vedno po svoji strukturi poglavij oziroma prelomnih obdobij dr‘i v na{i historiografiji prevladujo~ega in ‘e ute~enega kulturno-politi~nega kriterija, njej ne zmanjkuje smisla za detajl. S tem Slovenska kronika preka{a klasi~no »metazgodovino«, saj nam skozi svoj mozaik razkriva »duh ~asa« tako, da ga lahko bolj od blizu za~utimo in se z njim pribli‘amo popolnej{emu razumevanju v~eraj{njega sveta. Odli~en pripomo~ek k temu ve~plastnemu odstiranju je tudi izbrana slikovna oprema dela. Kot je bilo sli{ati ve~krat, je v kroniki objavljenih ogromno materia- lov celo prvi~, pri ~emer gradivu nikakor ne manjka niti umetni{ke {e manj pa dokumentarne vrednosti. Raznolikost tematik v kroniki se je kon~no naknadno pokazala tudi v {tevil~nem obsegu dela, ki je fizi~no presegel izdajo v predvideni dve knjigi. Bolj prakti~ni kot pa vsebinski razlogi so tako vodili v intervencijo, da se je predvidena druga knjiga razdelila na dva dela. Gmota obravnavanih tematik je tako prisilila ustvarjalce tudi v upo{tevanje redkega kriterija, ki je vezan bolj na tehni~no izvedbo. Druga dva zvezka sta tako razmejena z letnico 1883-1884. Ta »mejnik« je postal {ele naknadno ute- meljen z dejstvom, da so tedaj Slovenci na Kranjskem dobili dokon~no prevlado v de‘elnem zboru. Naravnej{i mejnik bi bil morda za Slovence bolj za~etek Taaffejeve dobe, kar se je rezultiralo tudi v stanju na Kranjskem leta 1883, toda kot ‘e omenjeno, je na cezuro znotraj edicije najverjetneje bolj vplivala prakti~na oziroma fizi~na lastnost obse‘ne knji‘ne izdaje. Da bi se navkljub temu zato dr‘al Slovenske kronike pe~at »kranjskocentri~nosti« pa vseeno ne moremo trditi, saj nam prav v vseh izda- nih knjigah Slovenske kronike vidno v o~i padajo teme s {tevilnih regionalnih okolij in tudi izseljeni{tva. 228 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 1–2 (129) Slovenska kronika XIX. stoletja je torej eden od najbolj vidnih rezultatov znanja ve~ine danes pi{o~ih zgodovinarjev 19. stoletja. Toda, ~etudi velja, da dana{nji rod le sloni na ramah znanja predhod- nikov in da dana{nji zgodovinarji ob odkrivanju novega in kriti~nem pretresanju starega v principu le nadaljujejo oziroma nadgrajujejo znanje predhodnikov, se po drugi strani na~in podajanja zgodovine skozi edicijo Slovenske kronike XIX. stoletja zdi ne le mnogo bolj pripoveden in sve‘, ampak z ve~ gesli napoveduje tudi nekaj novih sodobnih pogledov na slovensko zgodovino. Zdi se, da daje Sloven- ska kronika XIX. stoletja v zasnovi in vsebini dovolj kvalitetne temelje za moderno znanstveno-kriti~no in sinteti~no slovensko zgodovino 19. stoletja. B o r u t B a t a g e l j E r i c H o b s b a w m, Gefährliche Zeiten. Ein Leben im 20. Jahrhundert. München, Wien : Carl Hanser Verlag, 2003, 499 strani. Znameniti angle{ki zgodovinar Eric Hobsbawm je napisal avtobiografijo, katere izvirni naslov je Interesting Times, nem{ka zalo‘ba pa ga je prekrstila v Gefährliche Zeiten, torej v Nevarne ~ase. Avto- biografija res zajema ve~ino 20. stoletja, obdobje ekstremov, ki hkrati utele{a napredek in propad, produkcijo in uni~enje, osvoboditev in nasilje in sicer od leta 1917, ko je bil pisec rojen judovskim star{em v Aleksandriji in je tako postal angle{ki dr‘avljan, do 11. septembra 2001, do teroristi~nega napada na Svetovni trgovinski center v New Yorku in na Pentagon. Sorodniki po o~etovi strani so angle{ki Judje, po materini pa avstrijski. Star{a sta se z njim kot dojen~kom v zadnjih zdihljajih Avstro- Ogrske monarhije preselila na Dunaj, kamor je pri{el tudi o~etov brat. S kakimi posli sta se na Dunaju brata ukvarjala, de~ek ni nikoli izvedel. [ele tik pred selitvijo v Berlin mu je pri{lo na uho, da se stric ukvarja z ne~im pri filmu. Vsekakor pa je njegova dru‘ina spadala v zgornji srednji razred, vendar noben sorodnik pred njim ni dosegel visoko{olske izobrazbe. V Avstriji so bile razmere v letih po prvi svetovni vojni sila te‘avne, o~etovi posli so bili ~edalje manj donosni, nato je leta 1929 nenadoma umrl, po dveh letih pa je zaradi jetike umrla {e mati. Na Dunaju je de~ek obiskoval osnovno {olo in gimnazijo. Po smrti star{ev se je izkazala zna~ilna judovska dru‘inska vzajemnost in je za obojestranske sirote (njega in {e dve sestri) prevzel skrb stric, ki ga je vzel s seboj v Berlin, kjer je obiskoval Gimnazijo princa Heinricha v Schönebergu, ki je bila o~itno zelo odprta in po dijakih versko zelo me{ana, saj jo je obiskovalo 388 dijakov ve~inske protestantske, 48 katoli{ke, 35 judovske in 6 dijakov drugih veroizpovedi. Zdi se, da je ta gimnazija imela na dijaka daljnose‘en vpliv. @e tedaj se je, najbr‘ pod vplivom bratranca, ki je postal brezposeln, za~el politi~no udejstvovati v Komunisti~ni stranki Nem~ije. Ker so se gospodarske razmere po svetovni gospodarski krizi v Nem~iji ~edalje bolj slab{ale in je Hitler 30. januarja 1933 prevzel oblast, so Hobsbawmi od{li v Anglijo. To dejstvo samo ni bilo poveza- no s te‘avami, saj so bili angle{ki dr‘avljani. Toda v Angliji je bilo treba za~eti vse znova, kar ni bilo lahko. Hobsbawm je nadalje obiskoval srednjo {olo, nato pa se je na testu za izredno nadarjene zelo dobro odrezal in je dobil triletno {tipendijo za znamenito univerzo Cambridge. Tam je {tudiral zgodovi- no; vendar je bil {tudij zelo svoboden in se je ukvarjal {e z marsi~em drugim. Tedaj o~itno angle{ke univerze {e niso bile tako »pre{olane« kakor so zdaj evropske in je bilo pomembno, da je nekdo na kaki znani univerzi {tudiral, ne pa tudi ali je dosegel kako diplomo. Saj so v zelo ugledne, npr. diplomatske slu‘be jemali ljudi, ki razen dokaza, da so {tudirali, niso imeli nobenih drugih spri~eval. Hobsbawm o~itno tedaj ni kon~al {tudija z diplomo, je pa to pozneje nadoknadil z magisterijem in doktoratom. Uspe{no je pridobival {tipendije za {tudij jezikov in za potovanja v razne dr‘ave. Ko so se za~ele priprave na vojno z Nem~ijo je bil vpoklican k vojakom. Ker pa je bil kot komunist sumljiv, ga niso, kot intelektualce njegovega kova, ~etudi je znal precej jezikov, dodelili k voja{ki obve{~evalni slu‘bi ali v kak strate{ki oddelek, temve~ med kraljevske pionirje. Vojni ~as je pri njih zapravil brez koristi. Po vojni so ga vklju~ili v prevzgojo nem{kega naroda, kjer je, ker je bila nem{~ina njegov materni jezik, predaval na te~ajih, zlasti v severni Nem~iji.