— 43 —
Lepe sanje.
^^Ii stc že slišali,   kaj se  je  sanjalo Podobni-c?y. ^felr  kovemu Tončku ? — Ne še ? — No,  le ča-'^•i.: -*. kajte, povem vam. Pridno poslušajte; takih Steak^   sanj še niste čuli
Bila je zimska noč, viharna, pa brez snega. Po-dobnikov Tonček je že dolgo časa spal. In takrat je zasanjal tiste lepe sanje . . .
Vrata spalnice se nenadoma odpro. Tiho kakor po prstih se približa postelji zal mladeniČ. Na njegovi beli obleki so bile našite zlate zvezde.
,,TonČek, ali greš z menoj?" pokliče mladenič Tončka.
,,,,Kam pa? Kdo pa si?""
nTvoj angel varih sem; ali bi šel z menoj v nebesa ?"
»..Kako rad!""
Angel vzame Tončka v naročaj in ga odnese proti nebesom. Tonček gleda dol na zemljo. Kmalu mu izgine izpred oči. Bila sta že gori nad oblaki. Tedaj pa prične Tonček jokati.
,,Kaj pa ti je, Tonček?"
,,nMami nisem nič povedal, kam grem. Hudi bodo ! Še tepen bom jutri!""
,,Nič se ne boj, Tonček; mama ne bodo nič hudi."
In zopet sta letela dalje. Oblaki pod njima so bili kakor siv prt. Tonček je bil potolažen in vesel. Naenkrat zagledata veliko, svetlo luč.
,,,,Kaj pa je to ?""
,,Glej, tojezvezda", mu povč angel. ,,Videla jih bova še več, še večje in že lepše. Čim bližje nebes bova, tem lepše in večje bodo zvezde?"
,,,,Ali res angeli prižigajo zvezde?"
,,Ljubi Bog- jih je zažgal!"
„„Ali jih bom smel tudi jaz prižigati?   '
,,Tudi, ko boš dobil peruti; preje ne, sicer bi padei na zemljo in bi se ubil."
_ 44 —
,,,,Kdaj bom pa dobil peruti ? Ali ne bom an-gelček, ko pridem v nebesa? Naša mama so že tako rekli.""
Tonček je že vednobolj pogumen in angela po-vprašuje o tem in onem'; angel mu pa ljubeznivo od-govarja. To se Tončku posebno dobro zdi: angel iz nebes tako rad govori z revnim Tončkom; sosedov Tinček ga pa velikrat še pogledati ni hotel, ker je bil Tonček berač, Tinček pa otrok bogatih staršev.
nKmalu boš dobil peruti, kmalu. Samo preje te moram še Bogu pokazati", ga potolaži angel.
Zopet hitita naprej in naprej. Iz daljne daljave se začuje prekrasno petje. Takega petja še Tonček ni siišal.
n,,Kdo tako lepo poje?""
nTo je petje nebeških trum. Tudi ti boš pre-peval, ko se naučiš naših pesmi "
,,nKako bo to lepo!""
»Nista več letela dolgo. Kmalu postavi angel Tončka na tla, ki so bila posuta z zlatim peskom. Pred seboj zagleda Tonček visoka vrata. Tudi vrata so bila vsa zlata. Saj so bila nebeška vrata. Angel pozvoni. Ključ zarožlja v vratih, vrata se odpro. Od-piral je sv. Peter.
,,Sedaj sva v nebesih. Ali ni lepo tukaj?"
,,,,O, lepo, lepo", odgovarja Tonček. ,,Jaz bi rad ostal kar tukaj le.""
Tonček pokaže na prostor, kj je bil podoben našim travnikom, samo lepši je bil. Rožice imajo cvetje iz samega zlata, po cvetkah letajo zlatokrili metulji. Za travnikom se razprostira prekrasen vrt, zasajen z najlepšim sadnim drevjem. Po drevesnih vejah skačejo prekrasni ptički. Eni so zlati, drugi so lepoživo pisani, tretji pa beli. Med vrtom in travnikom teče bister po-toček, ob potočku je pa prelepa tratica. Tu se igra cela vrsta otročičev, in angeli jim kažejo nebeške igre. Metuljev in priČkov ni treba loviti: vsi prilete brez strahu med otroke in se jim vsedajo na rame ali na glavo Mecl otroki ^agleda Tonček mnogo svojih znan-cev. Kaj čuda torej, če ga vleče med otroke! Toda angei varih mu ne pusti med nje.
— 45 —                             "         ¦
nLe malo še počakaj, kmalu boš prišel med nje, Sedaj   te inoram pokazati Bogu."
Na mehki tratici sede belooblečene deklice. An-geli jim prinašajo najkrasnejšega cvetja, deklice pa pleto vence in ijubko prepevajo. Nekaj angelov pa neprestano odnaša spletene vence.
,,,,Kam pa nosijo angeli te vence?"" vpraša Tonček.
,,Kdor pride v nebesa, dobi tak venec na glavo. Tudi ti ga boš dobil!"
In hitela sta dalje po neskončnem nebesnem pro-storu. Koliko se vidi lepega, Tonček ne ve več po-vedati; prehitro so se mu menjali mični prizori.
Končno prideta pred božji prestol. Neštete trume angelov in svetnikov obdajajo Boga. E , sedi na zlatem prestolu. Tončku se zdi častitljiv in star; sive lase ima in sivo brado. Njegovo obličje je milo, prijazno.
Angel poklekne pred prestolom. ,,Poklekni še ti!" zašepeče Tončku. Tonček uboga.
,,Oče, izpolnil sem nalogo. Glej, (u sem pripeljal dečka."
,,Čegav si?" vpraša Bog Tončka.
nnPodobnikov Tonček.""
,,Ali si priden?"
Tonček molči. Samega sebe neče hvaliti. Je žc tako, da vsak rajši čuje pohvalo iz tujih ust.
»Priden je, priden", odgovori angel namesto Tončka. Tonček ga hvaležno pogleda.. .
»Ali že znaš moliti ?" vpraša Bog vnovič Tončka.
„ ,,Moliti znam že mnogo molitviC"'
,,Kdo te je naučil?"
,,nNaša mama.""
nPoizkusi!"
Tonček se pokriža, sklene ročici in moli očenaš, češčenamarijo in vero.
,,Vidim, da znaš prav dobro. Ostaneš li pri nas v nebesih ?"
,,,,Oh, kako radl""
,,Angel, daj mu zlato obleko in venec na glavo^ potem ga pa pelji na travnik med druge dečke."
— 46 —
Oba se priklonita, in angel odpelje Tončka nazaj po znani poti na travnik z zlatimi cvetkami. Kdo je bil boij vesel nego Tonček .. .
Na travniku veseli pozdravi. Tonček hiti med Ijube dečke. To je bilo veselja na nebeških tratah! Da bi nikoli ne minilo ! ...
Pa zatuli okrog hišnega vogla divja burja . . . Tonček se vzbudi — doma na postelji. Priteko mu gorke solze . .. Ta grda burja, ta močni piš je spravil Tončka iz nebes . .. Upajmo, da pride res enkrat v nebesa za večno .. .   y-                         I. E. Bogumil.